Novice Izhajajo 1. in 16. veaoega meseca. Cena Jim je za celo Kdor želi kako ojsnanil« v ,,Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., za pol lefa 50 kr, — NaroĚDÍDo in dopise tisniti dati, plača aa dvoetopno petit-vrsto 8 kr. za sprejema J. Krajec v Novem mestu. enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Krompir „Onejida". KmeUtvalcii, kateri skoři celo leto komaj sliaja, kateri težko plačuje davke itd., je težko dopovedati, kako si naj pomaga do boljgili prihodkov z zbolj seva njem svojega gospodamtva ; ker fi pri tem misli, da je za vse to le denarja pot i'el)iio. Take ljudi je zastonj [todmV'vati o zboijíanji zemljišč, o iiHmiikaiiji ii\ osuševanji, o napravi dobreg'a gnojišea, o zboljřaiiji živinoreje, o saditvi sadiieg-a drevja, o primernem orodji itd. itd. Oe tudi spi'evidîjo, da so nasveti pravi in dobri, vendar se lie lotijo z boljša vanj ři, hoječ sc vsakojakiii denarnih stroškov, ki jih nfegitejo Ijibko spianti v denarne zadrege. Pomiuijkaiije denarja je tegadel večkrat krivo, da kmetijstvo vspešiio ne napreduje. To najdemo pri nas, to najdemo z večine povsod, kjer so posestva razkosana. V" takovih krajih se je kmeto-vabeni v resnici tudi varovati pred denarnimi stroški. Skuhati morajo temveč, da. si opomorejo do blagostanja z varčnostjo in pridnim delom. Te/.ko pri-luieiï denar izdajati pa je le za take stvari, pri katerih se jim strošek tudi dobro izplača. V lakih razmerah morajo kmetovalci zbolj-sevati svoja gospodarstva v vsem tem, kar jim ne prizadeva stroskov, temuč jim je za to treba le dobre volje in malo več zaupaiija do „kmetijskih prijateljev". Tako bi bilo mogoče na^ia gospodarstva brez vsakih stroškov v marsičem predrngačiti in izboljšali, zlasti v obdelovanji poljá, v skrbnem ravnanji z gnojem in gnojnico, v pridelovanji po-samezjiih sadežev, v reji živine itd. Oe je pa izdaíi kakov denar za zboljšanje g-ospodarstva, preudariti je vsigdar, ali se bode ta strošek tudi dobro izplačal ali ne. V obče bi bilo gledati iiasim gospodarjem npr. tudi na to, da si preskrbe z dobrim in pravim semenom. Od pravšnega semena závisen je pridelek v veliki mêri. Res, da je treba iasih za novo seme izdati nekaj denaija ali ia denar ni potrošen, ni zavržen. V bogatili pridelkih najdemo ta strošek v obili mèri poplačan, Pri nekaterih sadežih je še posebno važno, da si izberemo v pridelovanje pravo sorto ali vrsto. Spregovorimo za danes kaj več o krompirju. Te prekoristne rastline poznajo sedaj že več sto sort. Tudi pri nas na Dolenjskem udomačenega je že veliko sort, ki se razlikujejo med seboj po obliki, velikosti, barvi, koži, mesu, okusu, globo-kosti očes, zgodnji dozorelosti itd. Nekatere sorte so za naše kraje bolj priporočljive, druge manj. Izmed vseh sort pa sc odlikuje v zadnjem Času posebno kroinpii' „onejida" zarad svojih po-sel)iio ugodnih lastnosti. Na posestvu deželne kmetijske šole pridelujejo ga wedaj že tretje leto in daje jim čim dalje lepŠe jiridelke. Prav priporočati je torej, da skušajo to vrsto krompirja pridelovati tudi drugod po Dolenjskem. Krompir „onejida" se odlikuje po tem, da obrodi bogato, da kljubuje gnjilobi fplesnji), da precej zgodaj dozori in da je ze)o okusen. Na šolskem posestvu v Grmu sailili so letos v večji meri tri sorte krompirja : „rožnik", „onejida" in „magnum bonum". Največ sadili so „onejide" in sicer na prostoru 0'78'"' (1 oralo 57|Q^) velikem. Od lO-iiî semena do- bili so ali 471 mernikov) pridelka. Ce preračunamo ta pridelek na dobimo 185« ali 242^^ t. j. 787 mernikov krompiija. Ta bogati pridelek pripisati je največ dobri sorti, ker ste na isti njivi in na enak način pridelani sorti krompirja „magnum bonum" in „rožnik" dali dosti manj pj'idelka v primeri z „oiiejido". Za krompir obdelali in pripravili pa so zemljo sledeče. Po žetvi ovsa podorali so ovsišče naj-pred plitvo, da je Čimpreje segnjilo sfebalje. Na jesen so potem prevlačili surove brazde ter napeljali hlevskega gnoja (na 300 î). Gnoj so raztrosili in koj podorali. Njiva ostala je potem v surovih brazdah čez zimo. Na spomlad prevlačili so njivo mesca aprila (po velikonočnih praznikih) ter sadili potem krompir v vrstah, katere so po 50®"* narazen vrezali s posebnim orodjem „markérjem" imenovanim. Izklili in dobro ozele- iieli krompir prevlaČili so z brano, i^ziieje so g-a okopali in naposled običajno osuli. Prav ug-odne vspetie dosegla sta s to vrsto krompirja tufii g'osp. Mecliora v Novem mestu, ki je krompirja zasadil, 30 mernikov pa pridelal iii g, Baiiič izšolani kmetovalec v HrvaŠkem Brodu, ki je od I''? krompirja dobil U)*^.? pridelka. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? V Ljubljani bode 2. oktobra sliod vseh sloTe tiski h poslancev, da se dogovoré o skupnem postopanju v državnem iu deželnem zboru. O tem shodu govorilo se je vže dolgo. Naj se zjedinijo iiaši prvi domoljubi o slovenskih in katoliških potrebah ter potem mirno, a odloííno terjajo, da se dá vsem Slovencem, kar jim gré po božjih in človeških postavah. Dela je dovolj, časi pa nam prêté j'esni, kakor se kaže po žalostnih dogodkih na Ceskem, kjer prevračajo svoje kozolce tako zvani Mladočehi. Družba sv. Cirila in Metoda, to je pre-koristno društvo, ki se sicer lepo razvija, a vse premalo podpira, imelo je letos svoj glavni zbor 24. sept, v Ljubljani. Vedno se še nahajajo nekateri sicer dobri Slovenci, ki ti družbi po krivici premalo zaupajo. Potrebno je, tega ne more nihče tajiti; doslej je delovala v vsem vedno po geslu, vsezavero, dom, cesarja! Bratje Slovenci! podpirajmo jo, da nam rešuje deco, ki je v nevarnosti, da se zgubi za narod pa tudi — za cerkev ! Kmetijska družba kranjska bode letos konec oktobra imela svoj veliki zbor v našem stolnem mestu — Ljubljatn. Deželni zbori so sklicani letos na 14. dan oktobra in bodo zborovali po tem, kakor bode delo, krajši ali daljši čas. Za Dolenjsko železnico se bodo hajè po zimi nadrobno črteži izdelovali in poskušala ustanovitev družbe, ki bode skrbela za denarna sredstva. Ako pojde gladko to zadnje, potem je železnica kmalu gotova, ako ne — bodemo pa vže se čakali — vsaj smo navajeni ! V Cfilji bode 8. oktobra zborovala „zveza slovenskih posojilnic" pod predsedstvom državnega poslanca g. Mih. Vošnjaka. — V Celju popuščajo Slovenci razupitega nemčurja trgovca Rakuša. Prav imajo — svoji k svojim ! Kedor nas preganja, kedor nas bije, temu vendar ne bodemo nosili svojih novcev, ko zanje pri ))o-Steidh Slovencili dobimo Česar potrebujemo! V Pazinu v Istri so predrli pri občinskih volitvah zopet Hrvati v vseh treh razredih. Koroški Slovenci se očitno pritožujejo po svojem dobrem listu „iMirii", da jih vlada kar nic ne podpira — pač pa mnogovrstno ovira. Kje je tisti srečni čas, da bode imel koroški Slovenec liste pravice kakor Nemec?! — Slovenci smo res uboge pare. Od vseh stratii na.s pritiskajo. — DruStvo „Siidmark" v Gradcu razteza svoje grabežljive roke po slovejiskem posestvu, kajti uameii ima — kupovati slovenske gruiite ter na njih naseljevati Nemce; drii.