TEDNIK G L A s I L o S O C I A L I s T I C N E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PTUJ, 5. novembra 1970 LETO XXIII., št 43 Cena 0,60 din Skupno zasedanje področnih klubov poslancev Maribor in Murska Sobota v Ormožu. Boj za vstop med nerazvite. Zakon brez denarne osnove? Med številne razprave o osnutku zakona o manj razvi- tih območjih v SR Sloveniji Podoba nerazvitosti se vključuje tudi zasedanje področnih klubov poslancev Maribor in Murs.ka Sobota, ki je bilo v petek v Ormožu. Udeleženci zasedanja so bili enotni, da se z zakonom na splošno strinjajo, da so za to, da se sprejme po krajšem postopku in da bi vso na- daljnje delo moralo poteka- ti tako, da bi zakon sprejeli še v letošnjem letu. Iz različnih stališč so oce- nili tudi sam namen zakona in ugotovili, da kljub vsemu gre za določeno premostitev med dalekosežno sistemsko rešitvijo in konkretnim ukre- panjem. Pozitivne strani os- nutka so predvsem v tem, da precizira in izpolnjuje dose- danje oblike medsebojne po- moči v razvoju zlasti na pod- ročju izobraževanja, prora- čuna, otroškega varstva in delno na področju cestnega in vodnega sklada. V osnutku Je tudi pravilno postavljeno, da je osnovni interes medse- bojnega povezovanja na eko- nomskem področju vezan na delovne organizacije in ban- ke in da je tu osnovna ini- ciativa, da se odločajo za na- ložbe in investicije na manj razvitih območjih in da re- publika kot širša družbeno politična skupnost nastopa s spodbujevalnimi ukrepi in s sofinanciranjem razvojnih programov, ki so nujna osno- va gospodarskega napredka. Dosti razprav je bilo tudi o kriterijih, ki jih navaja za- kon za izbiranje manj razvi- tih območij. Izražena je bila bojazen, da bomo razvili sa- mo najmanj razvite občine, tiste pa, ki so na robu neraz- vitosti, pa prepustili životar- jenju in tako bomo čez pet let ugotavljali, da imamo še nova nerazvita območja. Ob tej ostri borbi za vstop med nerazvite so se kljub priza- devanjem mnenja delila. Okrog kvantifikacije zako- na se ie izikristaliziralo enot- no mišljenje, da je zakon brez ustreznih sredstev ni- čen, zato mora osnutek zako- na predvidevati tudi sredstva za razvoj nerazvitih, sicer bo to zakon brez denarne osno- ve in se bo' razvodenel, ka- kor že toliko drugih sistem- skih zakonov, ki so samo ob- ljubljali niso pa imeli mate- rialne osnove. Za finance je treba posebno skrb naložiti obstoječim denarnim virom — temeljni izobraževalni skupnosti, vodni skupnosti, cestnemu skladu in drugim. Po tem zanimivem in plod- nem zasedanju je predsednik SO Ormož povabil orisotne na ogled ormoške občine. Pri tem so seoistavili na Jeruza- lemu in Tomažu. Tu jim je podpredsednik SO Ormož pripravil majhen sprejeni in jih seznanil z značilnostmi Tomaža in njegove okolice. Podoba nerazvitosti ormoške občine je nekatere ooslance pretresla, slabe ceste pa so verjetno marsikomu pokvari- le razpoloženje. Po kosilu v hotelu Jeruza- lem v Ormožu so si poslanci ogledali tudi klet in posku- šali letošnji vinski pridelek. jr S seje delovnih skupnosti občine Ptuj Razprava O manjši razvitosti Tako kot so včasih nekate- re slovenske občine sramež- ljivo priznale, da so manj razvite, si danes v razpravi osnutka zakona o pospeševa- nju manj razvitih območij v Sloveniji prizadevajo, da bi status manj razvitosti v ce- loti pridobile. Ptujska obči- na je po dosedanjih kiite- rijih na dnu seznama 11 slo- venskih občin, ki izpolnju- jejo vsaj dva kriterija za sta- tus manj razvitega območja. Precej živahna, vendar ne tako kot smo pričakovali, je bila na zadnji seji zbora de- lovnih skupnosti občine Ptuj razprava o osnutku zakona o pospeševanju mani razvitih območij v Sloveniji. Odbor- niki so pozdravili ukrep slo- venske vlade in s precejšnjo mero boiazni ugotavljali, da so dosedanji trije kriteriji: narodni dohodek na prebi- valca, ki mora biti nižji od 5.000 din, odstotek kmečkega prebivalstva v občini, ki mo- ra presegati 40 "/o ter odsto- tek zaposlenega prebivalstva, ki z upoštevanjem dnevne migracije ne sme presegati 20 "/n — dokaj realni pokazo- valci razvitosti določenega območja. Ptujska občina izpolnjuje od treh — dva kriterija manj razvitosti in sicer z 42 4 od- stotnim deležem kmečkega prebivalstva in z 17,.3 od- stotki zaooslenih občanov, ne izpolnjuje pa kriterija, ki ga določa narodni dohodek na prebivalca v ptujski občini. (Nadaljevanje na zadnji strani) Vreme do nedelje, 15. novem- bra 1970. Lunine spremembe: prvi krajec bo v petek, 6. novembra 1970 ob 12,47. Napoved: ob koncu tedna, okrog 6. novem- bra bo nastopilo vetrov- no vreme z vmesnimi plohami. Občutnih ohla- ditev ne bo. V prvih dneh prihodnjega tedna se bo lepo jesensko vre- me nadaljevalo. Alojz Cestnik Naročnike in bralce našega lista prosimo za razumevanje glede na ohseg današnje številke. Tiskarna nam je sporočila v ponedeljek (2. novembra) dopol- dne, da moramo še isti dan poslati vse roko- |)ise, če želimo imeti časopis na naših navad- nih šestnajstih straneh ter da lahko tiskamo zaradi okvare rotacijskega stroja 16 ali 8, ne pa tudi 12 strani. (llede na te okoliščine smo bili prisiljeni pripraviti to številko v pričujočem obsegu. Mpamo. da bodo prihodnji teden te težave že odstran jene. UPRAVA Zakon o manj razvitih na II. seji občinske konference SZDL Ormož Prejšnji teden je bila v Ormožu II. seja občinske konference SZDL. Vodil jo je njen predsednik Vladimir Ožbolt. Poleg članov konfe- rence so se je udeležili tudi Adi Sarman, zvezni poslanec socialno zdravstvenega zbo- ra, dr. Mitja Mrgole in Franc Kranjc, oba poslanca repu- bliškega socialno zdravstve- nega zbora, Ciril Rajšp, re- publiški poslanec gospodar- skega zbora. Franček Novak, predsednik SO Ormož in predstavniki družbeno poli- tičnih in delovnih organiza- cij Ormoža. Konferenca ie med drugim imela namen razpravljati o vlogi in mestu manj razvi- tih območij (referat je podal Vladimir Ožbolt) in komen- tirati osnutek zakona o manj razvitih območjih (komentar je oodal Ciril Rajšp). Razprava je obšla prvo te- mo in se usmerila na osnu- tek zakona o manj razvitih območjih v SRS. Vsi diskutanti so bili enot- ni v tem, da je zakon, ob ka- terem je že bilo prelitega mnogo žolča, prvi konkretni akt. ki bo s svojimi ukrepi pospešil razvoj manj razvi- tih in da se bo treba v skup- ščinskih in vseh drugih de- batah krepko boriti, da bo tudi osvojen z vsemi amand- maji. To je akt, ki legalizira obstoj manj razvitih podro- čij in prispeva k razvoju ide- je o policentričnem sistemu gospodarskega in drugega družbeno političnega razvoja Slovenije. Strinjali so se tu- di z kriteriji, ki jih navaja osnutek zakona za določeva- nje manj razvitih območij, ker smatrajo, da bodo do teh kriterijih izbrane občine, ki so resnično manj razvite in, ki v svojem razvoju zaosta- jajo celo za jugoslovanskim poprečjem. Tudi sredstva, določena v te namene, so omejeiia, zaradi tega jih ne bi kazalo drobiti, ampak iih ie treba nameniti tja, kjer so trenutno najbolj ootrebna. Glavno breme razvoja manj razvitih območij bodo nosila ta območja samo in zato mo- rajo biti pripravljena