Ql^om //fi NO. 113 4meri$k/i Domoviima ki ga je Rode-pa e^n° porabila sama, delno 2arnka. Je izvozila v sosednjo pes° f!e ^osi®j največja rudniška j° j6"3] ^ar jih je kdaj Rodeži-hesr0vei'e^°- Največjo rudniško kjereC° 30 imeli na Kitajskem, biku Jvr e^sP^ozBa v premogov-"®nkeiko 26. aprila 1942 a 1,572 rudarjev. ®8^obafska koiivaneifa ® fe’a si9¥0 sestav® 4ACNGT0N D.C. - V tpok so bile narodne de- po tak^6 k°nvencije sestavlje- Velikip0’ da 50 bile delegacije ver^ " držav pod Vnerjev ali ^erno ^^ene^a slna”- Ne soraz- kil Ve nianjši del delegatov je lju v 2ian na kandidate na teme-^ volitev. cij0 s^0®nj0 narodno konven-^eipbe Precejšnje spre ChiCa„’ 0 ie Pokazala zadnja v gu leta 1968 nadzorom gu-kakega drugega sin, del Damijan Tomazin V torek zvečer je umrl v Richmond Heights General bolnišnici, kot smo poročali, 86 let stari Damijan Tomazin, rojen v Rašici- v fari Velike Lašče, ou koder je prišel v ZDA 1. 1913, mož Margaret, roj. Malovic, oče Mrs. Joseph (Anne; Cadez, Mrs. Stanley (Margaret) Batis, Mrs. Vince (Mary Louise) Glo-ookar, pok. Sophie im pok. Damijana, 10-krat siari oče, brat Anne Jakše (Kanada), Angele Zakrajšek (Slov.) m Ivane Lunder. Bil je član Društva Slomsekj št. 16 ADZ, St. Anthony Lodge of Catholic Knights of Ohio, Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Nekdaj je bil vnet delavec Orla in dramatikih društev pri Sv, Vidu. Pogreb bo v soboto ob 8.15 iz Grdino v ega pogrebnega zavoda na iLike Shore Blvd., v cerkev sv. /ida ob 9., nato na Kalvarijo. Mary Lokar Včeraj je umrla v Woman’s oolnišnici 76 let stara Mary Lokar s 17715 Neff Rd., roj. Levstik v vasi Travnik pri Loškem Potoku, od koder je prišla v ZDA 1. 1911, žena Johna, mati Mrs. Victor (Mary) Schwert--ier, Mrs. Peter (Jeanette) Ru-.ninski, Mrs. Arthur (Daniella) Schultz in Johna W., 11-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Karola Levstika (Slov.), Antonije Vesel (Slov.), pok. franka, pok. Antona in pok. Louisa. Bila je članica SNPJ A.. 5, SŽZ št. 25, Oltarnega društva pri Sv. Vidu in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo v soboto iz Grdino-vmga pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 8.15, v, cerkev Marije Pomočnice na! Neff Road ob 9., nato na Souls pokopališče. John Retar V St. Vincent Charity bolnišnici je umrl v sredo zjutraj 78 .et stari John Retar z 21650 Tracy Avenue, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA i. 1912, mož Mary, roj. Rugelj, sče Johna A. in Mrs. John (Mary) Yuhas, 4-krat stari oče. 3il je član ADZ št. 14, SNPJ št. 126 in ABZ. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na All Souls pokopališče. Joseph Suhadolnik Sr. Včeraj umrl v Mt. Sinai bolnišnici 50. let stari Joseph Suhadolnik Sr. z Bonna Avenue, rojen na Borovnici v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1950, mož Trances, roj. Forneci, oče Josepha Jr., brat Julije llincic, Tinke Zupančič in pok. Franka (vsi v Jug.). Pokojnik je bil lastnik Express Travel Service. Pogreb bo v soboto ob 9.30 iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do1 9. in jutri od 2. do 5. in od 7. do 9. Paul Česen Včeraj je umrl v Woman’s bolnišnici 75 let stari Paul Česen s 1393 E. 43 St, rojen v Dobu pri Domžalah v Sloveniji, od Koder je prišel v ZDA 1. 1912, kjer je bil zaposlen pri oddelku za parke mesta Clevelanda do svoje upokojitve, oče Paula G. in Edwarda, 5-krat stari oče, brat Franka, Louise Drugovich, Josephine Goreli, pok. Augusta, Johna, Petra in Anne Križman. Pogreb bo v soboto ob 9. iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. Razveljavitev ukaza sedišča v Richmondu s šolski integraciji Revni otroci v Britaniji zaostajajo v telesnem in duševnem razvoju LONDON, Vel. Brit. — Pregled kakih 17,000 otrok, rojenih v Veliki Britaniji v enem tednu leta 1958, je pokazal, da so pri Ali j sedmih letih starosti otroci revnih delavskih staršev zaostali za otroci premožnejšega srednjega stanu tako v telesnem kot v du ševnem razvoju. Pregled, ki je bil objavljen zadnje dni, skuša dokazati, naj bi bili revni otroci družbeno že od rojstva na slabšem in da v svojem razvoju vedno bolj zaostajajo za svojimi srečnejšimi tovariši, ko odraščajo. Otroci iz družin srednjega, Prizivno zvezno sodišče je odločilo, da ni treba združiti šolski okraj mesta Richmonda s šolskimi o-kraji predmestij. RICHMOND, Va. — Prizivno zvezno sodišče je razveljavilo sodbo zveznega sodnika Roberta J. Merhige kot nezadostno utemeljeno in storjeno ob prema-em vpoštevanju načela federalizma v 10. ustavnem dopolnilu. Sodnik Merhige je januarja lani odločil, da morajo združiti šolski okraj mesta Richmonda s šolskimi okraji predmestij, da bo' na ta način dosežena šolska integracija. V mestnih šolah je bilo namreč že 64' , črnih otrok, v predmestnih pa le 10'. . Sodnik je uredil združitev šolskih okrajev in prevažanje .šolarjev v taki meri, da bo doseženo v šolah rasno ravnotežje. Odločitev sodnika Merhigea je povzročila silno razburjenje po vsej deželi, prebivalci predmestij so namreč videli v tem uničenje svojih upov, da bodo lahko predmestja ohranili bela in svoje otroke v čisto ali vsaj večinsko belih šolah. V tem je bil smisel njihovega “bega iz mesta”. Sodnik Merhige je bil na stališču, da država določa meje šol-i skih okrajev in je zai.o ona odgovorna in kriva, če so te take, da pomenijo dejansko segregacijo šol. Zato so tudi po zakonu dolžne te odpraviti. Prizivno sodišče je zavzelo stališče, da država ni nikdar namerno napravila take meje šolskim okrajem, da bi ustvarjala ali ohra-J njala šolsko segregacijo, zato tudi ni dolžna teh mej sedaj spreminjati, četudi so dejansko morda ovira integraciji. VLADNE SILE NASTOPAJO V POKRAJINI QUANG TR --------j /z Clevelanda in okolice Ko je rdeča ofenziva v Južnem Vietnamu zastala, so vlad Seja- ne četa postale delavnejše tako na Osrednjem višavju kot v severnem delu republike. Marini so začeli danes obsežnejši nastop v pokrajini Quang Tri med obalo in cesto št. 1. — Ameriške letalske sile nadaljujejo z napadi na Severni Vietnam. SAIGON, J. Viet. — Včeraj so vladne sile potisnile rdeče iz delov Kontur la na Osrednjem višavju, kamor so ti prodrli pre- Letalski napadi se nadaljujejo Letalska vojna nad Severnim Vietnamom je v polnem teku. Ameriška letala so včeraj raz-tekli teden. Pregnale so jih tudi bila železniško križišče in neki cd letališča, ki bi ga rade zava- predor neposredno ob kitajski rovale za obnovo letalskega pro- meji. Uničene naj bi bile s tem meta. Zveza po cesti med Kon- Vse železniške zveze s Kitajsko, turnem in Pleiku je še vedno iz te vodita v Severni Vietnam negotova. Danes so enote mari- dve progi, ena na severozahodu, nov prešle v akcijo na področju ’ druga na vzhodu. Zadnja je pokrajine Quang Tri na severu'važnejša, ker bi lahko po njej republike, kjer je rdeči pritisk | vozili vojne potrebščine iz južna mesto Hue popustil in'priča-! nokitajskih pristanišč, kjer je kovanega splošnega napada kari dovolila Kitajska pristanek sov-ni. Marini nastopajo v obalnem I jetskim in satelitskim tovornim vprečno pri sedmih letih starosti za 1.3 palce višji od svojih revnih tovarišev. To je prva študija te vrste izvedena in objavljena v Veliki področju do ceste št. 1 ob podpori topništva vojnih ladij Sedme flote. Doslej še niso nikjer naleteli na trši odpor. Preskušanje nasprotnika Vojaški predstavniki pravijo, de sedanji nastop nima namena zasesti in držati pokrajino Quang Tri, ampak hoče le zajeti čim več rdečih vojakov, pomagati beguncem na jug in pregledati položaj po enem tednu hudega dežja. Vladne sile so tudi v preteklosti nekajkrati izvedle take pohode na sever, da bi preskusile rdeče, ki naj bi se pripravljali na splošen napad na mesto Hue. Vsi ti nastopi v preteklosti so bili v večji ali manjši meri uspešni. Južnovietnam-skim vojaškim silam so dali poguma in samozavesti, ko so videle, da njihovi nasprotniki le niso nepremagljivi. Področje, kjer nastopajo vladni marini je obalni pas širok okoli 9 milj, večinoma peščine in delno rižna polja. premožnejšega stanu so bili po- Britaniji. Na Osrednjem višavju je nastopilo nekako zatišje, na jugu pa so rdeči zasedli včeraj vas Phuoc An komaj 25 milj od Sai-gona ob glavni cesti v Phnom Penh. ladjam in izlaganje