n ^ ■'—' QJ =m 8 — -in C CC "O M £ ® □ ~ > OJ Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermalrnParkPtuj@sava.si s i tat V Štajerski V središču Podravje • Vajeništvo: največ zanimanja za avtoserviserje O Strani 6 in 7 Ptuj, petek, 8. marca 2024 Letnik LXXVII • št. 19 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Danes priloga Središče ob Dravi • Odločen NE za azilni dom na mejnem prehodu »Pošljite vojsko na mejo pa fertik!« Prebivalcem Središča ob Dravi je ob novici o izpostavi azilnega doma prekipelo. »Leta 1991 smo slovensko mejo obranili pred jugoslovanskimi tanki, leta 2024 pa jo bomo očitno morali pred migranti!« Več na strani 2. Politika Dornava• »130 kilogramov je absolutno premalo« O Stran 4 V središču Ptuj^ Razvoj gospodarstva stagnira zaradi »ptičarjev in kmetijcev« O Strani 6 in 7 Podeželje Markovci • Kmetija Mihec: »Nemogoče je kmetovati tako kot naši predniki« O Stran 9 Zdravstvo • Kostanjevec: mm^ j »Po koncu stavke - * nič ne bo kot prej!« ^////////////////^^^^ Kronika • Umrljivost med^Hovpn^ dvakrat večja kot v EU O Stran 5 | Aktualno • Za ukrajinske IH| skoraj 80 miHjjgHhHOi iz proračuna ^/////////////////////^^^^^ 2 štcgerskiTEBUK Aktualno petek • 15. marca 2024 Središče ob Dravi • Odločen NE za azilni dom na mejnem prehodu »Pošljite vojsko na mejo pa fertik!« Potem ko jih je vlada postavila pred dejstvo in njihovo občino skupaj z brežiško določila za vzpostavitev izpostave azilnega doma, ne da bi se o tem z njimi predhodno posvetovala, je prebivalcem Središča ob Dravi prekipelo. Župan Toni Jelovica je redno sejo občinskega sveta zato razširil s točko dnevnega reda, na katero je povabil predstavnike urada za migracije in policije, da pojasnijo razloge za takšno odločitev. Odgovore so terjali tudi občani, zato so se množično udeležili seje, tokrat iz občinskih prostorov preseljene v kulturno dvorano Sokolana, ki so jo napolnili do zadnjega kotička. Pred dvorano je bilo opaziti večje število policistov, nekateri občani pa se so se tja pripeljali tudi s traktorji, ki so jih prelepili s transparenti proti azilnemu domu. Na njih je med drugim pisalo: Ohrani- mo skupnost brez azilnega doma, Središča ne damo, Stop azilu, Mi-grantov nočemo in Tu se pije vino, je svinjina; tu je Slovenija, ne tujina. Od župana zahtevali besedo V zraku je bilo čutiti napetost, ki je prerasla v zlovešče nezadovoljstvo, ko je župan v uvodu pojasnil, da imajo na sejah občinskega sveta po poslovniku pravico govoriti le povabljeni gostje in občinski svetniki, prisotna javnost pa ne, saj lahko ta le posluša. »Župan, ti si tisti, ki odločaš, komu boš do- Lokacija, kapaciteta in razlogi Nejevolja v dvorani seje stopnjevala, ko je za govorniški oder stopila direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj, ki ji je Jelovica zastavil tri vprašanja, in sicer kje natančno naj bi stal azilni dom, kakšna naj bi bila njegova kapaciteta in kateri so razlogi za odločitev, daje prav Središče poleg Obrežja najprimernejša lokacija zanj. Štrukljevaje povedala, da po informacijah notranjega ministrstva število nezakonitih prestopov meje močno narašča, obenem pa priznala, da najbolj, v kar 80 %, na območju PU Novo mesto. Ker je torej več migrantov ter posledično prosilcev za mednarodno zaščito, obstoječi azilni domovi: dva v Ljubljani in en v Logatcu, ne bodo zadoščali. »Trenutno noben ni poln, a se mora država pripraviti za primer, ko v njih ne bo prostora. Prav zato odločitev o organiziranju dveh začasnih izpostav.« Središče ob Dravi je bilo izbrano, ker naj bi bil mejni prehod dovolj daleč od prvega naselja, ker je zemljišče v državni lasti in ker stoji ob migrantski poti. Migrante, koliko, ni znala povedati, pa bi nastanili v stavbi ob meji, morda tudi v kontejnerjih ali celo šotorih. Pred središko kulturno dvorano so stali traktorji, prelepljeni s transparenti proti azilnemu domu. volil govoriti na tako pomembnem sestanku; torej nam daj besedo, sicer nimamo tu kaj početi,« je bilo slišati iz jezne množice. Nekoliko jo je pomiril z obljubo, da bodo po predstavljenih argumentih povabljenih lahko tudi oni povedali svoje. Direktor Policijske uprave (PU) Maribor Beno Meglic je najprej postregel s podatki o nedovoljenih prestopih meje. Na območju Policijske postaje (PP) Ormož, pod katero spada tudi Središče ob Dravi, jih je bilo lani 139, je pa to število v prvih dveh mesecih letošnjega leta poskočilo na 178. »Večino migrantov odkrijemo že na sami meji oziroma v njeni neposredni bližini, najkasneje pa v Obrežu. Migranti za zdaj niso povzročali večjih prekrškov: lani npr. je bilo kaznivih dejanj 17, letos pa štiri,« je dejal Meglic in dodal, da bodo v primeru postavitve azilnega doma na Policiji temu ustrezno poskrbeli za kadre in prilagodili organizacijo dela, da bodo zagotovili varnost občanov. Njegove besede so pospremili glasni in nezadovoljni komentarji. Po pojasnilu direktorice Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Katarine Štrukelj, zakaj je predvidena izpostava prav v Središču, pa je v dvorani zadonel klic, Vzhod države pozabljen, ko gre za ceste in zdravstvo V SDS so vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo zaradi odločitve vlade, da na Obrežju in Središču ob Dravi organizira izpostavi azilnega doma. Kot sporno vidijo dejstvo, daje bil sklep sprejet brez soglasja in vednosti lokalne skupnosti kije zaskrbljena in se z odločitvijo vlade ne strinja, dejal poslanec SDS Andrej Kosi iz Senešcev v Ormožu: »Menimo, da seje treba, preden se vzpostavi ta izpostava, z lokalno skupnostjo posvetovati,jih obvestiti in iskati rešitve, ki bodo v dobrobit tako lokalne skupnosti kakor tudi v dobrobit države,« je prepričan.Zato predlagajo, da vlada nemudoma odpravi omenjeni sklep in tudi vse aktivnosti, povezane z odstranjevanjem ograje na meji z Hrvaško. »Glede na to, da sta ti dve izpostavi na vzhodu države in da se prav na vzhod države nekako pozablja, ko gre za obnovo cest in tu tudi ni predviden noben satelitski urgentni center, se pa na ta del ne pozabi, ko je treba postaviti izpostavo azilnega doma,« je bil kritičen Kosi. pospremljen z bučnim aplavzom: »Pošljite vojsko na mejo pa fertik!« Zaprli bodo cesto in mejne prehode Da je poteza vlade najmanj podla, je prepričan svetnik Tomaž Kosec. »Zaradi obstoječih azilnih domov bližnji prebivalci živijo v stra- hu, saj tam narašča kriminal. Gospa Štrukelj, se sploh zavedate, da zavestno posegate v našo varnost?« Mitja Bogdan je bil še ostrejši. »Sram vas je lahko; netransparen-tno in brez analiz ste nam vsilili svojo voljo. V občini nas je manj kot 2.000, če boste migrante k nam vozili tudi od drugod, jih bo kmalu Občani, ki so do zadnjega kotička napolnili Sokolano, azilnega doma nočejo, kar bodo preprečili, če bo treba, tudi s fizično silo. več kot nas. Že tako imamo težave z Romi z druge strani meje, zdaj bi nam naprtili še migrante. Potem pa naj se gremo turizem in razvoj gospodarstva ter se trudimo, da bi mladi ostali doma; kdo bo le hotel tu živeti? Če ne boste odstopili od namere po azilnem domu, nam ne preostane drugega, kot da vzamemo stvar v svoje roke: zaprli bomo državno cesto in mejne prehode,« je sklenil ob glasnem navdušenju zbranih v dvorani. Središče znova na barikadi kot leta 1991 Svetniki so se v razpravi dotaknili še finančne pomoči za migrante, ki je po njihovem višja od preneka-tere pokojnine, sporno se jim zdi prosto gibanje prosilcev za azil, ki jih bodo tako srečevali na vsakem koraku, namignili pa so tudi na govorice o povečanem številu posilstev v bližini azilnih domov. »Leta 1991 smo slovensko mejo obranili pred jugoslovanskimi tanki, leta 2024 pa jo bomo očitno morali pred migranti. Središče na barikadi, in to tudi s fizično silo, če bo treba,« je zagrozil Tonček Kolarič. Besedo so slednjič dobili še občani, vsi brez izjeme absolutno proti vzpostavitvi azilnega doma. »Sporočam Golobu, naj si migrante odpelje kar k sebi domov,« je premierju sporočila razburjena gospa, nekdo pa je spomnil na pravilo, da migrant zaprosi za zaščito v prvi varni državi. Ko mu je Štruk-ljeva pritrdila in dejala, da je to res najprej Hrvaška, je podvomil o njenem znanju geografije. »Če prihajajo iz Arabije, denimo iz Sirije, bi rekel, da je ta prva varna država že Turčija, do Slovenije jih je pa nato še kar nekaj, a ne?« Ob koncu je župan prebral predlog, s katerim občinski svet vlado poziva k preklicu spornega sklepa, k dodatnim analizam, preveritvi lokacije in upoštevanju mnenja lokalne skupnosti pred ponovnim odločanjem ter k ponovni vzpostavitvi schengenske meje, kar so svetniki ob glasni podpori množice tudi soglasno potrdili. Senka Dreu Foto: SD Foto: SD Foto: SD torek • 12. marca 2024 Aktualno Štajerski 3 Pred dvema letoma, ko seje v Ukrajini začela vojna, so milijoni Ukrajincev zapustili državo in se razselili po Evropi. Spomladi 2022jih je v Slovenijo prišlo okoli 6.000. Danes jih je s statusom začasne zaščite 8.830. Republika Slovenija jim omogoča bivanje, socialno in zdravstveno varstvo ter izobraževanje. Podravje, Slovenija • Po dveh letih od začetka ukrajinske vojne Iz proračuna za ukrajinske begunce blizu 80 milijonov evrov Od začetka vojne do danes je Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov za begunce iz Ukrajine namenil 56 milijonov evrov. Dodatno bivanje in življenje ukrajinskih državljanov pri nas financirajo še posamezna ministrstva (za zdravje, socialne zadeve, izobraževanje in okolje; slednje v zvezi z brezplačnimi prevozi). Vsak od nas je lahko jutri begunec. Ko mora človek zaradi bojazni za svoje življenje z eno potovalko najnujnejšega zapustiti dom, je izkušnja, ki je nepredstavljivo bridka in nepopisno težka. Ko so februarja 2022 začele v delu Ukrajine bombe padati po stanovanjskih naseljih, blokih, bolnišnicah, šolah in nakupovalnih središčih, so številne matere z otroki v strahu za svoja življenja pobegnile iz države. Vrata jim je odprla tudi Slovenija. Junija 2022 je imelo v Sloveniji status začasne zaščite (t. i. status begunca) 5.924 državljanov Ukrajine. Danes jih je po podatkih vladnega urada za oskrbo in integracijo skoraj 2.000 več (8.830). „Osebe z začasno zaščito imajo pravico do prijave začasnega prebivanja, nastanitve in prehrane v nastanitvenih centrih ali denarne pomoči za zasebno nastanitev. Pravico imajo do žepnine ali denarne pomoči, pri centru za socialno delo lahko uveljavljajo pravico do otroškega in starševskega dodatka. Prav tako jim pripada pravica do vključitve v vrtec, osnovnošolsko, srednješolsko in višješolsko izobraževanje. Otroci v osnovni šoli imajo brezplačne malice in kosila ter prevoz v šolo. Osebe, ki so vpisane v evidenco Zavoda za zaposlova- nje, imajo pravico do programov aktivne politike zaposlovanja in drugih ukrepov, kijih izvaja Zavod. Prav tako imajo pravico do programa učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe ter povračila stroškov prevajanja. Tujci s statusom začasne zaščite lahko dobijo brezplačno pravno pomoč," so pojasnili v Uradu. 13 milijonov evrov za najemnine pri zasebnikih Večina ukrajinskih beguncev biva pri zasebnikih - v najetih hišah ali stanovanjih. Stroške najemnin preko Urada za oskrbo in integracijo pokriva državni proračun, v dveh letih je bilo to 13 milijonov evrov; predlani 3,3 milijona evrov, lani 8,9 milijona evrov in letos 835.000 evrov. Denar gre na račune zasebnikov, lastnikov nepremičnin. Okoli pet odstotkov ukrajinskih beguncev (429 ljudi) biva v državnih nastanitvah v več delih države, od Prekmurja do Primorske. Poleg najemnin Urad beguncem namenja denarne pomoči, žep- nine, zagotavlja zdravila in zdravstvene storitve, tečaje slovenskega jezika, v nastanitvenih centrih pa tudi hrano in drugo oskrbo. „V letu 2022 smo za osebe s priznano začasno zaščito namenili 16,5 milijona evrov, lani 36 in letos 3,2 Stroški vrtca in izobraževanja ukrajinskih otrok Namen / Leto 2022 (€) 2023 (€) Program osnovne šole* 2,3 milijona 4,7 milijona Program srednje šole* 222.000 446.000 Prehrana učencev in dijakov 517.000 748.000 Prevozi 64.000 75.000 Učbeniki 21.000 21.000 Plačilo vrtca 268.000 919.000 Skupaj 4,3 milijona 6,9 milijona Republika Slovenija je ukrajinskim beguncem začasno zaščito omogočila še za leto dni, do 4. marca 2025. Foto: Luka Kotnik Lahko bi se zaposlili Čeprav v Sloveniji primanjkuje delovne sile, so se le redki med ukrajinskimi begunci odločili za delo oziroma zaposlitev. Podatkov, koliko se jih je v dveh letih bivanja pri nas zaposlilo, na Uradu za oskrbo in integracijo nimajo. Razpolagajo le s podatki Zavoda za zaposlovanje o številu prijav in odjav v evidencah brezposelnih. „Od marca leta 2022 seje prijavilo 895 oseb iz Ukrajine, trenutno jih je prijavljenih 524. Do konca 2023 se jih je zaradi zaposlitve odjavilo 122, do konca 2022 pa 101," so povedali v Uradu. Foto: Luka Kotnik V Uradu za oskrbo in integracijo migrantov so povedali, da lahko štiričlanska begunska družina (starša in dva otroka), ki nima sredstev za preživljanje, mesečno prejme največ 2.000 evrov. V znesek so vključeni otroški dodatek, denarna pomoč in denarna pomoč za najemnino stanovanja. h Ocena glede na število vseh vpisanih in stroške. milijona evrov; skupaj 55,8 milijona evrov." 11 milijonov evrov za vzgojo • • I v • in izobraževanje Denar za begunce ločeno zagotavljajo še posamezna ministrstva. Med njimi največ ministrstvo za šolstvo, ki je za izobraževanje ukrajinskih otrok in varstvo v vrtcih v dveh letih namenilo dobrih 11 milijonov evrov. Po podatkih ministrstva v tem šolskem letu vrtce obiskuje 227 otrok iz Ukrajine, v osnovne šole jih je vpisanih 860, v srednje 126 in na fakultete oziroma višje šole 241. V Spodnjem Pod-ravju je največ ukrajinskih otrok vpisanih v OŠ Ormož (11). Hajdina ima tri, Gorišnica, Majšperk, Velika Nedelja, Kidričevo in Olge Meglic Ptuj po dva, osnovne šole Cirkov-ce, Ivanjkovci, Ljudski vrt Ptuj, Središče ob Dravi in Ljudevita Pivka Ptuj pa obiskuje po en ukrajinski osnovnošolec. En sam dijak je tudi v Šolskem centru Ptuj. Poglejmo še v vrtce. V Dornavi, Kidričevem, Majšperku, Ormožu in na Ptuju imajo po enega otroka ter v Ivanjkovcih dva. Za otroške dodatke in denarno pomoč 7 milijonov evrov V okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MD-DSZ) se za tujce med drugim organizirajo tečaji slovenskega jezika, usposabljanja na delovnem mestu in podpore ranljivim skupinam. Za vse skupaj je šlo v preteklih dveh letih pol milijona evrov, od tega polovica za tečaje slovenščine. Prav tako MDDSZ ukrajinskim beguncem izplačuje denarne pomoči, državne štipendije, otroške in varstvene dodatke. V dveh letih so izplačali 4,9 milijona evrov otro- ških dodatkov, 2,2 milijona evrov denarne pomoči, 289.000 evrov državnih štipendij in 185.000 evrov varstvenega dodatka. Brezplačni prevozi, cestnine in zdravniška pomoč Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je beguncem iz Ukrajine zagotovilo brezplačne prevoze. Za vožnje z vlaki so v 2022 izdali 31.000 vozovnic v vrednosti 242.000 evrov, lani nekaj čez 50.000 vozovnic v vrednosti 228.000 evrov. Podatkov o vrednosti brezplačnih avtobusnih prevozov zaradi drugačnega načina obračuna oziroma metodologije na MOPE ne beležijo. Vozniki osebnih avtomobilov z ukrajinsko registrsko tablico so upravičeni tudi do brezplačne cestnine na avtocesti. Ministrstvo za zdravje pokriva stroške nujnega zdravstvenega varstva. Od začetka vojne je šlo za ta namen blizu 600.000 evrov, največ prvo leto (470.000 evrov). Mojca Zemljarič Vir: MVI Je varnostnik letno zaslužil 37.000 evrov? Ptuj • O stroških varnostno-receptorske službe Podatek, koliko bo ptujska občina privarčevala na račun ukinitve varnostne službe v Mestni hiši, je marsikoga presenetil. Od tega leta naprej namreč delo receptorja opravljajo zaposleni na občinski upravi, varnostnika, kije občino letno stal 37.000 evrov, pa nimajo več. Gre za znesek, ki ga je za to storitev zaračunalo podjetje Vargas-Al. Še bolj kot to, da ob vstopu v občinsko stavbo več ni varnostnika, je bralce zanimalo dejstvo, zakaj je bil ta strošek tako visok. Na račun varčevalnih ukrepov naj bi občina zgolj na tej postavki privarčevala letno kar 37.000 evrov. Če bi to bila plača enega zaposlenega, bi bila seveda zelo visoka. Na občini so še enkrat potrdili, da je MO Ptuj v letu 2023 za storitev recep-torsko-varnostne službe v okviru pogodbe s podjetjem Vargas-Al plačala 37.000 evrov. Storitev se je izvajala v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 16. ure, v sredo od 7. do 18. ure in v petek od 7. do 14. ure. »Storitev fizičnega varovanja so izvajali varnostniki, ki so zaposleni v podjetju Vargas-Al. Na delovnem mestu je bil dnevno prisoten en varnostnik, v času malice so bila zagotovljena nadomeščanja. Nalo- ge receptorsko-varnostne službe po pogodbi so zajemale kontrolo nad vstopanjem in izstopanjem oseb v objekt ter izvajanje recep-torske službe, izvajanje dogovorjenih nalog receptorja, delo na telefonski centrali, neposreden fizični nadzor nad dogajanjem v objektu in takojšnje obveščanje odgovornih oseb naročnika ob intervenci- jah o varnostno pomembnih dogodkih v objektu,« so pojasnili na ptujski občini. Varnostnik-receptor torej ni bil zaposlen neposredno v občinski upravi, pač pa je ta najela podjetje in storitev (očitno drago) plačala. Potreba po varčevanju je razkrila tovrstne nepotrebne stroške. Dženana Kmetec 4 Štajerski Politika petek • 8. marca 2024 Dornava • Razgreta razprava o brezplačni oddaji odpadkov v ZC Gajke »130 kilogramov je absolutno premalo« Omejitev brezplačnega odlaganja odpadkov v zbirnem centru Gajke na 130 kilogramov je pri svetnikih občine Dornava izzvala precej pomislekov. »To je absolutno premalo. Pomislite, da v gospodinjstvu živi več ljudi ali pa da doma nekaj obnavljamo,« je opozoril svetnik Tonček Cenar. Dejansko se pri smeteh vedno odpre vprašanje vsaj relativno pravične razdelitve stroškov med uporabnike. Sistem je kolektiven -kolikor odpadkov se na območju, ki ga pokriva koncesionar, zbere, toliko je zanje treba plačati. Uporabniki lahko zneske na položnicah regulirajo (znižujejo) le tako, da uporabljajo manjše posode. Smeti imajo pravico oddajati tudi v zbirni center. V ptujskem, ki ga uporabljajo občani Dornave, so količine po novem omejili na 130 kilogramov. Prej je bila omejitev 0,5 m3. S pretvorbo v kilograme in doslednim tehtanjem bo sistem po besedah Gregorja Uhana iz Javnih služb za uporabnike pravičnejši. Tako bi tisti, ki pridela in odlaga več smeti, dodatno plačal, tisti, ki jih ima malo, pa bi te lahko brezplačno oddal v okviru letno določene kvote 130 kilogramov. Iz odpadkov sekanci, iz teh pa denar ... Svetniki Tonček Cenar, Marko Mernik in Domen Horvat menijo, da je 130 kilogramov zelo majhna količina. Če pa stranka naroči kosovni odvoz, ta ne stane nič. »Na Gajkah, kamor smeti pripeljem sam, nas omejujete s 130 kilogrami, medtem ko lahko kosovne odpadke na domu oddamo v neomejeni količini, s čimer imate bistveno več stroškov. Zagotoviti morate prevoz, delavce in nalaganje. Kje je tu logika?« je predstavnika Javnih služb spraševal Mernik in nadaljeval, da je moč večino odpadkov tako ali tako predelati. »Gradbeni odpad se zmelje in porabi za nasipe ali utrjevanje terena, iz komunalnega lesa lahko naredite sekance ... « Gregor Uhan mu je pritrdil, da vse to drži, vendar so zadeve bistveno bolj kompleksne. Javne službe gradbenega odpada in lesa ne predelujejo, temveč morajo za prevzem oz. odvoz celo plačati. »Imate kurilnico na lesno biomaso, zato bi lahko proizvajali sekance in bi bilo ogrevanje na ta račun cenejše,« je vztrajal Mernik, ki ima po svoje prav. A če bi Javne službe želele iz odpadkov proizvajati nove produkte, bi potrebovale kup dovoljenj in obrate oz. vsaj naprave za mletje odpada, zato jih morajo predati in to še plačati prevzemniku (podjetju), ki nato lahko ta material predela v surovino in proda na trgu.. Glede odvoza kosovnega odpada enkrat letno (v neomejeni količini) pa je Uhan povedal, da ga morajo izvesti zaradi predpisov. Odvoz kosovnih odpadkov zastonj, a nepraktičen Tudi o odvozu kosovnih odpadkov, ki ga je treba najprej spomladi naročiti, izvajalec pa ga opravi enkrat čez leto, so svetniki izrazili pomisleke. »Če obnavljaš kopalnico, ne boš pol leta hranil odpada, da ga bodo smetarji odpeljali. Verjetno želiš počistiti takoj in ga odpelješ v zbirni center. Ljudje različno potrebujejo odvoz. Ne bi bilo bolj smotrno, da bi jim dali možnost pripeljati večje količine v zbirni center? Ali bo bolje, da bi vozili spet v naravo?