mobi- lizirati vse dejavnike, da se ta razvoj tudi resnično do- seže. Konferenca ie tudi opozo- rila na določene pomanjklii- vosti osnutka zakona. Tako so k četrtemu členu, kjer go- vori o tistih, ki bi nai skrbeli za razvoi nerazvitih, podali mnenie, da to r.i samo nalo- ga prizadetih občin samih, delovnih organizacii in nii- 'hovih asociacij, ampak naj bo to skupna skrb vseh dejavni- kov v republiki in tako bi vso zadevo postavili neko- liko širše. Ob šestem členu se je vnela diskusija, kaj bi naj bilo prej: zakon ali srednje- ročni program razvoja? Ugo- tovili so, da je tako razglab- ljanje odveč, ker je sam za- kon ena izmed oblik oritiska na oblikovalce srednjeroč- (Nadaljevanje na zadnji strani) STRAN 2 TEDNIK — CET.RTEK, 5. novembra 197( Beseda ZfCJ ZKJ se je sestala na svoji prvi konferenci po IX. kon- gresu, da bi ocenila aktualno politično in gospodarsko si- tuacijo in se dogovorila o nadaljnji aktivnosti milijo- na svojih članov v obvlado- vanju težav in zaprek, ki se pojavljajo na poti izvajanja reforme. ZKJ označuje za razliko od drugih partij lastnost, da gleda resnici odprto v oči, da analizira težave in išče pot za reševanje le-teh. V boju za samoupravno, socialistično družbo je ZKJ zabeležila veiike uspehe, ven- dar je imela in jih bo imela v bodočnosti obdobja, ko je bil vzpon otežkočen in zavrt. Partija, ki ne priznava real- nosti, ker bi bila ta v dolo- čenem trenutku zanjo ncpo- voljna, se uspava na lovori- kah in prepušča svoje revo- lucionarne lastnosti drugim silam na drugi strani bari- kade. Moč naše ZKJ je prišla, v tem času nepovoljne gospo- darske situacije in težav v vztrajanju na liniji družbe- ne in gospodarske reforme do polnega izraza. Odprto, brez vsakega olepševanja in brez praznih obljub je opo- zorila ZKJ na našo trenutno gospodarsko situacijo ob do- ločenih pozitivnih rezultatih, na situacijo, ki jo označuje vse večja inflacija in nestal- nost. večanje plačilnega ne- ravnovesja, motnje v delitvi in zastoj v rasti industrijske proizvodnje. Vzroke vseh teh težav do- bro poznamo. Sila ZKJ v tem trenutku pa je v tem, da je v pravem času izrekla pravo besedo ter opozorila »da ni- kakšne besede ne morejo re- š:ti težav, niti nobeni admi- nistrativni ukrepi, le več re- da fn discipline tam, kjer je to potrebno, »ahko začasno nekaj pomaga, trajne rešitve pa so nekje drugje. Zveza komunistov je torej izraKlla svoja stališča. To ni nič noicfra, niti senzacional- nega, še manj vse rešujoče- ga. Bližn.ia bodočnost pa bo pokazala, če je diaarnoza in terapija pravilna. Gre za krepitev material- ne isnove delovnih organi- zacij. Pit k stabili?;aciji za- hteva ustvaritev možnosti za nadaljnjo modernizacijo pro- izvodnje in za "litrejši razvoj nasploh. To je mogočp doseči le s povečanimi napori oro- i?:vaj«!eev za povečanje pro- d5iJ'h akMmuJacii. Za komuni- st' je na tem področju do- volj prostora za akcijo. SM Cesta Ormož - Obrez, Trnovcl - Nedelišče, Ormož- Vratno In ureditvena dela na Kolodvorski ulici v Ormožu Ce daš za pivo, se pelješ po asfaltu o gradnji ceete Ormož — Obrez smo že večkrat pisali, zato naj samo še povemo, da Del prenovljene ceste Ormož— Obrez v Pušencih je cesta praktično gotova i'n že (neuradno) odprta za pro- met. Tudi most v Pušencih, ki je delal največ preglavic, je že asfaltiran. Opraviti mo- rajo še nekaj ureditvenih del kot je urejevainje bankin, asfaltiranje večjih odcepov in vaških poti in kopanje ob- cestnih jarkov. Rok dogra- ditve je 29. november in no- benega dvoma ni, da bodo dela še pred rokom gotova. Zanimivejše reči se doga- jajo okrog gradnje ceste Tr- novci — Nedelišče na hrvaški strani. Dela izvaja cestno podjetje Varaždin in z grad- njo je vse v redu. V celotni dolžini so položili prvo plast asfalta in sedaj vlečejo že drugo. Cesta je seveda zapr- ta za ves promet. Obvoz je prek Presika in Lopatinca. Zanimivo pa je, da se vam po tem obvozu ni treba pe- ljati, če ste pripravljemi seči v žep. Stroji, ki zapirajo ce- sto se hitro umaknejo, če daš za pivo. Presenetljivo je tu- di, da ti delavec to odkrito pove po čisto preprosti logi- ki: če daš za pivo se v Ca- kovec pelješ po asfaltu, če ne pa po slabi makadamski ce- sti in pot je še 15 km daljša. To ni samo zanimivo ampak tudi resnično. No, naj bo ka- korkoli, cesta bo v novem- bru letos gotova in to je glav- no. Da bo cesta Ormož — Ca- kovec v celoti »obdelana« se moramo dotakniti odseka Središče — Trnovci, ki bo, kot smo že pisali, ostala za- enkrat še makadamska. Po najnovejših ves'teh pa se je tudi za to 2,5 km dolgo ce- stišče prižgala svetla luč. Na republiškem cestnem skladu zagotavljajo, da bodo sred- stva za to že v programu za leto 1971. Ostane nam skupno upanje, da bo temu res tako in ta važna prometna žila, ki povezuje dve bratski repub- liki drugo leto dokončno u- rejena. Za cesto Ormož — Vratno so v letošmem letu v Varaž- Cestišče je urejeno. Čakajo še železnico, kdaj bo postavila nove zapornice in razširila prehod dinu imeli na razpolago lOj starih milijonov, celotna in. vesticija pa znaša 360 mili. jonov. Razpoložljivi denar so porabili za gradnjo mostov, dovoz gramoza in druga ze^ meljska dela. Ves čas so mislili, da bodo dobili 260 nai. 11 jonov starih din premostit, venega kredita pri izvajalcu, Do tega ni prišlo, ker so se preveč zadolžili pri gradnji mostu prek Drave v Varaždl. nu in zaradi izredno kritične situacije v zvezi z likvidacijo podjetja Tehnogradnje, ki je most gradilo. Tako so vsi le pi načrti in obeti padli v vo.j do. Varaždinci še iščejo dru. ge rešitve, a bo zadeva zaen. krat še ostala in cesta od mo. stu v Ormož do Vratna neas. faltirana. Ureditvena dela na Kolo. dvorski ulici v Ormožu zaje majo cestno križišče na vr hu klanca, modernizacijo it| širitev železniško cestneg; križišča pri postaji in začet ke nove ormoške kanalizaci je. jr Ob robu Kmalu bo prišlo v pozabe da so' v Slovenski Bistric. zgradili novo mrtvašnica kupili avto za prevoze unu- lih, pa tudi to, da so spreje- li odlok, ki govori, da mora- jo umrle iz Slovenske Bi- strice in bližnje okolice ob- vezno prepeljati v mrtvašni co na pokopališču, ki je bili zgrajena tudi z denarjem, k so ga s samopriispe\''kon zbrali občani. Na krajevni skupnost sem povprašal, zakaj odlok! ne izvajajo, povedali pa a mi, da tega ni kriva krajev na skupnost, temveč milica ki dovoljuje pogrebne spre vode skozi mesto. Ce teh do- voljenj ne bi bilo, potem b; umrle morali prepeljati v mrliško vežo. In ko smo že pri stvari, naj povem še nekaj, česar sicer nisem izvedel pri bi- striški krajevni skupnosti Ni še dolgo tega, ko bi mo- rali s pogrebnim avtom pre-' peljati pokojnico iz Ložnice na bistriško pokopališče. To- da avto se je uprl in ni ho- tel nikamor. Kaj je ho^ej sin pokoj niče drugega, kot da je sedel v svoj osebni av- tomobil in z njim »vlekel' avto, ki je pedijal pokoijno mater. Za obema avtomobi- loma pa še sprevod ... Potem se je ustavilo pred' stopnicami, ki vodijo de kulturnega doma in cerkv«' ^ Pogrebni avto je menda po^ ^ stopnicami sameval dva dni' ko se je nekdo le odločil i', pogledal, kaj je sploh naro- ^ be. Ugotovitev je bila ka| ^ malce »razveseljiva«, kajt-, avto je bil povsem v redu j — le bencina je zmanjkalo j Seveda pa je brez te žlahtJi'; teko6ine nemočen kup že j lezja... ; Ne vem, ali sorodniki V*>' j ko j niče vedo za to drug', stran: vseeno jim zagotov'j ni. Po mestu pa so o teil j govorili s kančkom ironij«! povsem nepotrebno, pa vrn j dar upravičeno... D \ Zmanjšan izvoz IM POLA Za devetmesečno poslova- nje bistriškega Impola je morda najbolj značilno moč- no povečanje domačih cen aluminija, manjša možnost oskrbe z domačim alumini- jem, ki je v istem obdobju lani znašala 57 odstotkov, le- tos pa le 31 odstotkov po- trebnih količin, povečanje cen tudi na zunanjih trži- ščih, zaostaj&nje povečanja cen polizdelkov na domačem in tujem tržišču ter težave pri izvozu. V devetih mesecih letoš- njega leta so povečali proiz- vodnjo v priir..