njihove robe za Severni Vietnam. Ameriško letalstvo uničuje načrtno tudi mostove na cestah in skuša ovirati promet na vodnih potih. Poleg tega napada tudi važna industrijska podjetja in elektrarne. Tako naj bi kalorično elektrarno Bac Giang, 25 milj severovzhodno od Hanoia, zadnje dni že drugič napadli. Pri napadih na male cilje in na cilje v bližini človeških naselij uporablja ameriško letalstvo "spretno” bombe, ki jih vodijo k cilji elektronsko. Trdijo, ca so zelo uspešne in točne. Društvo Kras št. 8 ADZ ima sejo v nedeljo, 11. junija, ob 1.30 popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Graduiral je— Dr. Christopher W. J. Modic, sin Dr. in Mrs. J. L. Modic, je 31. maja graduiral na medicinski soil Case-Western Reserve univerze. Internship bo opravil v University of Concinnati Hospital. Rojaku k lepemu uspehu čestitamo in mu želimo vso srečo in obilo uspeha v izbranem poklicu! V bolnišnico— Rojak Jakob Jesenko z W. 61 St. je moral včeraj v Deaconess bolnišnico na 4229 Pearl Rd. Želimo mu naglega okrevanja! Balinarji— elane Slovenske pristave, ki bi se radi udeležili tekmovanja v balinanju 1972. vabi odbor Balincarskega krožka v soboto, 10. junija, ob 6. zvečer na Slovensko pristavo na važen sestanek in začetek tekmovanja. Pobiranje papirja— V šoli sv. Vida bodo jutri in v soboto pobirali star papir. Rokoborba— V Areni na 3717 Euclid Avenue bo v petek zvečer ob osmih nastopil Ernie Ladd proti Waldu von Erichu. Važna seja— Podr. št. 25 SŽZ bo imela v nedeljo ob pol dveh sejo v spodnjih prostorih šole sv. Vida. Na seji bodo počastile članice “častno mater”. Vse vabljene! Po seji bo zabava in prigrizek. Mladi pevci Planine v nedeljo na TV!— V nedeljo . ob enih popoldne Rdeča ofenziva, ki se je začela zadnji dan marca, je sedaj v tretjem mesecu. V Hanoiu so upali, da bodo z uporabo vseh sredstev, zlasti tankov in težkega topništva naglo strli južno- j vietnamske oborožene sile. Pri! bodo na kanalu 5 na sporedu tem verjetno niso računali na'Polka Variety nastopili tudi odločen ameriški odgovor. Ta ^ mladi pevci zbora Planina. Na jim je v dobri meri izjalovil ce-I harmoniki jih bo spremljal loten načrt in pomagal vladnim j Johnny Hrovat. silam do uspešne obrambe. Pri! ______0______ takem položaju utegne priti do J Ce še niste naročnik obnove razgovorov v Parizu in j AMERIŠKE DOMOVINE, do političnega reševanja spora. ' postanite še danes! Guvernerji ne verjamejo v možnost zmage McGoverna Najnovejše vesti potih bi ni več °cV Stv0 da po starih mogoče hoditi in iz- °va (^)re^s®dni,ških kandidatov. Močila je izdelal posebni narodno LS Pa «*> Vtla za _v M m :^ej izbranih Od kar fisVencii° jih bc dosle Wen 30%i%- Med strankino vodje odobrilo kot ve-^letošnjo konvencijo. delegatov 30 na tej prvič žen njimi je okoli *°v je s ’ kakih 20% delega-k 14 o7 arih izPod 30 let in oko-Wed njimi je črnih. Vremenski prerok pravi: "V®čin st°pna v.0 71,3 iasno, na noč po-beViht. °°blačitev z verjetnostjo °koh ajvišja temperatura HOUSTON Tex. — Sen. McGovern, ki se je prijavil kot prvi demokratski predsedniški kandidat še lani, je slabo začel, tako slabo, da ni nihče verjel v njegovo zmago in ga nihče dolgo časa ni jemal resno kot predsedniškega kandidata Vse oči so bile tedaj obrnjene v sen. E. Muskia iz države Maine. Primarne volitve so omajale kandidaturo sen. Muskia in končno so ostali kot trije glavni kandidati le še sen. Humphrey, sen. McGovern in guv. Wallace. Največ zmag pri primarnih volitvah je imel Wallace. V njegovo Imeno vam j e ni verjel in ne verjame nihče, ker je znan po svojih skrajnih desničarskih stališčih. Sen. Humphrey se je prizadeval in se še prizadeva, da bi prepričal demokrate, da je on edini kandidat, ki je sposoben poraziti Nixo-na v novembru. Njegova zagotovila niso pripričljiva in imajo vedno manj trdnih podpornikov. Primarne volitve v Kali- forniji, New Jerseyju in Novi Mehiki so pokazale, da Humphrey izgublja med volivci, četudi ga vodniki delavskih unij in del črnih vodnikov še vedno vztrajno podpira. Tako je postopno po zadnjih zmagah sen. McGoverna začelo prevladovati prepričanje, da tega ne bo mogoče u-staviti, da bo končno le uspel in dosegel imenovanje za demokratskega predsedniškega kandidata. Senator je prepričan, da mu sedaj tega ne more nihče preprečiti. Nova pravila za vodenje konvencije otežujejo, če ne naravnost onemogočajo prehajanje kon-venčnih delegatov od kandidata h kandidatu pod pritiskom držav nih strankinih vodstev. Sen. McGovern se zaveda, da nima med rednimi pristaši demokratske stranke kaj prida resnične podpore. On je kandidat proti “ustaljenemu” redu in proti “vladajoči plasti” v demokratski stranki. Doslej se je za to tudi zelo malo menil. Sedaj se je položaj spremenil in McGovern ve, da bo potreboval podporo rednih demokratskih strankinih organizacij, če naj bo u-spešen pri glavnih volitvah v novembru proti Nixonu. Tako je v ponedeljek odletel v Houston in se tu sestal z demokratskimi guvernerji, ki so zbrani na narodni konferenci državnih guvernerjev. V dolgem razgovoru s guvernerji je hotel te pomiriti, ko jim je razlagal svoja stališča in poglede na narodno obrambo, na socialno skrbstvo, na gospodarstvo in davčne spremembe, na prostejše prekinjanje nosečnosti, na rabo marijuane, na pomilostitev vojnih beguincev in o vsem drugem, kar so želeli. Guvernerji so ga vljudno poslušali, toda očitno je bilo, da ni nikogar izmed njih McGovern pridobil na svojo stran, čeprav je namreč skušal prikazati svoja stališča v bolj umirjeni obliki, kot so bila znana v javnosti do nedavnega, vendar ni kazal volje k njihovi večji spremem- bi ali celo odreki. Slično kot v svojem oglasu v Wall Street Journalu je McGovern poudarjal, ,da so to njegovi načrti, cilji, proti katerim bi on vodil deželo, če ga bi izbrala za predsednika, da pa bo odločitev o vsem tem v rokah Kongresa, ki mora predsednikove predloge in zamisli spremeniti v obvezne zakone. To je brez dvoma pomirljiva misel, toda guvernerji niso toliko v strahu, da bi McGovern svoje načrte izvedel, kot da bo pri volitvah novembra tako grdo izgubil, da bo stranka utrpela hud poraz tudi pri vseh ostalih volitvah na zvezni in na 4rzavni ravni. Ta strah, ki je danes pri odgovornih d e mo krat skih strankinih vodnikih brez dvoma močan, utegne tekom prihodnjih tednov splahneti v toliki meri, da bo McGovern le dosegel imenovanje za predse dniškega kandidata. Potem bo v dobri meri zavi-selo od njega in od po njem vodenega volivnega boja, kdo bo prihodnja štiri leta v Beli hiši. WASHINGTON, D.C. — Napovedujejo, da utegne jutri sen. E. Muskie javno podpreti sen. McGoverna v njegovem prizadevanju za pridobitev imenovanja za demokratskega predsedniškega kandidata. Če se bo to zgodilo, sodijo, da bo McGovern imenovan že na prvem glasovanju na narodni konvenciji prihodnji mesec v Miami Beach. Do tega mu bi naj manjkalo le še okoli 100 delegatov. Na sen. Muskia je vezanih 166, torej več kot dovolj, če mu bodo seveda vsi sledili. LOS ANGELES, Kalif. — Sen. McGovern je izjavil, da pojde, če bo treba tudi v Hanoi na razgovore z rdečimi za končanje vojne v Vietnamu. Dejal je, da je prepričan, da bo lahko dosegel sporazum, ki bo sprejemljiv ZDA. ) WASHINGTON, D.C. — Danes bo senat glasoval o odobritvi Kleindiensta za pravosodnega tajnika. Napovedujejo, da bo odobren z veliko večino. WASHINGTON, D.C. — Plačni odbor je včeraj znižal povišanje plač, ki ga določa lani sklenjena kolektivna delovna pogodba Mesarske unije v Philadelphiji. Povišanje je bilo dogovorjeno na 11%, Plačni odbor pa ga je znižal na 7%. Na splošno velja za dovoljeno povišanje 5.5%. VARŠAVA, Polj. — Fidel Castro, ki je tu na uradnem obisku, je včeraj izjavil, da ima “jekleno srce” in da vsaj sedaj še ne računa s kako srčno kapjo. Štirje kubanski Časnikarji so se prišli včeraj pritožit v urad Associated Pressa, ki je prvi poročal, da ima Castro težave s srcem, in so napadli in pretepli tam se nahajajoča časnikarja. STOCKHOLM, Šved. — Vodnik ameriške delegacije na konferenci ZN o varovanju okolja Russell E. Train je odločno zavrnil napad predsednika švedske vlade Olofa Palmeta na ZDA, ki da uničujejo prirodo v Vietnamu. Amerikanec je dejal, da so bile in so ZDA pripravljene razpravljati o vitnamski