« je bil oster Mernik. Uhan je pojasnil, da neomejenih količin v zbirnem centru ni moč sprejemati. Meje 130 kilogramov niso postavili na pamet, ampak so jo določili po skrbnem spremljanju vrste in količin pripeljanih odpadkov. Na koncu so svetniki predlog o omejitvi brezplačne oddaje odpadkov na 130 kilogramov potrdili. Proti so bili Marko Mernik, Tonček Cenar in Domen Horvat. Katere odpadke lahko oddajo popolnoma brezplačno Treba je dodati, da je v ZC Gajke moč nekatere odpadke še vedno oddati brezplačno, ne glede na količino, saj uporabnik stroške teh odpadkov plača že pri nakupu v trgovini. To so med drugim plastenke, pločevinke, steklenice, papir, elektronska oprema in mali gospodinjski aparati. Možna je tudi brezplačna oddaja osmih avtomobilskih gum. Za ostale odpadke je brezplačni prevzem omejen na 130 kilogramov letno. Neizkoriščene kvote po pojasnilu Uhana ni moč prenesti iz enega v drugo leto. Se pa lahko ljudje medsosedsko dogovorijo, da svojo kapaciteto, če je ne bodo izkoristili, odstopijo sosedu, sorodniku, znancu ali prijatelju iz iste občine. Dornavčani imajo v ZC Gajke tudi možnost brezplačne oddaje odpadkov od kolin, saj te stroške zanje pokriva občina. Mojca Zemljarič Svetnik Domen Horvat Plačujejo še za Ptujčanc? Svetnik Domen Horvatje razmišljal, daje razlika med tem, koliko smeti ustvarijo ljudje v mestu (blokih) ali na podeželju, tudi gospodinjstva so različno velika, stroški pa se mednje delijo kolektivno. Prav tako so svetniki izrazili bojazen, da ne bi Dornavčani plačevali še za Ptujčane. Uhan je zatrdil, da so stroški dosledno ločeni. Ker bi želeli imeti vpogled v oddane količine odpadkov, so apelirali, da jim naslednje leto te podatke natančno predstavijo, predvsem zato, da bodo videli, koliko ljudi vozi smeti v ZC Gajke in kolikšne količine odlagajo. »Zagotovo nekateri vozijo več, drugi pa nič,« je bilo slišati v razpravi. Svetniki so predlog o omejitvi brezplačne oddaje odpadkov na 130 kilogramov potrdili. Proti so bili Marko Mernik, Tonček Cenar in Domen Horvat. Foto: MZ Foto: MZ Juršinci • Koncesija za zobozdravstvo Namesto zavoda bo podjetje VJuršincih imajo že 30 let zasebno zobozdravstveno ambulanto. Koncesijo zobozdravniku je podelila že nekdanja ptujska občina, potemjojejuršinska podaljšala. Juršinčanom je pomembno, da imajo zobozdravnika, zato želji koncesionarke Varjačičeve, da bi dejavnost opravljala v okviru družbe z omejeno odgovornostjo, niso oporekali. Nosilec koncesije je zasebni Zobozdravstveni zavod Zdrav zob, v katerem je lastnica in direktorica zobozdravnica Tina Varjačic. Ta je občino zaprosila za soglasje za statusno preoblikovanje, saj želi dejavnost opravljati v okviru podjetja DentisMed, ki deluje kot družba z omejeno odgovornostjo. Župan Robert Horvat je na seji občinskega sveta pojasnil, da je preoblikovanje možno in koncesije ni treba na novo razpisati. Je pa odločitev občine, ali s tem soglaša ali ne. Prav soglasje občine je po besedah župana Horvata prvi korak, da lahko zasebnica začne postopek preoblikovanja pravno-organizacijske oblike iz zavoda v podjetje. „Ovir za statusno preoblikovanje ne vidimo, gre za pravico podjetnika. Če gre za statusno preoblikovanje, je možen tudi prenos koncesije na novo pravno osebo. Naš korak je prvi v tem postopku, nato je treba med drugim pridobiti še soglasja ministrstva za zdravje, zavoda za zdravstveno zavarovanje. Nosilka koncesije ostaja doktorica Tina Varjačic. Nam je glavno oziroma prioritetno, da imamo v občini zobozdravnika in to bo ostalo enako," sta občinskim svetnikom razložila župan Robert Horvat in direktor občinske uprave Viljem Mar. Zavod Zdrav zob ima koncesijo do leta 2032. To bi prenesli na novoustanovljeno podjetje DentisMed, v katerem je Varjačiceva prav tako direktorica in skupaj z možem solastnica. Svetniki so se strinjali, da zobozdravstveni koncesionarki ustrežejo, soglasje so brez pripomb ali debate tudi potrdili. MZ Kidričevo • 200 tisočakov za šport in kulturo Več za plače v knjižnici kot za vsa kulturna društva Občina Kidričevo letos za šport in kulturo namenja 200.000 evrov. Denar zanju zagotavlja na podlagi letnih programov, društva in ostali upravičenci sredstva prejmejo na podlagi vlog na javne razpise. Od skupno 133.000 evrov, ki jih občina letos namenja kulturi, gre večina denarja za delovanje ptujske regijske knjižnice (95.000 evrov). Od tega zneska je 51 tisočakov predvidenih za plače zaposlenih v knjižnici, 19.000 za nakup knjig, 15.000 za materialne stroške in 10.000 za bibliobus. Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti bo letos iz kidričevskega proračuna prejela 3.400 evrov, domača kulturna društva pa skupno 35.000 evrov. Občina bo denar društvom razdelila na podlagi javnega razpisa. Zeleno luč za letni program kulture mora podati tudi občinski svet. Med obravnavo letošnjega programa kulture je svetnik Žiga Ciglarič opozoril na dejstvo, da gre za sofinanciranje plač zaposlenih v knjižnici več denarja kot za celotno ljubiteljsko kulturo, torej vsa društva v občini. Dodal je še, da občina sicer ljubiteljsko V letnem programu kulture občine Kidričevo je za dejavnost Knjižnice Ivana Potrča Ptuj predvidenih 95.000 evrov. kulturo zgledno podpira. Poglejmo še na področje športa. Letni program je težak 66.000 evrov. Denar je namenjen delovanju športnih društev in zveze ter delu z mladino. „Posebno pozornost bomo posvetili tekmovalnim in interesnim programom za otroke in mladino z namenom spodbujanja kakovostnega nači- na preživljanja prostega časa in preventivnega delovanja v smislu preprečevanja socialno-pato-loških pojavov," so pojasnili na občini Kidričevo. Denar po razpisu bodo razdelili tako za rang vrhunskega športa kot tudi za rekreativne športne organizacije in prireditve. MZ Foto: MZ Foto: CG petek • 8. marca 2024 Zdravstvo Štajerski 5 Podravje • Zdravniška stavka se nadaljuje, Fides ne odstopa od svojih zahtev Kostanjevec: »Po koncu stavke nič ne bo kot prej!« Dva meseca po začetku stavke zdravnikov in zobozdravnikov ta še vedno traja. Borut Kostanjevec, predsednik sindikata Fides v ptujski bolnišnici, je prepričan, da je sistem na robu in da so se razgalili mnogi nakopičeni problemi zdravstva v Sloveniji: „Tudi po koncu stavke nič ne bo kot prej! Nekateri zdravniki enostavno ne bodo več želeli delati cele dneve, ampak le toliko, kolikor je zakonsko določeno. Vlada pa nas ves čas diskreditira. Sploh ne gre za plače ali denar, pač pa ponos zdravnikov." Stavka Fidesa se po času trajanja uvršča med najdaljšo v zgodovini, konca pa še vedno ni na vidiku. Kostanjevec celo pravi, da se zadnje čase „sama po sebi zaostruje". Fides na eni strani vztraja pri svojih zahtevah, vlada pri svojih, skupne točke oziroma rešitve pa doslej niso našle. Ena izmed možnih in verjetnih možnosti je mediacija, ki jo bo verjetno izvajala kaka odvetniška družba. „Vlada nam celo preprečuje normalen potek stavke, namesto da bi resno pristopili k pogajanjem. To nas še dodatno podžiga. Diskreditirajo zdravniško stroko, izdajajo odloke, kar jasno povzroča reakcije tudi na drugi strani. Zagon, da dosežemo svoje, nam tudi zaradi vsega tega ne upa- da," opozarja Kostanjevec. V torek so se zaposleni ponovno srečali na zboru delavcev, stavko naj bi podpiralo kar 90 % zdravnikov. Ko zdravniki delajo (pre)več, nikogar ne moti ... Čeprav vztrajajo pri svojem, pa naj bi bila za veliko večino zdravnikov stavka mukotrpna. Upajo, da se bo čim prej končala, saj jim po besedah Kostanjevca jemlje energijo: „Državljani pa morajo razumeti, da se ne borimo le zase, pač pa za celoten sistem. Ko je zdravnikov premalo, vlada želi, da delamo več od zakonsko določenega, nato pa operirajo s podatki o plačah, ne da bi predstavili realno stanje, koliko nadurnega dela, dežurstev in odrekanj je v teh zneskih." Prepričan je, da tudi po koncu stavke nič ne bo kot prej, marsikdo ne bo želel delati več kot 32 nadur mesečno. Klima v zdravstvu je slaba že leta. Vse, kar se dogaja zdaj, je posledica nakopičenih težav. Pacienti pa so ujeti med dvema ognjema. Odnos javnosti do zdravstva je načet, saj bolniki težko razumejo, da so prikrajšani za zdravstveno oskrbo. Kostanjevec pravi, da bo težko spremeniti javno mnenje, a da je treba zadeve predstaviti realno: „Res je, ne delamo operativnega elek-tivnega programa, a mi smo zdravniki, vsakemu, ki nas nujno potrebuje, pomagamo. Borut Kostanjevec, predsednik Fidesa v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj Kirurgija le s 25 odstotki programa Kot enega izmed načinov pritiska na Vlado so zdravniki prejšnji mesec odpovedali soglasja za nadurno delo. V ptujski bolnišnici približno 70 % vseh zaposlenih. Najbolj se to pozna na kirurškem oddelku, na operativnem programu. „Še vedno naredimo vse, kar je nujno potrebno. Internisti niso preklicali soglasij, zavedajo se, da drugače dela ne bi bilo možno organizirati. Na kirurgiji pa je stanje resno. Delamo le še okrog 25 % operativnega programa, odpadli sta kar dve tretjini," priznava Kostanjevec. Zdravniki v ptujski bolnišnici so precej enotni o nadaljevanju stavke. Sicer pa Borut Kostanjevec meni, da bi bila zamrznitev stavke sporna z več vidikov, ključni je pravni, saj zakonsko to bojda sploh ni mogoče: „Ko bi ponovno začeli, bi bila stavka nezakonita in neplačana, ponovno bi pred zagonom morali opredeliti zahteve, jo napovedati in začeti popolnoma na novo." V resnici je stavka blaga glede na poteke v drugih državah." Za zdaj delujejo še vsi oddelki SB Ptuj, ni pa možno trditi, da pacienti posledic stavke ne čutijo. Posledice: manj denarja, celo zapiranje oddelkov Strokovni direktor ptujske bolnišnice Teodor Pevec pravi, da zaradi veljavnosti odpovedi soglasij za nadurno delo bistvenih organizacijskih sprememb zaenkrat ni: „Manj delajo le specialistične ambulante. Na kirurgiji velja hibridni sistem, v službi je nekaj manj ljudi kot sicer, ampak delamo. Dolgoročno pa ob takem izpadu prihodkov in realizaciji programov ne bo možno funkcionirati." Pevec opozarja, da bo ptujska bolnišnica ostala brez znatnega dela denarja na račun stavke, če bi ta trajala še dolgo, bi to posledično pomenilo celo odvzem programov, v končni fazi pa celo možno zapiranje oddelkov in bolnišnice v obsegu, kot jo poznamo: „Hvaležni smo vsem, ki delajo. Vsekakor pa bomo imeli v prihodnje na račun stavke finančne težave." Ostale regijske bolnišnice bodo v boljšem položaju. V Trbovljah, Izoli, Jesenicah in Brežicah ne stavkajo ali je ta bistveno milejša kot na Ptuju. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Ormož, Lenart • Zaradi stavke narašča nestrpnost pacientov Varnostnik pred zdravstvenim domom Zdravniki stavkajo že osem tednov, rešitve pa še kar ni na vidiku, še več, svoj protest so nekateri zaostrili z umikom soglasij za nadurno delo. Če se bo nezadovoljstvo pacientov zaradi zdravniške stavke stopnjevalo, bodo v ZD Lenart uvedli fizično varovanje. V ormoškem in lenarškem zdravstvenem domu velikih sprememb pri organizaciji dela že od začetka stavke ni bilo, čeprav jo zdravniki in zobozdravniki podpirajo, pridružili pa so se ji le v okrnjeni obliki. V ambulantah ZD Ormož tako po besedah Aljaža Čibeja, v. d. direktorja, obravnavajo vse naročene paciente, v skladu s stavkovnim minimumom delovnega procesa tudi nenaročene. »Je pa soglasje za nadurno delo umaknila ena zdravnica, in sicer specializantka oftalmologije, vendar ta umik nima vpliva na delovni proces v zdravstvenem domu. Ob tej priložnosti se zahvalju- jem našim zaposlenim, ki opravljajo svoje delo izven okvirov svojih zmožnosti. Vsi si želimo, da bi se vlada in Fides čimprej dogovorila in zaključila stavko v dobro pacientov.« V ZD Lenart, kjer stavka ena zobozdravnica ter sprejema paciente z nujnimi bolečinskimi stanji in otroke, ni noben zaposleni umaknil soglasja za opravljanje dela preko polnega delovnega časa. »Od začetka tedna pa dva zdravnika, ki delata pri zasebniku, ne sodelujeta več pri zagotavljanju dnevne urgence. Kot razlog sta navedla preobremenjenost,« je povedal direktor Jožef Kramberger. Doslej sta v urgentni ambulanti delala pet ur na teden, zato so morali zdaj v ZD Lenart nekoliko reorganizirati delo. »Ne glede na povedano delo še naprej poteka po ustaljenem urniku, kljub temu pa zaposleni ugotavljajo, da postajajo nekateri pacienti vedno bolj nestrpni.« Prav zato je svetu zavoda na zadnji seji predlagal uvedbo fizičnega varovanja za primer, če bi se nezadovoljstvo pacientov nadaljevalo in celo stopnjevalo. Direktorjev predlog so podprli, saj so prepričani, da je treba narediti vse za varnost tako zaposlenih kot pacientov. SD Slovenija • Mnenja zdravnikov so različna »Ni prav, da težave rešujemo na plečih bolnikov« »Ne stavkam, ker ni prav, da svoje težave rešujemo na plečih bolnikov. Ti nimajo zveze z našimi plačami. Bolnikom tega ne moreš narediti,«je v novi oddaji Studia Necenzurirano dejal Samo Zver, predstojnik oddelka za hematologijo na UKC Ljubljana. Na vprašanje, ali se zdravniški sindikat Fides s stavko bori tudi za paciente, kot pravijo njegovi vodilni, je Zver odgovoril, da ne ve, kako se v tej borbi počutijo bolniki. »Večina, ki jih srečujem, zelo slabo. V bolnišnicah in zdravstvenih domovih lahko nekaj naredimo le kot ekipa, torej zdravniki skupaj z medicinskimi sestrami, strežnicami in drugim osebjem. Ne vem, kako se ti ljudje počutijo zdaj,« je poudaril Zver. Sam pravi, da je s plačo zadovoljen: »Tudi ne vem, da gre komu od mojih kolegov slabo. Starejši zdravniki so dobro plačani, medicinske sestre pa si plačo naredijo z dodatki. Kakšna so prava razmerja med nami, ne vem. Prav pa je, da se o njih odločamo skupaj.« V zdravniškem cehu je po njegovem mnenju »precej nelepih načinov obnašanja«. »Kažemo s prstom, očitamo, da neki oddelek ne dela nič, čeprav ne vemo ničesar o tem, kaj počne. Največji junaki med zdravniki pa so tisti, ki gredo na intervencijo in sami oskrbi-jo dva ali tri poškodovance. Večjih junakov ni,« je prepričan Samo Zver, ki opozarja, da zdravnike vse bolj obremenjujejo preobsežna administrativna opravila. Foto: Šimren Župančič »Največji junaki med zdravniki so tisti, ki gredo na intervencijo in sami oskrbijo dva ali tri poškodovance. Večjih junakov ni,« meni Samo Zver, zdravnik in predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. Foto: SD 6 Štajerski V središču petek • 8. marca 2024 Spodnje Podravje • Zanimanje za vajeniške poklice se povečuje TT • «Vi • V • • d •• Vajenistvo: največ zanimanja za avtoserviserje Slovenija je po zgledu nekaterih uspešnih evropskih držav v letu 2017 začela uvajati programe vajeništva. Glede na podatke zadnjih petih let se število vajencev iz leta v leto povečuje. V podravski regiji so bili v šolskem letu 2020/21 v vajeniški program vpisani samo trije dijaki, lani pa jih je bilo že okoli 60. V novem šolskem letu bo vajeniške programe izvajalo 18 srednjih poklicnih in strokovnih šol po vsej Sloveniji, na voljo pa je 21 različnih programov. Na Strojni šoli ŠC Ptuj je trenutno 23 vajencev, kar je približno pet odstotkov vseh dijakov. S tem rezultatom so zadovoljni, saj si država prizadeva, da bi se v vajeniški obliki izobraževalo vsaj pet odstotkov srednješolcev. Od lanskega šolskega leta naprej dijakom ponujajo možnost izobraževanja v vajeniški obliki v vseh šestih triletnih programih. To odločitev so sprejeli na željo delodajalcev, ki imajo velike težave pri iskanju primernega kadra. Po programu vajeništva se je namreč mogoče izučiti za poklice, ki veljajo za deficitarne. Na trgu primanjkuje izučenih delavcev in mladi bodo po izobraževanju hitro in zanesljivo našli primerno zaposlitev. Po besedah Anje Jesenek Grašič, ravnateljice Strojne šole ŠC Ptuj, velikega navala na vajeniške poklice Anja Jesenek Grašič, ravnateljica Strojne šole ŠC Ptuj, si želi še več spodbud, zaradi katerih bi se mladi v večjem številu odločali za vajeništvo. ni. Nekatere je še vedno strah, da bi se morali z vajeniško pogodbo vezati na določenega delodajalca, Število vajencev na Strojni šoli ŠC Ptuj Program 1.letnik 2. letnik 3. letnik Klepar-krovec 1 4 3 Avtoserviser 4 3 3 Avtokaroserist 1 1 - Inštalater strojnih inštalacij - - - Izdelovalec kov. konstrukcij - - - Oblikovalec kovin-orodjar 3 Skupaj po letnikih 9 8 6 Vir: Strojna šola SC Ptuj vendar to ne drži, saj jo lahko kadarkoli prekinejo; po zaključenem izobraževanju se lahko zaposlijo kjerkoli. Poleg tega se še vedno večina mladih raje izobražuje v šoli kot pri delodajalcu. Vajeniški sistem je namreč praktično zasnovan program, pri katerem dijaki vsaj 50 odstotkov časa preživijo v podjetju, kjer se učijo z delom in že zelo mladi pridobivajo delovne izkušnje. Za vse vajeniške programe, ki jih ponuja ptujska strojna šola, imajo zagotovljene delodajalce na Ptuju in v okolici. To pomeni, da mladim ni treba hoditi na prakso v Mari- Vajenci vsaj 50 odstotkov učnega časa preživijo v podjetju. bor ali druge bolj oddaljene kraje. »V nekaterih vajeniških programih imamo dijake od drugod. Trenutno se na primer za vajeniški program klepar-krovec zanima devetošolec iz Idrije. Vajeniško mesto mu bomo uredili mi, čez teden pa bo bival v dijaškem domu,« je dejala Jesenek Grašič. Včasih se zgodi, da izbrani delodajalec nima urejene dokumentacije za izvajanje vajeništva ali pa mentorja z ustrezno izobrazbo. V takih primerih šola pomaga delodajalcu ali pa vajencu predlaga sklenitev vajeniške pogodbe pri drugem delodajalcu. Glede na število vajencev se zanimanje za to obliko izobraževanja počasi povečuje. Država bi lahko prav gotovo še dodatno spodbudila to področje. Mlade bi morebiti v vajeniške poklice privabile večje nagrade, ki pri nas v povprečju znašajo približno 80 evrov na mesec, v sosednji Avstriji pa več kot 800 evrov mesečno. Prav tako bi se lahko vajencem ta čas po besedah Anje Jesenek Grašič štel v delovno dobo, kot se je včasih. Podjetja, ki sprejemajo vajence, imajo sicer določene olajšave, ki pa so zanemarljive. V treh letih sicer vajenec pri delodajalcu opravi od 1700 do 1800 ur. Foto: CG Ptuj • Občinsko vodstvo začelo razmišljati tudi o nujnosti gospodarskega razvoja Razvoj stagnira zaradi »pticarjev in kmetijcev« Čeprav je tako med lokalnimi podjetniki kot večjimi multina» 11 » 1 1 V v v »v v • cionalkami zabeleženo naraščajoče povpraševanje po umestitvi številnih gospodarskih dejavnosti na območje mestne občine Ptuj, ima ta v industrijski coni za resne posege bistveno premalo prostora. Načrtov oz. območij, kje vse bi umestili dodatne površine, je veliko, skupno pa gre za okrog 100 hektarjev zemljišč, ki jim je treba še spremeniti namembnost. Številnih birokratskih postopkov pa doslej ni bilo možno zaključiti zaradi tega, ker kmetijske površine krčevito ščitijo „kmetijci", vodarji vode, naravovarstveni-ki pa vztrajajo pri ohranitvi trenutnega stanja zaradi raznih letečih živali. To so veliki izzivi, gospodarski razvoj mesta pa zaradi številnih - tudi nerazumljivih - zahtev sta-gnira. Za krepitev gospodarske dejavnosti na Ptuju bi bilo najprej treba spremeniti prostorske pogoje. Iniciativa podjetnikov v tej smeri naj bi bila velika. Porast so na občini zabeležili že leta 2021 in 2022. Takrat so sicer povpraševali po velikih površinah. Po letu dni zatišja pa predvsem lokalni gospodarstveniki letos ponovno na občino naslavljajo številne pobude za manjše površine. A kot poudarjata županja Nuška Gajšek in direktor občinske uprave Alen Jevtovič, so ovire na poti sprejemanja prostorskih dokumentov, ki bi omogočali širitev industrijskih con, velike. Na občini so pripravili vse potrebno, v prihodnje upajo na večji posluh države, pa tudi številnih drugih (ne)vladnih organizacij. Državna politika urejanja prostora je očitno zelo toga in pogosto onemogoča razvoj. Več novih manjših obrtnih con na obrobjih mesta Lokacijsko gledano ima občina prostorske načrte za razvoj gospodarstva zastavljene na različnih koncih mesta. Namembnost želijo spremeniti območju ob železnici, zlasti od Puhove ceste proti Ro-goznici, kjer so trenutno še kmetijska zemljišča. Prednost je, da je v bližini vsa potrebna infrastruktura. Še ena izmed potencialnih lokacij je na priključku ob avtocesti, na Glavni potencial občina vidi ob Dravi, v bližini avtoceste, kar je izjemna poslovna priložnost, sploh če bi jim uspelo vzpostaviti industrijsko cono, veliko okrog 50 hektarjev. Potencial je tudi vse okrog Puhove ceste. Turniščah, kjer pa imajo veliko težave zaradi Nature 2000. V obeh primerih pa bi občina morala nadomestiti kmetijske površine z novimi na drugi lokaciji, ki pa jih seveda nima. Težava je tudi v tem, da ima Ptuj še veliko nepozidanih stavbnih zemljišč. Gajškova o prevelikem vplivu državnih organov, pa tudi nevladnikov, pravi: »Preveč moči se kopiči v rokah, ki k razvoju ne prispevajo nič, mi pa potem stagniramo in smo deležni očitkov.