~r'-ivi z istim ofcdobjem lani za 24 ^odstot- kov DO količini, po vredno- sti pa za 16 odstotkov. Plan so v Impolu dosegli le v fe- bruarju in juniju, v ostalih mesecih pa so precej zaosta- jah. Najbolj je za planom zaostal obrat Montal, in si- cer po količini, fakturirana realizacija pa je za ta obrat precej bolj ugodna. Predvi- devanja so presegli v žič- nem obratu, medtem ko sti- kalniški obrat prav tako ni dosegel planskih predvide- vanj. V omenjenem obdobju so na domačem trgu povečali prodajo skoraj za eno polo- vico, izvoz pa ie za 5 odstot- kov nižji kot v istem obdob- ju lani. O vsej problematiki so razpravljali na sestanku predsednikov svetov organi- zacij združenega dela, kjer je tehnični direktor dipl. inž. Fran jo Kikec opozoril na hiter obrat na tržišču, ki zahteva čimbolj uspešno pri- lagoditev razmeram. Poleg tega, da se pojavljajo teža- ve s surovinami in tehnolo- gijo, nastajajo zastoji tudi zaradi nestrokovnega ravna- nja s stroji. Kljub temu, da se položaj v zadnjem času izboljšuje, bo potrebno po- ostriti delovno disciplino, to pa so zahtevali tudi delavci sami. Tržišče terja vedno več, zato so potrebni napori vseh članov kolektiva, ki mora za končni uspeh po- iskati vse skrite rezerve, -d TEDNIK — ČETRTEK, 5. novembra 1970 STRAN 3 Poslansko vprašanje in odgovor Poslanec Ivan Pučnik, ki je bil izvoljen v občini Slo- venska Bistrica je v republi- škem zboru postavil nasled- nje vprašanje: »Na cestnih križiščih v smeri proti Avstriji povsod vidimo kažipote z napisi Kla- genfurt itd., v sosednji Av- striji pa povsod, za naša po- polnoma slovenska naselja, napise v nemškem jeziku. Smatram, da ni prav, da na cestnih križiščih na kažipote za naša delno slovenska na- selja v Avstriji ne napišemo slovenskih imen, če si na primer v Avstriji za naša po- polnoma slovenska naselja lastijo pravico do napisov v njihovem jeziku. Mislim, da to načenja naš nacionalni po- nos in do neke mere razoro- žaje našo nacionalno manj- šino, ki živi izven naših me- ja, ker jim niti v dvojezič- nem napisu, če ne že samo v slovenskem, ne kažemo smeri v njihove kraje. Zato postavljam Izvršnemu svetu SR Slovenije vprašanje, ali ne bi kazalo o tem razmisliti in po možnosti najti določe- ne rešitve,« Naj zabeležimo še odgo- vor: »Poslansko vprašanje tovariša Pučnika se pravza- prav deli na dvoje pod vpra- šanj : — zakaj na cestnih kaži- potih v smeri proti Avstriji vidimo kažipote z napisi mest In naselij v nemškem jeziku (tu misli predvsem na mesta in naselja, kjer živi naša slo- venska manjšina) in — zakaj v sosedni Avstri- ji označujejo kožipote za na- ša slovenska naselja in me- sta v nemškem jeziku.? (Od- govarja Boris Vadnjal, član Izvršnega sveta, op. p.). Odgovoriti moram, da ne obstajajo mednarodna dolo- čila glede uporabe jezika v cestni signalizaciji, razen ta- b imenovanega protokola Iconference Združenih naro- dov o cestnem in avtomobil- sltem transportu iz leta 1957, ti se glasi: V kolikor so na- pisi na znakih ali posebnih lablicah, mora biti njihov ^ekst na narodnem jeziku in fventuelno na enem izmed ■iradnih jezikov Združenih larodov.« Razumemo smisel vpraša- Via, v^endar je potrebno za- levo obravnavati s cestno >rometnega stališča. Cestna •lužba je sedaj za smer pro- ,i Avstriji, kakor tudi proti taliji, po.stavila prometne ■fiake z navedbo mest in krajev izključno v sloven- 'l^em jeziku, odnosno, le na- kazala smer, ki vodi na mej- *i Drehod s sosedno državo, ^fi čemer so se uporabili na- 'isi kot npr. Italija, Avstrija. Nekatere obmejne občine pa o oostavile nekaj kažipotov Oznako sosednih krajev v '^mšicem jeziku, kot je to npr. v Mariboru. Namen pri tej postavitvi je bil posredo- vati čim boljšo orientacijo, oziroma najustreznejšo us- meritev inozemskih udele- žencev v tem cestnem pro- metu. To na eni strani, na drugi strani pa so želele-s tem občinske skupščine na- praviti pritisk na sosedne lo- kalne in druge, predvsem prometne organe, da napiše- jo na smerokazih imena slo- venskih mest, oziroma jugo- slovanskih, v slovenskem, oziroma originalnem jeziku. Se bolj nerazumljivo od tega, da imamo na naši stra- ni napisana imena npr. v nemškem jeziku, je to, da imamo v Gradcu na vseh smerokazih napisan Maribor v nemškem jeziku (Marburg). Znano je, da so imena krajev na mednarodnih prometnih kartah označena z imeni v jeziku države, v kateri se nahajajo in da se tudi turist in potnik orientira predvsem po teh kartah. Zato nam je tembolj nerazumljivo stali- šče oblasti v sosednih deže- lah, da naša slovenska ime- na pišejo v svojem jeziku. Ustvarja se vtis, da ni priso- ten pri teh odločitvah samo vpliv prometnih strokovnja- kov. Ker gre pri reševanju te problematike predvsem za naše aktivno uveljavljanje stališč, da se imena mest in naselij pišejo v jeziku dr- žave, v kateri se nahajajo, pri tem pa bi bilo koristno upoštevati tydi velik malo- obmejni promet in prisotnost manjšin na eni kot na drugi strani, bi morala biti naša aktivnost prisotna ne samo na lokalni, to je občinski ravni, temveč tudi prek na- ših diplomatskih predstavni- štev.« Posilamec Ivan Pučnik si je obdržal pravico do dodatne- ga vprašanja. -d Ta teden v naši bližnji zgodovini 6. novembra 1928 — je bil v Dresdenu IV. kongres KP Jugoslavije, ki se ga je ude- ležilo 22 delegatov. Na kon- gresu sta v imenu kominter- ne sodelovala Palmiro Togli- ati in Manuilski. Sprejel je resolucijo o gospodarskem in političnem položaju v Ju- goslaviji in podčrtal potrebo po partijski disciplini. Z od- pravo frakcij je začasno vzposta-j(ll enotnost partije. Poudaril je pomen ideolo- škega dela. Na tem kongre- su se je prvič razpravljalo o značaju bodoče revolucije. Novo vodstvo je izvolil pred- vsem iz industrijskih delav- cev. Za političnega sekretar- ja je bil izvoljen Jovo Male- š:č Martinovič. za organiza- cijskega pa Djuro Djakovič. 1943 — je Rdeča armada osvobodila Kijev. 7. novembra 1921 (od 7. do 9.) — je bil v Rimu kongres fašističnih organizacij. Faši- stično gibanje, ki se je zače- lo marca 1919, da prepreči delavsko revolucijo v Italiji, se je na tem kongresu kon- stituiralo v Nacionalno fa- šistično stranko (PNF). De- lavci v Rimu so protestirali proti fašističnemu kongresu s splošno stavko, ki je tra- jala do 15. oktobra. 