vojni na pravem mestu, ne pa tu. Posebno se čutijo ZDA prizadete zaradi napada Palmeta, ker je Švedska gostitelj konference in bi morala torej do nje in njenih udeležencev kazati vsaj določen obzir, če ne kaj več. /aMEiySM Uzrnsmrn /VAi « «** c- ,ci}%;— no ti r 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece 2a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ač§||§|gs>83 No. 113 Thurs., June 8, 1972 S trebuhom za kruhom Nisem ekspert, ne na tem in ne na onem področju, sem pa dolgoletni delavec ob meji in mi je kategorija naših zdomcev, ki gredo po kruh na tuje, prilično znana. Pojem žalostinke “S trebuhom za kruhom” je danes res izgubila na svoji ostrini, vendar pa se s tem v ničemer ne zmanjšuje pomen našega izseljevanja. Kmalu po vojni se je naša boleča karavana zdomstva ponovno pričela. Najprej na silo, to je ilegalno, prek planin, gozdov in deročih rek, kot sta Mura in Soča. Ko smo spoznali, da s silo ne moremo prerečiti odhajanja v tujino, smo kratkomalo zadevo legalizirali, čeprav neradi in v začetku sramežljivo. Tako je dobil potni list skorajda vsakdo, ki ga je le hotel dobiti. In za kakšno kategorijo državljanov, ki so danes v tujini, gre? Ne govorim o posameznikih, pač pa o ogromni večini. To večino sestavljajo doma nezaposleni ali slabo plačani nekvalificirani delavci. Teh je največ. V drugo sodijo napol proletarci, to je tisti, ki imajo nekaj imetja, zemlje, vendar ne toliko, da bi sebi in družini zagotovili eksistenčni minimum. Nemalo je srednje stoječih kmetov, predvsem iz obmejnih področij. Poglavitna želja teh je priti do sodobne kmetijske mehanizacije, da bi jutri z manj fizičnega napora laže in lepše.živeli. In tretja kategorija? Gre za pro-centualno mnogo manjšo skupino intelektualcev. Mislim, da edino ti pridejo v poštev kot predmet kritike, saj jih ni gnala potreba po eksistenčni sigurnosti. Tu so prisotni raznoteri motivi od pozitivnih, kadar gre, recimo, za specializacijo, pa do hlastanja po bogastvu, toda to je spet manjšina. Že daleč za nami so časi, ko smo trepetali za žganci ali kosom koruznega, ječmenovega kruha, odmaknili so se časi lesenih plugov in težkih krampov, motik. To ni neskromnost, če hočejo ljudje rešitve z razvijajočo se tehniko. Nasprotno, to je pridobitev za posameznika in družbo kot celoto. Vprašanje zase pa je, kako do te dobrine priti. Delavec računa: če bom doma, si v najboljšem primeru kupim stanovanje ali zgradim hišo čez 20 let, če grem na tuje, se ta doba skrajša za dobro polovico. Kaj.mu je storiti? Kmet računa: če bom doma, do kmetijske mehanizacije — traktorja ne morem priti, vsaj tako kmalu ne. Gre na tuje za dve leti in traktor je tu. Gre torej za rezultate logičnega razmišljanja; skratka: ljudje imajo zelo pozitivne želje po naprednejšem in to naprednejše doseči v najkrajšem možnem času. V nobenem primeru jim ne gre očitati to za slabost, za hlastanje po bogastvu ali jih zmerjati z manj nacionalno zavedno kategorijo. Da imamo danes toliko zdomcev, recimo konkretno iz kategorije kmečkega prebivalstva, je osnovna krivda v nas. Odpraviti je dalje treba neupravičeno slab odnos do dela, predvsem do fizičnega. Vsepovsod fizično delo bolj cenijo, ga primerno plačajo, pri nas žal še nimamo ustreznih meril za to, čeprav se zavedamo, da brez fizičnega dela družba ne more obstajati. To je tudi osnovni razlog za tako množičen odhod naših ljudi v inozemstvo. Pri nas običajno manj spoštovan ali celo z etiketo delomrzneža se izkaže v tujini ta delavec še kako marljiv. Gre torej za o-snovno vprašanje, kako ovrednotiti delo nasploh. Da ne manjka našim zdomcem domoljubja, se lahko prepričamo ob praznikih. Samo na mejne prehode poglejmo! Videli bomo željo po domu: “Doma bi radi ostali, če ...”, če bi vsaj približno toliko zaslužili. Opevati domoljubnost, a z domoljubi mačehovsko ravnati, res ni v redu. ❖ Zgornje razlaganje in modrovanje je bilo objavljeno v ljubljanskem listu “Delo”, glasilu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Pisec hodi okoli vprašanja odhajanja ljudi na delo v tujino, kot mačka okoli vrele kaše. Očitno — tudi iz njegovega pisanja— je, da ljudje ne bi hodili na tuje, če bi imeli doma dostojen zaslužek in dostojen dohodek. Ker tega ni, gredo “s trebuhom za kruhom”. Da doma ni primerega zaslužka za vse, je brez dvoma krivda komunističnega režima. Ne pozabimo, da je Slovenija gospodarsko razvita komaj kaj manj kot sosednja Koroška ali Julijska krajina in vendar je v Sloveniji dohodek za več kot polovico manjši kot na oni strani meje! Če je komunizem res najboljši gospodarski sistem, kot trdijo njegovi zagovorniki in nosilci, čemu ne more nuditi ljudem niti tega, kar jim nudi svobodno gospodarstvo, toliko obrekovani kapitalizem? V to stvar naj bi se tovariši zamislili in skušali najti rešilni odgovor, pa bo pot do končanja bega ljudi v tujino odprta. Radi bi ugotovili ob tej priložnosti sicer že znano dejstvo, da je Jugoslavija dobila po drugi svetovni vojni skup- no za okoli 5 bilijonov dolarjev pomoči. To je prav toliko, kolikor so cenili vrednost vse Jugoslavije leta 1934! Tedaj je Popovič v svojem gospodarskem opisu Jugoslavije navedel, da je ta vredna z vsem živim in mrtvim blagom skupno 340 milijard dinarjev. Od tega je bilo blizu 40 milijard dolga v tujini. Ostane torej 300 milijard, kar je bilo v tedanjih dolarjih točno 5 milijard (bilijonov)! In kaj je jugoslovanski režim z vso to pomočjo ob absolutni oblasti nad narodom storil koristnega? Ko je svobodna Evropa ameriško gospodarsko pomoč uspešno uporabila za obnovo in napredek, so jo oblastniki v Jugoslaviji brezplodno zapravili. To ni le nesposobnost, to je dejansko zločin nad narodi Jugoslavije! I BESEDA IZ NARODA | Obhajilna nedelja MU CLEVELAND, O. - Spet je pred nami naša obhajilna nedelja. Smo že v mesecu juniju ali rožniku, kateri je posvečen Srcu Jezusovemu. Tako je ta mesec še prav posebej naš mesec, mesec mož in fantov, ki so udje Društva naj svetejšega imena Jezusovega. Kakor ob drugih nedeljah Društva naj svetejšega imena Jezusovega, tako se bomo tudi za to nedeljo, tj. za 11. tm., zbrali v polnem številu ob 7.45 dop. pred šolsko dvorano, v slučaju slabega vremena pa v veži pred šolsko dvorano za skupen odhod k naši sv. maši, ki bo ab 8. uri. Po maši je za vse nas pripravljen zajtrk, po njem pa bomo o-stali še nekaj časa skupaj, da se pr govorimo še nekaj stvari, ki s j tičejo našega dela v bližnji prihodnosti. Zadnje dni so vsi udje .dobili po pošti poleg uradnega povabila k obhajilni sv. maši, zajtrku in sestanku tudi spisek novih društvenih f u n k c i onarj ev, ki smo si jih izbrali na zadnjem svojem sestanku v maju tl. Iz seznama je razvidno, katero funkcijo bo vsak izmed njih o-pravljal v novem poslovnem letu, dalje njegov osebni naslov in pa številka njegovega telefona. Spisek shranite, da ga imate pri roki v slučaju potrebe. Že danes opozarjamo vse ude in njihove družine kakor tudi vso našo vidovsko župnijsko skupnost na piknik našega društva, kateri bo 6. avg. tl. popoldne na Saxon Acres pristavi na White cesti, Highland Hts., tj. tam, koder so bili zadnja leta vsi naši pikniki. Lepo vabim vse, naj to popoldne žrtvujejo za ta piknik. Ne bo jim žal. Kakor k naši sv. maši in obhajilu, prav tako so lepo povabljeni na naš zajtrk v dvorani pod cerkvijo tudi vsi drugi možje in fantje, ki bi jih radi imeli v svojih vrstah. ,Še nikomur doslej ni bilo žal, ki se nam je pridružil. France Sever, slovenski poročevalec —------o------ Iah¥a!a darovalcem CLEVELAND, O. — Prav lepa hvala v imenu kobaridskega dekana, pod katerega spada cerkev sv. Jakoba v Livku pri Kobaridu, za darove, ki ste jih dali za nabavo zvonov tamkajšnje cerkve. Skupno je bilo poslanega $245. Darovali so: Mrs. Marcella Medveš in sin Richard, John Medveš, Mrs. Maria Žnidaršič, družina Velasic, Mr. in Mrs. Gildo Patrick, Gegi Trinec, Mr. in Mrs. Ciril Mašera, L. Kro-maz, Mrs. Rozalia Cendol, Albina Cendol, Mr. in Mrs. John Cendol, Mr. in Mrs. Joe Cendol, Mr. in Mrs. Frank Cendol, Mr. in Mrs. Joe Ivančič. Dekan v Kobaridu je bil vesel lepega daru in se kar ni mogel načuditi nad veliko vsoto. Posebej je vesel, ker je videl iz tega, da^ nismo v tujini pozabili na našo domačo cerkev. Prav posebno se zahvalim