« Bližina priključka na avtocesto bi za in- dustrijsko cono pomenila izjemno poslovno priložnost, sploh če bi za turniškim gozdom do Zagrebške ceste vzpostavili novo veliko industrijsko cono. To bi omogočalo pridobitev večjih strateških investitorjev, ki jim doslej niso imeli česa ponuditi. petek • 8. marca 2024 V središču Štajerski 7 kracija, saj je za vajeništvo potrebna predhodna verifikacija podjetja oz. obratovalnice, kjer se preveri ustreznost materialnih in kadrovskih pogojev. Vsako podjetje, ki želi usposabljati vajenca, mora imeti tudi ustrezno usposobljenega mentorja, ki ima srednjo strokovno oz. poklicno izobrazbo, pedago-ško-andragoško usposabljanje in vsaj 3-5 let delovnih izkušenj ali mojstrski naziv. Veliko delodajalcev je takih, ki se iz različnih razlogov z dodatno birokracijo ne želijo ukvarjati, največkrat pa nimajo na voljo usposobljenega mentorja. Pedago-ško-andragoški izpit bi sicer lahko opravili v štirih dneh na Šolskem centru Ptuj, kar pa marsikomu predstavlja težavo, še posebej v mehaničnih delavnicah, kjer je velikokrat zaposlena samo ena oseba. Na področju inštalaterske dejav- nosti in krovstva pa veliko več podjetij povprašuje po vajencih, kot je zanimanja. »Največja prednost vajeništva je ta, da lahko z njim rešujemo tiste poklice, v katere je zelo malo vpisa,« je še dodal Pola-nec. Povpraševanje po teh poklicih tudi za novo šolsko leto 2024/2025 ni najbolj spodbudno: za vajeniško obliko programa klepar-krovec se trenutno zanimata dva dijaka, prav tako dva za inštalaterja strojnih inštalacij. Ptujska podjetja iščejo vajence Na Ptuju in okolici kar nekaj podjetij išče vajence. Med njimi je tudi podjetje Talum, ki ima trenutno enega vajenca v programu oblikovalec kovin-orodjar. Za šolsko leto 2024/2025 imajo na voljo šest učnih Število vajencev po statističnih regijah Avtoserviserji in avtokaroseristi težje do delodajalca Branko Polanec, koordinator vajeništva na Strojni šoli Ptuj, je poudaril, da največ delodajalcev z verificiranimi učnimi mesti manjka na področjih avtoservisne in avto-karoserijske dejavnosti. Tu največjo težavo predstavlja predvsem biro- Žan Kokot iz Šmarja pri Jelšah, 2. letnik programa klepar-krovec na Strojni šoli ŠC Ptuj: »Za ta poklic sta me navdušila oče in dedek, zato sem izbral šolanje na ptujski strojni šoli, ki edina v Sloveniji še izvaja ta program. Oblika vajeništva mi zelo ustreza, saj je veliko več prakse. V ponedeljek in torek sem pri delodajalcu v domačem kraju, v sredo je prost dan, v četrtek in petek pa smo v šoli.« Leo Flegar iz Ropoče (občina Rogaševci), 2. letnik programa klepar-krovec na Strojni šoli ŠC Ptuj: »Odločitev za vajeništvo je bila prava, saj imam veliko raje prakso kot teorijo. Delo mi leži, prav tako ni preveč naporno in je dobro plačano. Trenutno prejemam vajeniško nagrado, ki sicer ni velika, vendar sem zadovoljen. Prav tako sem našel delodajalca blizu doma, kjer sem se že veliko naučil. Prvo leto sem bil v delavnici, sedaj pa sem že na terenu.« Število vajencev v šolskem letu Statistična regija 2019/20 2020/21 2021/22 2022/23 2023/24 GORENJSKA 58 109 170 178 243 GORIŠKA 15 15 4 1 1 JV SLOVENIJA 59 51 67 75 81 KOROŠKA 2 - 1 OBALNO-KRAŠKA 4 2 2 - - OSREDNJESLOVENSKA 19 35 47 78 121 PODRAVSKA 11 3 12 12 56 POMURSKA 4 3 16 11 5 POSAVSKA 18 23 17 10 13 SAVINJSKA 32 8 40 26 26 Skupaj 220 249 377 391 547 Število vpisanih vajencev v okviru posameznega šolskega leta se spreminja, saj lahko dijaki kadarkoli prestopijo v šolsko obliko izobraževanja in obratno. mest, in sicer za dva elektrikarja, dva mehatronika operaterja in dva oblikovalca kovina-orodjarja. V tovarni ocenjujejo, da zanimanje med mladimi za tehniške poklice na nižji stopnji izobraževanja žal ni takšno, kot bi si želeli. »Naše izkušnje s tovrstnim izobraževanjem so zelo pozitivne. Želimo si, da bi se več mladih odločalo za ta način šolanja, predvsem v tehniških poklicih, kjer je izredno pomembno urjenje praktičnih veščin,« so poudarili v Talumu. Tudi na ptujski Strojni akademiji so za novo šolsko leto razpisali Število uajenceu po programih u šol. letu 2023/2024 Program Število vajencev Avtoserviser 185 Mizar 128 Oblikovalec kovin-orodjar 82 Avtokaroserist 43 Mehatronik operater 36 Strojni mehanik 30 Steklar 19 Klepar-krovec 11 Inštalater strojnih inštalacij 8 Tapetnik 2 Pečar-polagalec keramičnih oblog 1 Tesar 1 Zidar 1 Skupaj 547 učna mesta za sistem vajeništva v programih: oblikovalce kovin-orodjar, strojni mehanik in mehatronik operater. Za vsak program je razpisanih 18 učnih mest. Po njihovih opažanjih se je letos zanimanje za vajeniške programe opazno povečalo. »Razlogi za to bi lahko bili večji poudarek na praktičnem izobraževanju, ki ga prinašajo vajeniški programi, in večja ozaveščenost o prednostih pridobivanja konkretnih veščin in izkušenj v sodobnem delovnem okolju že med šolanjem. Poleg tega vpliva tudi na gospodarsko okolje in potrebe po usposobljenih delavcih v določenih panogah, kar morebiti povečuje zanimanje mladih za vajeniške programe kot potencialno pot do zaposlitve,« so pojasnili na Strojni akademiji. Cestno podjetje Ptuj je razpisalo prosto mesto za avtoka-roserista, avtoserviserji pa lahko vajeniško pogodbo sklenejo s podjetji AH PA, Car Max Avtomehani-ka, Tiso servis, Arriva, Avtoservis Vrhovšek (Videm pri Ptuju) in CPM. Estera Korošec Vir: MVI Foto: CG Vir: MVI Jevtovic: »Sistem je rigiden« Jevtovic je prepričan, da je trenutni sistem spreminjanja prostorskih aktov rigiden, vsak državni resor dela po svoje in ščiti svoje področje. Pri tem si želijo, da bi Ministrstvo za gospodarstvo končno upo- števalo možnost, ki je določena v Zakonu o urejanju prostora, a doslej še ni bila uporabljena. Ta določa, da v primeru kolizije dveh interesov v prostoru (v tem primeru kmetijskega in gospodarskega) vlada presodi, kateri pretehta: „To je moment, ki ga občine z načrtovanjem sprememb prostorskih načrtov potrebujemo. Če ni državnega interesa po umeščanju, ampak zgolj blokade po sistemu, da naj ostane trenutno stanje, potem postopkov ni smiselno niti sprožiti." Prostora za gospodarski razvoj mestne občine Ptuj je torej veliko, izzivov še več. Tako pomembno, kot je pridobivanje novih investitorjev, je tudi ohranjanje go- Tudi na območju okrog pokopališča in betonarne vse do povezave ob Puhovi cesti oziroma potoku Rogoznica želijo spremeniti namembnost praznih površin, a imajo številne izzive. Nuška Gajšek, županja MO Ptuj, in Alen Jevtovic, direktor občinske uprave MO Ptuj V načrtovanih conah do 1.500 zaposlitev Načrt vodstva ptujske občine je vzpostaviti čim večje območje za gospodarske cone, pa tudi stanovanjsko gradnjo. To so glavne usmeritve sprememb občinskega prostorskega načrta. Vse to naj bi prispevalo, da bo Ptuj posledično bolj zanimiv za investitorje. V zadnjem letu so zabeležili okrog 20 povpraševanj po manjših zemljiščih, še nedolgo tega so po večjih, v velikosti vsaj deset hektarjev. »Tistih, ki so povpraševali po zemljiščih nad to številko, niti nismo vabili, saj jim nismo imeli česa ponuditi,« priznava Jevtovic. Če jim bo uspelo in bodo realizirali zastavljene cilje, si obetajo okrog 1.500 novih delovnih mest. Največji interes so izkazala podjetja iz kovinarske panoge, predvsem na območju v bližini avtoceste. spodarskih panog, ki načrtujejo nadaljnji razvoj. Med njimi je Perutnina Ptuj: »Zagotoviti moramo prostorske pogoje, da jim omogočimo razvoj.« Dženana Kmetec Foto: CG 8 Štajerski Podravje torek • 12. marca 2024 Ormož • Priprava dokumentacije za novo šolo v Veliki Nedelji Gradnja naj bi se začela čez dve leti Da zgradba osnovne šole v Veliki Nedelji že dolgo ni več primerna za izvajanje sodobnega pouka, čivkajo že vrabci, poleg tega stoji tudi na neprimerni lokaciji na vrhu hriba, ob mogočnem velikonedeljskem gradu. V občinski upravi zavedajo resnosti slabega stanja šolskih prostorov, zato so kar nekaj časa preigravali dve možni rešitvi: ali sanacijo stavbe ali gradnjo nove. Slednjič je pretehtala slednja. Pripravili so že idejno zasnovo za gradnjo novega objekta, v tem trenutku pa so v pripravi še prostorski akti. Investicijska vrednost nove šole znaša devet milijonov evrov, zato financiranja brez pomoči države ne bodo zmogli. »Glede na napovedano razpoložljivost sredstev s strani države si želimo, da bi se gradnja lahko začela v letu 2026, do takrat pa je naša naloga, da pripravimo vso potrebno dokumentacijo.« (Ne)varna šolska pot Sedanja šola je sestavljena iz dveh stavb, od katerih je bila najstarejša zgrajena v 19. stoletju. Notranje stene so poškodovane in razpokane, inštalacija je zastarela, prav takšna je notranja oprema, dotrajane so sanitarije, odpadajo ploščice, odstopa par- O obnovi CSO še nič konkretnega Tudi stavba Centra za starejše občane (CSO) Ormož je na seznamu potrebnih obnov, vendar za zdaj ni znanega še nič konkretnega o tem, kaj vse bo predmet obnove, kakšna bo časovnica in koliko bo stala. Na občini Ormož, kije poleg Sv. Tomaža in Središča ob Dravi soustanoviteljica CSO Ormož, pravijo, da je zadeva v načrtovanju in da skupaj z vodstvom doma iščejo najboljše rešitve. ket ... Kljub energetski sanaciji v letu 2022 so prostori še vedno neprimerni in zahtevajo celovito prenovo, ki pa bi zahtevala več denarja kot gradnja povsem nove stavbe. V prid slednjemu govori tudi dejstvo, da na vrhu hriba ni možna nadomestna gradnja, pač pa le v dolini pod gradom, kjer sta že vrtec in športna dvorana, v kateri poteka šolska telovadba. Organiziranje športne vzgoje je zato še poseben izziv, saj šolo in telovadnico loči več sto metrov, ki jih morajo učenci prehoditi, kar je neprijetno predvsem pozimi, ko se od telovadbe v šolo vračajo prepoteni. Huda prometna nesreča, ki se je zgodila pred dvema letoma, ko je voznik osebnega avtomobila s prikolico pred šolo poškodoval dva otroka, je kruto opozorila tudi na nevarnost, ki na poti v šolo in iz nje preži na učence. Delno so težavo odpravili z novo šolsko potjo, a vsi se zavedajo, da je to zgolj začasna rešitev. Kakšna pa bo po izgradnji nove šole usoda stare? Župan Danijel Vrbnjak je že pred časom dejal, da bi lahko služila za izvajanje šolskih in obšolskih dejavnosti. Senka Dreu Majšperk • Vlaga ponovno načela POŠ Ptujska Gora Fasada se je po desetih letih začela luščiti Ptujskogorski učenci znanje v prvih štirih razredih srkajo v preko 120 let stari zgradbi. Načeto od časa je občina pred desetimi leti obnovila. Zamenjana je bila streha, stavbno pohištvo in obnovljena fasada, a vlaga je šolo ponovno načela. Podružnična osnovna šola je bila izolirana in sanirana v okviru energetske obnove, vendar so na severnem in zahodnem delu fasade še vedno vidni sledovi vlage. Občina je tako letos predvidela 20.000 evrov za sanacijo fasade s sanirnimi ometi za preprečitev širjenja vlage. Svetnik Rok Kacijan pa je na zadnji občinski seji izpostavil pojav plesni, ki naj bi se širila tudi v notranjosti šole. »Plesniva notranjost zaradi otrok in zaposlenih zahteva takojšnje ukrepanje. Naj bo ta sanacija prioriteta. Po celi šoli se nisem sprehajal, kjer pa sem bil, je bilo precej plesnivo.« Župan Sašo Kodrič in direktor občinske uprave Matic Šinkovec sta bila nad informacijo presenečena, direktor pa je ugibal, da je nastanek plesni najverjetneje povezan z zaprtostjo zgradbe zaradi zamenjave stavbnega pohištva, kajti pred tem je bila stavba prepišna zaradi starejših oken. Ravnatelj Rajko Jurgec je na drugi strani povedal, da je plesen le v predprostoru, kjer se ob večjih temperaturnih razlikah pojavi Foto: Mojca Vtič na steklih rosa in seveda vlaga, ki povzroča razvoj plesni. Vodstvo občine je po prejeti informaciji na seji preverilo stanje pri vodstvu šole in se zavezalo k sanaciji. MV Ptuj • V Termah ponujajo dovolj ugodnosti, občina brez denarja Bi morala biti vstopnina za Ptujčane cenejša? Z vidika turizma so Terme Ptuj izjemno pomembne ne le za območje Ptuja, pač pa veliko širše, je pa pogosto slišati prepričanje, da bi več lahko naredili za lokalne goste. V Termah Ptuj menijo, da je možnosti za nakup cenejše vstopnice dovolj. Mestni svetnik Uroš Vek je vodstvo ptujske občine že pred časom zaprosil, da se povežejo z vodilnimi v Termah Ptuj in preverijo možnosti za uvedbo cenovno ugodnejših vstopnic za občane Ptuja. To pobudo je argumentiral s tem, da so Ptujčani v preteklosti vidno prispevali k razvoju samih Term: »Razumemo, da so Terme Ptuj gospodarska družba, katere glavni cilj je ustvarjanje dobička za lastnike. Kljub temu menimo, da bi takšna možnost lahko zapolnila vrzel, zlasti v času izven sezone, ko je kopališče manj zasedeno. Zato bi lahko razmislili o ponudbi cenejših vstopnic za upokojence v dopoldanskem času ter za družine popoldne ali ob koncih tedna.« Vek v takšnem sodelovanju vidi več pozitivnih učinkov, v ptujskih Termah pa so prepričani, da že zdaj ponujajo dovolj možnosti za nakup cenejših vstopnic. Kot je pojasnila direktorica ptujskih Term Milena Mojzeš, lokalnemu prebivalstvu že nudijo možnost nakupa ugodnejših vstopnic, in sicer s kuponi v časopisu Štajerski tednik. Ob torkih imajo kopalci s kuponom za kar 40 % nižjo ceno vstopnice. Ob ponedeljkih velja polovična cena za dijake in študente, ob sredah je nižja za upokojence, ob petkih pa za družine. Ponekod pomagajo občine »V nekaterih drugih občinah občine sofinancirajo kopanje svojih občanov, recimo v Radencih,« je še povedala direktorica Term Milena Mojzeš. V ptujskih Termah sicer nudijo ugodnosti tudi za številna podjetja, cenejše vstopnice lahko zaposleni kupujejo preko sindikata: »Menimo, da je dovolj možnosti, da lahko vsi občani, tudi izven Mestne občine Ptuj, kupijo cenejše vstopnice.« Poudarjajo, da so pripravljeni tudi na sodelovanje in pogovor z vodstvom občine o možnostih. Očitno torej predlagana pobuda kot je bila pobuda, ne bo uresničena. Mestna občina Ptuj je namreč v precejšnjih likvidnostnih težavah, tako da denarja za morebitne subvencije vstopnic nima. Dženana Kmetec Promocijsko sporočilo Marec je v Qcentru mesec žensk V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Qcentru v Puhovi ulici, mesec marec namenjajo ženskam, v ospredje postavljajo njihovo lepoto, eleganco, ženstvenost in dobro počutje. Najlepše darilo, ki ga lahko ob današnjem dnevu žena podarite vaši dami, je nekaj, kar ji bo pričaralo nasmeh na obraz in jo spremljalo ob vsakodnevnih aktivnostih. S cvetjem nikakor ne morete zgrešiti. Svojim damam se lahko za dobroto in prijetne trenutke zahvalite z najlepšim cvetjem cvetličarne Sončnica. Izbirate lahko med različnim cvetjem ali aranžmaji izbranega cvetja, ki bo ogrelo srce vaših najdražjih žena, vaš dom pa s svojo lepoto krasilo še v prihodnjih dneh. Pandora odlikujejo čudoviti in trpežni materiali, pa seveda številne privlačne izvedbe, ki bodo vašemu videzu dodale še bolj osebno noto. Posebnost nakita Pandora je tudi njegova dodana zbirateljska vrednost, še posebej to velja za zapestnice in obeske, ki jih lahko dopolnjujete še vrsto let, saj lahko na posamezno zapestnico Pandora namestite veliko majhnih obeskov in tako ustvarite nakit, katerega vrednost se bo z vsakim dodatnim obeskom povečala in sčasoma postala neprecenljiva. Naj nakit iz prodajalne Pandora v Ocentru Ptuj postane simbol ljubezni, hvaležnosti in prijateljstva ter odlično darilo. Prijetno dišeč parfum bo polepšal dan žena številnim ženskam različnih generacij. Izjemne dišave Tiamo bodo izvrstno darilo za vaše najdražje dame. Oglasite se v nakupovalnem središču Ocenter Ptuj, kjer boste brez težav našli najlepše darilo obdnevu žena. Nakit Pandora je sinonim za visokokakovostne, sodobne in izvirne dodatke po dostopni ceni. V njihovi prodajalni v Ocentru lahko kupite obeske in zapestnice, prstane, verižice, uhane, zbirke Pandora, pa tudi obeske za ključe in torbice. Izdelke Foto: SD Foto: CG petek • 8. marca 2024 Podeželje Štajerski 9 i šivžr Markovci • Na kmetiji Mihec letno pridelajo več sto ton zelenjave Kmetija Mihec v Stojncih je ena izmed večjih zelenjadarskih kmetij v Sloveniji. Več kot 20 vrst zelenjave pridelujejo na petindvajsetih hektarjih, od tega je nekaj manj kot hektar površin pokritih. Najbolj znani so po pridelavi kislega zelja, za katero so prejeli že več priznanj. Jožica in Franček Janžekovič se s pridelavo zelenjave ukvarjata že 30 let. Danes jima pomagajo vsi trije otroci z družinami, najbolj pa sin, ki počasi prevzema kmetijo. Kmetijska politika ni naklonjena zelenjadarskim kmetijam Zelenjadarska zgodba družine Janžekovič se je začela pred 30 leti. Takrat je Jožica, ki se je na kmetijo priženila, ostala brez zaposlitve, zato se je začela ukvarjati s pridelavo kumaric in paprike. Nato so postopoma odkupovali zemljo v bližnji okolici ter povečevali število vrst zelenjave. Nekaj deset metrov stran od hiše so postavili sedem velikih rastlinjakov, v katerih vse leto gojijo sadike in zelenjavo. V zimskih mesecih so to solata, špinača, blitva, peteršilj, poleti pa paprika, paradižnik, kumarice ... Zaradi novih tehnologij, znanja in milejših zim je mogoče sadike pridelati pozimi, jih konec februarja že posaditi ter pokriti s kopreno in tako doseči, da je pridelek čim prej na voljo za prodajo. Največ izdelkov prodajo v domači trgovini, kjer je trenutno cela vrsta svežih vrtnin, od solate, krompirja, pora, peteršilja, zelja, čebule, radiča, kolerabe, črne redkve, rdeče pese do zelene. V zimskem času je veliko povpraševanja po kislem zelju in repi. Pridelke dvakrat na teden prodajajo tudi v kiosku v Slovenj Gradcu, ob sobotah so na mariborski tržnici, nedelje pa so rezervirane za bolšji sejem na Teznem. Na »trštvo« je hodila že Frančkova mama, in sicer z vlakom v Trbovlje. Tam pa ni prodajala pridelkov, ampak semena in sadike. Največkrat je vse skupaj nosila v dveh »hrvatskih cekrih« in manjšem nahrbtniku. To družinsko tradicijo danes nadaljuje že tretja generacija družine Janžekovič. Na kmetiji namreč pomagata obe hčerki z družinama, najbolj pa sin Sandi s partnerko Mojco. Franček in Jožica z veseljem poves- ta, da mlade podpirata pri vseh novostih, ki se jih lotevajo. Tako sta jim prepustila prodajo pridelkov, stike s strankami preko spletne strani in družbenih omrežij ter druge inovacije v sami pridelavi. Na kmetiji je treba vsak dan trdo delati, biti zagnan, vztrajen, hkrati pa še podjeten. Poleg tega se vsi družinski člani zavedajo, da skupnega uspeha ni brez vzajemnosti in skupnega sodelovanja. Morebitna nesoglasja rešujejo sproti, predvsem pa spoštljivo in strpno. Lani jim je poplavilo osem hektarjev zelenjave Janžekovičevi lahko skoraj vse površine namakajo s pomočjo svojega lastnega namakalnega sistema. Zelenjave v tako velikem obsegu namreč ni mogoče gojiti brez namakanja. Cevi morajo zaenkrat še prestavljati, saj jim kar nekaj opreme še manjka. Zadnja leta se bolj kot suše bojijo poplav, ki so iz leta v leto bolj ekstremne. Lani jim je reka Drava poplavila osem hektarjev površin, škode pa je bilo za približno 100.000 evrov. »Dravo bi morali nujno urediti, tako kot je bila urejena pred 40 leti. V strugi so velike količine proda, ki bi ga morali nujno odstraniti in povečati pretoč-nost,« je povedal Franček. Zadnja leta se ne odločajo več za zavarovanje pridelkov, saj so premije previsoke. Tudi kmetijska politika po besedah Janžekoviča ni naklonjena zelenjadarskim kmetijam, saj so subvencije enako visoke kot za poljedelce. Poleg tega so prikrajšani zaradi ozelenitev Franček, Jožica in Sandi Janžekovič (od leve) »Danes je nemogoče kmetouati tako kot naši predniki« Na kmetiji Mihec na leto pridelajo približno 100 ton krompirja in 150 ton zelja, od tega ga 100 ton skisajo. Korenje pridelujejo na 3 ha, čebulo pa na 1,5 ha zunanjih površin. Česen raste na 50, šparglji pa na 60 arih. Škodljivce poskušajo v čim večji meri zatirati z raznimi ekološkimi pripravki, različna škropiva pa uporabljajo res samo takrat, ko je to nujno potrebno. »Spomnim se, daje mama nekoč zelenjavo potrosila samo s pepelom in odpravila težave. Sodobni čas pa je prinesel nove škodljivce, zato je danes nemogoče kmetovati tako kot včasih,« je dejal Franček Janžekovič. Največ zelenjave prodajo v domači trgovini. in previsokih davkov, država jih je namreč uvrstila k sadjarjem, ki imajo najvišje davke. Tudi razpisov, na katere bi se lahko prijavili, ni veliko. Do sedaj od države niso dobili niti evra nepovratnih sredstev za vlaganje v investicije, čeprav so že večkrat poskušali. Lanske poplave so jim odnesle sredstva, ki so jih nameravali vložiti v posodobitev kmetije. Nujno bi potrebovali večjo hladilnico in strojno lopo. Jih pa veseli, da vse več ljudi ceni domačo pridelano zelenjavo, saj se je v zadnjih letih prodaja na kmetiji precej povečala. Estera Korošec Foto: EK Foto: EK Foto: EK Sveti Andraž, Cerkvenjak • Istočasno opravili rez potomke Stare trte Narava se je prekmalu prebudila Pred cerkvijo svetega Andreja je bilo v nedeljo še po maši živahno -vitomarški vinogradniki so namreč v tamkajšnjem mini vinogradu opravili prvo spomladansko opravilo. Potomka najstarejše trte na svetu tam raste že 14 let, slovesno rez pa po tradiciji organizirajo člani Vinogradniško-sadjar-skega društva Vitomarci, ki na dogodek zmeraj povabijo še kulturnike. Letos je tako na harmoniko zaigral mladi Andraž, zapele pa so ljudske pevke iz društva gospodinj. Lanska letina je bila povprečna, torej zadovoljiva, ocenjuje predsednica vito-marških vinogradnikov in sadjarjev Mojca Druzovič. »Kar se letošnjega leta tiče, smo sicer skeptični, saj nas skrbi dejstvo, da zime tako rekoč ni bilo. Veliko pretoplo je za ta čas, narava oziroma rastline so se prekmalu prebudile, koščičarji cvetijo, začela se je že sezona škropljenja, saj so škodljivci ostali, ker ni bilo mraza. Kljub temu ostajamo optimisti in upamo, da ne bo pozebe in zlate trsne rumenice.