1941 — je začela oddajati radijska postaja OF (imeno- vana »kričač«). Oddaje so bile ob ponedeljkih, sredah in netkih, trajale so 15 mi- nut, zadnja pa je bila aprila 1942. J.944 — je pri Črnomlju nesrečno izgubil življenje komandant GS NOV in POS narodni heroj Franc Roz- ma.n-Stane. 8. novembra 1931 — so bi- le skupščinske volitve, gla- sovanje za kraljevsko dikta- turo, ki jo je zasitopala edi- na lista z generalom Zivko- vičem na čelu. S ponaredki vred je bila udeležba zelo nizka. 1942 — so se v severoza- hodni Afriki izkrcali Anglo- Američani. 9. novembra 1944 — je v Beogradu zasedala Velika protifašistična skupščina Sr- bije, ki je sklenila, da se preoblikuje v Protifašistično skupščino kot najvišje zako- nodajno in predstavniško telo Srbije v federativni Ju- goslaviji. 10. novembra 1943 — je po seji 10 OF, ki je razpravlja- la o pripravah slovenske de- legacije za II. zasedanje AVNOJ. odšlo na pot v Jaj- ce 16 sloven.-kih delegatov. 11. novembra 1941 — je radijska postaja Svobodna Jugoslavija začela oddajati iz Sovjetske zveze poročila o narodnoosvobodilnem boju. 1948 (od 11. do 15.) — je bil v Ljubljani II. kongres KP Slovenije. Politično po- ročilo je prebral Miha Ma- rinko, orijanizacijsko pa Sta- ne Kavčič. Poročilo tovariša Marinka vsebuje pregled in oceno delavskega gibanja na Slovenskem, zlasti delovanje KP po uvedbi šestojanuar- ske diktature (v obdobju ljudskofrontnega in v letih narodnoosvobodilnega giba- nja), obravnava pa tudi na- loge KPS po osvoboditvi. II. kongres je sprejel resoluci- jo o osnovnih tekočih nalo- gah organizacije KPS, zlasti v zvezi z OF, s sindikati, z mladin.sko organizacijo in z AFi*^, ter resolucijo, ki za- vrača obtožbe informbiroja. Izvoli! je 47-č!anski C'K, 18 kandidatov /a člane CK in 9-člansko revizijsko komisi- jo. Za sekretarja politbiroja je bil izvoljen Miha Marin- ko. Stari praznik veselega Martina bo letos zaživel v Ormožu v svoji tradiciorialiii podobi. Tople kvasenice, brači in putarfi fjer kronika o kroničnih alkoholikih Veselo martinova- nje v Ormožu v Ormožu je že dolgo pri- sotna ideja o poživiitvi go- stinsko turistične dejavnosti. Do sedaj je bil pustni torek edina prireditev te vrste. Ker je Ormož znan po kvali- tetnih vinih, ki pa jih ne bi bilo. če ne bi bilo Martina, ki jih krsti, se mu pač mo- rajo na primeren način od- dolžiti. Ta dolg bo plačalo Delav- sko prosvetno društvo Or- mož, ko bo v soboto, 7. no- vembra priredilo veselo fol- klorno prireditev. Osrednji del sprevoda bodo sestavlja- li muzikanti in improvizira- na klet na tovornjaku, kjer bo legendarni Martin, spre- minjevalec mo.šta v vino, z gosko in rešetom točil pri.st- ni pridelek letošnjega leta. Na vr.^ti bo tudi kronika o kroničnih alkoholikih, ki bo »obrala« vse tiste, ki se bo- rijo »proti« alkoholizmu. Na razpolago bo mladi mošt in staro vino, k temu sodijo tu- Martin v sodu, klopotec in gos v zamisli Bojana Obre- kala di prleške kvasenice in pe- sem bračev in piitarjev. Pričetek »slovesnosti« bo v soboto, ob 4. uri popoldne na Mestnem trgu. Po tej prire- ditvi bo posebna degustacija vin v avli ormoške kinodvo- rane, zvečer pa veseli rin- garaja v dvorani z Martino- vo gosko in ansamblom Zi- brat. Pravijo, da bo ta vesela prireditev presegla vse dose- danje in da se bo dalo vide- ti vse mogoče stare običaje, ki jih je, mislim da smo v tem enotni, vsekakor treba ohra- niti in z njimi poživiti go- stinsko turistično dejavnost v Ormožu. jr STRAN 4 TEDNIK — Četrtek, 5. novembra 1970 Ob Amvu mrtvih v Slovenski Bistrici Vremenoslovci se to pot niso ušteli. Ljudje so v veči- ni primerov morali pustiti pripravljeno zimsko opremo doma, kajti lepa in sončna nedelja je bila. Dopoldne je bila pred spomenikom pad- lim na Trgu svobode žalna slovesnost, vence pa so po- nesli tudi k bojišču Pohor- skega bataljona na Pohorju in na partizanske grobove na bistriško pokopališče, kjer se je od zgodnjih jutranjih ur pa do kasne noči zvrstilo na stotine ljudi. Ta dan so o svo.1cih, znancih in prija- teljih rekli spoštljivo besedo več, grobovi so odsevali naj- prej v soncu, potem v siju tisočih svečk. Prodajalci sveč so ob vhodu ponujali še zadnje proizvode, otroci pa so ^i dajali opravkov s pri- žiganjem. Vse je bilo, kot se za takšen dan spodobi, le ce- sta, ki se vi.ie skozi hruškov nasad proti pokopališču, ni kazala spoštljive podobe. Nekdo je ob njej nasul ne- kaj kupov peska, vendar verjetno ni utegnil dela do- končati, kajti pot je bila takšna, da so ženice zmaje- vale z glavo, pa tudi tisti, ki enkrat v letu obiščejo ta sveti kraj, niso prikrivali nezadovoljstva. Škoda, da je bil pesek ob robu ... Tisti, ki ga menda ni utegnil poravnati, ga je pri- peljal prepozno, ali pa je pozabil, da bi občani morda to delo opravili brez godr- njanja, če bi jih kdo zbral. Tftko pa je bilo na večer preveč nepotrebnega spoti- kanja in morda celo kakšne hude besede, ki vsekakor ob takem dnevu ni izrečena glasno. Ne, da bi samo ogovarjali, toda so stvari, ki jih ob mal- ce večji pozornosti ne bi bilo potrebno nokazati s prstom. Že drugi poraz Judoisti Impola so v okvi- ru inter lige. v kateri nasto- pajo slovenska in avstrijska moštva, gostovali v Lipnici, kjer so se pomerili z domačo ekipo in presenetljivo izgu- bili 10:8. To je že drugi za- poredni poraz Bistrica nov v tej sezoni. V prvem krogu ie bil rezultat neodločen 4:4, za Impol za so zmage dosegli: Topolčnik, Brbre, Stern in Prelog. medtem ko sta Dra- gic in Ferk dosegla neod- ločen rezultat. Tudi v dru- gem krogu so Bistričani po- vedli. Najprej je gladko zma- gal Topolčnik. potem pa še Brbre. Domačini so rezultat izenačili, spet pa je Stern priboril točko svoji ekipi. Tako kot v prvem delu ie zmagal Prelog tudi v drugem srečanju. V nadaljevanju pa so judoisti Impola vsa sre- čanja izgubili ter tako do- živeli poraz. Vsekakor pa moramo omeniti, da sta tako avstrijski sodnik kot naš Pliberšek. večkrat grešila pri svojih odločitvah. Posebno se je to pot »izkazal« Pliber- šek, ki prav zares ni naredil usluge svojim tekmovalcem, ki bi si bili zaslužili neodlo- čen rezultat. S tem porazom je Impol izgubil vse možno- sti, da bi ponovil lanskolet- ni uspeh, ko je hi\ prvak te lige. Rezultat: Lipnica—Impol 10:8 (93:59) — prvi krog: 4:4 (40:26). drugi krog: 6:4 (53:33) Judoisti bodo nadaljevali s tekmovanji v soboto, ko bo v Slovenski Bistrici prvo ko- lo slovenske lige. du Po 1. ni}vembru VSI KI SMO IMEU NEKOGA RADI... Res lepa poznojesenska sončna nedelja, ki je bila posvečena umrlim, je bila le- tos še izredno naklonjena prav vsem, ki smo se tega dne poklonili spaminu vseh svojih sorodnikov, znancev, prijateljev, zlasti pa še pad- lih borcev za svobodo, kate- rih kosti počivajo sirom do naši domovini. Skoraj ni bilo nikjer gomi- le, ki nas opozarja, da glo- boko pod njo DOČiva naš Zem- ljan, da na njej ne bi bilo cvetja belih krizantem. da na njej ne bi cvetele mačehe, da ne bi na njih gorelo vsaj ne- kaj svečk. Ta dan so ljudje prihiteli na grobove svojih na stotine kilometrov daleč, celo iz