Marcelli Medveš, ki je pomagala nabirati skupaj s podpisano. Vsem Bog povrni! Ann Golop leve poslopje Slovenskega starostnega doma pod streho CLEVELAND, O. — V nedeljo popoldne ob dveh bodo postavili na vrhu strehe nove zgradbe Slovenskega starostnega doma in negovališča na Neff Road smrečico, znamenje, da je streha dokončana, da je zgradba pod streho. Po stari slovenski navadi pomeni to “likof”, ko se s kozarci vina graditelji in prijatelji po-vesele, da je delo končano. Delo pri novi stavbi Slovenskega starostnega doma je v glavnem končano zunaj, vso notranjščino je pa še treba izdelati in dom opremiti. Če pojde vse po sreči, bo stavba končana do konca oktobra ali do začetka novembra letos. Upravni odbor doma vabi prijatelje Slovenskega starostnega doma, da se udeleže tega važnega trenutka v izgradnji doma in se povesele nad dosedaj doseženim uspehom. U. o. ------o----- ECansaške drohtasilce KANSAS CITY, Kan. - V srednjem veku je sv. Jedert prerokovala, da-bo svet postal mrzel; da bo v premnogih srcih vladala mlačnost in brezbrižnost — da se bo pa Bog usmilil krščanstva in se bo božja ljubezen razodela človeštvu na nov, čudovit način. Čez 350 let se je njena napoved uresničila. V 17. stoletju je krščanstvo v Evropi hiralo. Protestantizem je zavrgel sv. mašo in z njim presveto Evharistijo, ki je vir svetosti v Cerkvi. Množice se niso več hranile z nebeškim Kruhom. V cerkvah ni več stanoval Jezus — postale so samo prazne dvorane za seje. Srce in čustvo je nadomestila strogost. Calvini-zem je oropal ljudi upanja v zveličanje in srca so postala prazna, temna, obupana. Zmote janzenizma so se širile tudi v katoliški Cerkvi. V Slomškovem življenjepisu beremo, da se je tudi on moral boriti proti posledicam, ki so nastale v Sloveniji vsled janzenizma. Ljudje so hodili k sv. spovedi enkrat na leto — za Veliko noč. Po praznikih so župniki spravili spovednice na podstrešje in zaprli tabernaklje. Si lahko mislimo, kako je bilo življenje brez sv. obhajila — Kruha močnih. Janze-nizem je slikal Boga kot strogega Sodnika — ne kot Očeta, ljubečega. Ljudje si niso upali se Mu zaupno približati radi svoje grešnosti. Niso vedeli, da se mrzla, mlačna srca morejo ogreti le ob plamenu sv. Evharistije. Napoved sv. Jederti se je izpolnila v 17. stoletju v Paray-le-Monial, mestecu Francije. V samostanu Marijinega Obiskovanja je živela s. Margareta Ala-coque. Jezus jo je izbral za poslanko Svojega presv. Srca. Večkrat se ji je prikazal. Sestre so jo pogosto videle v zamaknjenju, a niso vedele, kaj naj mislijo o teh izrednih, čudnih pojavih. Nekatere so mislile, da se ji meša; druge so bile mnenja, da je obsedena in so jo škropile z blagoslovljeno vodo. Bilo pa je med njimi tudi nekaj takih, ki so občudovale njene čednosti in so jo ljubile. Si lahko mislimo, kako je uboga s. Margareta trpela. Samo sestra predstojnica je vedela, da imajo v svoji sredi osebo, svetnico, ki jo Jezus zelo ljubi. 27. dec. 1673 je s. Margareta klečala pred izpostavljenim Reš-njim Telesom. Nenadoma so ji telesni čuti odpovedali v ekstazi. Monštranca je izginila in namesto nje je zagledala Jezusa. Trenutek zatem — in sestra sloni, kot sv. Janez nekoč, na Srcu Jezusovem. Uživa srečo blaženih ... Razume, vsaj kolikor je človeku mogoče, neskočno ljubezen božjega Srca do človeštva. Razume to ljubezen, ki je Jezus ne more več prenašati. Izliti jo mora na ves svet v gorečih plamenih. Margareta zagleda presv. Srce, ki ga obkrožajo žarki na vse< strani. Srce je bolj žareče ko sonce in prozorno kot kristal. Vidi sestra rano, ki jo je dobil Jezus na križu. Trnjeva krona ovija Srce in nad njim žari križ. To je Srce, ki vsebuje vse zaklade milosti, ki so potrebne za zveličanje duš. In Jezus govori: “Izvolil sem te, da boš razodela svetu mojo veliko ljubezen.” Srce sestre trepeče: Kako naj jaz uboga, neuka, nevedna stvar kaj takega dosežem? Jezus jo potolaži, da bo vse uredil tako, da se bo izpolnila Njegova volja. Eno leto pozneje — dan oktave sv. Rešnjega Telesa 1. 1674. S. Margareta kleči pred izpostavljenim Najsvetejšim. Njene oči so obrnjene v Sv. Hostijo. Samo Hostija jo privlači. Ne zanima se ne za luči niti za cvetlice, ki Jo obdajajo. Sonce je v primeri z njo le kot lučka kresnice v junijski noči. Jezus je tako neskočno lep! Noben umetniški čopič Raphaela ali Leonardo da Vincija ni kdaj naslikal lepšega. Oblečen je, v dolgo, belo, mehko oblačilo iz neznanega blaga, bleščečega, da jemlje vid. Prepasan je z ozkim zlatim pasom. Tuniko pokriva rdečkast plašč. Kodrasti rjavi lasje padajo na ramena — tudi oči so rjave. Rane na nogah se svetijo kot sonce. Vsa Jezusova postava se koplje v nebeškem ognju, najbolj pa Njegove prsi, središče, iz katerega izžareva. Sestra Margareta bi gledala takega vso večnost. Čas je pozabljen... . Vidi in, čuti, da jp je zadel Njegov pogled. Njegova desna roka kaže na prsi. Obleka, ki jih je zakrivala, v trenutku izgine in zamaknjena gleda božja izvoljenka Njegovo Srce, ki gori s plamenom ljubezni do človeštva. “Glej to Srce, ki ljubi vse človeštvo!” Naenkrat se Njegov pogled zresni, napolni z žalostjo, Jezus razodene Margareti, da niti Njegovo trpljenje pred Njegovo odrešilno smrtjo ni bilo tako veliko kot bolečina, ki jo povzroča božjemu Srcu nehvaležnost, nizkota in brezbrižnost človeštva. Margaretino srce se krči v sočutju do Njega. Ve, da Gospod pričakuje od nje adoracije in zadoščenja. Hrepeni trpeti z Njim, Ga ljubiti in storiti vse, kar je v njeni moči, da bi Ga tudi drugi ljubili.) Jezusov obraz se spremeni v sreči in Njegovi roki se dvigneta v blagoslov. Iz Njegovega Srca plane v njeno tako goreč plamen, da jo skoro po-užije in sestra zakliče: “Usmiljenje, Gbspod! Ne morem prenesti tega!” “Jaz bom tvoja moč. Ne boj se ničesar!” Naroči ji, naj Ga pogosto prejme v sv. obhajilu; prav posebno pa še na vsak prvi petek meseca. Priporoči ji tudi, naj opravi vsak četrtek od 11. do 12. ure sv. uro v spomin Njegovega trpljenja v vrtu Getse-mani. To Mu bo v zadoščenje za bridkost, ki so Mu jo povzročili apostoli, ki niso čuli z Njim, ko se je Njegova človeška narava upirala trpljenju, ki Ga je čakalo. S. Margareta Marija se prebudi iz zamaknjenosti. Njene misli se ne morejo odtrgati od lepote, ki jo je gledala, od sreče, ki jo je čutilo njeno srce. Sluti, da obisk Jezusov ni bil zadnji. Še vedno je oktava Rešnjega Telesa. Zopet je na oltarju izpostavljeno Najsvetejše in s. Margareta kleči ure in ure z očmi, vprtimi v Hostijo. Sestre se čudijo, kako more tako dolgo klečati. Naenkrat se vsa okolica spremeni. Kapela se koplje v rožnatih barvah. Margareta pozabi, da ima telo. Neka čudovita toplota jo objame in njena duša prisluhne godbi nebeščanov in slavospevu kerubinov in se-rafinov. In naenkrat se prikaže njen Ljubi. Gleda jo. Sočutno, ker ve, koliko je pretrpela radi Njega od zadnjega videnja. Zopet ji pokaže svoje Srce, govoreč: “Glej to Srce, ki je tako ljubilo človeka, da je trpelo in umrlo, da mu dokaže Svojo ljubezen. In v povračilo prejemam samo nehvaležnost, zaničevanje, nespoštljivost, božje rope in mrzloto njih src do Mene v Zakramentu ljubezni.” • Margareta dobro razume tožbo presv. Srca. Ve, da je Evharistija isto kot božje Srce, saj v Nji je Jezus, z dušo in telesom — prdvi Bog. Ve, da je popolnoma prepuščen ljudem, da ravnajo z Njim po svoji volji. V življenju na zemlji so Mu nasprotovali, pljuvali Mu v obraz, Ga bili in nazadnje pribili na križ. Ravno tako ravnajo z Njim sedaj v sv. Hostiji. Česa vsega ne želi sočutna redovnica pretrpeti, storiti, da bi zadostila božjemu Srcu! Jezus ji pove, kaj želi. Ne želi junaškega mučeništva. Vse, kar hoče, je, da bi Mu ljudje vračali ljubezen za ljubezen. Pove ji, da bi Mu bilo všeč, ako bi Cerkev uvedla praznik Presv. Srca Jezusovega v petek v osmi ni Rešnjega Telesa. Na ta dan naj verni prejmejo sv. obhajilo in molijo posebno molitev v zadoščenje božjemu Srcu za vse žalitve, ki jih prejema od ljudi v Zakramentu ljubezni. In Jezus obljubi: “Obljubim ti, da bo moje Srce lilo bogastvo svoje ljubezni na vse, ki Ga bodo tako častili in širili Njegovo češčenje.” In Jezus u-tihne, dvigne roki k blagoslovu. Postava Odrešenika izgine.. Margareta vidi le še božje Srce, vse žareče... in sliši tožeč, hrepeneč