« Na platoju pred cerkvijo, v tako imenovanem ampelografskem parku, poleg potomke raste tudi 22 s posebnimi tablicami označenih starih vinskih sort, na katerih so prav tako opravili rez. Z njimi želijo ohraniti tradicijo vinogradništva in domačih vinskih sort, iz pobranega grozdja v celotnem vinogradu pa pridelajo protokolarno občinsko vino. Istočasno so rez potomke Stare trte Foto: arhiv društva Vitomarški vinogradniki upajo, da mili zimi, zaradi katere so se rastline že prebudile, ne bo sledila pozeba. opravili tudi v Cerkvenjaku, kjer raste že polni dve desetletji. Člani Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak so jo poimenovali Johanezova trta, saj so jo posadili ob kapeli Janeza Nepomuka. Med gosti so bili številni predstavniki Evropskega in Slovenskega reda vitezov vina. SD 10 Štajerski Kultura petek • 8. marca 2024 Knjigarnica Otok pogrešanih dreves Na tak praznični dan - 8. marec, dan žena - se spodobi in je prav, da je Knjigarnica posvečena avtoricam. Izbrala sem izjemni, nagrajevani mojstrici besede, cenjeni pri strokovni in bralski javnosti. Prešernova nagrajenka za življenjsko delo Erika Vouk je prva z zbirko Belo drevo (Maribor: Obzorja, 2000). Kot vabilo k prebiranju njenih pesmi sem izbrala to na strani 19: POČASI Dišijo figovci f:í t' i i (y ÉÍ vroč les med listjem trpko izpuhteva, omotičen metulj na vrelem tlaku, v zvoniku z muko bije čas poldneva. Metulji v nizkem letu, nemirno iscejo neznane vonje, vse več rjavih lis je v zreli travi, vse težje je pognati hitre konje. Počasi srebam čas iz tenke čase, zveni vesolje ... nezadržen, nem je že na poti ta, ki me opase, nikoli za skrivnost sveta ne zvem. Ta pesem se nenavadno prilega drugi izbranki, ki je turška pisateljica Eli f Shafak. V njenem zadnjem prevedenem romanu Otok pogrešanih dreves (Prevod Maja Ropret. Ljubljana: Sanje, 2023. 319 strani) izjemno zgodbo, ki temelji na zgodovinskih dejstvih, pripoveduje tudi sadno drevo, figa, rečemo ji tudi smokva, po latinsko pa Ficus Carica. To je roman z odtenki in občutji iz pesmi Počasi, z metulji, z omotico na vrelem tlaku, z neznanimi vonji, z muko cerkvenih zvonov ... Je roman o ljubezni in izgubah. Je roman o spoštovanju narave in zavedanju pomena sodelovanja in pogovarjanja, o strpnosti in spoštovanju vseh oblik življenja. To je roman o premagovanju najbolj zapletenih življenjskih vprašanj. Kako blizu sta lahko pesem in roman. In kako blizu sta lahko avtorici iz drugega časa in prostora. Kako blizu in kako daleč hkrati je lahko ljubezen? Pisateljičino posvetilo v knjigi: Priseljencem in izgnancem po vsem svetu, izkoreninjenim, na novo ukoreninjenim, tistim brez korenin, ter drevesom, ki smo jih pustili za sabo in so zakoreninjena v našem spominu ... Liljana Klemenčič Sveti Andraž • Od kočije do bibliobusa ali kako knjige poiščejo bralce Potujoča knjižnica - butik z osebnim stikom Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Kulturno umetniško društvo (KUD) Vitomarci sta v sklopu praznovanja 20-letnice ptujskega bibliobusa pripravila razstavo v večnamenski vitomarški dvorani. Zakaj prav v Vitomarcih, pravzaprav ne preseneča, saj gre za kraje z dolgoletno bralno tradicijo; bralno društvo, ki je bilo predhodnik sedanjega KUD-a, so namreč tam ustanovili že konec 19. stoletja, natančneje leta 1891. V kulturnem programu so nastopili člani gledališke skupine, tamburaški orkester in skupina Avis KUD Vitomarci ter ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci, nato pa je Tjaša Mrgole Jukič, vodja oddelka ptujske potujoče knjižnice, obiskovalce popeljala na zanimiv sprehod skozi zgodovino potujočega knjižničarstva. Prvo so dobili Angleži Knjiga je bila dolgo časa namenjena ozkemu krogu izobražencev, ki so znali brati in pisati, sčasoma, ko jih niso več pisali na roke, saj so izumili tisk, pa so postale dostopnejše širši populaciji. Takrat so začele nastajati javne knjižnice. »S prvo potujočo knjižnico na kolesih se lahko leta 1850 pohvalijo Angleži, sledili pa so jim drugod po Evropi, tudi po svetu. Danes si najbrž težko predstavljamo, ampak knjižnice so morale takrat kupiti kočije, konje in seno zanje; tako je ostalo vse do nakupov prvih 'knjižničnih' avtomobilov. Na drugi strani luže, v Washingtonu, pa so knjige do bralcev od postaje do postaje vozili kar z vlakom,« je povedala Tjaša Mrgole Jukič. »Med drugo svetovno vojno so potujoče knjižnice odigrale pomembno vlogo. Leta 1943 so Angleži izvedeli za močan nemški zračni napad, zato so iz Londona na podeželje spravili na tisoče otrok, ki so jih nato potujoče knjižnice po vaseh razveseljevale s pravljicami in otroškimi knjigami. Da je knjiga res izjemna človekova prijateljica, sva s kolegom Bojanom še posebej spoznala v času pandemije koronavirusa, ko so bili ljudje dobesedno odrezani od družabnega življenja. Še danes mi je nepozabna scena s Ptujske Gore, ko je kolona bralcev v dežju molče čakala, da pride na vrsto za izposojo.« Tudi s sloni, osli in kamelami V Evropi je veliko bibliobusov, ki so v bistvu prirejeni tovornjaki, tako kot je ptujski, obstajajo pa tudi druge oblike potujočega knjižničarstva. Na Nizozemskem imajo zaradi širokih cest na primer ogromne »šleperje«, ki se odpirajo zadaj, v finskem Turkuju pa se po- Üu'líi ÏÇ"1 v-----'"'".V¡1 1 i' blvfl"'*' " îfeïïï'r^....... - -.....- cplirfll " ' Z.. 3fl U PotUjlMT Ullji/liil 1 I Militi iliiius Tjaša Mrgole Jukič je obiskovalce popeljala na zanimiv sprehod skozi zgodovino potujočega knjižničarstva. Obiskujejo tudi zamejce Slovenske knjižnice imajo danes 13 potujočih vozil: 11 bibliobusov in dva kombija, s katerimi skupaj prevažajo več kot 70.000 enot knjižničnega gradiva. Ustavljajo se na več kot 800 postajališčih v 90 občinah, s štirimi bibliobusi obiskujejo tudi Slovence na Madžarskem, v Italiji in na Hrvaškem. Letno prevozijo na tisoče kilometrov. Potujoče knjižnice skupaj štejejo dobrih 16.500 članov, med njimi je več kot polovica mladih. Slovenske potujoče knjižnice, ki jih letno obišče že skoraj 150.000 obiskovalcev, so za uporabnike brezplačne. našajo s prvim električnim biblio-busom, ki se zaradi brezogljičnega odtisa lahko neškodljivo zapelje celo v šole in trgovske centre. »Obstajajo pa tudi biblioladje, največja takšna potujoča knjižnica je v Nemčiji. Švica jih ima na vlakih, na Češkem so za te potrebe preuredili star tramvaj, ki vsak dan prevozi 70 kilometrov. Zelo razvito je potujoče knjižničarstvo v Španiji, kjer so bibliobusi kot ultra moderni av-todomi, ki se lahko razširijo in takrat obsegajo skoraj 30 kvadratnih metrov. V Italiji pa so se lotili plemenitega projekta; s kombiji poberejo starostnike in jih pripeljejo v knjižnico, kjer se malce podružijo, izberejo knjige, nato pa jih odpeljejo nazaj domov.« Po svetu dostopnost do knjig seveda ni enakomerno porazdeljena. »Na Tajskem jih v času deževja, ko ceste niso prevozne, do bralcev dostavljajo sloni, v južnoameriških Andih in afriški Etiopiji z osli, v puščavah so nepogrešljive kamele, v Indiji, za katero so značilni motorji, pa te uporabljajo tudi za izposojo knjig. Ponekod si za potujočo knjižnico izberejo prav posebna oziroma inovativna prevozna sredstva; v Argentini, denimo, so vanjo preuredili tank in s tem simbolično sporočili, da je lahko tudi knjiga orožje.« S košem knjig do neukih kmetov Malo je znano, da je prva slovenska potujoča knjižnica nastala na Štajerskem. Zanjo je zaslužen Lovro Stepišnik, ki velja za soustanovitelja Bralnega društva pod Pohorjem, prvega političnega in kulturnega društva na Zgornji Ložnici, leta 1863 pa še potujoče knjižnice Bukvarnica. Stepišnik je knjige od hiše do hiše nosil v zvrhanem košu in jih posojal neukim pohorskim kmetom, čez mesec dni pa se ponovno odpravil na pot in knjige zamenjal. Začetki ptujskega potujočega knjižničarstva segajo v leto 1958, ko so se knjižničarji domislili ideje o lesenih kovčkih, v katere bi zložili knjige. Dali so izdelati dva, ki sta konec leta 1959 s Ptuja krenila v dve smeri: v haloške Naraplje in slovenskogoriške Vitomarce. Prvi redno zaposleni potujoči knjižničar je kasneje postal Simon Petrovič. Svoje delo je opravljal dolgih 27 let, sprva peš, nato s kolesom, ki si ga je kupil na svoje stroške. Kovček s knjigami je naložil na kolo in nato hodil ob njem, za dalj- še razdalje pa je izkoristil tudi avtobus ali vlak. 56 postajališčih v 16 občinah Potujoča knjižnica je kasneje dobila svoje prostore in lasten knjižnični fond, leta 1996 pa je šel tudi »bicikel« v zasluženi pokoj, saj je knjižnica dobila svoj prvi kombi. Ponudba knjig je bila takrat še skromna, ljudje si jih niso mogli sami izbirati, a že leta 2003 so dobili svoj prvi bibliobus. Nakup so sofinancirale država in 16 občin, ki jih pokriva ptujska knjižnica. Bibliobus so za novega zamenjali leta 2018. Po terenu ga je najprej vozil Srečko Vrečar, ki je bil knjižničar in voznik obenem, kasneje pa je vodenje potujoče knjižnice prevzela Mrgole Jukičeva, ki se z bibliobu-som, na katerem se bohoti znameniti kurent, vozi skupaj z Bojanom Petkom. »Danes, ko je vse postalo precej brezosebno, potujoče knjižnice ostajajo mali butiki, v katerih še vedno vzpostavljamo dragocen osebni stik, si pogledamo v oči in se kaj pogovorimo. Prav zato imam to delo tako rada. Obiskujeva 42 javnih zavodov, od vrtcev in osnovnih šol do zavodov, v katerih so osebe s posebnimi potrebami, po novem smo prisotni tudi v vseh štirih enotah doma upokojencev, knjižnični avtobus pa se ustavi na 56 postajališčih v 16 občinah Spodnjega Podravja. V državnem merilu izposodimo največ gradiva na terenu, na kar smo zelo ponosni, med obiskovalci bibliobusa imamo zlasti veliko otrok, med odraslimi pa je več bralk kot bralcev,« je sklenila priljubljena »potujoča« knjižničarka. Senka Dreu Foto: SD v Foto: SD petek • 8. marca 2024 Podravje Štajerski 11 Markovci • Gasilski muzej v Stojncih nameravajo preseliti nad novo dvorano Naprave za fitnes so zamenjale ročne črpalke Nad gasilskimi garažami v Stojncih je na ogled več kot 600 različnih gasilskih eksponatov. Gasilci so sprva uredili manjšo zbirko stare gasilske opreme, ki pa je v petih letih prerasla v Gasilski muzej Spodnjega Podravja. Zaradi vedno večjega števila različnih starih gasilskih predmetov so prostori postali premajhni, zato so preuredili sosednji prostor in ga namenili muzejski dejavnosti. »Sedanji muzej je bil vse bolj natrpan, saj imamo veliko svojih gasilskih eksponatov, nekaj zanimivih in dobro ohranjenih smo tudi kupili. Vse več pa je klicev drugih gasilskih društev, ki bi rada ohranila staro gasilsko opremo, vendar nimajo možnosti za to. Tako nam jo največkrat podarijo. Ponavadi jim priskočimo na pomoč, zato se število najrazličnejših predmetov iz leta v leto povečuje,« je povedal Aleš Lenart, poveljnik PGD Stojnci in zbiratelj gasilskih eksponatov. Ker se je pojavila potreba po širitvi muzeja, so izpraznili sosednji prostor za fitnes in pridobili okoli 40 kvadratnih metrov dodatnih prostorov. Obiskovalci si lahko v novem delu muzeja ogledajo predvsem ročne in motorne črpalke ter delovne obleke gasilcev med letoma 1960 in 1970. Trenutno so na ogled štiri obleke, v prihodnjih mesecih pa bodo dodali še tri ali štiri. Ročni črpalki nosita letnici 1930 in 1935. Na prazno steno nameravajo v kratkem izobesiti več kot 60 let staro tridelno leseno gasilsko lestev iz Slovenskih Konjic. Za novi del muzejske zbirke niso iskali novih eksponatov, saj jih imajo na razpolago že več kot dovolj. So pa novembra lani iz Slavonskega Broda pripeljali izjemno dobro ohranjeno in v celoti restavrirano črpalko z letnico 1928. Gre za voz, ki so ga razstavili v obstoječem delu muzeja. V prihodnje nameravajo muzej v celoti preseliti, in sicer nad del nove dvorane. Na občnem zboru je markovski župan Milan Gabrovec povedal, da bo občina zagotovila denar za gradnjo nove dvorane, investicijo pa naj bi predvidoma v celoti zaključili do jeseni 2026. Kot je znano, je objekt v zelo slabem stanju, stojnski gasilci pa si že nekaj let prizadevajo za novega. Investicijo bodo vodili v lastni režiji, trenutno pa je v izdelavi projektna dokumentacija. Če bo šlo vse po sreči, bi lahko gradbeno dovo- Ijenje pridobili do konca letošnjega leta, gradnja pa bi se začela drugo leto. Vodenje društva prevzel 26-letni Simon Kostanjevec Na februarskem občnem zboru PGD Stojnci so člani izvolili novega predsednika. To funkcijo so zaupali Simonu Kostanjevcu, ki je gasilec že vrsto let. V prvi vrsti si bo prizadeval za izvedbo vseh načrtovanih aktivnosti in tradicionalnih dogodkov. Med pomembnejšimi nalogami v naslednjih dveh letih bo gradnja dvorane. Pri tem bo imel tudi pomoč bivšega predsednika Dejana Zemljariča, ki se je po 16 letih sicer poslovil od predsedniške funkcije, vendar še ostaja dejaven član PGD Stojnci. Estera Korošec Foto: EK Tajnica Anja Lenart, poveljnik Aleš Lenart, novi predsednik Simon Kostanjevec, bivši predsednik Dejan Zemljarič in blagajničarka Anja Furjan (od leve) Ptuj • Anton in Janez Repnik v Galeriji Luna »Dokler bodo krivice, bom lahko slikal« V Galeriji Luna je na ogled razstava koroških umetnikov, očeta Antona Repnika in sina Janeza Repnika, sedmega, najmlajšega od otrok v družini Antona Repnika. Obema je skupna družbena kritika z lastno interpretacijo problematike, je na odprtju razstave poudarila umetnostna zgodovinarka in kustosinja Doroteja Kotnik. Razvila sta prepoznaven osebni slog in značilno socialno tematiko, kakršne trenutno ni v slovenski likovni ustvarjalnosti. Včasih so ju sicer predalčkali med naivce. »Umetnost je lahko samo dobra ali pa slaba,« ob tem pove Janez Repnik, ki slika in riše, odkar pomni. Prvo sliko je narisal že pri petih letih, 40 let pa je minilo od njegove prve razstave. Anton Repnik je živel in delal na Muti, kjer je imel tudi majhno galerijo. Ukvarjal se je s tematiko krivic, ki se dogajajo malemu človeku. Slikal je predvsem delavce in kmete pri vsakdanjih opravilih, pa tudi njihovo veselje ob ljudskih običajih, praznikih in veselicah. Svoja dela je predstavil na več kot 300 razstavah, od tega je bilo več kot 160 samostojnih doma in v tujini. Janez Repnik nadaljuje družinsko likovno tradicijo. Slikati je začel zelo mlad, navdihnil ga je oče. Imela sta skupni atelje, ponavadi pa sta slikala kar v kuhinji. »Mama je kuhala, midva pa sva slikala,« je povedal. Že pri trinajstih letih je ilustriral knjigo Slovenske otroške narodne pesmi, ki je izšla v Nemčiji. Svetu se predstavlja z edinstveno likovno govorico, pri čemer uporablja bolj hladne barvne tone, mirnejše zemeljske tone. »Tako kot oče sem tudi sam veseljak, a moram opozarjati na krivice, ki se dogajajo malemu človeku. Dokler bodo krivice, bom lahko slikal,« poudarja slikar, ki živi in dela na Muti in o svojem likovnem ustvarjanju nerad govori, saj slike govorijo same zase in same tudi največ povedo. Srečen in vesel pa je, da se lahko predstavlja na Ptuju v tako čudoviti galeriji. Doslej je imel že 108 samostojnih razstav doma in na tujem. Sodeloval pa je tudi na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Razstavo je odprl lastnik Galerije Luna Silvo Ambrož. Zahvalil se je za dober obisk, obiskovalcem pa zaželel veliko užitkov ob ogledu likovnih umetnin Antona in Janeza Repnika. Z igranjem na harmoniko jo je obogatil Danijel Marinič, eden najbolj kreativnih slovenskih harmonikarjev. Razstava bo na ogled do 6. aprila. MG Foto: Črtomir Goznik V Galeriji Luna je na ogled razstava koroških slikarjev Antona in Janeza Repnika, ki v svojih delih predstavljata to, kar je v družbi zgrešeno in nepošteno. Ptuj • Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj Vključiti želijo še več članov V letu 2023je ZŠAM Ptuj uspešno izpeljalo vse načrtovane dejavnosti na področju preventive in varnosti v cestnem prometu. Tudi po njihovi zaslugi je MO Ptuj najbolj varna mestna občina v Sloveniji. Skupaj so opravili 723 prostovoljnih ur in prevozili 5.094 km. V to pa niso vštete ure in kilometri, ki jih opravijo v okviru prevozov starejših občanov s Šoferkom. Trudilo seje 132 članov. Tako kot v drugih združenjih pa se tudi v ptujskem srečujejo s težavami pri zagotavljanju zadostnega števila prostovoljcev za izvedbo vseh načrtovanih dejavnosti. »Največ aktivnosti smo tudi v letu 2023 izvajali za varovanje otrok po vsakokratnih počitnicah, najbolj množično pa ob začetku novega šolskega leta. V dejavnosti varovanja otrok po počitnicah se lahko vključijo vsi naši člani, tudi tisti, ki nimajo uniforme. Vabimo jih, da se nam pridružijo. Prevoze starejših na območju MO Ptuj (Šoferko) izvajajo naši člani prostovoljno že peto leto. Trenutno jih izvajajo trije. Potrebovali pa bi jih še več. Vse, ki bi bili pripravljeni opraviti kakšen prevoz, vabimo, da se nam pridružijo tudi pri prostovoljnih prevozih. Tradicionalni dogodek, Dan odprtih vrat, smo nadgradili z dodatnimi aktivnostmi na prometnem poligonu, ki so se jih udeležili učenci četrtih razredov ptujskih osnovnih šol. Dobro je bilo obiskano izobraževanje starejših voznikov motornih vozil. Zahvalili smo se Šoli vožnje Prednost, ki je omogočila brezplačne praktične vožnje udeležencem pod nadzorom učiteljev vožnje. S tem projektom in dnevom odprtih vrat ter usposabljanjem motoristov smo bili uspešni tudi na razpisu AVP za sofinanciranje projektov s področja prometne varnosti. Izvedli pa smo še vrsto drugih aktivnosti, sodelovali z Zvezo ZŠAM Slovenije in drugimi deležniki na področju prometne varnosti,« je o delu v letu 2023 povedal predsednik Janez Strelec, ki je tudi predsednik ZŠAM Štajerske regije. Foto: zasebni arhiv Z občnega zbora ZŠAM. Ptuj v Gastroju Podelili priznanja in zahvale Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k uspešnemu delu v letu 2023, nekaterim članom pa so se za dolgoletno uspešno delo zahvalili s priznanji. Veteranske izkaznice 2024 so za več kot 50 let dela v ZŠAM Ptuj prejeli: Janez Zmazek, Ivan Hvala, Milko Vesenjak, Franc Pajn-kiher in Ivan Kolarič. Zahvalo za sodelovanje sta prejela: Stanislav Petrovič in Darko Stropnik. Zahvalo za dolgoletno delovanje v društvu je prejel Ludvik Pšajd, ki opravlja tudi prevoze starejših na območju MO Ptuj. Te prevoze trenutno opravljajo trije prostovoljci, največ pa prav Ludvik Pšajd. Plaketo tovarištva I. stopnje sta prejela Anton Kovše in Janez Strelec. 32 članov je prejelo značke za dolgoletno članstvo, Ivan Čeh pa za 70 let članstva. Delo članov ZŠAM je prepoznavno tudi v širšem okolju. Na skupščini Zveze ZŠAM Slovenije je posebno priznanje zveze prejel Slavko Kekec. Krištofovo značko pa je lani prejel praporščak Štefan Arnuš. V letu 2023 so veliko sredstev in časa namenili tudi urejanju lastne hiše na Novi cesti na Ptuju, da bodo prostori zagotavljali čim boljše pogoje za njihovo delo na področju preventive in varnosti v cestnem prometu, prav tako pa tudi za vse najemnike. Prepleskali so večino prostorov, vrata in obnovili parket. Kupili so nekaj opreme in pohištva, na podstrešju pa urejajo spominsko sobo o bogati zgodovini svojega 73-letnega delovanja. Na 73. občnem zboru ZŠAM Ptuj so sprejeli tudi program dela za letos. Ta je vezan na koledar preventivnih akcij Agencije za varnost v prometu in aktivnosti SPV Ptuj. Tudi v letu 2024 bo velik del dejavnosti usmerjen v zagotavljanje varnih prihodov in odhodov učencev v šolo po vseh počitnicah. MG 12 Štajerski Črna kronika petek • 8. marca 2024 Podravje • Kmetje 19. marca z njiv na proteste Protesti še pod vprašajem Vodstvo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je sklenilo, da se pridruži ostalim kmetijskim organizacijam pri pripravi kmečkega protesta. Ta je predviden 19. marca. Toda na proteste se bodo kmetje organizirano podali le, če zahteve kmetijskih organizacij ne bodo izpolnjene. Foto: Mojca Vtič To pomeni, da na zbornici še vedno ohranjajo upanje na dogovor s predstavniki kmetijskega in ministrstva za naravne vire in prostor. Svet KGZS je na seji v začetku tedna oblikoval združene zahteve pogajalske skupine in dodatne zahteve kmetov. V prvem koraku so vključno z novo oblikovano kmečko civilno iniciativo razpravljali o 30 zahtevah. S področja skupne kmetijske politike kmetje zahtevajo izplačila subvencij po vnaprej znani in fiksni časovnici ter uskladitev plačil z inflacijo. Pričakujejo ponovno preučitev izračunov za izplačila OMD (subvencije za območja s težjimi obdelovalnimi pogoji) ter njihov izvzem iz obdavčitve, ureditev vodnih pasov s primernim nadomestilom za kmete ... Teh 30 zahtev naj bi sedaj kmetijske organizacije, kot je slišati, oklestile na pet ali nekaj več stavkovnih zahtev. Katere bodo te zahteve, v zbornici in v sindikatu kmetov za zdaj še ne razkrivajo, kot je slišati, naj bi jih v teh dneh še dokončno oblikovali, podkrepili s pravnimi argumenti ter jih nato posredovali na kmetijsko ministrstvo, druga pristojna ministrstva in na vlado. Če protestne zahteve ne bodo uresničene, sledi vseslovenski kmečki protest 19. marca na dan sv. Jožefa, a predsednik zbornice Roman Žveglič ne skriva želje po rešitvi in dogovoru z ministrskimi in vladnimi službami. »Upamo, da se bomo z vlado do tega datuma izpogajali in protest ne bo potreben.