štvo „Sulferajii" pa hoče po-iiemčiti naso deco, zadnji čas se šopiri posebno tudi po južnem LStajarskem, kakor se poroča iz Ormoža. Veliko šuma je bilo po časnikih radi pri- ^ tožbe, da se slovanske šole premalo brigajo za avstrijsko zgodovino. Tega nikakor ne verjamemo — povsod se dobi tudi kaj slabega, Sicer je pa gotovo, da mi ne ljubimo svojega svetlega e. sa rja matij kakor drugi narodi —ako pride do skusnje, bodemo paČ prvi, pokazali so to naši predniki ter zapisali neizbrisljivo s svojo krvijo, kako Slovenec ljubi Avstrijo. V Nižji Avstriji so delale volitve v deželni zbor veliko hrupa. Zoper liberalne jude in brezverce so se namreč združili kristijani ■— ter tudi res pridobili 15 poslancev, ko jih imajo židovski liberalci samo štiri. Ko bi še mesta tako pametno volila, kakor kmetje! Neka čudna figura ineđ liberalci je tamošnji opat Kari iz Melka. Rekli bi: Bog daj možu pamet! Italijani v južnih Tirolih !)Í se radi od svojih nemških rojakov odcepili, česar pa v sedanjih razmerah pač ne bodo do.segli. V Sleziji se Cehi ostro pritožujejo, kako grdo so Nemci ž njimi postopali o priliki sokolske slavnosti. Slovanski poslanci, katerih je bilo letos prvič nekaj izvoljenih — bodo imeli dela čez glavo. Doslej namreč je bil za Cehe šlezijski deželni zbor — puščava; — gospodovali so v njem Nemci brezobzirno ter teptali pravice Slovanom. Kaj je novega po širokem svetu? Nas presvetli cesar je bil obiskal v pruski Sleziji nemškega cesarja. V Bolgariji se večkrat prikazujejo roparji. Volitve v državni zbor so izpale ugodno za vlado in kneza Ferdinanda. V Srbiji bodo imeli volitve v državjii zbor, ki vtegnejo biti jako važne. Lepo je, da prepoveduje minister za notranje zadeve uradnikom mešati se v volitve, čes, narod naj sam pokaže, koga hoče imeti za poslanca. Tako je prav — tako bi moralo biti povsod, volitev naj bode res prosta, sicer ni volitev ampak vsiljenost! V Švici, T tej sicer mirni deželi, je bila v kantonu (okrajuj Tesinu ustaja, ki še ni potlačena. Neverni liberalci, podkurjeni po skrivnej dru/,bi piostozidarjev (Crajniaurerjev) so se vzdig'-nili zoper dobio verno konservativno vlatîo. Na Portugalskem so bili precejšnji nemiri — iz istega vzroka. Nekateri bote vreei kraljestvo ter vpeljati Ijiidovlado, kakor so to storili frajniaurerji v Hraïiliji! Italija je dobila novega finanžnega ministra — ki pa menda tudi ne bo znal delati čudežev. Već ko je ta fiežela oro])ala, manj ima. Eden kriviěen sold poř.re deset pravičnih. Med Rusijo iii Francijo je. vedno opažati jiekaka želja, da bi se mogoť-ni državi približali. Zlasti pod))irajo to — višji vojaki. Zakaj, ni težko Vga ni ti. V Parizu se vedno bolj prepričujejo, kako nespametni so bili, da so jiognali usmiljene sestre iz bolnišnic. Svetni strežniki in strežnice stanejo mnogo vec, — ubog-i bolniki pa so pri njib pravi trpini. To spregledujejo vže popolno