tu- jine, kajti vsaj enkratna le- to se želijo vsaj v mislih Do- govarjati nekateri s soborci. drugi s starši, brati, sestra- mi pa tudi s svoiimi otroki, kajti smrt ne pozna usmi- ljenja, ne glede na čas in pripravljenost človeka, kdai se je pripravljen posloviti od svojega življenja. Vsi. orav vsi so se sklanjali nad gro- bove svojcev, slišati je bilo le šepet, kajti vsi se zaveda- lo, da je ob spomenikih in na pokopališčih kraj. oosve- čen tistim, ki tu počivajo... Ta dan me je pot vodila mimo samotnega groba Dod Varejskim bregom, sredi ma- lega gozdička, kjer je umrl borec za našo svobodo. Tudi nJemu so prižgala svečke, go- milo na so krasile krizanteme ]ri toVo ip hilo DOvsod. si- rom po naši svobodni domo- ck MATAJUR - dvajsetletnik MATAJUR — slovensko glasilo beneških Slo- vencev, ki živijo na najzahodnejšem delu slovenske zemlje — je slavil pred nekaj dnevi svojo dvajset- letnico. List je začel izhajati v oktobru 1950 ter je mo- ral, kot sam pravi v svojem uvodniku ob dvajset- letnici, »bojevati dvojno bitko: bitko za bralce med našimi ljudmi, ki skoraj niso znali svoje materin- ščine, in bitko z italijanskimi oblastmi, ki še da- nes, vsaj uradno, nočejo priznati naših osnovnih nacionalnih pravic«. Beneška Slovenija je, žal, ostala tudi po drugi svetovni vojni zunaj meja osvobojene Slovenije. Matajur je tako torej borec za enakopraven od- nos italijanske države do Slovencev, za njihove narodnostne pravice, za izboljšanje njihovega go- spodarskega položaja. Vneto opozarja javnost na krivico, ki jo trpijo beneški Slovenci zaradi go- spodarskega zapostavljanja njihove deželice, zara- di tega, ker država nič ne ukrene, da se ne bi to- liko beneških Slovencev moralo izseljevati v tujino. Ob jubileju uredništvu Matajurja iskreno česti- tamo ter mu želimo v imenu vseh naših bralcev še mnogo novih uspehov pri utrjevanju slovenstva na njihovi najzahodnejši meji, v boju za enakoprav- nost Slovencev v beneški Sloveniji ter za njihov boljši jutrišnji dan. iiladi O kmetijstvu Večkrat smo pisali o tem, kako mladi s podeželja »dr- ve« v mesta, v ■ ole in daleč izven svojega rojstnega kra- ja iščejo zaposlitev, doma pa puščajo posestva v rokah svojih staršev, ki si niti na večer svojega življenja ne morejo privoščiti razvedrila, kaj šele udobja, ki za njim teži naš mladi rod. Vse to je res, vendar ne smemo vseh mladih soditi po posamezni- kih, ki so doma res pustili svoje za delo nezmožne star- še, sami pa potem odšli v mesto ali v tujino na delo ne oziraje se na to, kako bed- "no žive njihovi starši. Dosti- krat taki otroci niso pokazali nobenega sočutja do svojih staršev, toda, ko so dozoreli v jeseni plodovi trdega dela, so se spomnili na dom in tudi prišli domov, toda prišli so samo »pogledat« in si »naložili« v svoje avtomo- bile jabolka, krompir,- moko in še drugo. Starši jih niso zavrnili, ker so pač njihovi otroci. Ze prej pa sem zapisal, da niso vsi taki, kakor je navad- no sodba o mladih s podeže- lja. Ko sem pred kratkim o- biskal nekaj kmetij na Leš- niei. Dobravi, Lešniškem vr- hu in Tomažu, sem ugotovil, da so od tam mladi res od- šli v mesta, vendar pa jih je veliko ostalo tudi doma. na kmetiji. Veliko mladih sem srečal, predvsem deklet, ki pomagajo staršem pri kmeč- kem delu. Nekatere od teh sem poprosil za razgovor. Na zastavljena vnrašanja so mi radi odgovorili. Marija S. iz Lešnice mi je na vprašanie: Kako. da si o- stala doma? oreprosto odgo- vorila : '»Doma sem ostala zato. ker vidim, da je staršem po- trebna moja „pamQč. Nikdar si nisem želela oditi z doma. Doma je najlepše. Želim sa- mo, da bi mi še naprej bilo tako lepo kot mi je bilo do sedaj. Čeprav je kpiečko de- lo res trdo, pa vendar ni ta- ko hudo, da ne bi bilo mogo- če vzdržati.« Stanko L. iz Dobrave, pa mi je na gornje vprašanje nekoliko obširneje odgovoril: »Doma na kmetiji sem o- stal predvsem zato, ker me to delo zelo veseli. Sem edi- ni sin in bom tudi podedo- val posestvo. Torej mi po vsem tem ni preostalo dru- gega, kot da sem ostal do- ma. Osnovno šolo sem kon- čal s prav dobrim uspehom, toda tudi kmet potrebuje čim več znanja.« Vidim, da rad delaš's stro- ji. Ali mi lahko poveš, ko- liko imate zemlje? »Imamo osem hektarov zemlje, od tega je približno polovica obdelovalne. Na šti- rih hektarjih pa je za tri ljudi kar precej dela. Včasih nam pridejo pomagat tudi sosedje, večino dela pa opra- vimo sami, ker je najcenejše pač tisto, kar sam napraviš.« Tako sem šel od vasi do vasi in se pogovarjal z mla- dimi o kmetijstvu, o tež- kem vsakdanjem delu in še o marsičem. Vsi pa so bili mnenja, da je pač na kmetih najlepše, čeprav je treba ve- likokrat trdo delati in se bo- riti za vsakdanji kruh. F. K. Pričetek esperantskega tečaja bo v ponedeljek, 9. 11. ob 18.30 v društveni sobi NA- RODNEGA DOMA I. nadstr. O tem obveščamo prijavlje- ne interesente s prošnjo, da bodo točni! J. D. TEDNIK — ČETRTEK, 5. novembra 1970 STRAN 5 Neznana usoda Marinka se še ni vrnila Pred več kot letom in pdl, točneje 17. marca 1969. leta je neznano kam odšla štiri- letna deklica Marinka Zaj- ko iz Žetal in je še do danes, kljub intenzivnemu iskanju ni uspelo najti. Kmetija Zajkovih leži sre- di gozdov pod Tisovcem. Starši imajo manjšo kmeti- jo, zato oče Franc dela pri- ložnostno v gozdovih. Tako je bilo tudi tistega usodnega dne, ko je oče odšel z mo- torno žago v bližnji gozd, kjer je podiral drevje. Ma- rinka in njena nekoliko sta- rejša polsestra sta gnali živi- no na napajanje. Med potjo pa se je mala Marinka usta- vila ob otroškem igrišču (pe- sku), ki je bilo oddaljeno ko- maj kakih 200 metrov od do- mačije. Od tu dalje pa je za njo izginila vsaka sled. Zaman so jo tistega dne iskali starši, sosedje in pre- iskovalni organi, lovci pa tu- di šolarji, ki so preiskali, la- hko bi dejali korak za kora- kom po gozdovih in grapah, ob vseh bližnjih potokih, a o deklici ne sluha ne duha. Mnogi namreč menijo, da če bi tedaj, tistega uspdnega marca bila narav^pokrita še z snežno odejo, bi bilo iska- nje prav gotovo uspešnejše. Tedaj bi jo lahko sledili v snegu. Deklica pa v snegu prav gotovo ne bi zašla v gozd in v neznano. Ko sem nedavno tega obi- skal njene starše Katico in Franca, sem zvedel, da sta še vedno prepričana, da je njuna hčerkica živa. Nista pa hotela povedati nič do- ločenega in vendar sta pre- pričana, da nad tako majh- nim in nebogljenim otrokom ni storil nihče zločina. Res pa je, da med ljudmi, kot je ob takšnih primerih pač na- vada, krožijo različne govo- rice. Mnoge od teh so pre- iskovalni organi skrbno pre- verili in raziskali, a žal brez pravega uspeha. Dosje še ta- ko ni zaključen. Organi jav- ne varnosti, ki bedijo nad slehernim še tako majhnim življenjem, ga še niso zaprli. V njem se zbirajo vedno no- ve podrobnosti, ki niso ob- javljene. Okoliščine, v kate- rih je Marinka izginila, so ta- ko še vedno skrivnost. Naj zapišemo še izjavo ne- srečne matere Katice, ki je mogoče že tolikokrat izjavi- la: »Izginitev moje hčerke mora biti enkrat pojasnjena. Nič ne ostane vedno skri- to...