« O morebitni gnojevki na protestih pa pravi, da so kmetje že lani dokazali, da znajo kulturno protestirati: »Upamo, da bo gnojevka v skladu z nitratno direktivo in okoljskimi standardi polivana le na kmetijskih površinah.« Mojca Vtič Ptuj • Nevarno križišče v centru mesta Semaforji ostajajo nedelujoči Semaforji, postavljeni v križišču Volkmerjeve in Potrčeve ceste na Ptuju, bodo naslednje leto stari 40 let. Očitno so svoje oddelali. Od prejšnjega ponedeljka namreč ne delujejo več pravilno. Zaradi nevarnosti so jih raje do popravila izklopili, saj so imeli zeleno luč sočasno vozniki in pešci. Foto: ČG Semaforje so raje izklopili, saj so zeleno luč sočasno imeli pešci in vozniki. Za ureditev stanja in popravilo je odgovorna Mestna občina Ptuj, od koder so na vprašanja o obsegu napake in popravilu povedali: »Semaforje v križišču Potrčeve in Volkmerjeve ceste, ki začasno ne delujejo, smo nemudoma pregledali in ugotovili, da so poškodovane medsebojne povezave in jih bo treba v celoti zamenjati. Preverjamo možnost, ali bo medsebojne povezave možno zamenjati brez gradbenih posegov in pridobivamo ponudbe za popravilo.« Semaforji so bili postavljeni leta 1985, dobrih 20 let kasneje, leta 2007, je bila izvedla posodobitev. A tudi od takrat je preteklo veliko časa. 40 let stare semaforje bo očitno treba bolj temeljito popraviti. Kakšen bo strošek, še na občini ne vedo. »Vse dokler semaforji ne bodo spet v funkciji, pa vse voznike prosimo za dodatno previdnost in strpno vožnjo,« še dodajo na Mestni občini Ptuj. Gre sicer za frekventno traso. Imamo pa na Ptuju na nekaterih lokacijah precej novejše semaforje, ki jih sploh ne potrebujemo in sploh niso prižgani. Tak primer so tisti, postavljeni na Ormoški cesti, v bližini nakupovalnega središča Supernova, pri podvozu. Za njihovo postavitev se je sicer že pred leti odločila država oziroma Direkcija RS za infrastrukturo. Dženana Kmetec Foto: Nebojša Tejič Slovenija • Razlog za skrb ali sezonska stvarnost? Umrljivost med Slovenci dvakrat večja kot v EU Z najvišjo presežno umrljivostjo v lanskem decembru je Slovenija zasedla neslavno prvo mesto med državami Evropske unije. Znašala je namreč 21,3 odstotka, kar je precej več od povprečja, ki seje ustavilo pri 9,5 odstotka. Drugo in tretje mesto sta z 20,7 oziroma 20 odstotki zasedli Avstrija in Estonija, sledijo pa, kot je razvidno iz Eurostatovega grafičnega prikaza, Nemčija, Danska, Nizozemska, Slovaška in Portugalska. Ostale države so pristale pod desetimi odstotki, izjema na lestvici pa sta Romunija in Bolgarija, kjer presežnih smrti sploh niso zabeležili. Evropski statistiki so obenem pojasnili, kako so prišli do podatkov o presežni umrljivosti po posameznih državah članicah. Za izhodišče so vzeli povprečno število smrti, ki so se zgodile vsak mesec med letoma 2016 in 2019, let 2020, 2021 in 2022 pa pri tem niso upoštevali, saj številke zaradi pandemije covida-19 po njihovem ne bi prikazale prave slike. Sezona gripe in posledice epidemije So torej pri Eurostatu uporabili neposrečeno metodo za zbiranje podatkov o umrljivosti ali pa nas mora resno skrbeti? Dvakrat več smrti od evropskega povprečja v zadnjem mesecu lanskega leta vendarle opozarja na neko težavo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da Eurostat pri primerjavi med državami ni upošteval sprememb v velikosti prebivalstva in njegovi starostni strukturi med letoma 2016 in 2019, kar je lahko vplivalo na rezultat. K »slabim« številkam Število umrlih v Sloveniji, 2016-2023 I Leto 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 I St. umrlih 19.689 20.503 20.485 20.588 24.016 23.261 22.492 21.465* *Podatki so začasni Izstopata covidni leti 2020 in 2021 Največ ljudi je v zadnjih osmih letih umrlo v covidnih letih 2020 in 2021, in sicer več kot 24.000 oziroma dobrih 23.000. Kot je razvidno iz priložene tabele, seje sicer število umrlih v »normalnih« letih v povprečju gibalo okrog 20.000. Po lanskih podatkih, ki še niso dokončni, je umrlo 21.465 oseb. Pri rahlem naraščanju števila smrti je treba upoštevati dejstvo, da se veča tudi število prebivalcev, in to predvsem na račun priseljevanja tujcev, kajti naravni prirast je zadnja leta na ravni države negativen. je po njihovem prispevala tudi sezona gripe in drugih akutnih okužb dihal, ki je bila po nekaj letih ponovno intenzivna. »Prav tako lahko k presežni umrljivosti prispevajo dolgoročne posledice epidemije, denimo zamik v odkrivanju in zdravljenju kroničnih nenalezljivih bolezni, tukaj je potem še povečana koncentracija onesnaževal v zraku, a ker še ni podatkov o vzrokih smrti za leto 2023, ne moremo opredeliti, koliko je umrljivost zaradi covida-19 in drugih vzrokov decembra lani dejansko prispevala k presežni umrljivosti.« Četrta »najstarejša« država na svetu NIJZ je obenem vključen v spremljanje presežne umrljivosti v mreži EuroMOMO, ki deluje po statističnem modelu, ki pričako- vano umrljivost določi na podlagi dolgoročnega trenda umrljivosti iz preteklih let in sezonskega vpliva na umrljivost, podatki iz pande-mičnih let pa so izločeni. Po teh podatkih je bil presežek skupne umrljivosti v decembru 2023 manjši od presežka v obdobjih intenzivnega kroženja gripe v začetnih tednih leta 2017 in primerljiv s presežkom v obdobju intenzivnega kroženja gripe v začetnih tednih 2019. Slovenija v tem sistemu in obdobju ne izstopa izrazito od ostalih držav, vendar je primerljivost med državami tudi tu omejena, saj ne upošteva razlik v velikosti in strukturi prebivalstva med državami. Zato menijo, da je porast umrljivosti v decembru 2023 v Slovenji pričakovan, verjetni vzroki pa so zlasti covid-19, gripa in druge okužbe dihal. Kljub temu pa so v stranki SDS zaradi tega v državni zbor vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora za zdravstvo in predlagali, da ministrstvo za zdravje predloži analizo vzrokov in ukrepe za preprečevanje visokega deleža presežne umrljivosti. Po njihovem ni težava samo v decembru, pač pa v celem letu 2023, v katerem je Slovenija presežno umrljivost beležila kar osem mesecev. Obenem so okrcali Golobovo vlado zaradi ukinitve urada za demografijo, ki ga je ustanovila zadnja vlada Janeza Janše in ki se je ukvarjal s perečim problemom staranja prebivalstva. Slovenija namreč glede na starost prebivalcev sodi med najstarejše države na svetu: na tej lestvici vodi Japonska s povprečno starostjo 48,6 leta, sledijo pa ji Nemčija (47,8), Italija (46,5) in Slovenija (44,9). Senka Dreu Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila. -Ml Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo rahle krajevne padavine. Meja sneženja bo med 500 in 800 m nad morjem. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, na Goriškem in ob morju okoli 6, najvišje dnevne od 4 do 10, na Primorskem do 12 °C. OBETI: V soboto bo pretežno oblačno, rahle padavine se bodo od zahoda prehodno razširile nad večji del države. Napoved za Podravje oblačno Nedelja 10.3. plohe Ponedeljek 113. oblačno Vir: SURS Vir: ARSO Atletika Dobra popotnica za poletno sezono Stran 14 Rokomet Kako Kopru preprečiti sedmo zaporedno zmago? Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Proti Bravu že z novo okrepitvijo Po zmagi z Muro je bilo v taboru Aluminija čutiti precejšnje zadovoljstvo, saj so na en mah prekinili kar dve negativni seriji: šest zaporednih domačih tekem brez zmage in devet zaporednih srečanj brez zmage proti Muri. A časa za slavie ni, že v soboto Nemanja Jakšic. Zanimivost: omenjena igralca sta bila uspešna tudi na zadnjih tekmah svojih moštev, Jakšic proti Kalcerju v gosteh za zmago 0:1, Že pred časom smo zapisali, da imajo Kidričani načelni dogovor za prihod sklenjen z ruskim napadalcem Stanislavom Krapukhinom, ki prihaja iz šole slovitega Zenita. 25-letnik je bil nazadnje član moštva Radnički Novi Beograd, ki nastopa v 2. srbski ligi. Na 11 tekmah je zabil štiri gole. V tem tednu je tudi formalno prišlo do registracije, tako da bo Rus že v kadru za sobotno srečanje. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so na petih spomladanskih tekmah osvojili šest točk, ob porazih z Mariborom, Koprom in Olimpijo so zmagali proti Kalcerju v gosteh in nazadnje proti Muri doma. Matic pa proti Muri celo dvakrat za zmago 2:0! Ekipi sta primerljivi tudi po osvojenih točkah spomladi: Bravo jih je Nogomet • Pokal Pivovarna Union Z nekaj športne sreče bi lahko bilo drugače ... čaka šumarje nova težka preizkušnja, gostovanje pri Bravu. Tudi z ljubljanskim klubom se Kidričani ne morejo pohvaliti z bri-ljantno statistiko medsebojnih tekem, tudi v tem primeru ima zadnja zmaga že dolgo brado in raste skoraj tri leta (od maja 2021). Od takrat so odigrali šest medsebojnih tekem, v katerih so štirikrat izgubili in dvakrat remizirali. Z neodločenim izidom sta se ekipi Brava in Aluminija razšli tudi na zadnji tekmi v Kidričevem, ko sta v polno zadela Tin Matic in za goste Med tednom so bile na sporedu tekme osmine finala slovenskega pokalnega tekmovanja - z območja MNZ Ptuj sta sodelovala Videm in Podvinci. Oba sta se na svojih zelenicah pomerila z drugoligaškima zasedbama iz Ljubljane in Kranja in potegnila krajšo ... Videm - Ilirija 1911 1:3 (0:0) STRELCI: 1:0 Krajnc (52.), 1:1 Mlakar (66.), 1:2 Bustos Glavas (83.), 1:3 Lukežič (89.) VIDEM: Zajc, Zdovc, Buran, Me-sarič, Kelc, Krajnc, Cesar, Ferčec (od 60. Fridl), Krušič (od 78. Špurej), Ploj, Kurež. Trener: Luka Gajšek. Povsem polna tribuna v Vidmu in še precej gledalcev ob ograji je pričalo o novi lepi nogometni zgodbi domačega kluba. Gostje so v uvodu pritiskali, a je domači vratar Denis Zajc s svojimi obrambami držal svojo ekipo nad vodo. V sredini prvega dela se je igra preselila na sredino igrišča, zadihali so lahko tudi rumeno-zeleni. Vse pomembno na srečanju se je zgodilo v drugem polčasu. Tokrat so bolje začeli domačini in po akciji Kru-šiča, Ploja in Krajnca je slednji lepo zadel v zgornji kot gola - 1:0. Ko se je zdelo, da imajo domačini nadzor nad srečanjem, je sledila velika napaka v obrambi, po kateri so gostje „iz ničesar" prišli do prostega strela na približno 22 metrih. Odgovornost je prevzel izkušeni Tilen Mlakar (več kot 100 nastopov tudi v 1. ligi), žoga pa je na poti do gola oplazila nekoga v živem zidu, spremenila smer in končala v mreži - 1:1. Na podoben način je iz prostega strela poskusil Aljaž Ploj v 73. minuti, vendar je z močnim strelom zadel prečko ... V končnici so gostje prejeli še drugo „darilo" domače obrambe, kar je hrvaški napadalec Franco Dario Bustos Glavas spretno kaznovali za vodstvo 1:2. V odprti igri, ko so Videmčani poskušali izid poravnati, so v končnici gostje zadeli še tretjič. Luka Gajšek, trener Vidma: „Do 60. minute je bil naš odpor dober, potem pa se je poznala naša utrujenost. Tekmo sta nedvomno odlo- čili naši veliki napaki v obrambi, kar znajo ekipe na drugoligaškem nivoju spretno kaznovati. Pri izidu 1:1 bi lahko tudi prosti strel Ploja tekmo obrnil v našo smer, pa še kakšna situacija je bila, ko bi se morali boljše odzvati. Žal mi je, da smo predvsem v drugem polčasu prepočasi oddajali žogo, posledično jo tudi prehitro izgubljali, kar je bila voda na mlin poletne, igrive in dinamične ekipe Ilirije. Sedaj se usmerjamo v prvenstvo, kjer nas v nedeljo čaka neugodna ekipa iz Rač. Upam, da se bomo po 1. SNL, 25. krog: Bravo Kostel - Aluminij (v soboto, 9. 3., ob 15.00) Medsebojni tekmi v sezoni: 7. krog: Bravo - Aluminij 2:0 (1:0); Puconja, Trdin; 16. krog: Aluminij - Bravo 1:1 (0:1); Matic; Jakšic. ;njižil osem, Aluminij šest. Vtis je i Bravu seveda povsem drugačen, j so ob dveh zmagah in remijih le ikrat klonili. Najuspešnejša ekipa lomladi je Olimpija (11 točk), sledijo aribor (10, tekma manj), Celje, Bravo in Rogaška (8), Aluminij (6), Mura (4, dve tekmi manj), Koper (4, tekma manj), Kalcer (4) ter Domžale (3). Pri Kidričanih je pričakovati, da bodo v Šiški močnejši za kakšnega igralca iz liste poškodovanih (Jagic, Pečnik, Schaubach), zanesljivo pa bo zraven tudi novi ruski napadalec Kra-pukhin. Vzrok za optimizem? »Na igrišču v Šiški nikomur ni lahko, saj gre za specifično malo igrišče, na katerem imajo domačini zagotovo prednost, saj so nanj bolj navajeni od tekmecev. A nič za to, tja gremo z namenom še enkrat pokazat, da se dvigujemo v formi in da napornih 90 minutah z Ilirijo dovolj dobro regenerirali in da se utrujenost ne bo poznala na igrišču. Vsekakor štartamo na zmago." Sebastjan Krajnc, Videm: „V tekmo smo vstopili z željo po presenečenju, a se nam na žalost ni izšlo. Tekma z naše strani sploh ni bila slaba, pojavilo pa se nam je nekaj napak, ki so jih gostje kaznovali - tudi s pomočjo športne sreče, predvsem pri prvem golu. To je bil ključni trenutek, ki je tekmo na našo žalost obrnil v neželeno smer. Po nekaterih slabo lahko premagamo vsakega tekmeca v ligi,« je dejal trenutno najbolj vroči igralec Aluminija Tin Matic, ki je na petih spomladanskih tekmah dosegel štiri gole (po dva s Kalcer-jem in Muro). Ko zabija, Aluminij zmaguje . odigranih prijateljskih tekmah smo tokrat pokazali, da znamo igrati in da se lahko v prvenstvo podamo s pozitivnim mišljenjem. Posebej lepo je bilo igrati pred polnimi tribunami, kar je ob podobnih posebnih priložnostih v Vidmu že stalnica." Podvinci - Triglav 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Gibson (53.). PODVINCI: Cajnko, Šalamun, Ram-šak, Pihler (od 59. Živič), Dumbovic, Modrič, Osterc, Anžel, Kolenko (od 76. Zamuda Horvat), Orovič, Zajko. Trener: Aleš Čeh. Še pred desetimi dnevi v Podvin-cih zaradi poškodb in bolezni niso vedeli, s kakšnim moštvom se bodo sploh lahko predstavili proti gorenjskemu drugoligašu. Na nek način so vendarle sestavili moštvo, ki je nato več kot dostojno predstavljalo domači klub. Igrišče je bilo zelo zahtevno, tako da so imeli igralci obeh ekip precej težav z obvladovanjem žoge in izpeljavo zamišljenih akcij. Tako v sami igri ni bilo velike razlike med tretje- in drugoligašem, v borbenosti pa so bili domačini vsekakor v prednosti. Edini gol na tekmi je padel v drugem polčasu, Podvinčani pa so ga prejeli na precej nesrečen način: po podani žogi s strani se je žoga v kazenskem prostoru tako nesrečno odbila od domačega obrambnega igralca, da jo je Nigerijec Golden Okocha Gibson iz neposredne bližine samo še potisnil v mrežo - 0:1. Pri izidu 0:1 so imeli varovanci trenerja Aleša Čeha odlično priložnost Strelstvo Med Slovenkami na EP najvišje Urška Kuharič Stran 15 Šah Tibor Veber in Tilen Kovačec mladinska državna prvaka Stran 15 ÎPoduïajh naí na íuitoumm íhbl CRADIOPTUJ ^ tea. afoietcc www.radio-pluj.si Najbolj zanimivo bo v tem krogu Celju, kje bo na Areni Z'dežele gostoval Maribor. Tekma je pomembnejša za grofe, ki za mirnejše nadaljevanje boja za naslov ne smejo popuščati v boju na daljavo z Olimpijo. JM za izenačenje (Anžel), vendar je ostala neizkoriščena - delno tudi zaradi igrišča. Zaključek je bil zelo zanimiv, saj so najprej gostje zastreljali penal (Mak Varešanovic), nato pa so Pod-vinčani dobesedno v zadnji sekundi tekme zadeli v polno. Veselje pa je bilo kratkotrajno, saj je stranski sodnik označil prepovedan položaj . Aleš Čeh, trener Podvincev: „S prikazanim svojega moštva sem več kot zadovoljen, predstavili smo se v zelo dobri luči. Način, na kakšnega so se postavili, kakšen pristop in energijo so kazali, kako so se držali dogovorov - vse je bilo na visokem nivoju od 1. do 90. minute. Morda smo si zaslužili celo kaj več kot poraz, a je dejstvo, da s tako malim številom igralcev težko igramo na dveh frontah, v pokalu in prvenstvu. Če se bomo v soboto proti Hajdini v 3. ligi predstavili podobno, potem me ni strah." Jože Mohorič Pokal Pivovarna Union: Maribor ostaja brez lovorike Vsi štrije dvoboji drugoligašev proti tretjeligašem so se rapletli po željah višje rangiranih moštev (Triglava, Ilirije, Beltincev, Gorice). Od tekmovanja pa so se presenetljivo poslovili vijoličasti, ki so v zaključku tekme prelahko zapravili vodstvo proti Kalcerju. Težko je reči, da je vratar Menno Bergsen (Ažbeta Juga ni bilo v kadru) edini krivec, vsekakor pa je bil med največjimi. Maribor letos v vitrine ne bo dodal nove srebrnine ... REZULTATI OSMINE FINALA: Podvinci - Triglav 0:1 (0:0) Videm - Ilirija 1911 1:3 (0:0) Beltinci Klima Tratnjek - Avto Rajh Ljutomer 5:1 (3:0) Sij Acroni Jesenice - Gorica 1:3 (1:2) Maribor - Kalcer Radomlje 1:2 (1:0) Čarda Martjanci - Mura (četrtek) Olimpija - Koper (četrtek) Nafta 1903 - Rogaška (četrtek) Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma so bili vse do zaključka tekme zelo blizu presenečenju proti drugoligašu iz Ljubljane, na koncu so bile za izpad krive lastne napake. 14 Štajerski Šport petek • 8. marca 2024 Atletika • AK Ptuj Dobra popotnica za poletno sezono Po vrnitvi s svetovnega prvenstva na Škotskem, kjer se je v teku na 60 metrov uvrstil v polfinale, je Anej Čurin Prapotnik po nekaj dnevih premora znova v trenažnem procesu. Vtise s svojega prvega velikega članskega tekmovanja je že zbral. „Prve vtise sem že zbral in lahko rečem, da sem zadovoljen z uvrstitvijo v polfinale, nisem pa povsem zadovoljen iz rezultatskega vidika (6,68 s v kvalifikacijah in 6,71 s v pol-finalu, op. a.) - predvsem v polfinalu sem si želel več. Težko rečem, zakaj je bilo tako, še najbolj verjetno je bila želja prevelika in mi ni uspelo odteči tako, kot znam. Štart v kvalifikacijah je bil boljši, tako da sem obdržal prednost pred Brazilcem, ki mi je bil najbližje," je dejal 20-letnik iz Gorišnice. V nadaljevanju je član AK Ptuj dodal še nekaj o sami izkušnji nastopanja s svetovno konkurenco in ciljih za poletno sezono: „To je bila zame prva tovrstna velika tekma na članskem nivoju in generalno gledano so Anej Čurin Prapotnik (AK Ptuj) se je med svetovno atletsko elito dobro znašel. vsekakor prisotni pozitivni vtisi - že sama bližnja srečanja z najboljšimi atleti sveta so doživetja posebne vrste. Zadovoljen sem tudi s tem, kako se mi je uspelo pripraviti na oba nastopa, da sem odmislil vse in se osredotočil na tek. Prepričan sem, da bom to lahko koristno uporabil na naslednjih podobnih tekmovanjih in da je to dobra popotnica za pole- tno sezono. V letošnji poletni sezoni bo glavni cilj uvrstitev na evropsko prvenstvo v Rimu. Norma v teku na 100 metov je postavljena pri 10,16 s, kar bi mi lahko uspelo. Če pa ne, je druga možnost tudi posebno povabilo preko čim boljšega izida in uvrstitve na svetovni lestvici, kot je to bilo že za SP v Glasgowu." Rokomet • 1. A DRL (ž) Krimovke blizu petdesetice Krim Mercator - Žiher hiše Ptuj-Ormož 48:23 (22:13) KRIM MERCATOR: Dajič (10 obr.), Arenhart; Erceg 9, Albina 9, Rosiak 8, Ngombele 6(1), Dmitrieva 6, Pineau 6(2), Klemenčič 4, Radičevič. Trener: Dragan Adžič. ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: Kor-par, T. Tripkovič (2 obr.); Krasnič 5, Grnjak 3, L. Kolenko 3(2), M. Kolen-ko 3(2), Luknjar 3(1), Štelcer 2, Kaloh 2(1), Šemrl 2, A. Triškovič 1, Anžel, Ledinek, Petrovič, Planine, Dobnik. Trener: Neno Potočnjak. SEDEMMETROVKE: Krim Mercator 5/3; Ptuj-Ormož 12/6. Med tednom so rokometašice ŽRK Ptuj v pomožni dvorani Stožice v Ljubljani vnaprej odigrale tekmo zadnjega kroga rednega dela sezone v 1. A državni ligi. Pri tem so ugodile želji ŽRK Krim Mercator, ki jih v evropski Ligi prvakov čaka odločilni del sezone. Srečanje je po pričakovanjih potekalo po notah domačega moštva, ki je skozi celotno srečanje diktiralo močan tempo. Razlika v prid Krima je bila v mejah pričakovanj vse do 53. Rokometašice Krima so drugič v sezoni visoko ugnale ZRK Ptuj. minute, ko je bil izid 40:23. V zadnjih sedmih minutah tekme so se krimov-ke z delnim izidom 8:0 povsem približale petdesetici ... O končni uvrstitvi ptujske zasedbe na 6. ali 7. mesto po rednem delu sezone bo odločala tekma Velenje -Izola. JM 1. A DRL (ž) 1. KRIM MERCATOR 14 14 0 0 28 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 13 11 0 2 22 3. Z'DEŽELE 13 7 1 5 15 4. LITIJA 13 7 1 5 15 5. VELENJE 13 5 0 8 10 6. ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ 14 4 0 10 8 7. TRGO ABC IZOLA 13 3 1 9 7 8. KRKA 13 0 1 12 1 Kegljanje • KK Drava Ptuj Ženske v nizu porazov, moški pri vrhu 1. B SKL - vzhod (ž): Drava - Ceršak 2:6 (2801:2890) DRAVA: Nada Fridl 465, Tjaša Kramberger 422, Milena Štamfer Golob 479, Lidija Hrenko 458, Marina Kramberger 496, Melita Krušič 481 Ženska ekipa Drave je v 15. krogu na domačem kegljišču Deta centra na Ptuju doživela nov poraz. Zadnjo od treh zmag v sezoni so dosegle še v novembru, ko so doma premagale Remoplast 2 iz Radelj. Edino točko v spomladanskem delu so kegljačice Drave dosegle v 10. krogu, ko so 14. januarja v Radencih remizirale z ekipo Lendave. Potem je sledila serija porazov - tokrat jim je točke odnes- la mlada ekipa Ceršaka. Pri domačih sta točke osvojili Lidija Hrenko in Marina Kramberger. Slednja je bila s 496 keglji najboljša v domači vrsti, pri gostjah jih je Bernarda Vrtin podrla 519. 