neverni gospodje ter zahtevajo, naj se bolnišnice zopet iz-roëé usmiljenim sestram. Piše se nam : Iz Stopič. — Dragi rojaki v Se-Terni Ameriki! Ker mi je znano, da še čez 100 listov vrlih ,Dolenjskih Novic'' preko Širnega morja v daljno Ameriko potuje, naročenih od tam bivajočih Dolenjcev, naj vam tortj dragi rojaki po njih naznanim hvaležen fprejeni 412 gld. a. v.. katere sem podpisani prejel od Anglo avstrijske bat>ke na Dunaji po vas dobrovoljno nabranih kot dar za olepšavo farne cerkve v Stopifah. Polfg naj-srčnt^'še zahvale za velikodušni d&r naj le žtljo izrefem, da bi vam ljubi rojaki „Tolažnica Žalostnih" patrona naše farne cerkve pri vsegamo-gočnem Bogu izprosila trdnost v veri, ljubo zdravje in varnost pri truda polnem df^lu, srečo in slednjič srečno vrnitev v ljubo domovino, kjer se bodete labko prepriťíali, da je vaš dar veliko pripomogel k olepžavi farne darkve v Stopifah. Vsem pozdrav! Jan. Mervec, župnik. Iz $ent-Jerneja 13. sept. — Danes smo imeli dopoldne premiranje konj. Pripeljali so prav obilo lepe živine. Čuditi se je bilo zlasti dobro rejenim kobilam z žrebeti. Zelo lepe ao bile žre-bice. Sploh se moramo pohvalno izraziti o tako skrbno rejenih živinčetih. Kateri so dobili darila in pohvalne izraze to je naznanjeno diugej. Popoldne bila je pa drnga konjska dirka v trab, na državni cesti od Št. Jerneja proti Kostanjevici. P^^e dirke treh in Štiriletnih kranjskih Žrebcev in kobil, daljave 1000 metrov, oglasilo se je bilo 18 udov. Tekmovalo jih je pa le 14, med temi je v I. kategoriji; 1. Jelovšek G« brijel iz Vrhnike privozil v 2 minutah STVa se- kundah; 2. Colarič Martin iz Slinovc pri Kostanjevici v 2 min. 38V5 sekund. ; 3. Gril France iz Polance pri Toplicah v 2 min. 41Vb sek. ter so dobili razpisana darila. — V 11. kategoriji so privozili od 14 oglašenih, vozilo jih je pa le 12 in sicer: Dornik Janez iz Krške vasi, vozil daljavo 2000 metrov v 5 min, SSVs sek.; 2. Eus Jožef iz Mirne peČi 5 min. 34% sek.; 3. Gregorčič Jožtf iz Gradišia gor. 5 min. 40 sek. in so dobili raspisana darila. — V lil. kategoriji konji brez razločka starosti in spola, tudi za valahe, k' so najmanj eno leto lastnina kranjskega posestnika za daljavo 2000 metrov. Oglasilo se je bilo 13, vozih so vai. Privozil je; 1. Šmid Anton, kaplan v ŠentJerneji v 5 min. 19 sek.; 2. Globočnik France, grajščak na Dobravi v 5 miu 41 Sfk. ; 3. Globočnik Janez iz Dobrave v 5 mia. 49Vg sek. Izplačali so se jim pripoznana in razpisana darila. Gosp. tajnk Pire poprijel je besedo, ter prav toplo in premišljeno govoril v obilnem številu zbranemu občinstvu, izobraženim in kmetijskim posestnikom, katere stroke kmetijstva se naj poljedelec v sedanjih težavnih letih poprime ; namreč živino- in konjereje. Prav izborno je opisoval Žalostni stan kmetijstva, sosebno zaradi trtne uSi, kajti tu ni pričakovati boljše bodočnosti. Le konjereja, živinoreja itd., bode dajala kmetovalcu še dobička. Prav z veseljem smo ga vsi poslniíali, ter mu naj bode izrečena prisrčna hvala za navdušeni goTor. Po končani dirki smo korakali za godbo proti Šent jerneju Tukaj je bila tudi godba iz Novega Mesta. Svirali ati dve godbi na vrtu gostilne g. Zagorca. Obdarovanci so gotovo hvaležni akrbljivi C. kr. kmetijski družbi in vsem onim, ki jim take premije delijo. Želé