glas: “Glej Srce, ki tako ljubi človeštvo .. Tudi Srce izgine. Margaretin duh se zopet vrne na zemljo v navadno življenje. Margareta je imela še več takih videnj, a vseh ne morem o-meniti. Najbolj važna obljuba Jezusova z našega vidika je: Obljubim, da kdor bo pobožno prejel sveto obhajilo ob devetih prvih petkih, ne bo umrl brez svetih zakramentov.” Debele knjige bi lahko napisali, kako je božje Srce poplačalo svoje častilce, da so res umrli, ko so prejeli zakramente za umikajoče. Jezus drži to obljubo, četudi mora včasih storiti čudež. Nekoč je Jezus obljubil sestri Margareti, da bo posebno blagoslovil družine, domove, kjer imajo podobo ali kip Njegovega presv. Srca. Duhovniki, ki bodo širili pobožnost do presv. Srca, bodo dobili milost, da bodo spreobračali najbolj zakrknjene grešnike. Sestra Margareta je širila pobožnost k presv. Srcu v svojem samostanu. Svet pa je izvedel o nJej po jezuitu Cloude-de-la-Colombiere, ki ga je Jezus sam izbi al za to vazno nalogo. Pater se je prepričal o svetosti ponižne redovnice. Verjel je v njeno poslanstvo. Bil je prvi duhovnik, ki se je posvetil Srcu Jezusovemu. To pobožnost je začel širiti v Londonu, kjer je bil hišni duhovnik, v palači kraljevega Takrat je bilo v Angliji najhuj' ke preganjanje katoličanov. u hovnike so obešali. Tudi ^ pa ^ Colombiera so vrgli v ječo, ce tudi je bil ves jetičen. Kralj Karel II. ni mogel ničesar storiti zanj. Francoski kralj Lu 0 vik XIII. je po poslaniku zahteval, da morajo izpustiti patra kar se je zgodilo. V Paray-e Monial se mu je zdravje izbolj- šalo za nekaj let. Mogel je spisati knjigo o presv. Srcu zusovem, ki so jo brale tudi se stre Marijinega Obiskovanja. Šele takrat so izvedele, da je P° slanka božjega Srca s. Marga reta. Kakor so prej grdo le s svetnico, tako so sedaj hi a goreče, da so med učenkami i prijatelji širile pobožnost presv. Srcu. S. M. Alacoque J doživela še srečo, da je bila Prl čujoča, ko je bila blagoslovljena kapela na čast presv. Srcu samostanskem vrtu. Stara 4 ^ je umrla z vzklikom: “Jezus- ^ Najbolj so širili jezuiti poboz^ nost k presv. Srcu, kar je ^ ravno, saj' si je Jezus sam bral enega od njih, da vnem^ mlačna srca. Tristo let že vfs to častno nalogo. Vsak katolie ^ je sedaj dovolj poučen, da ve 9 prvih petkih in tudi, kaj 1^ njegova dolžnost, da zadostuj^ božjemu Srcu in obenem zaS^ gura sebi srečno smrt, sre večnost. 9. junija bo praznik PreS Q 3rca Jezusovega. Zadosti^1 ločin6’ ob- presv. Srcu za hudobije, z. grehe sveta s prejemom sv-hajila. Srce Jezusovo, goreče v ^ oezni do nas, užgi naša srca ljubezni do Tebe! s. M. Lavoslava Iju- Jasna in odločna bes®' sv. očeta o katoliških visokih šolah d* VATIKAN. - Ob ProS; iGO-letnice rimske univerze lavi Gre' ien6 v riiel goriana je sprejel sv. oce profesorje in slušatelje v P° .0 ni avdienci. V nagovoru rekel, da teologi ne smejo na ^ no sejati dvoma, ne uganja ^ ničevalne kritike nad vsemi ^ smo podedovali, ter tako n6 ^ ti vere v srcih dijakov-gojeI1 in vernikov. “Bodite vzor n6^g kvarjene in neponarejene in umerjenega intelektua n življenjskega optimizma, st®e(r in opora božjemu ljudstvu- ^ loški študij na bogoslovnih ^ šokih šolah mora biti v s^atj vere. Univerza mora pravo vero, za kar je po- t0, kveno učiteljstvo. Zato na k liških univerzah, kot je (^r, elJ riana, ne sme poučevati n0 bi bil sk > varov*11 ,rok 6er teolog, čigar nauk ne ^ ^ den z naukom in Cerkve. Na taki šoli m01’*. dati edinost hotenja in 11115 nja med teologi in ne more^ puščati nobenih razkolov ,, snovnih teoloških vprašani1 Prvi ameriški papirnat denar . j. ameriški papirnat denar ‘o Nekateri mislijb, da 1 ui že od početka Združenih -j., vah, kar pa ne drži. Prve nate bankovce je vlada leta 1861, ki so jim takrat vili ‘demand note”. Leta ^ so pričeli trgovci in P0^6 rs” izdajati “tikete”, “Shin Pla3^ere ali plačljive nakaznice, .p. so uporabljali namesto dro ra^' Ker je bilo preveč tega v drobil ir eP g vrstnega papirnatega cirkulaciji, je kongres to P vedal, istočasno pa dovo 1 se namesto drobiža rabi P^p znamke. Še le zatem je v „r V dala tiskati papirnati den manjših zneskih. Opera v Kairu ^ Po načrtih arhitekta blu ^ p' gradijo v Kairu novo 0PerrVj-r šo na kraju, kjer je s^ara,4avb* la ob stoletnici obstoja- jg-v dveh brata, vojvode Jakoba Yorka.itih naj bi bila zgrajena p- S. FINŽGAR: STRICI Krog poldneva so se vrnili svatje od fare. Gašper je skočil s koleslja in skrbno pomagal Luciji z voza. Lucija je bila kot roža. Vsa cerkev je pri poroki strmela vanjo in najbolj zavist-jezik ni črhnil. Svatje so se zgrnili krog poročencev, pro-§arji so igrali in ženin je peljal dvesto po stopnicah na podič Pred duri, ki so bile seveda za-Prte. Starešina je potrkal na-nJe in dokazoval, da imajo vse Pravice do hiše, na kar se jim le po dolgi pravdi odprlo. Na Pragu se je prikazal Boltežar. Ka lesenem ploščku je držal Majčkeno potičico, vso v rdečih Petljah. Stopil je pred nevesto L1 ji ponudil. Hrustu, ki je premetaval hlode kot žveplenke, se 3e tresla roka, da so pentlje tre-Petale. Godba je utihnila, svati S0(Prisluhnili. Na, Lucija! V znamenje, da ruha v naši hiši ne boš nikoli stradala.” Lucija je vzela in segla Bol-težarju v roko, od razburjenosti Vso_Potno. Stisnila mu je v dlan križani tolar in rekla: “Bog te plačaj in usliši!” Nato je povzel Boltežar, ki je Pa bolj izjecljal, kot izgovoril: In nič več ne poj deš čez ta prag hiše, dokler te ne poneso.” n je prijel nevesto, jo dvignil er postavil čez prag v vežo. Ko 3° je vzdignil in pritisnil nase 3'er je zašumela krog njega nje-obleka, se mu je stemnilo Pred očmi in ga stisnilo pri srcu. Lrneden je šel po sapo in globoko vzdihnil. Družici Štefi se je zdelo vse to tako zabavno, da je Plosknila in prosila Boltežarja: Še mene!” Namesto Boltežarja pa je stopila k njej Lucija, jo osno objela in očitno poljubila, akor je ni še nihče. v Ledaj so udarili godci, zavr-oai° je med svati, ki so se posa- ■|ali krog miz, šibečih se od je- ^11. Zadnja je sedla nevesta. Lepa ruč prešerna se je sukala med Svati in imeia za vsakega pripravno besedo. Njene oči so iz-s odiie vsako zadrego. Kjer koli 3e bilo ob gneči kaj nereda na Tzi, vse je videla. V hipu je a tam, donesla krožnik, pre-^uknila čaše; najbolj plahim je *ajb°lj stregla, oblastne pa je Zjkala prositi toliko ljubeznivo, a se ji je vdal vsak. Če je zdrs-^ košček kruha na tla, je bila , C1ja, ki ga je spoštljivo po-ala. Vseh oči so jo spremlja-e> hvalile in božale. Obsodba runtarjev pri Štebucu je bila Plsana v vodo. ^ Za durmi je pa stal Šimen, di zime golorok, da so se mu ^'etili beli rokavi. Nobeno oko tako použivalo Lucije kot J govo. Zadovoljen smeh mu ^ obkrožal usta. Ko se je pri-h na zadnji vogel mize, mu \ namignil Zaplaznik: izb ^aL Gašper le ni slabo ( Sama skrb in strežba je je.” a hi le taka ostala!” -j Kič se ne boj! Tak dan se j. °vek razodene,” mu je prero-ova^ gimen) nagnil kozarec in tib ?.nie§a izpod na pol pripr-delV* ^ec^a3- Lucijo, ki je ročno juho med svate, kj ec^ svati je bil edini Mihor, Rl m -1X111 3e Por°ge rezala je in globlje. Bil je drug, H °^i kos svoji važni odliki. ^Seskozi _________^________ hh je drobil, da ga je 3e> da zaverovana poslušala; plesal le dajalo veter in so se jaz, ki sem toliko pretegnil na gruntu? Nič. — In oče! Rodne hčere ne bi tako gledal. O, doto, doto! Ne j en j am. — Nobeni babnici ne bom za tovornega osla. — Naj ji je Boltežar! — Hahaha! Boltežar — zaljubljen vanjo kakor breznov maček. In tako otrapan, da niti ne ve ne. — Se mu že še posveti.” — Ko se je dovolj nahudil sam med sabo, je pokril klobuk in se vrnil med goste. Med vrati je za hip postal in gledal Boltežarja, ki je kolovratil med svati, se široko smejal, skoraj nič govoril in z očmi lovil Lucijo. Kadar koli ji je kdo napil, je vselej pristopil tudi Boltežar, trčil prav zadnji z njo, a tako nasilno, da se je pocejalo iz kozarcev in je Lucija povešala oči spričo njegove nerodnosti. Boltežar se je pa smejal še bolj na široko. Prav tedaj je prišel mimo Mihor j a oče. S komolcem ga je povabil v vežo. “Kar prava bo za nas — Lucija,” je ogovoril Mihorja. Mihor ju pa ni zginila poroga z ustnic. Skomizgnil je z rameni, molčal pa prijel dekle, ki je šla mimo njega, in jo odvedel na