3. SKL - vzhod (m): Drava - Krilato kolo 6:2 (3097:3063) DRAVA: Bojan Krušič 524, Janko Krajnc 507, Boris Premzl 525, Marko Godec 523, Robi Golob 534, Mitja Kramberger 484 Moška ekipa Drave je precej težje, kot kaže rezultat, premagala goste iz Maribora, ekipo Krilatega kolesa. Po prvih dveh dvobojih je bil rezultat izenačen, Ptujčani so imeli pičlih Gorazd Rajher: »Bil je del spektakla« Nastop svojega varovanca je z zanimanjem spremljal tudi Anejev trener Gorazd Rajher. Zanimiva je tudi njegova ocena: „Nastop na SP je bil v prvi vrsti nagrada za vse dosedanjo vloženo delo. Glede rezultata je tako, da bi se verjetno dala kakšna tiso-činka ali stotinka še pridobiti, sploh glede na to, da je v Mariboru letos že odtekel 6,64 s. Glede na rezultate je Anej v letošnjem letu hitrejši od lani, predvsem pa bolje pripravljen. To je po mojem mnenju dobro izhodišče pred poletno sezono: lani smo štartali s povprečnimi rezultati 6,70, letos smo bližje 6,66 s." Izkušnje z velikih tekmovanj so za tako mladega atleta zagotovo neprecenljive. Kako bodo vplivale na prihodnost? „Ko sem bil sam z Nino Kolarič leta 2008 prvič na olimpijadi, je bil to zame kot spremljevalca pravi bum. Če pa si v osrčju tega dogajanja kot tekmovalec, je to samo še toliko bolj intenzivno. 'Vroče stanje' v telesu in glavi v teh trenutkih doseže preko 40 stopinj, poleg tega se zavedaš, da te gleda toliko in toliko milijonov ljudi, da doma veliko pričakujejo od tebe . V telesu se dogaja pravi šov in je obenem pravi šok. Iz tega vidika so izkušnje s tako Veronika in Andraž nastopala v Splitu Gorazd Rajher je konec tedna spremljal Veroniko Domjan in Andraža Rajherja v Splitu, kjer sta nastopala na zimskem državnem prvenstvu Hrvaške v metih. Veronika je v metu diska zasedla 2. mesto z rezultatom 55,49 m, Andraž pa je zmagal v metu 6-kg kladiva z rezultatom 65,35 m. „V Dalmaciji se je dan pred tekmovanjem razdivjala prava ujma, tako da tekmovališča niso bila optimalna. Andraž se je počutil tako, kot bi mu po prvem metu nekdo odvzel energijo, enostavno mu noge niso funkcionirale tako, kot bi si želel. Morda je bila kriva velika želja, da bi že na prvem tekmovanju dosegel normo za mladinsko SP. Prvi met 65,35 ni bil slab, tudi do norme - 67,50 m - ni bil daleč. Čez dober teden imamo tekmo na domačem stadionu in lahko upamo, da bo takrat kladivo letelo še dlje. Veronika je na ogrevanju pokazala napredek, z gotovostjo lahko trdim, da so bili njeni meti vsaj 57 ali 58 metrov. Na samem tekmovanju se ji ni uspelo toliko sprostiti in ni dosegla želene daljave, a je dobra popotnica za naslednja tekmovanja. Sedaj gre na Portugalsko, kjer bo v ostrejši konkurenci poskušala iz sebe iztisniti tisto, kar si želi sama in vsi okoli nje. Pripravljena je za boljši izid, potrebna pa bo filigranska izvedba, ko gre vsa energija v točno določeno točko," je dejal Gorazd Rajher. velikih tekmovanj neprecenljive. Za tiste najboljše Američane in tudi za najboljše Evropejce je nastop na SP že ritual, za Aneja pa je bil v tem trenutku - pri njegovih 20 letih - pravi spektakel, ki si ga bo zapomnil in mu bo dal nove smernice. Predvsem je spoznal, da to ni tak bav-bav, kot se je zdel na prvi pogled, ko se je znašel v družbi najboljših. Čez nekaj podobnih nastopov mu bo to nekaj podobnega, kot so nastopi v Mariboru ali v Ljubljani - le predznak bo SP." Ne gre pozabiti, da je bil Anej najmlajši v slovenski reprezentanci. „Najmlajši po letih in obenem najmlajši po zbiru podobnih nastopov. Lani se mu je nastop na SP U-23 na Finskem zaradi poškodbe ponesrečil in od tega tekmovanja ni dobil pravega naboja. Tokrat imam občutek, da bo iz tega nastopa na Škotskem potegnil bistveno več," je zaključil Rajher. Jože Mohorič Rokomet • RKJeruzalem Ormož Kako Kopru preprečiti sedmo zaporedno zmago? Foto: Črtomir Goznik Še pred dobrimi 14 dnevi je ekipi Jeruzalema odlično kazalo v boju za Evropo in na uvrstitev na pokalni Final 4. Po le eni osvojeni točki na zadnjih treh tekmah državnega prvenstva o uvrstitvi v evropsko tekmovanje sanjajo le še največji optimisti. „Še vedno smo popolnoma v igri, saj za 4. mestom zaostajamo le točko. Krka in Koper sta pri 22 točkah, sami jih imamo 21. Je pa dejstvo, da smo si z nekoliko slabšimi rezultati v zadnjem času, kot je že v naši navadi, izbrali težjo pot do uvrstitve v Evropo. Proti Loki smo po koncu igralnega časa zgrešili sedemmetrovko za točko, proti Krki smo nadoknadili osem zadetkov zaostanka in imeli napad za zmago, proti Slovanu pa je tudi zmanjkal kanček sreče, pa bi se mi veselili zmage. Še najslabše smo odigrali na pokalnem srečanju proti Kopru in ostali brez pokalnega Final 4. So pa bile za naš igralski kader štiri težke tekme v le desetih dneh enostavno preveč. To je bilo še posebej opaziti proti Slovanu, ko smo v zadnjih petnajstih minutah dihali na škrge. Zdaj smo si nekoliko odpočili in se že veselimo nove tekme," je zadnjih štirinajst dni dogajanj v ormoškem klubu opisal Sebastijan Vin-cek, eden izmed najboljših obrambnih igralcev NLB lige. V soboto, 9. marca, ob 19.00 na Hardek prihaja Koper, ki v letu 2024 igra vrhunsko in je dosegel šest zmag zapored! Na prvenstvu so „padli" Ljubljana, Urbanscape Loka, Riko Ribnica, Grosist Slovan Ljubljana, Celje Pivovarna Laško in v četr-tfinalu Pokala Slovenije Jeruzalem Ormož. „Koper je res vroč in so edina ekipa z maksimalnim izkupičkom zmag v letu 2024. Imajo odlično ekipo, ki igra v fantastični formi. Po analizi pokalne tekme med nami in Koprom nam je bilo vsem jasno, da smo odigrali slabo, in če želimo presenetiti Koper v državnem prvenstvu, teh napak ne smemo ponoviti," je o naslednjem nasprotniku spoštljivo spregovoril Vincek. Tudi statistika medsebojnih tekem ne kaže dobro Jeruzalemu. Koper se je v letu 2015 vrnil v elitno ligo in zdaj skupaj z Ormožani že sedmo leto zapored igra v najvišjem rangu tekmovanja v državi. Zadnja zmaga Jeruzalema proti Kopru sega v leto 2020, natančneje 19. september 2020. Takrat je četa trenerja Saša Prapotnika na Hardeku zmagala z rezultatom 32:28. Na zadnjem srečanju proti Slovanu je bila Športna dvorana v Ormožu znova lepo polna (več kot 600 gledalcev). Kljub porazu Ormožanov so ljubitelji rokometa lahko videli odlično tekmo, ki je bila zanimiva ter dramatična do zadnje minute. Tudi tokrat si v ormoškem klubu želijo številčno in glasno podporo. Domačini so spočiti, Primorci vroči in v odlični formi -že v zraku je čutiti novo fantastično predstavo. Lahko Prleki presenetijo Koper? Seveda lahko, a zato bo treba odigrati tekmo na najvišjem možnem nivoju. Uroš Krstič 6 kegljev prednosti. Po drugih dveh dvobojih so povedli 3:1 in povečali prednost na 43 kegljev, kar pa še ni zagotavljalo mirnega nastopa zadnjih dveh domačih igralcev. Po 30 lučajih zadnjih štirih igralcev je prednost znašala samo še 16 kegljev, nato pa sta domačina le našla izhod iz krize in točki sta ostali doma. Posebej se je v odločilnih trenutkih, ko bi se tekma lahko prevesila tudi na stran gostov, izkazal Robi Golob, ki je bil s 534 podrtimi keglji tudi najboljši igralec tekme. Točke za domače so priigrali še Bojan Krušič, Boris Premzl in Marko Godec. Z novo zmago je Drava tri kroge pred koncem sezone z 18 točkami na 2. mestu, točko za vodilnimi Pergola hišami 2 iz Radelj. David Breznik Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 25. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Bravo Kostel - Aluminij; OB 17.30: Celje - Maribor; V NEDELJO OB 13.00: Rogaška - Kalcer Radomlje; OB 15.00: Mura - Olimpija; OB 17.30: Domžale - Koper. 2. SNL RAZPORED 20. KROGA, V SOBOTO OB 13.00: Gorica - Jadran Dekani; OB 15.00: Kety Emmi&Impol Bistrica - Krka, Tabor Sežana - Vitanest Bilje; OB 17.00: Triglav Kranj - TKK Tolmin; V NEDELJO OB 13.00: Beltinci Klima Tratnjek - Brinje Grosuplje; OB 15.00: Primorje eMundia - Rudar Velenje, Fužinar SIJ Ravne Systems - Nafta 1903, Ilirija 1911 - Dravinja. 3. SNL - vzhod RAZPORED 15. KROGA, V PETEK OB 18.00: Krško - Brežice 1919 Terme Čatež; V SOBOTO OB 15.00: Hajdina - IBLO Podvinci, Zavrč - Šampion, Drava Ptuj - Korotan Prevalje, Koroška Dravograd - Premium Dobrovce; V NEDELJO OB 10.30: ZASE Videm - Rače; OB 15.00: Šmartno 1928 - Avto Rajh Ljutomer. I. mladinska liga 21. KROG: Aluminij - Rudar (V) (v petek ob 15.00). Ženska liga 15. KROG: WFC Drava Ptuj - Gažon (v nedeljo ob II.00 na igrišču z UT). Futsal • Pokal Terme Olimia FINAL 4, RAZPORED POLFINALA, V PETEK OB 17.45: Bronx Škofije - Dobovec; OB 20.30: Siliko Vrhnika - Meteorplast Šic bar. Finale je na sporedu v soboto, 9. 3. Rokomet • Liga NLB RAZPORED 19. KROGA, V PETEK OB 19.30: Dobo-va - Riko Ribnica; V SOBOTO OB 19.00: Jeruzalem Or5mož - Koper, LL Grosist Slovan - Škofljica, Krka - SVIŠ Ivančna Gorica, Slovenj Gradec - Ljubljana; V NEDELJO OB 17.15: Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško. Tekma Urbanscape Loka - Trimo Trebnje je bila odigrana v četrtek. 1. B DRL (m) 21. KROG: Jadran Hrpelje-Kozina - Moškanjci-Go-rišnica (v petek ob 19.30), Ajdovščina - Velika Nedelja (v soboto ob 18.00). Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) 16. KROG: Bistrica II - ŽOK Ptuj (v petek ob 19.30 v SŠ Slovenska Bistrica). Namizni tenis • 2. SNTL (ž) 7. KROG: Cirkovce - Jesenice (v soboto ob 10.00), Cirkovce - NTK B2 (ob 16.00). Jože Mohorič Foto: AZS petek • 8. marca 2024 Šport, šport mladih Štajerski TEDNIK 15 Strelstvo • Evropsko prvenstvo 10 m Gyor Med Slovenkami najvišje Ormožanka Urška Kuharic Med 24. 2. in 3. 3. je v madžarskem Gyoru potekalo evropsko prvenstvo v streljanju z zračno puško in zračno pištolo na 10 m, za člansko in mladinsko reprezentanco. Med več kot 600 udeleženimi športniki iz 41 držav je bila tudi slovenska reprezentanca v sestavi petih mladink oz. mladincev ter osmih članic oz. članov, med njimi tudi z odlično ormoško strelko Urško Kuharič. Slovenci in Slovenke kvot za OI v Parizu niso osvojili, novo zgodovinsko medaljo pač. Prispevala jo je 17-letna gorenjska strelka Manja Slak iz SD Gorenja vas, ki je v svojem drugem nastopu na EP med mladinkami z zračno pištolo osvojila izjemno srebrno odličje. Za finale umanjkalo le 1,4 kroga V posamični tekmi članic z zračno puško je zelo dobro streljanje pokazala tudi 29-letna ormoška strelka Urška Kuharič, ki je v kvalifikacijah kot najboljša Slovenka osvojila visoko 20. mesto z rezultatom 628,7 kroga (104,8; 103,6; 105,2; 104,4; 106,2 in 104,5). Za najboljšo osmerico finalistk je zaostala za pičli krog in štiri desetinke ... Med slovensko peteri- co nastopajočih strelk so uspešno nastopile tudi 21. Klavdija Jerovšek, 22. Sonja Benčina in 29. Urška Hrašo-vec, slabše je šlo Živi Dvoršak. Najboljši rezultat kvalifikacij in izenačenje evropskega kvalifikacijskega rekorda je dosegla favorizirana Norvežanka Jeanette Hegg Duestad s 634,2 kroga, a na koncu po finalu ostala brez odličja na petem mestu. V dramatičnem finalu je zmagala svetovna številka ena - 22-letna Nemka Anna Janssen (631,0). Odlične Slovenke z ekipnim državnim rekordom do 5. mesta V ekipni tekmi članic z zračno puško so evropske prvakinje postale odlične Norvežanke, ki so ob tem dosegle še evropski ekipni rekord s 1.891,0 kroga. Odličen nastop so pokazale tudi Slovenke v postavi Urška Kuharič, Klavdija Jerovšek in Urška Hrašovec, saj so si z novim državnim rekordom s 1.884,8 kroga pristrelja-le visoko 5. mesto in za odličjem zaostale le za dva kroga in desetinko. Slovenke so se s tem odličnim dosežkom najbolj približale osvojenemu ekipnemu srebru na EP v Osijeku leta 2021, ob tem so bile tokrat boljše od 6. Srbije, 7. Hrvaške, 8. Nemčije in 9. Avstrije. V tekmi mešanih parov Urška Kuharič in Blaž Lužar na 39. mestu V članski tekmi mešanih parov z zračno puško je druga ekipa Slovenije, v postavi Urška Kuharič (313,3) in Blaž Lužar (307,7), ostala brez visoke uvrstitve in osvojila 39. mesto z rezultatom 621,0 krogov. Prva slovenska ekipa v postavi Urška Hrašo-vec (316,3) in Luka Lukic (308,9) je s skupnim rezultatom 625,2 kroga osvojila 27. mesto. Meja za dvoboj za odličja - le za najboljše štiri ekipe, je bila tokrat postavljena pri 630,4 kroga. Slovenke s puško v ekipnem trio tekmovanju do 7. mesta V posebnem ekipnem trio tekmovanju - tako imenovanem ESC izzivu - so se Slovenke v postavi Kuharič (207,8), Jerovšek (208,2) in Hrašo-vec (210,7) znova izkazale v kvalifi- Nogomet • Ženska liga Članic malo, v mlajših selekcijah gneča Ljubljana - Drava 6:0 (1:0) WFC DRAVA PTUJ: Neža Forštna-rič, Tjaša Jasenc Jakop, Ana Lenka Bedrač Plazovnik, Eva Vidovič, Nuša Štumberger, Ines Krajnc, Anja Lon-čarič, Maša Potočnik, Lana Zalar, Taja Lončarič, Ela Ušen (od 78. Monika Kelc). Trener: Danilo Lončarič. Konec preteklega tedna se je začel drugi del sezone tudi v ženski ligi, naslov prvakinje pa brani ekipa Mura Nona. Ptujčanke so drugi del sezone začele z gostovanjem pri ekipi Ljubljane, ki je po moči tretja ekipa v državi. Poraz 6:0 ni pretirano visok, v prvem delu so na domačem igrišču klonile z izidom 0:9. Veliko odhodov Ptujsko vrsto bo tudi v drugem delu sezone vodil trener Danilo Lončarič, zaradi številnih odhodov pa bo imel na voljo precej ožji igralski kader. V Avstrijo so odšle Neža Forštnarič, Selma Šabotic in Pia Ciganovič, igranje nogometa so končale Gaja in Daša Kirbiš, Marina Kostanjevec, Dragana Dodik, Maša Pogorelec in Maša Šibila, ob tem je že celo sezono zaradi poškodbe odsotna Lana Curman. Edina dobra novica je vrnitev po poškodbi Nuše Forštnarič. Eva Vidovič ostaja kapetanka WFC Drava Ptuj. „V drugi del sezone smo kljub oslabljenemu kadru vstopili s pozitivno energijo. Edina želja je, da za-držimo člansko ekipo in da odigramo po najboljših močeh. Za koliko bo to dovolj, bo jasno kmalu, najbolje se bo videlo v nedeljo, ko gostimo Koprčanke, ekipo Gažon. Boljše novice pa prihajajo iz mlajših selekcij, kjer opažamo veliko zanimanje za nogomet pri mladih dekletih," je iz WFC Drava Ptuj povedal Leon Kod-rič. M REZULTATI 14. KROGA: Ljubljana - Drava 6:0 (1:0), Gažon - Radomlje Medex 0:3 (0:2), Krim - Olimpija 0:2 (0:1), Primorje Gaia Naturelle -Cerklje 4:1 (1:0). 1. MURA NONA 12 12 0 0 103:3 2. OLIMPIJA 13 11 0 2 3. LJUBLJANA 13 9 0 4 44 4. RADOMLJE MEDEX 12 7 5. PRIMORJE GAIA 6. CERKLJE 7. KRIM 8. DRAVA PTUJ 9. GAŽON 2 3 25: 12 5 1 6 26:4' 13 4 3 6 12 1 2 9 12 1 1 10 5 13 1 1 11 2: Namizni tenis • 3. OT za kadete Koren potrdil prevlado med vrstniki V Lučah je potekal 3. letošnji odprti turnir za kadete in kadetinje. Pri fantih je sodelovalo 85 igralcev, pri dekletih pa 33 igralk, med njimi tudi deveterica iz NTK Cirkov-ce: Sara Erhatič, Pia Kundih, Alja Krajnc, Neli Koren, Aleks Koren, Vitan Plajnšek, Urh Novak, Tai Širec in Anže Safošnik. Med fanti sta se v finalni del uvrstila Aleks in Vitan. Prvi je vse do konca nizal zmage z izidom 3:0 (8 zmag) in prepričljivo osvojil i. mesto. V finalu je ugnal Aleksa Koželja (Žalec). Vitan je na koncu osvojil 9. do 16. mesto (4 zmage, 1 poraz). Pri dekletih sta se v izločilne dvoboje uvrstili Sara in Pia, obe pa sta končali na drugi stopnički in osvojili končni 5. do 8. mesti. M ¥ few 1 ty Sr m T« ,' 5 'ž 1 L j 1 1 p F ■ H W m m 3 k kacijskem delu tekmovanja, kjer so osvojile šesto mesto s 626,7 kroga in se uvrstile v četrtfinale. Tam so Slovenke, v dodatnih dveh serijah vsake od tekmovalk - Kuharič (208,2), Jerovšek (208,9)in Hrašovec (209,7), osvojile končno 7. mesto in za najboljšo četverico, ki je napredovala v polfinale, zaostale za tri kroge. Po dramatičnem finalu so zmagale Nemke proti Poljakinjam s 17:15, favorizirane Norvežanke pa so ugnale Madžarke s 16:14 in osvojile bron. Rezultati, članice zračna puška 10 m: 1. Anna Janssen (Nemčija) 631,0 + 253,1 2. Julia E. Piotrowska (Poljska) 633,4 + 251,3 3. Audrey Gogniat (Švica) 630,4 + 230,3 4. Oceanne Muller (Francija) 632,3 + 208,5 5. J. Hegg Duestad (Norveška) 634,2 + 187,8 20. Urška Kuharič (Slovenija) 628,7 21. Klavdija Jerovšek (Slovenija) 628,7 22. Sonja Benčina (Slovenija) 628,5 29. Urška Hrašovec (Slovenija) 627,4 65. Živa Dvoršak (Slovenija) 622,3 Simeon Gonc Foto: Strelska zveza Slovenije Ormožanka Urška Kuharic (druga z leve), ob njej Klavdija Jerovšek, Živa Dvoršak, Urška Hrašovec in Sonja Benčina, je v posamični tekmi članic z zračno puško s 628,7 kroga osvojila visoko 20. mesto in za finalistkami zaostala le za 1,4 kroga. Šah • 31. mladinsko državno prvenstvo Tibor Veber in Tilen Kovačec mladinska državna prvaka, Tom Crnjakovič dobitnik fair play nagrade Foto: Črtomir Goznlk 36 :4 33 12 27 11 23 16 7 15 4 5 63 4 83 4 V Ankaranu se je končalo 31. posamično prvenstvo mladih Slovenije za leto 2024 v standardnem šahu. Organizatorja, Šahovsko društvo Ptuj in Šahovska zveza Slovenije, sta bila prijetno presenečena nad številom udeležencev, saj jih je bilo od lanskega državnega prvenstva kar 50 več, od tega tudi 15 članov ptujskega društva. Najboljša med njimi sta bila Tibor Veber in Tilen Kovačec, ki sta osvojila naslove državnih prvakov. Ko je Šahovska zveza Slovenije določila, da mora letošnje državno mladinsko posamično prvenstvo potekati na zahodu, so svojo ponudbo za organizacijo oddali tudi Ptujčani in šli v akcijo za ugodno lokacijo. To so našli v prelepem obmorskem mestu Ankaran, kjer so z vodstvom Hotela Adria Ankaran Resort našli pravega sogovornika za zagotovitev maksimalnih namestitvenih in tekmovalnih pogojev, čeprav ob še dveh drugih kandidatih niso upali na to, da bodo izbrani. Zgodilo se je prav to in takoj so zavihali rokave, saj so stavili na bogate organizacijske izkušnje. Dodaten izziv je bil tudi sistem tekmovanja, ki se je od prejšnjih sedem skrajšal na pet, za mlajše tri kategorije pa celo na tri dni, kar je pomenilo ogromno napora tako za tekmovalce kot organizatorje. V ponedeljek, 26. februarja, so sodniki v turnirske tabele skupaj vpisali 182 šahistk in šahistov, kar je drugo največje število sodelujočih. Že po prvih kolih je bilo jasno, da bodo nekateri Ptujčani z medaljami z lanskega prvenstva letos ta uspeh težko ponovili. Posebej tisti, ki so prešli v višjo starostno kategorijo, kar velja za lanskoletna državna prvaka Zarjo in Svita Gombošija. Čeprav je Svitu dolgo kazalo, da bo med prejemniki medalj, sta ga dva zaporedna poraza ob koncu tekmovanja pomaknila na 6. mesto. Je pa odlično nastopil Tibor Veber, ki je s sedmimi točkami osvojil naslov državnega prvaka v konkurenci fantov do 10 let. Enak dosežek je uspel Tilnu Kovačecu v kategoriji do 14 let, s čimer je lanski uspeh izboljšal za eno mesto. Izpostaviti velja tudi odličen nastop Nike Korez v konkurenci deklet do 12 let, za katero je bil to debitantski nastop na katerem od večjih tekmovanj. S 5,5 točke je osvojila 4. mesto in »stopničke« zgrešila za vsega eno točko. Blizu medalje je bil tudi Tom Crnjako-vič, ki je prvič nastopil v konkurenci fantov do 14 let. Osvojil je enako število točk kot tretjeuvrščeni, vendar je po dodatnih kriterijih pristal na 4. mestu. So pa Ptujčani lahko nanj še posebej ponosni, saj si je z izredno športno potezo prislužil nagrado za fair play, ki jo je tokrat prvič na mladinskih državnih prvenstvih uvedel organizator, ki ob takšni odločitvi niti slučajno ni pričakoval, da bo šla v roke prav njihovemu tekmovalcu. Tekmec Toma v zadnjem kolu se namreč ni pojavil ob pravem času za šahovnico in po nekaj minutah je Tom poiskal njegovo telefonsko številko in ga dejansko prebudil iz popoldanskega spanca, da je lahko še pravi čas prišel na partijo. Tom bi lahko mirno počakal 30 minut, ko bi tekmecu padla zastavica, a se je odločil drugače. Čestitamo! S svojo prisotnostjo na svečanem zaključku in podelitvi priznanj, ki so jo popestrili tudi ptujski kurenti, je organizatorje razveselil njihov častni predsednik in častni predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Kne-ževič, ki je prisotne tudi nagovoril. Najboljši v posameznih kategorijah so si priborili možnost nastopa na Aleks Koren je pričakovano zmagal med kadeti. svetovnem in evropskem prvenstvu. »Za nami je izredno naporno prvenstvo, ki nam ga je uspelo s pomočjo številnih posameznikov in organizacij izpeljati na dokaj visokem nivoju. Vsem in vsakemu posebej se zahvaljujem. Preveč jih je, da bi naštel vse, bi pa vendarle izpostavil izredne gostitelje iz Hotela Adria Ankaran Resort in Občine Ankaran. Svoj pečat so pustili tudi številni naši tekmovalci, tako v tekmovalnem smislu kot v športnih potezah,« je svoje občutke vidno utrujen strnil predsednik ŠD Ptuj in direktor turnirja Danilo Polajžer. Končni vrstni red (navedene so samo kategorije, v katerih so nastopili Ptujčani): - dekleta U10 (11): 1. Ema Jakša (Tajfun ŠK Ljubljana) 6,5 točke, 2. Mara Predin (ŽŠK Maribor Poligram) 6, 3. Zarja Skarlovnik (ŠK Sl. Gradec) 5 ... 5. Zarja Gomboši 4, 6. Vita Pre-log 3,5 ... 10. Meta Vodušek 3 točke (vse ŠD Ptuj) ... - dekleta U12 (10): 1. Nastja Here-ga (ŠK N. Gorica) 8,5 točke, 2. Lučka Heric (ŽŠK Maribor Poligram) 7,5, 3. Mirjana Grošelj (ŠD Domžale), 4. 4. Nika Korez 5,5 . 