« Upajmo in želimo, da bo mala Marinka s pomočjo preiskovalnih organov čim- prej našla pot v objem star- šev, ki jih prav gotovo zelo pogreša a sama, žal ne mo- re najti poti do njih... ck Sestali so se mentorji mladih čloilo. da bi čez nekaj mesecev usotavljali, da so bili uresničeni. D. U. Priekija v pozno- jesenskih barvah Ce v teh dnevih pojdete skozi našo Prlekijo, nehote pomislite, da je tu res naj- lepše. Ne bom veliko pisal o tej jesenski idili in o preli- vajočih se barvah naših goz- dov, ne bom pisal o lepoti pr- leških deklet in fantov, o njihovi ljubezni, temveč o kmetu, ki ima sedaj v jese- ni največ dela. Ko sem se pred nekaj dne- vi peljal skozi Mihalovce, sem se nehote ustavil ob po- gledu na polja, njive, travni- ke. Vsepovsod se oko ustav- lja na upognjenih hrbtih Pridnih kmetov, ki posprav- ljajo trud celoletnega dela. Kljub hladu je marsikatera Potna sraga stekla po licu. marsikatera ženica se je le stežka zravnala, da bi vsaj nekoliko odpočila hrbet od trudapolnega dela. Stal sem in gledal, gledal. Od nekod Je rahla jesenska sapa pri- nesla ubrano petje. Ozrl sem se v hrib in ugotovil, da v gozdu nekdo grabi j a listje. Napotil sem se v hrib in ko sem prišel do roba gozda, sem presenečen obstal: v gozdu so namreč štiri starejše že- nice grabljale listje in zraven prepevale lepe slovenske na- rodne pesmi. Ti glasovi so zveneli tako ubrano, tako do- mače, da sem nehote sedel in poslušal. Počutil sem se kakor doma. Rahli jesenski veter, domača pesem, žarki toplega jesenskega sonca: ali si lahko zamislite, kakšno bo- gastvo je za preprostega člo- veka spoznanje, da moj ro- jak, kmet, tudi v najtežjih dneh zapoje in si s .sloven- sko, svojo domačo nesmijo. preganja težke ure in dnev- ne skrbi in jo tudi ve ceniti. Takšen je naš prleški kmet, ki smo ga vedno poznali, kot prešernega človeka nekoč in ki je takšen ostal do današ- njih dni. F. K. Po sv^etovnem prvenstvu v gimnastiki v Ljubljani Cerarjev zlati konj Veličastna prireditev telo- vadcev z vsega sveta je kon- čana. Dober glas o organiza- torskih sposobnostih ljub- ljanskih športnih delavcev in s tem, seveda, Slovenije in Jugoslavije, je spet polnil časopisne stolpce sirom po svetu. Zasluženo, kajti kon- čano je bilo svetovno prven- stvo, bleščeče kot nikoli do- slej. Miro Cerar, neuklonljivi jezdec na konju, je Jugosla- viji priboril še eno zlato me- daljo. Skoraj odveč so vse besede, kajti Mirovo zlato govori najbolj prepričljivo. To je njegova trideseta me- dalja v bogati športni kari- eri, ki jih je dosegel na ev- ropskih in svetovnih prven- stvih ter olimpijskih igrah. V zgodovini moške gimna- stike sta bila doslej bolj uspešna samo sovjetska te- lovadca Šahlin (35) in Titov (31). Cerarjeva naloga je bila težka, boj še bolj. Nastopiti pred domačim občinstvom v rodnem mestu je najhujša preizkušnja, Prestal jo je tako, kot so mnogi tiho upa- li. Konj z ročaji je že več kot desetletje njegova disci- plina; primat in čast je ubranil tako, kot zna to sa- mo on — športnik svetovne- ga slovesa. Mnogi mlajši tekmovalci so občudovali Cerarjevo »umetnost«, in ta- ko kot tisočglava množica, ki je napolnila tivolsko dvo- rano, so imeli kaj občudova- ti. V dvorani so zadoneli zvo- ki jugoslovanske himne, za- stava je bila iznad vseh, skratka doživetje, ki bo v zgodovini jugoslovanskega športa ostalo kot enkratno. In ne samo Miro, tudi ostali tekmovalci jugoslovan- ske vrste, so dosegli uspeh, kot še nikoli doslej. Omeni- mo naj samo četrto mesto mladega Vratiča na konju, po -nnenju mnogih so ga sod- niki oškodovali za medaljo in četrto mesto moške vrste, pa tudi deseto mesto naših deklet. Skratka, uspeh, ki se ga nismo mogli nadejati niti največji optimisti. Naslednjih nekaj vrstic moram posvetiti izrednim ja- ponskim telovadcem, ki so poskrbeli za največ navdu- šenja in aplavza številnih gledalcev. Njihova premoč je bila tako očitna kot še no- beno leto doslej. V ekipni konkurenci .so pu- stili naibolj nevarne tekme- ce — SZ. daleč za seboj. Na posameznih orodiih. pa so bili. razen konja z ročaji, nepremagljivi. Vseh šest Ja- ponskih telovadcev .^e ie v dvanaisteroboiu uvrstilo m^d deset naiboli^ih na sve- tu. Svetovni prvak ie oostal Kenmotsu. drugi je Tsukuha- ra. tretji Nakajama, šele na četrtem mestu pa je pristal najboljši sovjetski telovadec Voronin. Peti je njegov ro- jak Klimenko. šesti Japonec Honma. sedmi njegov rojak Hayata, osmi spet predstav- nik Japonske Kato in odlič- ni deveti Cerar. Deseto me- sto med najboljšimi pa je spet pripadlo sovjet.skemii telovadcu Diamidovu. Vrstni red moških ekip je nasled- nji: 1. Japonska, 2. Sovjet- ska zveza, 3. Nemška demo- kratična republika, 4. Jugo- slavija, 5. Poljska itd. Med ženskimi ekipami je zmagala Sovjetska zveza, druga je Nemška demokra- tična republika, tretja Če- škoslovaška, četrta Japonska, peta Romunija itd. Med po- sameznicami je bila najbolj uspešna presenetljivo Turi- ščeva (SZ) druga je bila Zu- choldova (NDR) tretja pa Voronina (SZ). or. Ormož : Beltinci 42 : 10 v sredo, 28. oktobra je RK »Jože Kerenčič« iz Ormoža odigral prvenstveno roko- metno tekmo z RK Beltinci in moštvo visoko porazil z rezultatom 42:10 (polčas 24:2). Vsi smo več ali manj pri- čakovali, da bodo Ormožani spet zmagali, kot so zmagali v vseh prejšnjih tekmah, vendar pa je bil rezultat končno potrdilo za prizadev- no igro in obenem dokaz, da šibak lahko zmaguje tudi močnejšega nasprotnika. Ves čas igre so Ormožani bili nestrpni, ker so priča- kovali vse prej, kot res ta- ko sijajno zmago. Takoj v za- četku je moštvo RK »Jože Kerenčič« zaigralo tako, da smo vsi tisti, ki smo ga spremljali v Beltince, bili ponosni nanj. Vsekakor je treba pohvaliti vratarja Franca Ožeka, ki je tokrat kot vedno res sijajno branil. Nasploh pa je vsa e- kipa zaigrala res pohvale vredno. Ko sem po tekmi vprašal tu in tam katerega gledalca za mnenje o tekmi, je odgo- , vor bil vsepovsod enak: i »Ker so Ormožani bili teh- j nično boljši, so tudi zrna- -1 gali!« j Igralec RK Beltinci Rado i Maklev je dejal: »Vzrok za naš neuspeh je predvsem to. da nimamo rednih trenin- gov,« sodnik, ki je sodil na tej tekmi. Viktor Pevc iz Gornje Radgone pa je do- dal: »Včasih so iz Pomurja iz- hajali dobri rokometaSi, da- nes pa na žalost tega ni ve*, ker kljub veliko mladin-_ cem ni zainteresiranosti, ka-' kor tud; ni organizacije, ki bi mladince združevala in iih z rednimi treningi usposab- ljala.« F. K- STRAiiJ 6 TEDNIK — ČETRTEK. 