ples. Oče je za hip nagubančil čelo, ki se je takoj spet ujasnilo. Zamahnil je z roko, se obrnil in vase zamrmral: “Kakor sem ga presodil, tak je.” In je sedel k Zaplazniku ter začel govoriti o padajoči ceni živine. Na polnoč je šlo. Svatje so privabili z doma tudi tiste, ki niso imeli svatovskega oblačila, da vsaj nekaj okusijo. Tudi dekle in hlapce. Od fare in še od sosednjih krajev se je nabralo fantov zaplečnikov, ki so se utaborili na podu pri godcih, da je bila že prava stiska. In vsi so jedli do sita, vsi so pili po mili volji. Zdelo se je, da so Podlogar j eve shrambe kot blagoslovljena pojedina v puščavi. Ko je pa udarilo polnoči, sta prišla svatovska teta in Lucijina krstna botra. S skrivnostno slovesnostjo sta zaprosili ključ od gospodarja in šli v sobico, kamor so bili zložili Lucijino balo in kjer je bila določena spalnica za poročenca. Teta in botra sta za seboj zaklenili. Dekleta in žene so oprezovale krog vrat, ki se niso odprla — celo uro ne. Ob eni pa sta ženi odprli duri na stežaj. Vsa radovednost se je zgrnila pred prag sobice. Dve sveči sta goreli ob bogcu in rahlo razsvetljevali sobo. “Mm—mm!” je vse ostrmelo. Teta in botra sta nastlali zakonsko postelj. Skoro do stropa so kipele bele’i blazine. Skozi vezenine je sijalo rdeče in modro. “M — mm!” so se čudili in vedno nove gruče so pritiskale pred vrata. Dekleta so sredi polke popustile plesalce in pritekle gledat. Celo možje si niso mogli kaj, da bi ne pristopili. Prav tik podboja je slonel tudi Boltežar. Sprva se je čudil z drugimi, nato je bušil v smeh, ki ga je hipoma ustavil, kot bi odsekal. Zatopil se je v vso lepo tajnost te sobe, obraz se mu je zresnil, začel je stiskati ustnice, nič več ni slišal šepetanja svatov. Pred njim se je pokazala strašna skrivnost, ki je bila ves čaš v njem in je ni prepoznal. Stisnila ga je za srce, da bi zakričal. Ni zakričal; toda prebledel je; že precej vinski se je v trenutku iztreznil in si delal gaz s komolci med radovednimi . . o - VACIJ C11U VCLCI lil SU SC gciz, £> JAUIiiUl^l 11ICU. 1 ctUU V CUIllIiii 3e kar spogledovali, češ le in bežal skozi vežo, kjer je izbil Se je vzel Mihor tak? Lje Loda da Svatc I Maruši burkle iz rok. Še ozrl se zagrabilo ga je vendar, ni, ko ga je ozmerjala s pijanim !e kradoma izvil izmed izbo°V-3^:eLa vrišča in šel na ka|. \ 'Lana je vrgel kastorec, na gei,ern 3e hil velikanski šopek 2iay rož in so od njega viseli ha 1 ^raL°vi, na mizo ter sedel bra !)0s^e3j°- Podkomolčil si je 0 in srepo gledal v tla. Se zija vanjo. — Kaj sem koleštralom. Pribežal je na teman kot za hlevom in se sesedel na tnalo. “Lucija!” je pritajeno zakrik-nil, glava mu je klonila na prsi. Takrat pa ga je potapljala po rami roka in nekdo se je zasmejal. (Dalje prihodnjič) Ameriškim upokojencem na Poljskem se res gode VARŠAVA, Polj. — Na Poljskem živi kakih 10,000 ljudi, ki prejemajo pokojnino Socialne varnosti iz ZDA. Skupno dobe sicer le 10.6 milijonov dolarjev, torej povprečno vsak nekako $1,000 letno. Njihov položaj je izredno izboljšal dogovor med poljsko vlado in vlado ZDA, da dobivajo ti upokojenci pokojnine izplačane v zlotih, po trikrat višjem tečaju, kot je v veljavi sicer na Poljskem. Tako dobi vsak ameriški upokojenec mesečno okoli 7,000 zlotov, kar je povprečno štirikratni dohodek poljskega kmeta ali dvakratni povprečnega poljskega meščana. Poljska vlada je sama predložila ZDA, naj izplačujejo pokojnine v zlotih po trikratnem, u-radnem tečaju, da bi bil hitrejše porabljen denar, okoli 400 milijonov zlotov, ki jih je Poljska plačala ZDA za odvišno hrano, ki so jo dale Poljski v letih 1957-1964. Na temelju ameriškega zakona je Poljska to hrano plačala v zlotih, ki pa jih ZDA ne morejo porabiti izven Poljske. ihutfo se uisaša RAVALPINDI, Pak. — Predsednik Zulfikar Ali Bhutto je bil precej hud socialist, ko je prevzel vlado v preteklem decembru. Pritisnil je na bogataše, lastnike večine industrije, trgovine in denarnih zavodov. Vzel jim je potne liste in zahteval od njih, da vrnejo domov svoj denar, ki ga imajo v tujini. Seveda s tem ni veliko dosegel. Postopno je spoznal, da po taki poti ne bo mogel daleč. Začel je popuščati in pred nedavnim je v govoru v Karačiju dejal, da je privatno podjetništvo potrebno za rast Pakistana, da ne bo trpel le obsežnih korporacij, ki bi združevale preveliko gospodarsko moč v nekaj rokah. Priznal je nujnost dobička za trdo delo in vložitev kapitala. Bhutto je povedal tudi delavcem, da naj končajo s štrajki, ker jih bo morala sicer vlada prepovedati. Trenutno je predsednik Pakistana na poti po Afriki, koncem meseca pa ima napovedane razgovore z Indiro Gandhi v New Delhiju. Ti razgovori naj bi rešili spore med obema državama ali vsaj začeli njihovo reševanje. To ne bo lahko, ker Pakistan se še ni sprijaznil s popolno ločitvijo in neodvisnostjo Bengalije. NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM AMERIŠKO DOMOVINO KOT DARILO ZA Ocefovsici dai? dne 18. junija 1972 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair A ve. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: .......................................J.. Za to darilo pošiljam znesek $..... Moje ime in naslov: ........................... Sovjetska zveza pošilja orožje na vse strani Sovjetska zveza vztrajno o-borožuje svoje zaveznike po vsem svetu. Odgovorni se zanimajo, koliko vpliva bodo imeli moskovski spo razumi na tem polju. WASHINGTON, D.C. — Ko se navdušujejo nad možnostjo za nove odnose med ZDA in ZSSR v okviru moskovskih sporazumov in dogovorov, še vedno budno spremljajo, sovjetsko početje po vsem svetu. Kot povsod drugod bodo tudi v odnosih med Ameriko in Rusijo igrala odločilno vlogo dejanja, ne pa besede. Vesoljski vohuni neprestano pošiljajo podatke o sovjetskih raketah, pa tudi o vrsti drugih dejstev, ki so pomembna za presojo sovjetskih vojaških načrtov in namenov. Ta poročila dopolnjujejo poročila raznih virov z vsega sveta. Vesti iz uradnih virov opozarjajo na to, da je pravkar prispela na Kubo pošiljka sovjetskih MIG-21 jet letal, s čimer je število teh letal v kubanskem letalstvu narastlo na okoli 80. Ruski strokovnjaki opremljajo protiletalske rakete SAM-2 z izpopolnjenim radarjem, da bodo bolj uspešne in jih bo težje “mešati”. Siriji so obljubili iz ZSSR raketni obrambni sistem proti nizko letečim letalom. Skupina ladij je pripeljala v E-gipt preko 100 oklepnih vozil in 40 novih tankov. V Indijo so poslali 7 novih MIG letal, ko gradi sama tovarno za njihovo gradnjo doma. Solnograjska stolnica - 1200 let CELOVEC, Kor. — Pred 1200 leti je bila posvečena prva solnograjska stolnica, katero je zgradil sv. Virgil, solnograjski nadškof in apostol solnograjske nadškofije, ki ima med drugim tudi velike zasluge za končno SPORED ZLATEGA JUBILEJA -50-LETNICE USTANOVITVE Društva PRESVETEGA SRCI JEZUSOVEGA Št. 172 Ameriške slovenske katoliške jednote (KSKJ) v nedeljo, 11. junija 1972. ' p o k r i s tjanjenje karantanskih j Slovencev. Solnograjska stolni-| ca je bila posvečena 1. 774 in je : najstarejša cerkev v Avstriji. Njeni temelji služijo za temelj sedanje solnograjske stolnice. Sv. Virgil je bil ud irsko-škot-ske misijonske družbe, katera je opravila pokristjanjenje Solnograjske, Tirolske in Koroške. Njegov korni škof je bil sv. Modest, ki je širil evangelij po Karantaniji in je imel svoj sedež pri Gospe Sveti. V Solnogradu nameravajo ustanoviti poseben muzej, kateri naj bi bil spomenik 1200-letnega krščanstva v teh deželah. V Celovcu so sinodah,' zbrani na svojem nedavnem 2. sinodalnem zasedanju, sklenili poslati generalnemu tajniku ZN dr. Waldheimu brzojavko, v kateri se mu zahvaljujejo za njegovo prizadevanje za svetovni mir. Nadškof dr. Rchracher 80-letnik CELOVEC, Kor. — Veliki prijatelj rajnkega škofa dr. Gregorija Rožmana, dr. Andrej Rohracher, solnograjski nadškof v pokoju, je 31. majnika tl., dopolnil 80 let starosti. Mesto in nadškofija Solnograd sta ta dan proslavila visokega jubilanta, ki je še ves v polni duhovni in telesni moči in svežosti. Rodil se je 1. 1892 v Lienzu v vzhodnih Tirolah, za duhovnika je bil posvečen v Celovcu, kjer je dolga leta deloval kot vzgojitelj, profesor in škof, dokler ni 1. 