7. Ajda Vodušek 3 točke (obe ŠD Ptuj) . - fantje U10 (24): 1. Tibor Veber (ŠD Ptuj) 7 točk, 2. Edvard Kaloh 6,5, 3. Maksim Krajnc 6,5 (oba ŽŠK Maribor Poligram) ... 6. Svit Gomboši 5,5 ... Oskar Napast 3 (oba ŠD Ptuj) ... - fantje U12 (29): 1. Leonard Belya-letdinov 7,5 točke, 2. Jakob Kovačič 7, 3. David Krstič 6,5 točke (vsi Tajfun ŠK Ljubljana) . 7. Maksim Kaiser (ŠD Ptuj) 5,5 točke . - fantje U14 (24): 1. Tilen Kovačec (ŠD Ptuj) 8 točk, 2. Maksim Smirnov (Tomo Tupan Kranj) 7, 3. Fran Ba-barovič (ŠK Komenda) 5,5, 4. Tom Crnjakovič 5,5 ... 6. Mihael Kukovec 5,5 ... 18. Anže Strnad 4 točke (vsi ŠD Ptuj)... - fantje U16 (32): 1. Jernej Kozlovič (ŠK Val Koper) 8 točk, 2. Miha Žmau-car (ŠD Domžale) 6,5, 3. Bruno Glas (ŠK Kostak Krško) 6,5 točke ... 13. Anej Zlatolas 4,5, 14. Jan Čurkovič 4,5 točke (oba ŠD Ptuj)... Silva Razlag Foto: Luka Rlfelj Tibor Veber ... Foto: Luka Rifelj ... in Tilen Kovačec sta stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra in se okitila z naslovom državnega prvaka. Foto: Luka Rlfelj Tom Crnjakovič je prejel nagrado za fair play. 16 Štajerski Za kratek čas petek • 8. marca 2024 avtor: marko drešček uživačob trpljenju drugih stran neba med jugom in vzhodom ogovor neprisotne osebe pevec koren solmi-zacijski zlog ober hokejski trener zupančič prevzetost od (arov turški pisatelj turkali glavni veznik nečimrn (lovek kislost, vsebnost kisline reševalne sani gl. mesto stare babilon ije hokejski plošček 4. in 10. črka kitajska utežna mera skodin model nekd. svic. smučarka bomsce zajudo mre2asta tkanina za zavese kraj pri domžalah janez eržen bivol, ki živi na sulavesuu najvišja gora filipinov podzemna žival lavo čermelj nikalnica največje pristaniško mesto v dalmacui osnovni element premic in daljic zastopnik skrajnih sirska stališč v boginja politični plodnosti skupini__ najdaljša reka srednje azije hrvaški smučarski as kostelič prebivalec seče nemški skladatelj hrvaj|(| IN NAFTAR dirigent (franz)__ naš humorist (evgen) REKA MED BiH in HRVAŠKO pozdrav rimljanov plod površina, po kateri hodimo nizek igralka ženski kumer ali deški glas jordanska prestolnica Zgradbo, ki se nahaja v Carigradu, so začeli graditi za časa vladavine cesarja Justinijana I. leta 532, dokončana pa je bila v petih letih do leta 537. V cerkvi se je odvijalo bogoslužje, praznovanja verskih praznikov, družbeni dogodki in kronanje vzhodnorimskih cesarjev. Po padcu Carigrada je leta 1453 sultan Mehmed II. cerkev preuredil v mošejo. Po osmanski osvojitvi Vzhodnorimskega cesarstva je zgradba postala najpomembnejša mošeja Osmanskega cesarstva. Po prihodu Kemala Ataturka na oblast so jo leta 1935 vzporedno s siceršnjo sekularizacijo države preuredili v muzej. Julija 2020 je nato turški predsednik Recep Tayyip Erdogan podpisal odlok, s katerim je znova postala mošeja. Velja za eno najlepših zgradb na svetu, zato je v sklopu zgodovinskih predelov Istanbu-la vključena na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Včasih jo imenujejo celo osmo čudo sveta. Tedenski horoskop j OVEN (21. 3. - 20. 4.) Navidezno se boste morali ustaviti in si odgovoriti na vprašanje, kaj vas veseli. Najti boste morali most med ljubeznijo in romantiko. Sredina marca bo čas in priložnost, da plešete zvezdni ples harmonije. Na delovnem mestu bo pričakovati večji korak naprej. BJk> BIK (21. 4. - 20. 5.) Toplo pomladno sonce se bo še sramežljivo skrivalo, toda začela se bodo že prva dela na vrtu. Okrepila se vam bo samozavest in končno boste doumeli, da imate v rokah škarje in platno. Uvideti boste morali, da imate tudi srečo v ljubezni. Napredek čaka samske. TEHTNICA _ (23. 9. - 23. 10.) Partnerjevi namigi vam bodo po eni strani moteči in po drugi priložnost za uspeh. Notranjo razdvojenost boste premagali, ko se boste odločili in uvedli spremembe. Učna ura se bo začela že pri tem, da boste ozavestili pojem poslušanja. Poslovni napredek. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Izkazali se boste kot modri sogovornik in zvesti sodelavec. Pričakovati je poslovne uspehe in motivacijo vam bo dalo delo z ljudmi. Istočasno boste sprejemali izzive - nanje boste pripravljeni tudi počakati. V ljubezni bo vladala komunikacija in intuitivna znanja dojemanja. j/fl f2VO5J-C2l0A6.) A Vabili vas bodo prijatelji in življenje bo postalo za vas nekaj nadvse harmoničnega in prijetnega. Če ste rojeni v maju, vas čaka čarobnost in prijetna preizkušnja v ljubezni. Večji napredek vas čaka v izobraževanju in svoje znanje boste dodobra izpilili. V službi bo zatišje. STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Uvideli boste, da ste na pravi poti. Z vsem optimizmom boste širili svoje znanje in imeli pri vsem celo paleto dobrih rezultatov. Na delovnem mestu se bo vnel nek požar, a bo na koncu vse dobro. Pravzaprav boste morali pri sebi narediti urnik. Več priložnosti bo v ljubezni. Štajerski 1 APOSTROFA - ogovarjanje neprisotne osebe ali stvari, DANZI, Franz - nemški skladatelj in dirigent, TARIM - najdaljša reka srednje Azije Z GLASBO DO SRCA ZA DAN ŽENA g Sobota, 9. marca 2024, jj ob 20.00 J Dvorana Campus Sava Ptuj ^^ wéWner i TlLE¿LOTRl% ANDREJA k C t IM Ém ^ (^MDIOPTUJ Štajerski TEDNII K ♦ VSTOPNICE: TAJNIŠTVO RADIA-TEDNIKA PTUJ ENTRfO ¿fe www.entrio.si TOgf (21.6.-22.7.) RAK V tišini mesečine boste dobili navdih in svojo muzo. Zdelo se bo, da obstaja velika verjetnost, da boste življenje zajemali z veliko žlico. Točka odločitve bo padla v partnerskem življenju. Uvedli boste spremembe, ki so nujne. Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača. w > LEV ipj (23.7.-22.8.) Globoko v svoji duši boste kovali načrte in iskali rešitve. Če praznujete rojstni dan v avgustu, vas čaka sreča in obilica priložnosti. Na splošno bo veljalo, da se bo levom okrepila intuicija in da bodo znali prebirati med vrsticami. Na delovnem mestu se boste morali bolj potruditi. m DEVICA (¿3 (23.8.-22.9.) Iskrice sreče se bodo lepo svetile v ljubezni. Končno si boste upali priznati, da ste ljubljeno bitje. Napredek vas bo spremljal v pogledu duhovnih znanj in načel. Čeprav ste znani kot tradicionalisti, boste v tem tednu v svoje življenje vnesli celo paleto novosti in novih znanj. KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Pred vami je zelo zanimiv teden in postavili se boste na prvo mesto. Do izraza bo prišel vaš dar za organizacijo in sledili bodo poslovni uspehi. Namigi srčnega izvoljenca bodo zelo dobrodošli. Samske predstavnike bo zadela Amorjeva puščica. Vabila vas bo tudi narava. W VODNAR <>_/ (21. 1. - 18. 2.) Finančno stanje se vam bo popravilo in bo v ospredju. Imeli boste mnogo idej in zamisli. Pri tem bi se veljalo zamisliti, da se pazite prevelike zaupljivosti. Začnite se uveljavljati v pisanju, komunikaciji in utrdite določene odnose. V ljubezni se bosta cedila med in mleko. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Verjeli boste vase in v čarobnost življenja. Zadeve se bodo v veliki meri odvijale tako, da se boste lahko dokazali. V ljubezni boste napredovali in uživali boste prijetnosti. Daleč v ospredju bo želja po romantiki in harmoniji. Pravi blagoslov bodo občasna obdobja tišine. Stavbno pohištvo je ogledalo hiše »Obleka naredi človeka, okna in vrata pa hišo,« je rek, ki ga pogosto slišimo ob opremljanju hiše. Okna in vrata sicer spadajo med stavbno pohištvo - gre za pohištvo, s katerim se opremljajo stavbe v zadnji fazi gradnje. V to skupini spadajo poleg oken (stenskih in strešnih z vsemi dodatki - žaluzijami, roletami, senčili, komarniki ...) in vrat (vhodnih, notranjih, garažnih) v osnovi še obloge (talne, stenske, stropne) ter stopnice (enoramne, večramne, krožne, zavite). Stavbno pohištvo poleg fasade priča o kakovosti, urejenosti, varnosti in tudi energijski varčnosti hiše. Pri tem velja posebej izpostaviti velike steklene površine in zasteklitve balkonov, ki hiši dajejo značaj, hkrati pa notranjost učinkovito povezujejo z zunanjostjo in jo na videz povečajo, prostor naredijo prostornejši. Da bi vse naštete lastnosti doma, pa naj gre za hišo ali stanovanje, dosegli, je pomembna pravilna izbira stavbnega pohištva, senčil in njegova kakovost, ravno toliko pa je pomembna tudi vgradnja. Vrata - »statusni simbol« Vrata in okna imajo svoj zgodovinski izvor daleč v zgodovini človeštva. Vrata so že zdavnaj pomenila več kot samo omogočanje vstopa v hišo - bila so in so še vedno nek »statusni simbol«. V starih mestnih jedrih in gradovih se še danes bohotijo z ornamenti bogato okrašena vhodna vrata, ki predstavljajo kulturno dediščino mesta ali pokrajine. V zadnjih desetletjih pa od vrat - razen estetskih lastnosti - pričakujemo tudi, da so varna pred vlomi, imeti pa morajo tudi zadostno toplotno in zvočno izolativnost. Okna so bila včasih zaradi čim manjših toplotnih izgub majhna. Danes so okna večja, saj je osnovni namen oken prepuščanje svetlobe v prostor. Sodobni materiali in konstrukcije omogočajo, da so kljub temu energijsko varčna. Okna omogočajo tudi prezračevanje prostorov, ki je lahko kontrolirano ali nekontrolirano (prepih). Ob dežju varujejo tudi pred vdorom vode v notranjost stavbe. Pri zimskih vrtovih stavbno pohištvo poveča udobnost bivanja in stik človeka z naravo. Stopnice omogočajo premagovanje višinskih razlik, ki nastajajo v objektih ali v naravi, v kombinaciji z različnimi vrstami ograj (lesene, kovinske, iz inoxa ...) pa imajo tudi estetski učinek. Obloge se vgrajujejo v stavbo z namenom, da prostore polepšajo, jih toplotno in zvočno izolirajo in izboljšajo udobnost bivanja. Talne obloge so eden najbolj obremenjenih gradbenih materialov, saj so v uporabi vsak dan. Ravno zato je premišljena izbira talne obloge - parket ali laminat -ključnega pomena. Parket ima daljšo življenjsko dobo (tudi do petdeset let ob rednem vzdrževanju), prav tako je njegova trpežnost tista, ki ga uvrsti v sam vrh seznama kakovostnih talnih oblog. Na drugi strani laminat omogoča dober izkoristek v primeru montaže talnega gretja. Parket pa, predvsem, če je večslojni, ne zagotavlja tolikšnega izkoristka energije, posledično so zaradi debeline talne obloge tudi stroški talnega ogrevanja višji. Je pa laminat precej priljubljen ravno zaradi možnosti imitacije različnih materialov. Prav tako je združljiv s podlago in za njegovo namestitev ni potrebno lepljenje. Kolofon Kakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 8. marec 2024 Urednik priloge: Jože Mohorič Avtorji prispevkov in fotografij: Jože Mohorič, Natalija Škrlec, Črtomir Goznik Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Jože Mohorič Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj GRADBENI CENTER POMLAD d.o.o, Gerečja vas 36 b, Hajdina, T-02 7990 700, E-pomlad.doo@siol.net, www.pomlad~doo.si 2 KAKOV££TflVANJAiitoa PUlMi' Štajerskega tednika Zaključna gradbena dela anc Božičko s.p. 040 212 728 Apače 189, 2324 Lovrenc na Dr. polju SLIKOPLESKARSTVO FASADERSTVO KNAUF SISTEMI ^ PROJEKTIRANJE, NADZOR ^ ^ TER SVETOVANJE MIPIS V GRADBENIŠTVU Vrt je živa stvar, z nami raste in se stara PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH HIŠ, VIKENDOV, GOSPODARSKIH OBJEKTOV, POSLOVNIH OBJEKTOV, LOKALOV ... OPRAVLJAMO LEGALIZACIJE VSEH OBJEKTOV Irena Mesaric s.p„ Breg 20,2322 Majšperk, tel.: (02) 794-55-71, gsm: (031) 722-302 PRODAJA IN MONTAŽA GARAŽNIH VRAT IN OGRAJNIH POGONOV gsm: 040 122 441 Pri načrtovanju koncepta vrta je najpomembnejše, da izberemo takšnega, ki bo čim bolj skladen z življenjskim slogom naše družine. V osnovi mlajši ljudje na začetku zasadijo vrt, pri katerem je vzdrževanje manj zahtevno, kar pomeni manj cvetočih rastlin in več travnatih površin - grede so manjše in pokrite z zastirko. Starejša generacija na vrtu raje vidi cvetoče sadike, grede so večje, saj zanje trava več ni tako pomembna. Odločajo se tudi za več pokrovnega rastlinja in čebulnic. Boštjan Domanjko iz podjetja Vrtni design Domanjko pojasni, da je vrt živa stvar, ki z nami raste in se stara - na začetku si želimo, da bi drevesa čim prej zrasla, nato pa se nam naenkrat zdijo prevelika. Zato je zelo pomembno, da poiščemo pomoč strokovnjakov, ki nam pomagajo pri načrtovanju zasaditve in pri rednem vzdrževanju vrta. S sprotnimi vsakoletnimi posegi namreč lahko dosežemo, da bo vrt dolgo ostal takšen, kot si ga želimo. Zelene površine ob hišah so vedno manjše Trendi se tudi pri oblikovanju vrtov vseskozi spreminjajo - vrtovi postajajo vedno manjši, saj se je po besedah sogovornika v zadnjih petnajstih letih povprečna velikost zelenih površin ob hišah z okoli 800 zmanjša- Krožne linije la na 400 kvadratnih metrov. Poglaviten razlog je ta, da so parcele postale manjše, drugi razlog pa, da ljudje vse večji delež površin namenjajo spremljevalnim objektom na vrtu, kot so letne kuhinje, bazeni, kurišča in otroška igrala. Trenutno je najpogosteje na parceli zasajenih nekaj dreves za senco in zastiranje pogledov, zelenica z robovi, ki omogočajo košnjo z robotsko kosilnico ter manjša greda z eno sadiko bonsai drevesa in močno kamnito zastirko. „Preden se lotimo načrtovanja in urejanja vrta, moramo dobro razmisliti o tem, katere površine bodo namenjene travi in katere gredam, v prostor je treba umestiti terase, kurišča, vodne efekte, potke in otroška igrala. Pri travnatih površinah se je treba odločiti glede sistema zalivanja in morebitne namestitve namakalnega sistema, pomembno pa je tudi vprašanje, s kakšno kosilnico bomo kosili travo. Odločiti se je treba tudi, iz kakšnega materiala bo rob med zelenico in gredami, na katerih bo zas-tirka, že med samo gradnjo vrta pa se lahko odločimo o zastirki vrta ter izberemo travna semena in sadike za podrast. Najustreznejše površinsko razmerje med travo in gredami je težko določi- ti, optimalno pa je, da okoli 80 odstotkov površine zasejemo s travo, preostalih 20 odstotkov pa namenimo za grede - zanje običajno uporabimo površine, ki jih je težko kositi, torej škarpe ali ozke pasove. Grede in zasaditve običajno postavimo na robove vrta, sredino pa pustimo čimbolj prosto in jo zasadimo s trato. S tem vrt naredimo bolj odprt in povečamo občutek prostornosti, " pojasni Domanjko. Na trgu je seveda na voljo veliko travnih mešanic. Preden se odločimo, katero izbrati, je treba dobro premisliti, kakšno zelenico želimo imeti. Predvsem si €-N€TSI d .O.O. HITRO PREZRAČEVANJE Z LOKALNIMI REKUPERATOR3I Za višjo kakovost bivanja je prezr ŽE OD 178€ SVETOVANJE ?PRODAJA MONTAŽA Kar nekako protislovno se sliši, da moramo z vedno bolj kakovostnimi okni in vrati, ki jih vgrajujemo v naše hiše in stanovanja, obenem še toliko bolj nujno poskrbeti tudi za prezračevanje. Nova okna namreč zaradi energijskih zahtev tesnijo tako dobro, da prepuščajo bistveno premalo zraka, da bi prišlo do zadostne izmenjave med okolico in notranjimi prostori. Pri starejših izvedbah lesenih oken z enoslojno zasteklitvijo te težave ni bilo, saj je zrak našel pot v zadostnih količinah. Ljudje pa svež in čist zrak potrebujemo vedno in povsod, še najbolj pa doma, kjer preživimo večino časa. Zrak v zaprtih prostorih, kjer preživimo preko 80 % časa, je še slabši od zraka v naravnem okolju, zato je skrb zanj izredno pomembna za naše zdravje in udobje. Za meritve onesnaženosti zraka poskrbi država in nas opozarja na nevarnosti, le redki pa merijo kakovost zraka v zaprtih prostorih. Ker tudi naša čutila ne zaznavajo prekomernih koncentracij škodljivih snovi in plinov v zraku (CO2, CO, radon, emisije gradbenih materialov ...), je naša naloga, da zagotovimo neprekinjeno izmenjavo zraka. Stalno odpiranje in zapiranje oken ni niti udobna niti ustre- zna rešitev - zahteva neprestano prisotnost in pozornost uporabnikov, količino zamenjanega zraka je nemogoče kontrolirati, zrak je nefiltriran, mogoč je vstop mrčesa . Kakovostno prezračevanje mora delovati samodejno in neprekinjeno in ne sme biti odvisno od skrbi in dejanj uporabnikov - to nalogo prevzamejo prezračevalni sistemi. Ko se odločamo za vrsto prezračevalne naprave in sistem prezračevanja hiše, se moramo odločiti med več možnostmi. Odločamo se glede na to, ali je hiša v fazi načrtovanja (ko so odprte še vse možnosti), grad- Foto: RHS E-NETSI d.O.o. Šmartinska cesta 58, 1000 Ljubljana www.prezracevanje.st info@prezracevanje.sl 040-220-348 KAKOVOST BIVANJA, oglainurÜOg| Št|gj|kgg| tednika 2 Vrt mora biti na soncu je treba zastaviti vprašanje, ali bomo zelenico zalivali ali ne. Če se ne bomo odločili za zalivanje, izberemo travno mešanico, ki je bolj odporna na sušo - takšne so predvsem mešanice, ki vsebujejo več trstikaste bilnice. ''Pri izbiri sadik za vrt je najpomembnejše, da dobro vemo, kaj želimo doseči z njihovo zasaditvijo - bo to senčenje prostora, vetrna zapora ali zastiranje pogledov. Nato preidemo na izbiro sadik, pri tem pa moramo upoštevati, kakšen bo končen obseg krošnje, kdaj in kako intenzivno rastlini odpada listje, ali so rastline zimzelene, kako močno cvetijo ter ali jim odpadajo kakšni plodovi. Za senčenje okolice po navadi uporabljamo listavce, kot so javor, hrast, lipa ali breza, za vetrno zaporo običajno za- nivoju z zelenico, saj nam bo to omogočalo lažjo košnjo. Poseben del vrta so tudi škarpe, ki jih obdelujemo na več načinov - najbolj atraktivno bodo delovale, če jih bomo obdelali s skalnjaki. ''Pri izdelavi skal-njaka najprej uporabimo večje kamne, ki jih položimo globlje v zemljo in s tem poskrbimo za boljšo stabilnost skalnjaka, nato pa namestimo še manjše kamne, bolj nepravilnih oblik. Najbolje je, da pustimo domišljiji prosto pot, a se obenem skušamo čim bolj približati naravnemu videzu. Pomembno je, da skalnjak prilagodimo velikosti in obliki vrtnega prostora. Kamenje naj trdno stoji na svojem mestu, vmes pa umestimo prostor za rastlinje in grmovje," pove Boštjan Domanjko. V\N®SES]1 ivo s.p. 040 880 308 Ormoška 61, Ljutomer WWWn< Gffiflffl vami nagrobniki, pulti, police, stopnice,... vse iz naravnega kamna sadimo iglavce (bor, smreka), ki nudijo zaporo skozi vse letne čase. Vedno pogosteje v ta namen uporabljamo tudi nelisto-padne listavce, kot je na primer ilex. magnolia. Med drevesa, ki so zelo čista in primerna za vrt, kjer si ne želimo dosti listja, na primer spada ginko - ta med samo sezono listja ne odvrže, ko pride do nizkih temperatur, pa listje v celoti odvrže zelo hitro. Drevesa sadimo v skupine, ki jih združimo po obliki rasti, barvi listov in času cvetenja. Če je mogoče, listavce zasadimo nekoliko stran od hiše, iglavce pa bližje hiši. Pomembna je tudi izbira zastirke. Lubje je naravna zastirka, ki zadržuje vlago, preprečuje rast plevelov, z svojim razpadanjem pa v zemlji ustvarja humus. Po drugi strani je kamen bolj trajnostna zastirka, ki acevanje nujno nje, ali pa je morda že vseljena in večji gradbeni posegi niso več mogoči (sanacija). Če gradimo novo hišo, je zelo koristno in ekonomično, da se odločimo čim prej, tako da že pri temeljenju objekta opravimo nekatera enostavna in poceni dela, ki nam bodo olajšala in bistveno pocenila vgradnjo prezračevalnega sistema. Strateško odločitev sprejme investitor ob nasvetu strokovnjaka glede na preizkušene tehnične možnosti. Če smo se v hišo že vselili in bi radi sanirali prezračevanje (ali pa smo v to pri- siljeni zaradi menjave oken), je ustrezna rešitev vgradnja prisilnega prezračevanja. Ena od najpogostejših možnosti je prezračevanje z rekupera-cijo. Prednosti tega sistema so stalna temperatura vhodnega zraka, zrak se na vstopu v rekuperator prefiltrira in tako zagotavlja optimalne zdravstvene razmere, optimalna razporeditev volumnov dovodnega in odvodnega zraka po vseh prostorih, varčevanje z energijo, preprečevanje nastanka plesni in posledično ohranjanje vrednosti nepremičnine ... Kaj je rekuperacija? Rekuperacija je izraz, ki smo ga prenesli iz tujine, pomeni pa „vračanje toplote". Pri postopku rekuperacije gre predvsem za to, da se toplemu zraku v prezračevalnih sistemih preprosto onemogoči, da bi odšel iz naše zgradbe, pač pa se ga uporabi za ogrevanje naših prostorov. Rekuperacija se v našem primeru nanaša na energijsko učinkovito izmenjavo zraka v prostoru. Omogoča jo keramični izmenjevalnik toplote ali rekuperator, ki iz prostora črpa topel zrak ter shranjuje zbrano toploto. Slednjo nato odda v hladnejši zunanji zrak. Svež zunanji zrak se v napravi za prezračevanje tudi filtrira. Rekuperator smer vpihovanja oz. črpanja zraka zamenja približno vsako minuto. V prvem ciklu zrak iz notranjosti potuje skozi keramično kocko v okolico. V drugem ciklu pa rekuperator črpa zrak iz zunanjosti, na poti skozi keramično kocko pa se ogreje in prečisti, tako da v prostor prodre primerno temperiran, a vseeno svež zrak. Prezračevalni sistem z rekuperacijo tako zagotavlja konstantno temperaturo vhodnega zraka, obenem pa omogoča neprestano prezračevanje hiše. Ker na tak način pripomorejo k ohranjanju okolja in varčevanju energije, so uvrščeni na seznam prejemnikov subvencij eko sklada. preprečuje rast plevelov. Veter in dež kamenja ne bosta odnašala, a dejstvo je, da kamenje vsaj na začetku, dokler ne dobi malo patine, deluje nekoliko agresivno,'' pove sogovornik. Pri načrtovanju vrtnih površin je izjemno pomembno, da pravilno odmerimo prehodne površine, saj nam bo to omogočilo brezskrbno košnjo. Za košnjo s klasično kosilnico širine 53 centimetrov naj bodo prehodne površine široke vsaj 60 centimetrov. Pri robotskih kosilnicah se mere med proizvajalci razlikujejo, a vseeno naj prehodi ne bodo ožji od 80 centimetrov. Najlažje bo prehodne površine in potke v prostor umestiti, če se osredotočimo na gibanje uporabnikov vrta in posnemamo njihovo naravno pot gibanja. Je pa pri potkah zelo pomembno, da so v Foto: MP 4 KAKOV££iBVANJAfiStoa Priloga Štajerskega tednika PREZRACUJTE -20% + EKO SKLAD -Vent Smart ventilation 4 F leonpoy NAKUP NA OBROKE do 84 mesecev JOS android PE Ljubljana PE Maribor 080 7313 080 71 86 Ponudba velja do 31. 