5. novembra 1970 Jubilejna predstava Jutri, v petek zvečer ob 20. uri bo v ptujskem gledališču Finžgarjeva ljudska drama Razvalina življenja, v poča- stitev 35-letnega gledališke- ga udejstvovanja režiserja Petra Maka. Režiser Malec (oče mu je bil naš ožji ro- jak od Miklavža pri Ormo- žu), je končal v Ljubljani u- či tel j išče, gledališko visoko šolo pa na Dunaju. Dalje ča- sa je študiral tudi v Pragi in v Berlinu. Svojo gledališko pot je začel 1935. leta z reži- jo Arxove drame Izdaja pri Novari v Ljubljanski Drami. — Bil je dalje časa pri-ma- riborski Drami — pred in po vojni — pripravil je pot za poklicno gledališče v Krajlju, veliko pedagoško delo pa je opravili tudi v mladih, na no- vo ustanovljenih poklicnih gledališčih v Dubrovniku, Mostarju, Puli in Banja Lu- ki. Vsega skupaj je v teh svo- jih bogatih gledaliških letih zrežiral okoli 150 dramskih del. Posebno so znane nje- gove uprizoritve klasičnih mojstrovin: Antigona, Othel- lo, Sen kresne noči, Ifigeni- ja na Tavridi, Kovarstvo in ljubezen, Maria Stuart, ko- medija Prebrisana norica. Ib- sriova Heda Gabler, Ostrov- sikega drama Brez dote in druge. Velik uspeh ao dosegle tu- di njegove režije Federica G. Lorce: Dom Bernarde Albe in Mariana Pineda ter dra- Peter Malec matizacija Dnevnik Ane Frank. Starejši obiskovalci maribor.sike Drame se še do- bro spominjajo Knittlo've Vie Male, Capkove Bele bo- lezni in Begovičevega Božje- ga človeka, ki jih je uprizo- ril Malec. Od slovenskih dra- matikov je režiral Cankarja, Zupančiča, Finžgarja, Le- skovca, Krefta in Torkarja. V ptujskem gledališču je u- stvaril do zdaj 27 režij, da ne omenjamo tistih, katerim je botroval zadnja leta svo- jega angažmaja pri nas, na naših podeželskih prosvetnih odrih (Juršinci, Vitomarci, Trnovska vas, Videm, Sto- perce, Levajnci) in bližnjem Ljutomeru, kamor je zaha- jal do nedavna kot gost — režiser vsa svoja ptujska le- ta. Režiserju Petru Malcu ob njegovem jubileju želimo od srca še mnogo plodnih let na odrskih deskah, ki mu po- menijo ^vet.. Z obiska v šoli na ravnem Ravnatelja osnovne šole v Cirkovcah Lojzeta Knafelj- ca smo takorekoč sredi dela zamotili pri njegovem delu ter ga malce pobarali o živ- ljenju in delu na šoli. Si- cer pa ga ni bilo trelsa veliko spraševati, kajti na dvori- šču pred šolo smo videli zi- darje, ki so pridno oblačili šolo v novo obleko, oziroma so opravljali še nekatera za- ključna dela. medtem ko se je poslopje šole bleščalo ob večernem soncu v vsem si- jaju, kot da bi jo šele letos povsem na novo zgradili. V nadaljevanju pogovora sem zvedel, da je to že tret- ja večja zdravilna injekcija, tokrat res temeljita, še po- sebej, ker so na tej šoli sre- di Dravskega polja letos pr- vič uvedli v vseh razredih kabinetni pouk, zlasti za predmete kemija, zemljepis, matematika, slovenščina in zgodovina. Se več. Imajo že skoraj tudi vse potrebne av- diovizuelne pripomočke, ki so potrebni za ta najnovejši in sodobni pouk učencev na os- novnili šolah. Zato je sedaj pričakovati še boljše učne u- sDphe učencev, še zlasti, kot je DO veda 1 r.^vnateli šole. ki tu vzgaja mladi rod in na- še bodoče -^»-oizvaialce. stro- kovnjake ter kmečke sinove pa hčerke, da že od 1946. le- ta ko je tu Drevzel to od- govorno dolžnost, da njegovi učenci kažejo za ta način po- uka dokajšnje zanimanje in zato lahko trdimo, da tudi usoehi ne bodo izostali. Na šoli je sedaj trinajst oddelkov ter imajo dvoiz- menski pouk, razen prvega in drugega razreda, ki še imajo pouk v treh izimenah. Ze naslednje leto pa bo tu- di tretja izmena odpadla, ker bodo v sosednji zgradbi ure- dili kuhinjo z jedilnico ter delavnico za tehnični pouk. Letos se tu uči 336 učenk in učencev iz bližnjih zaselkov in vasi. Mnogi izmed učen- cev so zelo dobri in kar je še razveseli i vejše. tudi zelo radi pomagajo pri vseh po- možnih delih pri obnovi šo- le. Ze pred leti so tu učenci sami uredili v bližini šole te- lovadno igrišče, na katerem sedaj prebijejo njihove šport- ne ure pouka. Vsa dela, ki so jih opra- vili v času letnih počitnic, so opravili v rekordnem času ter z mnogo samoiniciative ter iznajdljivosti, da z raz- položljivimi sredstvi opra- vijo čimveč. To jim je tudi uspelo. To pa po drugi stra- ni pomeni, da za učiteljski kolektiv, zlasti še ravnatelja, ni bilo pravih počitnic. Ome- niti velja, da so zidarji, zlasti še pleskarji onravili vse delo v 40 dnevih. Nekaj so po- magali celo učenci pa tudi učitelji sami so marsikdaj zavihali rokave, kajti dalj časa bi imeli potrebne zidar- ske opaže, več bi iih veljala dela, oziroma bi bili stroški večji. Letos so uredili tudi potre- ben prostor za garderobe in umivalnice, kjer je učencem vedno na voljo topla in mrz- la voda, kar jim bo še po- sebej prav prišlo pri uri te- lovadbe, ker se bodo lahko pošteno umili ter uredili svojo zunanjost. Vsekakor se je od leta 1968, ko sem šolo zadnjič o- biskal. zelo dosti spremeni- lo. Na šoli izdajajo učenci svoje glasilo v ciklostilni teh- niki, ki so mu dali naslov »NAŠE POLJE«, v katerem se zrcalijo vsa njihova ho- tenja in delo pa tudi njihovi učni uspehi in zato lahko u- pravičeno zapišemo, da na tej šoli, sredi postranih in ro- dovitnih polj, med vedno ze- lenim Pohorjem in Bočem, raste med žitnim klasjem mladi rod, ki si bo na tej šoli pridobil več kot o.snovno znanje, ki mu bo potrebno na poti skozi življenje. Ker ob mojem obisku ni- sem imel sreče, da bi naletel na Mirana . Kajzerja, ki je znan kot odličen risar, ga v imenu > uredništva Tednika prosim, da nam pošlje kakš- no uspelo risbo iz dela in živ- ljenja v šoli. Radi jo bomo objavili. ck Naša pisma Kako sem se n^aučil varčevati Spominjam se, kako sem prvič začela varčevati. Mesec januar se je bližal koncu, ko sem nekega dne pomi.slLla, da bo kmalu 8. marec — dan žena. Razmišljala sem, kako bi mamica bila vesela, če bi ji kupila tiste prelepe robčke, obrobljene s čipko, ki si jih je vedno želela. Vedela sem, da so precej dragi in da bom morala začeti takoj varčeva- ti vsak dinar, če jih ji bom hotela podariti. Od tistega dne, ko sem raz- mišljanja o darilu, sem začela dajati v škatlico ves drobiž, ki sem ga dobila za sladka- rije in žvečilne. Škatljica je bila vsak dan bolj polna, jaz pa sem večkrat preštevala njeno vsebino. Tako je prišel 8. marec. Zgodaj zjutraj sem s škat- Ijico pohitela v trgovino in kupila tiste prelepe robčke. Videla sem, da mi je ostalo še nekaj kovancev in sem kupila še dva nageljna. Še vedno se živo spominjam maminega veselega obraza, ko sem ji voščila praznik in ji dala darilo. Ce ne bi začela varčevati, ne bi mogla razveseliti ma- me. Sedaj, ko sem že večja pa vem, da je boljše hraniti de- nar v banki. Aida Nurudinovič, V. b raz. osn. šole Franc Osojnik, Ptuj Domotožje Prvič sem bila dalj časa zdoma, ko mi > bilo deset let. Takrat sem se odpeljala s sošolci za dvajset dni na Divčibare v Srbijo, kjer so se zbrali pionirji in pionirke iz vseh republik Jugoslavije. Veselila sem se dolgega po- tovanja, hkrati pa sem bila žalostna. S solzami v očeh sem se poslavljala od doma- čih. V Divčibarah so nas pio- nirji prijazno sprejeli in po- zabila sem na dom. Našla sem prijateljico, s katero sva preživljali počitniške dni. Dnevi so tekli in v meni se je oglasilo domotožje. Stoži- lo se mi je po mami, po bratu in po toplem domačem ognji- šču. Šele takrat sem prvič živo začutila, kaj pomeni be- seda dom in koliko je vred- na mama. Nihče me ni mogel poto- lažiti, kajti hrepenela sem po domačem krogu. Hrepenenje se ie sprevrglo v obup in dnevi so potekali po polže- vo. Odločila sem se, da bom šla domov kar peš. Neka ne- vidna sila me je vlekla proti domu. Končno je preteklo dvaj.set dni in prišla je ura odhoda. Poslovila sem se od pionir- jev, s katerimi sem delila taborniške dni