jih pa Še mnogi I Pa drujîo leto zopet! Pri dirki se je zgodila pa tudi nesreča; nebi kmetovalec si je bil roko zlomil. Neprilično je tukaj to, da je dirka na cesti. Za njo naj bi se bolje presbrbel prostor na pašniku, da bi se v kolobar dirjalo, kakor je drugod običajno. Iz Lahovič na Gorenj. — Veselo vam Dolenjcem lahko sporočam, da nam je letos vse kaj dobro obrodilo. Žito po polju nam je plačalo obilo naš trod, krompir, fižol in drugi sadeži ravno tako. Čebelice so nabrale dovolj in živina goveja, prešiči, ovce imajo dobro ceno. Naš kmet naj bode pač Bogu hvaležen in naj pametno vživs njegove darove — to tem bolj, ker ni povaodi tako dobro kakor pod našimi gorami. Vas Dolenjce je tlačila in še stiska suša, drugodi pa bo ae godile po povodnjih grozne nesreče. Iz Zagreba. — Jako dobro vspevajo v Zagrebu vnovič vpeljani tedenski sejmovi. Vsako sredo se prižene mnogo rogate živine in kupcev ne manjka. Zadnji čas je Cf^lo dunajski magistrat opozoril duaajske mesarje na tedenske sejme t Zagreba; zato je priČakoTati, da se bode blago bolje prodajalo. Opominja pa slavni mestni za-stop, da se dobro plačuje io lahko prodaja le lepa, dobro rejena živina — mršava pa se navadno žene nazaj od kodar se je prignala. Zato pravi, ekrbite kmetje, da si vzrejate lepo blago ; vi pa, ki ste prijatelji kmečkema stann, podu&ujte, opominjajte rojake svoje, naj t tej reíi ne bodo malobrjžoi — živinoreja jim bode donašala najlepSe prihodke. Kavno to svetujemo in svetujemo tudi mi Dolenjcem — živinoreja, to vam je najboljši vir, da si zbolj-šate stanje. Vinograd vam končava trtna nš, pridelki ao ceno, edino še, kar priženeš iz hleva, ti poplača trod, krvave žulje, — zato pa skrbi za lepo govejo živino! Domače vesti. (Premembe pri č. duhovščini. ) Čast. g. Jak. Porenta, kaplan v Leakovcu, je premeščen v KoŠano; na njegovo mt^sto pride č. g. Ant, Šmiđ ia Št Jerneja. C. g. Jos. Kos, ka plan iz Toplic gré za administratorja v Selo nad Šnmbregom; Č. g. Andr. Petek, župnik v Pol-šniku je prezentován za faro Sv. Križ pri Litiji; £. g. Janez PleraniČ, žnpnik v Soteski za faro BoĚtanj. č. g, Peter Bohinjec, kaplan v Dobre-poljah pride na Vrhniko; č. g. Ivan Dob ni kar za 1. kaplana t Dobre polje. — Na novo umeščeni so: č. g J. Piber, za kaplana v Šent. Jernej; Č. g, Fr, Fik, v Toplice; č. g. Anton Piajfar za 2 kaplana v Dobre polje; g. Simon Šmitek v Laáče. (Premembe pri profesorjih.) Gosp. Franke, profesor risanja ostane v Ljubljani in ne pride v Novo Mesto, Mesto njega je došel semkaj z ljubljanske realke suplent g. Skopal, rodom Poljak, ki ae bode gotovo v kratkem pri-nčil slovenskemu jeziku. (Šolske novice.) G. K. Gebauer, učitelj v TržiSu, je postal nadučitelj v Šmarjeti. G-, J. Bezlaj, šolski nadzornik in mest. učitelj v Krškem, dobil je od slav. deželnega odbora podporo, da je potoval v Noriaberg k risarski razstavi. (Učiteljsko druâtvo) se je ustanovilo 18. sept, v Toplicah za novomeški okraj. (Velik požar) so imeli 22. sept, v Brezovem dolu T Suhi krajini. Pogorelo je 25 gospodarskih poslopij, škodo cenijo na 50.000 gld. Žagal je zopet štiriletni paglavec igrajoč se sè žeplenkami. — Na gašenje ni bilo misliti, ker Tode tam v obče ni, najmanj pa še v tej suši. (Kmetijska podružnica v Kostanjevici) prodajala je 27. septb. muricodolske