3. 2024 in zajema 20 % akcijskega popusta in 20 % subvencije EKO sklada. petek • 8. marca 2024 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 DOŽIVELI BOMO: • raznolikost glavnega mesta Bosne in Hercegovine • odlično lokalno kulinariko • sproščenost prebivalcev in čas, ki teče počasneje • mirnost in spokojnost v enem najpomembnejših romarskih središč ARR0W 35-55 | 5KG KRESNIK 35-50 | 5KG TRADICIONALNI SLOVENSKI KIFELJČAR ^^FtKA | 5KG KIS SORA | 5KG n^tf^Mt^it KIS BLEGOŠ | 5KG KIS MANGART |,5KG 13.-14. aprila Sarajevo, mesto različnih kultur, nas bo najprej navdušilo s krožnim avtobusnim ogledom, nato pa se bomo skozi center sprehodili tudi peš. Seznanili se bomo s časom, ko je mesto pripadalo Turkom in ko so bile v Sarajevu olimpijske igre. V starem mestnem jedru bomo uživali na Baščaršiji, kjer obrtniki še vedno izdelujejo avtentične izdelke. Začutili bomo del zgodovine, katere del so številne stavbe, od Vječnice, do Principovega mostu. V mestu imajo katoliško katedralo, staro pravoslavno cerkev in številne džamije, pot pa nas bo peljala do najbolj poznane - Begova džamija. V številnih lokalih bomo lahko poskusili lokalne čevapči-če, ali kaj drugega, iz bogate kulinarične zapuščine. Bosanski zajtrk nas bo okrepil za dan, skozi katerega nas bo vodilo slikovito potovanje ob reki Neretvi, kjer bomo lahko občudovali prekrasno panoramo. Ustavili se bomo ob starem porušenem mostu v mestu Jablanica, nato pa nadaljevali z vožnjo do Medžugorja. Mesto, ki je poznano po vsem svetu zaradi prikazovanj Device Marije, je eno najpomembnejši romarskih središč v Evropi. Ogledali si bomo cerkev sv. Jakova in se počasi sprehodili po mestecu. Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o., Miklošičeva ulica 12,2250 Ptuj ^>02 749 03 00 Q kz.ptuj@siol.net AKCUA VEUA V OKVIRU PRODAJNEGA PROGRAMA TRGOVINE. NEKATERE FOTOGRAFIJE V LETAKU SO SIMBOLIČNE. OPRAVIČUJEMO SE ZA MOREBITNE TISKARSKE NAPAKE. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Skrbimo za vaše prijetno bivanje Svetovanje, idejna zasnova, izris in celotna zasaditev okolice, Vzdrževanje okrasnih gred In zasaditev, T: 031 50 08 01 www.ekotal.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • S. marca 2Q24 PREGLED TRAKTORJEV NA TERENU POMLAD 2024 četrtek 07.03.2024 08.00 - 10.00 Apače - vaški dom 11.15 - 14.00 Lovrenc na D. polju - športno igrišče Lovrenc petek 08.03.2024 08.00 - 10.00 Župečja vas - kmetija Pernat Zvon ko 11.15 - 16.00 Dragonja vas - Plastika Medved 08.00 - 11.00 Cirkulane - Bar Marinka ponedeljek 11.03.2024 08.00 - 11.45 Majšperk - parkirišče pri pokopališču 13.00 - 15.00 Stoperce - gasilski dom torek 12.03.2024 08.00 - 10.00 Zg. Leskoveo - gasilski dom 10.15 - 12.00 Pob reži e - vaški dom 13.15 - 15.00 Nova vas ari Markove I h - gasilski dom sreda 13.03.2024 08.00 - 11.45 Zg. Jablane - kmečki turizem Medved 13.00 - 15.00 NJIverce vas - kmetija Podgoršek četrtek 14.03.2024 08.00 - 10.30 Juršinci - bencinski servis 11.45 - 16.00 Zagorci - gasilski dom Grabšinski breq petek 15.03.2024 08.00 - 11.00 Gabrnik - bivša trgovina Hrqa 12.15 - 14.30 Polenšak - parkirišče pri cerkvi sobota 16.03.2024 08.00 - 11.OO Žeta le - igrišče za Osnovno šolo ponedeljek 18.03.2024 08.00 - 10.00 Podlehnlk - parkirišče Market Žerak 10.15 - 11.15 Tržeč - gasilski dom 12.30 - 15.00 Gerečja vas - gasilski dom torek 19.03.2024 08.00 - 11.OO Cvet ko vc i - gasilski dom 12.15 - 14.00 M oš kanj c I - bencinski servis Žiher 14.15 - 16.00 Dornava - kmetija Cigula (Vi I če k) sreda 20.03.2024 08.00 - 11.OO Zamušani - Guma bar 12.15 - 15.00 Gajevci - gasilski dom 15.30 - 16.30 Grajena - dom krajanov Grajena četrtek 21.03.2024 8.00 - 11.30 Stražgonjca - vaški dom 12:45 - 14.30 Draženci - gasilski dom petek 22.03.2024 8.00 - 11.OO Stoj n ci - gasilski dom 12.15 - 13.00 Lancova vas - športni park Prijave na razpis www.ptujski-festival.si Družba Radio-Tednik Ptuj skupajz Občino Juršinci in Osnovno šolo Juršinci OTROCI POJEJO vabi na prireditev SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Juršinci. Vidimo se vtorek, 12. marca, ob 18. uri v Večnamenskem kulturnem centru v Juršincih. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Juršinci. ^adioPTUI štajerski TEDNIK i Vent Smart ventilation ■esniočL Dobrodošli doma | U novi tednik KOK »TUJ SILKEM uiuopen Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Destrnik, Občino Trnovska vas in Osnovno šolo Destrnik-Trnovska vas vabi na prireditev Dominko d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8, 2251 PTUJ, TEL.: 02/ 78811 75 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas. Vidimo se v četrtek, 14. marca, ob 18. uri v Večnamenski dvorani Trnovska vas. Vstop je prost. Projekt podpirata Občina Destrnik in Občina Trnovska vas. akciji Ljudje odprtih rok vsako leto predstavljamo posameznike, ki izstopajo. So zgled in motivator za reševanje zagonetk, so agregat sprememb, izkazujejo se kot zaščitniki in zagovorniki ranljivih. Pomislite na ljudi v svoji okolici. Kdo izstopa? Kdo vas je razveselil ter navdal z lepimi občutki? Je to voznik avtobusa, ki pozdravi z nasmehom in z vami rad poklepeta, kar je vaša svetla točka dneva? Ste opazili osebo, ki pomaga starejšim? Poznate kmeta, ki dostavlja brezplačne zabojčke zelenjave tistim, ki živijo v pomanjkanju? Pomagajte nam najti izjemne ljudi, katerih dejanja ne smejo ostati neopažena. Sporočite nam ime vašega kandidata in njegovo zgodbo. V akciji Ljudje odprtih rok bomo predstavili izjemne ljudi, ki so s svojimi dejanji zaznamovali preteklo leto. Kandidate za regijski izbor bomo predstavili v našem mediju, bralci pa boste izmed njih izbrali tistega, ki ga bo v širšem, nacionalnem izboru za Dobrotnika leta spoznala vsa Slovenija um* r^r žito Po kruhu se dan pozna. GLASOVNICA MOJ PREDLOG ZA DOBROTNIKA LETA 2023 ■ ^ Ime in Priimek ZAKAJ SI ZASLUŽI NAZIV DOBROTNIK LETA DOBROTNIKA 2023 PREDLAGA: Ime in Priimek:......................................................................... Naslov:..................................................................................... Telefonska številka:................................................................. a Email: ...................................................................................... L Datum: ................................................................................................. Podpis: .................................................................... Predloge sprejemamo vključno do 22. marca 2024 Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2023«. torek • 5. marca 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. Polaganje robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudimi kombi prevoze do 1,5 tone. Tel. 031 733 1 12. Turk Srečko s.p., Muretinci 44a, Gorišnica UGODNO: vse iz inoksa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMA-INOKS d. o. o. Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www. ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. KMETIJSTVO NE5NICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01 KOLOFON NESNICE, rjave, črne, grahaste, 19-tedenske, v začetku nesnosti, naročila po telefonu 040 531 246, možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAM čebelje družine na 8, 9 in 10 satih. Tel. 041 261 559. TAKOJ zaposlim delavca za pomoč pri izdelavi fasad iz stiropora in ostalih slikopleskarskih delih, delo Ptuj z okolico, redno delo in stimulativno plačilo, urejen delovni čas. Tel. 041 226 204. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. NEPREMIČNINE PRODAMO - vzdrževan gozd v Kuršincih (Mala Nedelja), slaba 2 ha v enem kosu. Cena: 24.660 EUR, tel.: 041 933 151,2 RF/MAX ~ POETOV IO 02 620 oo 16. www.re-max.si/Poetovio m PRODAMO hišo z večjim zemljiščem na Ljutomerski cesti v središču Ormoža. Za vse informacije pokličite 041 515 390 (Saša). Horizont nepremičnine, Saša Homan s. p., Zgornje Bitnje 315, Žabnica. PVC okna, vrata, senčila KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. UGODNO prodam drva akacije in nasekana mešana. Tel. 051 237 976. PRODAM silažne bale. Tel. 070 896 108. PRODAM traktor Tomo Vinkovič 522 s hidravličnim volanom in priključki: vinogradniško škropilnico, mulčer-jem $ 90 cm, vrtlijov desko za sneg in prednjo žlico (»kiblo«). Tel. 041 291 600. PRODAM telico, brejo v 9. mesecu, si-mentalko, pašno. Tel. 041 893 594. PRODAMO odojke. Tel. 051 335 017. ROLETE. SENČILA ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com lloua Reha www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.roletarstvo-arnus.si 02 788 5417 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ... (T. Pavček) Sporočamo žalostno vest, da nas je v 88. letu zapustila naša draga sestra in teta Jožefa Mihelač IZ TRŽCA 7 nazadnje stanovalka Doma upokojencev Ptuj Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na videmskem pokopališču. Vsi njeni »Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite lepo!« (A. M. Slomšek) OSMRTNICA V miru je zaspal naš ljubi mož, dobri ata in mili dedi Ludvik Sok IZ GORIŠNICE 80B Pogreb s sveto mašo bo v soboto, 9. marca, ob 11. uri na pokopališču v Gorišnici. Molitev za pokojnika bo v petek po sveti maši ob 17. uri. Sveče in cvetje s hvaležnostjo odklanjamo. Vaš dar bo namenjen za nove orgle v cerkvi sv. Marjete niže Ptuja. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Žalujoči: užaloščeni žena Stanka, otroci Vojko, Mojca in Silvo z družinama Ne maram zaključkov in koncev. Najbolje se zmeraj počutim, ko vse se dogaja in teče, razpleta pa niti ne čutim. Vsaj malo me tudi tolaži, da včasih kak konec ni konec ... (F. Lainšček) ZAHVALA Anton Sok *29. 5. 1940 t 30. 1. 2024 MOŠKANJCI 73 Ob izgubi našega ljubljenega očeta, dedka in pradedka želimo izraziti iskreno zahvalo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala za darovano cvetje, sveče in molitve. Hvaležni smo za vse spomine in trenutke, ki smo jih delili z našim dragim. Njegovi najdražji Svet zavoda JVIZ OŠ Destrnik-Tmovska vas, Janežovski Vrh 45, 2253 Destrnik, na podlagi sklepov, sprejetih dne 28. 2. 2024, razpisuje delovno mesto ravnatelja oziroma ravnateljice. Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15, 47/15, 46/16, 49/16 - popr., 25/17 - ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 - ZZNŠPF; 141/22, 158/22-Zdoh-2AAin 71/23). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predviden začetek dela bo 1. september 2024 oziroma bo usklajen s sklepom o imenovanju. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim/njo sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja/-ice šole. Delo na delovnem mestu ravnatelja/-ice se opravlja polni delovni čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici s priporočeno pošiljko na naslov: Svet zavoda OŠ Destrnik-Trnovska vas, Janežovski Vrh 45, 2253 Destrnik z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja«. Prijavi priložite dokazilo o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti iz kazenske evidence RS, ki ni starejša od 30 dni, potrdilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku, ki ni starejše od 30 dni, izjavo, s katero dovoljujete obdelavo in uporabo vaših osebnih podatkov za namen in v zvezi s postopkom imenovanja. Dokazila o izpolnjevanju razpisanih pogojev morajo biti originalna ali overjene kopije originalov. Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje in kratek življenjepis ter e-naslov za obveščanje. Kandidat/-ka lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, vendar si ga mora pridobiti v enem letu po začetku mandata, sicer mu/ji preneha mandat po samem zakonu. Vloga bo šteta za pravočasno, če bo oddana na pošti s priporočeno pošiljko zadnji dan roka ali vročena v tajništvu šole do 14. ure zadnjega dneva roka. Kandidati/-ke bodo v zakonitem roku prejeli/-e pisno obvestilo o izboru. Noč v korakih tvojega je sna vzela, kar življenje da. Pot te je vodila tam, kjer so drugi tvoji že doma. V SPOMIN Mojci Dominko IZ CVETKOVCEV 8. marca mineva 27 težkih, grenkih let, ki smo jih kot družina preživljali brez tebe. Ni besede, ki bi nas potolažile, a ostali so lepi spomini nate, ki nas držijo pokonci. Ker mi vemo, da si naš angelček na nebu, ki nas vedno čuva in brani. Vedi, da spomin nate bo ostal vedno tako lep, ker bila si sonce, ki svetilo je vsepovsod. Angelček naš, mi še vedno z žalostjo v srcu ohranjamo spomin nate: tvoja mami, ati, brat Zvonko z družino, sestra Aleksandra z družino in mlajši brat Matjaž s Katjo Nepričakovano in prezgodaj nas je v 68. letu zapustil naš dragi Miran Toš po domače Pavlčov Miran IZ DRBETINCEV 3 Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 9. marca 2024, ob 11. uri izpred mrliške veže na pokopališču pri Svetem Andražu v Slov. goricah. Žara bo položena v mrliško vežo dve uri pred pogrebom. Žalujoči: žena Marjeta, otroci Lidija, Andrej in Tomaž z družinami Usoda kruta je hotela, tebe nam je vzela, odselil si se tja, kjer ni več trpljenja ne gorja, izpil grenki kelih si do dna v življenju svojega, odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi ati, dedek in pradedek Franc Belšak IZ ULICE 5. PREKOMORSKE 1 NA PTUJU Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 11. 3. 2024, ob 14. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Molitev za pokojnika bo eno uro pred pogrebom. Žalujoči: hčerki Darja in Valerija z družinama A M 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 8. marca 2024 Slovenija • Ob mednarodnem dnevu žena, 8. marcu Najmanj poročenih žensk je v Podravju Danes obeležujemo 8. marec, mednarodni dan žena. V Sloveniji je lani prebivalo skoraj 1.054.000 žensk, njihova povprečna starost je bila 45,4 leta. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je življenjska doba Slovenk daljša kot Slovencev, v povprečju za osem let. Zanimivo je, daje prav na našem koncu, v Podravju, najmanj poročenih žensk. Ženske, ki živijo v Sloveniji, so poimenovane s kar 30.000 različnimi imeni, kljub navalu novih, modernejših, pa še vedno prevladujejo tradicionalna imena Marija, Ana, Maja, Irena in Mojca. Na SURS-u še ugotavljajo, da je približno 45 % vseh žensk delovno aktivnih. Umirajo nekoliko pozneje kot moški, v letu 2022 je bila povprečna starost umrlih žensk 82,5 leta, moških okrog 75. Dve tretjini prebivalk, starih več kot 15 let, ima vsaj enega otroka, večina ima dva. Delež poročenih je nekoliko višji kot samskih, a ne pretirano: v zakonskem stanu je okrog 42 % Slovenk, 37 % je samskih oz. nikoli poročenih. Zanimivo je, da je pri moških nekoliko drugačen trend, večina jih nikoli ni bila poročenih. Neveste so ob poroki stare okrog 35 let, ženini povečini čakajo še kaki dve leti dlje. Slovenija je ena redkih držav v EU, v kateri prebiva manj žensk (49,8 %) kot moških. So pa v povprečju bolj izobražene, skoraj tretjina jih je imela vsaj terciarno izobrazbo, delež moških je v tem pogledu za 8 % nižji. V kontekstu plač pa je še vedno prisotna vrzel. Povprečna bruto plača ženske (2.117 evrov) je za približno 137 evrov nižja od delovno aktivnih moških. Nekatere države so te razlike že uspešno odpravile, v Luksemburgu je trend celo obraten. Zadovoljiv pa je podatek, da je v Sloveniji delovno aktivnih več žensk, kot znaša evropsko povprečje. Osmi marec kot dan žena obe- ležujejo v okrog sto državah po vsem svetu. V osnovi je bil zastavljen kot »dan delovnih žena«, zdaj predstavlja dan praznovanja enakopravnosti žensk. Ponekod se praznuje že od leta 1907, OZN ga je z resolucijo za mednarodni dan žensk razglasila šele leta 1977. Nekateri ta praznik povezujejo tudi s feminizmom, a ne glede na Zanimivosti (povzeto po podatkih SURS): v Sloveniji je bilo lani 311 žensk in 60 moških stoletnikov, v povprečju ženske živijo osem let dlje kot moški, Slovenija je ena redkih držav, kjer je delež žensk manjši kot delež moških, največ samozaposlenih žensk je na Koroškem, v Podravju je najmanj poročenih žensk, najprej rojevajo v Posavju (30,2 leta), Slovenke so s svojim življenjem precej zadovoljne, povprečna ocena od ena do deset je 7,7. to, osnovni cilj ostaja nespreme- janje rož. Se pa absolutno tega za ženske, danes dobesedno cve- njen: boj za enakost med spolo- dneva zelo veselijo tudi cvetličarji, ti. Cvetlice očitno ostajajo simbol ma, proti izkoriščanju in za pravice nekateri prodajo celo več rož kot naklonjenosti, od valentinovega in žensk. Gre za praznik, ki ima veliko za prvi november. Posel rož, ki je 8. marca do materinskega dneva ... večjo simboliko kot zgolj podar- prav tako praviloma »rezerviran« Dženana Kmetec jkusúa « ™MotUamáse9a}eP°sK deljenjem. v, • ™ „raz« slame otep. ^m-Wm«^«0! , , .„„«»esta«- Zena me jutra <>^^ Nagradno turistično vprašanje Foto: Jana ¡c tedn 26 evrov, s tremi ali štirimi pa 30 evrov. Lani je spomladanski in jesenski teden restavracij gostil več kot 110.000 zadovoljnih obiskovalcev. S Ptuja v spomladanskem tednu restavracij sodelujeta Gostilna Grabar z oceno 2 srčka in gostilna Ribič, ki se ponaša z znakom Izbrana kakovost - Slovenija. Letošnji svetovni dan turizma bo potekal pod geslom Turizem in mir. Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije, Andragoškim centrom Slovenije in Gozdarsko knjižnico vabi, da ga obeležimo z branjem v gozdu. Društva, skupine in institucije tako vabijo, da začnejo postavljati gozdne knjižnice in branje v gozdu. Aktivnosti bodo zaključili na svetovni dan turizma, 27. septembra. V novo postavljenih gozdnih knjižnicah lahko organiziramo javna branja literature, predstavimo nove knjige, organiziramo pripovedovalni večer, morda pa celo pro- Ta konec tedna prinaša številne dogodke, največ bo glasbeno obarvanih. Dobrodelni koncert Soroptimist kluba Ptuj in koncert Z glasbo do srca družbe Radio-Tednik Ptuj pa sta še prav posebej namenjena prazniku dneva žena. Prvi vabi v dominikanski samostan že danes zvečer, drugi bo jutri v dvorani Campus Sava Ptuj. Poustvarjalci glasbenega izročila pa nocoj in jutri zvečer vabijo na revijo, ki bo potekala 8. marca v dvorani gasilskega doma v Gerečji vasi, 9. marca pa v kulturni dvorani v Gorišnici. Že danes dopoldne ob 11. uri pa se bo začel pohod Koraki za ženske, ki ga pripravlja Center za krepitev zdravja Ptuj. Zbirno mesto je na Ranči. Skupinam oranževcev z jutranjo vadbo Tisoč gibov so se v teh dneh pridružile tudi skupine šole zdravja Dihamo z naravo. Gre za tedenska srečanja za krepitev čuječnosti in spodbujanja sprostitve, ki se je lahko vsi, ki si to želijo, udeležijo brezplačno. Poteka pa na 26 lokacijah v Sloveniji. Na Ptujskem sta aktivni dve skupini: Platana ima zbor vsako sredo ob 17.30 pri paviljonu v Ljudskem vrtu, Javor vsak četrtek ob 17.30 pri gasilskem domu v Grajeni. Letošnji spomladanski teden restavracij, največji slovenski kulinarični dogodek, nagovarja na temo Original, ne kopija!. Potekal bo od 15. do 24. marca v 111 izbranih restavracijah, kjer so prve rezervacije sprejeli že 4. marca. Osnovna cena za meni za restavracijo z oceno 1 srčka je 24 evrov, z dvema srčkoma Ptujski Europark, u katerem so trenutno izobešene zastave ptujskih podjetij in institucij, letos praznuje 20-letnico. testno branje za mir glede na letošnji slogan svetovnega dneva turizma. S tem projektom se bodo njeni akterji vključili tudi v nacionalni mesec skupnega branja, katerega osrednja tema bo letos branje v javnem prostoru. V nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali, od kdaj je zbirka orožja na ogled v prostorih nekdanjega romanskega palacija ptujskega gradu. Nagrado za pravilen odgovor, da od leta 1999, ko je bila iz baročne slavnostne dvorane preseljena in na novo postavljena v prostorih nekdanjega romanskega palacija, kjer je bila nekoč že ptujska grajska orožarna, bo prejela Ani Sebelič. Tako je z novo postavitvijo zbirke orožja ta prostor dobil dodatni pomen. Manjši vzhodni del je postal razstavni prostor, večji zahodni del pa je še zmeraj namenjen prireditvam in občasnim razstavam. Zbirka orožja je predstavljena tudi v muzejskem koledarju za leto 2024, ki ga je uredil dr. Branko Vnuk. Danes sprašujemo, kdaj bo Zgodovinski arhiv Ptuj praznoval 70-letnico delovanja. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj in zbornik Ptuj v 16. stoletju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 15. marca.