in s sošolci odpotovala domov. Na domači postaji me je že čakala mama. Vrgla sem se ji v objem in od sreče zaih- tela. Sklenila sem, da za ta- ko dolgo časa ne bom več za- pustila domačega ognjišča. Danica Petek, VII. a, osn. šole Gorišnica Na vasi Sredi zelenega ptujskega polja leži vas Gorišnica. Vas se razteza ob glavni cesbi, ki vodi iz Ptuja v Ormož, mno- gi ljudje pa so se ustanovili na stranskih stezah, kjer jih ne vznemirja utrip moderne- ga življenja. Vstajalo je jutro in ljudje so že hiteli za soncem na nji- ve. Tudi sam sem se odpra- vil za njimi, da bi opazoval ljudi, ki so se kakoir črvič- ki izgubili med polji. Veli- kanska pisana preproga se je širila pred menoj. Na njej je valovilo dozorevajoče žito, v vetru je šelestela koruza, na krompirišču so se prebujali hrošči. Lepota poletnega jutra me je tako omamila, da sem le- gel v žito in zaspal. Naenkrat me je prebudil strašanski ro- pot. Pred sabo sem zagledal velikanski stroj in od strahu pozabil nnica Koristni nasvet Zrezek se ne bo oprijemal kladiva pri tolčenju, če ga ' bomo od časa do časa namo- čili v mrzlo vodo. Mokra naj bo tudi deska, da bo vsrkala manj mesnega soka. TEDNIK — ČETRTEK, 5. novembra 1970 STRAN 7 Kmet med »meščani« Nekaj dni ie od tega, kar sem se mudil v Ptuju. Vsak- do, ki hodi v Ptuj, gotovo ve, koliko ljudi se »obrne« na avtobusni postaji. Zelo veliko ljudi je bilo tudi tisti dan, ko sem sam prišel v Ptuj. Ko sem z ostali,mii potniki iz- stopil iz ormoškega avtobu- sa, se je začelo tisto značilno prerivanje in gneča, kaikor se začne na vsaki postaji po prihodu avtobusa ali vlaka. Dobro se spomnim, da je pred menoj stopal star mo- žakar, ves sključen in maj- hen in kakor sem pozneje u- gotovil, da mu je namreč za- radi starosti upešal vid. To- rej možakar je stopal in v gneči in vsesplošnem preri- vanju prišel do gruče dolgo- lasih fantov, ki so stali na avtobusnem peronu in se niso hoteli umakniti, tudi temu staremu možičku ne. Tedaj se je iz gruče oddvojdl črnolas fant in zavpil nad starčkom: »Prekleti pauer, nauči se raje hoditi po mestu, šele po- tem pojdi v mesto. Ti ne spa- daš med nas meščane, ker zaudarjaš po gnojnici in kmetih, za katere med nami ni mesta!« Se je zavedal sploh besed. ki jih je izrekel ta bednik? Zrasel je iz kmetov, kmet mu skrbi za vsakdanji kruh, iz kmeta je zrasla kultura, ki je temu priniankuje, kmet je enakopraven ustvarjalec bla- ginje, kmet je tisti, ki ga je postavil »na noge«, a ga kljub temu omalovažuje. Za- vedal bi se naj, da bo nekoč tudi sam ubogi starec. F. Kelemiina Kino GORIŠNICA 8. novembra ameriški film LAVRENCE ARABSKI. LJUTOMER 7. in 8. novembra nemški film HELGA; 11. novembra francoski film VESELO LE- TOVANJE. TOMAŽ PRI ORMOZU 8. novembra italijanski film V KREMPLJIH ZLATEGA ZMAJA. ZAVRC 8. novembra ameriško-ita- lijanski film V SENCI KOL- TA. ORMOŽ 7. novembra ameriški film POLJUBI ME, NORCEK; 8. novembra japonski film U- POR. VELIKA NEDELJA 7. novembra japonski film UPOR; 8. novembra ameriški film POLJUBI ME, NOR- ČEK. Napako je trebo odpraviti Anica Kikec prebiva z mo- žem v novem naselju v Slo- venski Bistrici, v stanova- nju, za katerega odmerita vsak m.esec okoli dvajset sta- rih tisočakov. Oni dan pa mi je pripovedovala, kakšne nevšečnosti ima zaradi ene same peči, ki greje dnevno sobo. Potrebno je seči malce globje v »zgodovino«. Vča- sih ie bila v dnevni sobi lon- čena peč, ki pa je dotrajala in so jo porušili. Namestili so kamin in sprva je kazalo, da bo vse v najlepšem redu. Po- tem dim nikakor ni hotel več po dimniku navzgor proti strehi, temveč je neumorno pritiskc.1 nazaj. Prišli so strokovnjaki — dimnikarji in celo ljudje od gradbene stro- ke so bili zraven. Odločili so se, da bodo dimno cev pre- stavili v zračnik in odtlej bi moral biti mir. Nekaj časa je bilo zares v redu. Kamin je grel dnevno sobo, na vsem lepem pa se je spet pričelo kaditi. Iz odprtine v zračnik pa se je pričelo celo cediti, po sveže prepleskanih ste- nah seveda. Spet so prišli dimnikarji, to pot pa so u- gotovili, da zračnik nima »iz- hoda«. Normalno je torej bi- lo, da je dim pognal nazaj v kamin. Problem so poskušali rešili s težko kroglo, ki pa ni prebila »trdne opore« v zračniku. Kikčeva je nekaj- krat telefonirala Dimnikar- skemu podjetju v Mariboru, da bi njegovi delavci pro- blem le uredili. Ker pa jim to ni uspelo, v dnevni sobi še vedno ne morejo kuriti, čeprav počasi skozi stene pri- tiska tudi mraz, Kikčeva pa nista več tako mlada. Povprašali smo tudi dimni- karja Franca Veličkija, ki pa nam je vedel povedati le to- liko, da so dimnikarji svo- je opravili in zračnika niso mogli prebiti. Vsa zadeva je prav zares neprijetna. Zgodba se vleče v drugi teden, dnevna soba pa še vedno ostaja hladna. Menda bi bilo prav, če bi stvar vzelo v roke Stanovanj- sko podjetje, ki bo že mo- ralo najti najboljšo rešitev, saj Kikčeva plačujeta okoli dvajset starih tisočakov na- jemnine. Nekdo bo vendarle moral napraviti red, kajti zaradi napake v zračniku, lahko ostaja soba hladna lep čas. Nikakor pa ne pozabiti, da ie tovariš Kikec bolan. -d Rezervirano za Lujzeka Dober den drogi Prleki no fsa rezervirana žlohta z mo- jega rezerviranega kota! Kak vidite, še sen živ no me vsokodnevnih knižof no težof še neje kop po keblači fčesnola. Moren van poveda- ti, ke sen zodje ca j te malo začeja z jobolkami kšeftati, tak ke mo nazodjo le še nek- šni dinar fkup doba. Dosti nede, tejko pa le bo, ke mo meja fsa j jezo pločano. Kak vidite, mamo zodje cajte kejko tejko lepo vremen. Ne- ke se čuje, ke so začeli tiidi na sučni uprovi reformo uvo- jati. No, saj vete, da so za j reforme ena zlo moderna po- griintacija. samo nekak po- malem se toti hasek vidi. Tudi mija z našo Mico sma uvedla v familiji nekakšne sorte reformo no sma zmrz- nola fse cene v družinskih izdatkih. Prafzaprav van mo- ren povedati, ke nemama kaj zmrzovati saj nama je mošja že dovno zamrznola. Kak pa je ke z mošton? Z Juršinec sen doba eno zlo na ufbiks pismo, ki pa van ga zaen- krat zavolo pomanjkaja še ne čista točnih nodotkov še nemo objava. Lehko pa van napišem samo to, ke je gro- tala to pred dnevi zavolo ne- kšne voge za mošt vogati ena vejka gužva. Pre, ke je bila tista voga nekak tak nareta. da je kozala meje cukra v mošti, kak ga je resnično bi- lo. Psst. Zaj pa še poglednimo, kaj nan je napisa Franček izpod Holoz: Spoštovoni Lujzek! To vena tak veš, ke je no- gomet ali žogobrc kak totemi športi boj po domoče provi- mo, prinas najboj upošteva- na športna disciplina. To pred krotkin so meli šolari osnovne šole na Vidmu pri Ptuju nekšno žogobrcno tek- mo. Hteli so si pač pridobili žogobrcni pokal. Fuzbaleri so pri nas tak poznoni po številnih aferah, zato je bi- lo neke tokega tudi na Vid- mi. V vejki želji, d;a bi zmo- gali, so vklučiLi v svojo eki- po tudi enega šolskega žogo- brca. ki pa je že odpika svo- jo šolsko obveznost no zato več nebi smej a špilati v vr- stah šoiarov. To zaj nafsezodjo niti neje tak važno pa če glih je praf toti žogobrc dosti prispeva, da so dobli Vedemčani tisti pokal, najboj važno je seve- da t