1943 postal solnograjski nadškof. Nadškofiji se je hotel odpovedati že ob svoji 75-letnici, a sv. oče je sprejel njegovo odpoved šele 1969. Sedaj se mudi največ v samostanu pri Mariji v Al-toettingu na Bavarskem. Pleskam Zunaj ali znotraj po vaši volji Ugodna cena. Kličite 391-1596 -(114) Lastniki prodajajo 3 enodružinske hiše na E. 185 St. s skupnim pročeljem 200 čevljev, v sredi slov. naselbine, določeno za trgovinstvo. Kličite od 4.-8. ure zvečer 486-6540. -(117) Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje oddajo na 19705 Shawnee Avenue zgoraj. Kličite po 4. uri popoldne RE 1-7673 -(114) Naprodaj E. 156 St., blizu bulevarda, 10 stanovanj in 2 trgovini. Klet, parkanje. Letni dohodek $11,000 Kličite za sestanek STREKAL REALTY 405 E. 200 St. 481-1100 (114) 1012 E. 66 Place Naprodaj je 6-sobna hiša za $8500. Nič agentov. -(114) Hiša naprodaj 2-družinska, 5 sob spodaj, 4 zgo-raj, v bližini Sv. Vida. Uradno ocenjena na $15.000, naprodaj za $14.000. Kličite 944-0644 ob večerih. (113) V najem 5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, se odda na 1171 E. 58 St., telefon 432-0570. -(114) Moški dobijo dalo Delo za moškega Potrebujem delavca za barvanje hiš. Kličite po 5. uri 692-1069. (114) Help Wanted Male & Female Custodian - Couple New building, Garden Apartments in Willoughby. Must be experienced in maintaining and cleaning. Suite with all utilities plus salary. Call 951-6020 between 9 a.m. and 12 a.m. (114) Slovesna sv. maša s slovensko pridigo ob 12.30 v cerkvi Marijinega Oznanjenja na W. 130 St. & Bennington Ave., daruje Dr. Alojzij Tomc. Slavnostni banket v dvorani Jugoslovanskega' narodnega doma na W. 130 Si., otvori ob 2. uri popoldne z molitvijo Rt. Rev. Monsignor Louis B. Baznik duhovni vodja ameriške slovenske katoliške jednote. Otvoritev slavnosti in .slavnostni govor predsed. društva Terezije Lach Vodja programa, prvi predsednik društva ................ Jože Grdina Govor glavnega predsednika A.S.K.J................. Joseph Nemanich Govor slovenskega pisatelja .......................... Karel Mauser Riglerjev oktet. Govor častnega gosta in pridigarja ................ Dr. Alojzij Tomc Govor člana društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 ..... ......... Rev. Arthur Zanutic Govor glavnega predsednika A.D.Z........................ John Sušnik Duet Ella Samic in Marge Peresutti Govor urednika za slovenski del Am erikanskega Slovenca,Jože Melaher Help Wanted — Female BAKERY CLERK Experienced, references, for Fridays and Saturdays, good salary, vacation. Age 20 to 45, or student, on West Side. Call at residence 371-0119 or MA 1-0991 (113) MALI OGLASI Lastnik prodaja / dobro 2-družinsko hišo na 1263 E. 67 St., vsa podkletena, 2 plinska furneza, 4 garaže, velik vrt. Ugodna cena. Kličite do 8. ure zvečer 881-2195 in vprašajte za Tonija. (122) Po programu sledi ples, za katerega bodo igrali “Vandrovci”. A f Lastnik prodaja Euclid — bungalow hiša, 3 spalnice, priključena garaža, klet. $28,900. Kličite 731-4002 (114) Pismo ga čaka Po pismo naj pride tisti fant, ki je 2 leti nazaj stanoval na 1153 E. 61 St., in se je sedaj vrnil od vojakov. Naj se kmalu oglasi na tem naslovu. -(114) V najem Oddamo 3 čiste neopremljene sobe in kopalnico ženski ali moškemu. Istotam so opremljeni sobi,' kuhinja in spalnica, pripravno za enega fanta. Vpraša se na 1153 E. 61 st. Kličite 361-1933 po 5. uri zvečer. -(114) Hiša naprodaj Velika enodružinska hiša, 4 spalnice, 2 kopalnici, 2 sprejemni sobi, 15x15 kuhinja, avtomatični dishwasher, blizu cerkve Marije Vnebovzete in St. Jerome. Kličite 481-9422. (116) Hiša naprodaj Za hitro prodajo zaradi selitve, cena nizka, 2-družinska hiša v Collinwoodu, 2 vhoda, na 770 E. 156 St. LI 1-2637 (1,2,8 jun) E. 232 — Euclid blizu Babbitt Rd. prijazen Colonial z tremi spalnicami, ima veliko jedilno sobo, na bus liniji, prvovrstna hiša za družino. Dobro zgrajen. Se mora videti da se lahko ceni. Zidan Ranch tri spalnice v fari sv. Kristine, velika jedilna soba, zgotovljena rekreacijska soba, in velika kuhinja, samo sedem let star, kot nov, in prvič naprodaj. Na Russell Drive pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (117) Prvič na ogled zidan bungalow blizu E. 200 St. dve spalnici spodaj' ena spalnica zgoraj. Predeljena klet. Garaža za dva avta. $26,900. V Euclid bungalow z 3 spalnicami, z aluminum obita, zidana v ospredju, priključena garaža, blizu Lake Shore Blvd. Na Neff Rd. pet sobna hiša za eno družino, blizu Supermarket CTS in katoliške šole. $22,500. LAURICH REALTY 496 E. 200 St. 481-1313 (114) Naprodaj V okolici Sv. Vida 7-družinska zidana in lesena hiša, spredaj trgovina, $500 mesečnega dohodka. Se mora prodati. Gostilna z D-l, D-2 in D-3 licenco, $900 tedenskega prometa, na dobrem vogalu, želijo $21.000. J & M REALTY 6530 St. Clair Ave. 881-7906 -(114) / lU IVAN PREGELJ: Magister Anton ZGODOVINSKI ROMAN “Da me?” se je umiril gospod Matej. “Zato sem ti pa povedal. A zdaj govori ti in povej, česar ne vem, ne morem še vedeti, ki nisem magister. O novih menihih povej, sem rekel.” Magister je pripovedoval. Govoril je, kakor da pridiga ali pa tolmači v šoli. Vikar je poslušal z vedno večjim zanimanjem njegovo mirno in preudarno besedo. Ugajala mu je in vendar ni prijala: “Zrasel je za kajfeža, pa je tudi v besedi dolg in slovesen!” Kar pa je čul, je duhovnega prevzelo, da je nekaj krati hqtel seči pripovedajočemu v besedo. Magister je pripovedoval togo in razvlečeno. Kdo je na svetu, ki da bi skrivnost božjih sklepov umel? Kdo ,bi ne podvomil, da biva božja beseda med nami in je resnična do konca, kakor je oznanjeno, da bodo ■ peklenska vrata zastonj hrupela in vendar ne premagala? Kdo bi ne bil obupal, ko je videl strašne zblo-de zadnjih let? Po vsem krščanskem svetu je vstala zmota. Najbolj učeni, visoki pastirji dušni, ki so Bogu in Njega namestniku na zemlji zvestobo obljubili, so spadli, grdili apostole v Petrovem Rimu, služili z lažjo in krivico peklenskemu poglavarju in strahovali vse zveste, lajali jih in sovražili. Ali nismo videli celo zvestih in pobožnih, kako so omahovali, kako so molčali, ko bi bili morali z besedo in dejanjem stopiti v boj proti nasprotnikom svete Cerkve? Ali se ni zdelo, da bodo lajavi psi apostole in vse cerkvene učitelje preglušili, vsa ljudstva za seboj povlekli, ko so vpili o babilonski sužnosti Kristusove cerkve, o' Antikristu v Rimu, o Zadnjem, ki služi veliki lotrici iz Razodetja? Kako težko je bilo upati in verjeti, da peklenska vrata ne bodo premagala. Pa kadar je najhujša sila, je božja roka najbolj mila! Močni in učeni so odpadali trumoma, zvesti so trepetali in se skrivali. Pa je Kristus v najhujši sili obudil svoji pravi cerkvi bojevnika, da ga tolikega še ni videl svet. Na Španskem se je rodil. Dolgo je služil svetu, iskal svojemu imenu slave in svoji posvetni, norsko oboževani gospe viteške časti. “Ime njegovo povej,” je vzkliknil vikar. “Injigo,” je povedal gost. “In-jigo se je imenoval. Ko pa ga je Bog za seboj pozval in poslal skozi ogenj preizkušnje, se je prerodil in prekrstil v Ignacija-Ognjenca. Tako ga imenujejo zdaj; mnogi ga pa že štejejo kar med svetce. Zares je Ignacij-Ognjenec. Po duhu! Po telesu je slaboten, šepav in bolehen.” Prestal je in pogledal na vikarja, ki je molče pritrjeval. “Pravili so mi o njem,” je nadaljeval pripovednik, “da je .prišlo spoznanje nadenj, ko je ležal ranjen v bolnišnici. Komaj je dočakal, da je okreval. Potem je šel takoj na pot, za Kristusom, ki ga je bil poklical. Kakor je prej viteško služil svetu in posvetnjaštvu, tako in še bolj goreče je hotel vitežiti odslej svojemu Bogu, braniti božjo čast do zadnjega, en sam šibak človek proti vsemu svetu.” en- Sl^Familjr Society' ONE FAIRLANE DRIVE JOUET, IL 63434 Sine© 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH : AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Schola- ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Or- Družba , fvV t ■■ 1W3' fr ’ i sv. Družine Officer* President ............. First Vice-President .... Second Vice-President Secretary ............ Treasurer ............. Recording Secretary .. First Trustee ......... Second Trustee ....... Third Trustee ......... First Judicial ........ Second Judicial ....... Third Judicial......... Social Director ...... Spiritual Director ... Medical Advisor ...u. Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frances Yucevicius Nancy Owen Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D. “Razumem,” je mrmral prevzeto vikar. Lice je zardevalo od ganotja zvestemu božjemu žerjavu. “Zaobljubil se je v Jeruzalem., prišel v Benetke in potem v Rim,” je pripovedoval hkrati tudi magister bolj živahno. “Tu je šele doumel vso božjo voljo in spoznal orožje, s katerim se mu je boriti za svojega novega gospoda. Šel je v šole, molil in dobil mašniško posvečenje. Tedaj je videl, da je sam in je zopet molil, mislil in doumel. Visoko je razvil Kristo v prapor in klical: Tu Bog, tam Lucifer! Ni klical zaman. Našel je sorodnih duhov, ki so ga umeli in se zapisali Bogu. ‘Vse v večjo božjo čast,’ so rekli in sv. Oče Pavel III. so rekli: ‘Amen!’ Sami so se nazvali jezusovce, pobožni jih imenujejo nove menihe, nas-prgtniki pa jim dejo, da so zapeljivci, hudičevci in še grše, zakaj strašno jih črt,e.” “Kje pa so?” je vprašal vikar živo. Magister je odvrnil tegobno: “Kje? Po vsem svetu! Še vče-raj jih je bilo le toliko, da bi šli vsi v eno zakristijo. Danes jih pozna ves svet in še jih je vsak dan več.” “Tako mogočni da so?” “Zmagujejo. Ni jim za visoke časti. Duhovni so, višjih služeb pa se branijo. Ne mitre ne in-fule ne prelatstva jim ni mar. Samo boja hočejo za Jezusovo ime in resnico. Svetega Petra' namestnikom v Rimu so najbolj | vneti zagovorniki. Vladarji ze-1 melj jih kličejo v svoje dežele, vsi škofje sveta jih časte.” “To še povej, kako uče, da zmagujejo,” je vprašal vikar. Magistru je obrobil ustnice tegoben in dober nasmeh: “De- jal bi, da s čuječnostjo, kakor trije kraški. So pač taki žerjavi, ki hudobnega človeka od božjih setev vstran pode. Goreči, učeni, neutrudljivi, zvesti, kot so bili vsi dobri redovniki vseh časov. A najbolj močni zato, ker niso le ponižni in ubogi, ker so tudi modri.” “Modri! Kako to misliš?” “Modri! Vedo, da starega in skvarjenega kruha ne gre prek-vašati. Zato pa gledajo, kako bi mlado testo ohranili redilno in zdravo,- Šole imajo.. Pa tudi uče tako, da je dobro in modro. Dokazali so že prvi dan. Zdaj celo lutrovski svoje otroke pri njih šolajo.” Glas je zadrhtel pripovedniku od_ ganotja, ko je nato povedal, kakor je sam videl: i “Po ulicah vsevprek sem jih srečaval pa slišal z zvončkom vabiti otroke in zbirati v šolo, klicati h krščanskemu nauku in k resnici. Človek je moral jokati, ko je videl čudovito procesijo, kako je' šla za svojimi pastirji, kot gredo jagnjeta za glasom ovčjih zvonil.” “Pa si dejal, da tudi naš ljubljanski škof že ve zanje?” “Seveda ve. Pred leti že je potoval v Benetke, da bi enega izmed njih, očeta Jaja, pridobil za tržaškega škofa.” “Pa seveda novi menih ni hotel?” “Ni hotel. Svetoval pa je našemu prevzvišenemu gospodu, naj pobožnih mladeničev šola za Ignacijev kolegij ali zavod v Rimu.” “Urnem!” je prikimal vikar. “Ti si prve škofove gojence pospremil.” “Samo dva za prvo; nekega svojega sorodnika, edinega, ki ga imam, petnajstletnega Pavla Skalca.” “Skalca?” je zamrmral duhovni, kakor da je že čul to ime, a se ga ne spomni. Vprašal kaj več magistra pa ni. Ta je utihnil; bil je truden. Zdehati se mu je hotelo. Okrepčal in odpočil se je bil. Ker pa ponoči ni spal, se mu je hotelo dremati, ko mu je bilo prešlo vino v žile. Spomnil se je tudi, da mu ni več posedati predolgo, temveč iti za poslom. Postal je nemiren in pripomnil pohlevno, da bo moral iti, če gospod vikar dovoli. “Pojdeš takoj,” je dejal vikar. “Vina -v vrču mi ne boš puščal, da bi za teboj pil.” Magister je segel trudno po pijači. “Pijan bom,” je dejal in se togo nasmehnil. Vikar je vprašal: “Magister si, škofa služiš, si dejal, leta tudi imaš in v šoli novih menihov si bil. Kako, da ti niso rekli, da postani duhovni?” “Nikogar ne silijo, še vabijo ne,” je odvrnil magister. “Hudo ga preizkušajo, kdor hoče mednje. Jaz sem bil pa tudi prestar in premalo učen zanje.” “Premalo učen za duhovna, kot sem jaz, pa magister?” je vzkliknil vikar. “Ne taji se! Kdo ti bo verjel! Ali poklica ne čutiš?” “Ne vem!” je odvrnil kratko gost. Vikar je videl, da je zardel, in je zaklical mogočno: “Ne veš? Pa ti jaz povem. Poklican si. Poslušal sem prej, pa sem čul, da znaš povedati, kakor gre. Le ne postavljaj luči pod mernik! Saj si sam prej svetnosti in šegavi norosti viteških ljudi, pa šel nato vase in l postal Kristusov vojak. Kdor to i ve in verjame, ta ima duhovski poklic. To ti jaz povem, ki sem jih nekaj izkusil, jaz, čuječi med tremi!” “Častiti,” je odvrnil magister preprosto. “Verujte mi, da se ne bom ustavljal božjemu klicu. Dozdaj, saj bi lahko še dolgo pripovedoval, nisem imel še prave prilike razmišljati o tem. Imel sem dovolj bridkega truda s knjigo in življenjem.” Vikar je venomer gledal njegovo lice, ki je gorelo v rdečici, kakor da se mladi brez konca sramuje. Stari duhovnik je bil davno že vajen gledati ljudem v dušo. Tudi zdaj je vedel svoje in hotel oblastno vzrasti, a se je s čudno naklonjenostjo do svoj* stvenega človeka premagal. ^ “Trije žerjavi smo na Krasu, ^ je dejal lahkotno, “pa smo vsi trije stari. Danes ali jutri ^e utegne zgoditi, da eden iznie nas umre. Meniš-li, da bi te druga dva ne sprejela na nje govo mesto? To povej škofu, ki mu služiš, ne bo ti kratil ne ie dov ne posvečenja.” “Prosil bom Boga za razsvet ijenje,” je dejal magister tiho. “Daj!” je velel vikar, umol knil za trenutek in nato pribit0 zbadljivo udaril: (Dalje prihodnjič) V Mag spomin PRVE OBLETNICE ODKAR JE V GOSPODU ZASPALA NAŠA PREDRAGA SOPROGA, MAMA, TETA rojena KARISK Umrla je 8. junija 1971. Nam pa žalost srce trga, solze nam lijejo z oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni. nemškega mladeniča Filipstau- lepo povedal o onem gorečem terja od Gornjega Gradu pa | Ignaciju, da je služil sprva po- Že leto dni Te zemlja krije; v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečir, več ne trpiš. Žalujoči: JOŽE — soprog, JOSEPH — sin, DARINKA — nečakinja. Sestri, bratje in ostalo sorodstvo. Cleveland. O., dne 8. junija 1972. Vi si sami lahko daste za $1475 neobdavčenega letnega povišanja in s tem še vedno zadovoljite Uncle Sama. Mi hočemo biti popolnoma jasni. Če Vi živite v Clevelandu in se vozite z avto v center mesta na delo — 8 milj vsak dan — porabite na mesec $123 več, kot če bi se vozili s CTS busom. Seveda ste v to vsoto uračunali tudi bencin in olje. In Vi tudi veste, da porabite mesečno $35 ali več za parkali-šče. Ste priračunali razvrednotenje vašega avta? Ali dodatno avtno zavarovanje, ki ga plačujete? Ali prometni listek za prekršek? In če imate posebni avto samo za to, da pridete na delo in nazaj domov, marate plačati za dodatno vozniško dovoljenje in registracijo, več zavarovalnine in morda tudi posebne obresti za posojilo na ta avto. Če se vozite na delo z brezskrbnim CTS busom, si lahko denete letno $1475 na stran za plačilo vašega posojila. Za preživitev bajnih počitnic. Ali za izobrazbo Vaših otrok. Ali za karkoli si poželi Vaše srce. In ko še govorimo o srcu, na ta način mu lahko prihranite malo obrabe. Nič več izčrpanosti velecest. Nič več gneče in drvenja v prometnih urah za preizkušnjo Vaših živcev. Ko je poklicni šofer za volanom. lahko Vi dremljete ali berete časopis. Ali samo sedite in se sprostite. Vožnja na delo s CTS pomeni velikanski letni neobdavčeni povišek, ki je odobren po federalni vladi. In počitek od velike tekme zgoščenega prometa. Preučite spodnje primerjalne številke. Ugotovili boste, da ni primerjave, vozite se na delo s svojim avtom ali s CTS busom. In CTS Vam pošlje vozovnice celo po pošti. / PER MONTH BY AUTO (8 MILES ONEWAY) Gas and oil...................*........•••••.. S 10.34 Tires, maintenance, etc............ 7...... 4.62' Insurance, license, taxes....................... 31,55 Depreciation............ 61.50. Parking...........................................35.00 8143.01 CTS TICKET FARES ................- 19.80 You pocket the difference.......................5123.21 per month A TAX-FREE RAISE OF $1,478.52 PER YEAR. (Source: American Automobile AssociatiorC'Your Driving CojW197i-72t CTS Tako vzeti Za informacije o voznem redu, voznini in vozovnicah kličite — 621-9500.