bike, katere so kupili naslednji posestniki ; Matija To-mazin na Raki, gosp. Jan Globočnik, grajščak iz Dobrave, Ant. Strauss iz Kostanjevice, gospa Julija Eudež iz Gracarjevega Turna. (Velikanski krompir) vrste „Onejida" pridelan na poseiitvu deželne kmetijske šole, vidi se razstavljen v prodajalnici gosp. A. Pauser-ja v Novem mestu in gospoda F;an Kastelica v Kandiji. (V Krškem) seje 21. sept, slovesno blagoslovila vea prenovljena, krasno pobarvana, z malanimi okni preskrbljena vikarijatna cerkev, ki ima tudi popravljene aitarje, nekaj novega tlaka in od zunaj več novega. Cerkev je zdaj tako mična, da res kar k pobožnosti vabi. Zasluge pri tem ima velika dobrotuica gospa Hočevarje va in naš za obini blagor neutrndljivi gospod vikar Knavs, kar je v svoji lepi pridigi v imenu vseh očitno pripoznal č. g. dekan dr. Strbenec. Bog Živi vse te dobrotnike! (Kmetijka podružnica v Krškem) bode zborovala v Četrtek 16. oktobra t. 1. ob dveh popoludne v prostorih rárodne braloíce v gosp. Gregoričevej hiši. (V Idriji), kjer se je v novejšem času dvigni'a v zrak marsikatera nova lepa hiŠa, stavila se bede bodoče leto nova mestna hlËa. Odpravile se bodo v bodoče tudi stare „grablje", ki love drva po Idrijci dodesena. Drva se bodo potem po železnici kraj „rakev** dovažala. Zdaj se povišuje pokopališče in dela shramba za gasilno orodje. (Pot na Gorjance) je kaj lepo v nemškem jeziku opisal profesor dr. J. Frischanf. („Narodna Šola") v Ljubljani, društvo, ki slovenske šole podpira, je imelo lani 1483 gld. dohodkov in 1164 gld. stroškov. Društvo zasluži obilo podpore! („Slovenske posojilnice") se imenuje drobna knjižica, katero je sestavil g. Ivan La-pajne, ki govori o teh naŠih denarnih zavodih, kako so leta 1889 poslovali. (Premiranje konj v Št. Jerneji) je privabilo obilo posestnikov konj in druzega občinstva. V komisiji bili so gg.: major Wild, Jos. Frid, Seunig, graščak na Bokalcih, kmet. družbe podpredsednik, in Josip Lenarčič. Vsega vkupe prigaalo se je 59 kobil ia žrebet in so premije dobili: Za konje z žrebeti: Ivan Vrtačič iz Pristave 40 gld., Anton Majzelj iz Št. Jerneja 25 gld., Fran Gregorčič iz Rakovnika in Ivan Globevnik iz Škocijana po 20 gld., Fran Fabijau iz Dolenjega Gradišča 15 gld., Anton Majzelj iz Št. Jerneja, Ivan Stih z Malenic in Peter Krhin iz Gradišča srebrne državne svetinje. Za mlade kobile: Fr. Gorenjec z Malenic 30 gld., Ivan Strojin iz Ostroga 20 gld., Ivan Krhin iz Gradišča 15 gld., Ivan Grm iz Škocijana in Val. Paneš iz Smetnika vsak srebrno državno svetinjo. ............................................I............................................Ill................................i..........lir......................nt.........m...............................................m...............................................t Ikatoliška®bukvarna rlllLl v LJUBLJANI, STOLNI TRG 6. vTï- Im en,Ik, mojlît?enjh, kaiiff: Družbine bukvice za dekleta. 1 :Sll|r Î -TO. ' (Z>l.}>tiuřii'.) .SIIJi (Zn- |-c/,;i jr! Duša popolna Dsnjr gl. Dušna paša. ( Httnuiu.) ^■1. i ;î(t, /.liil;! ..Ipivzíi u-1. 1-7 Dušna pomoć za bolnike, ixntřiřj Msiijc lil. l-^r"). Dušni vodnik v srežno večnost. ^J. Pampnl.) (Z (]cl)i>liini i'rlíanii.| llsiiji! el. 1'—, /latí! ohr. y-l. l'iiO. Getzemani in Golgata. iVoiriř.) Csiijr u:\. /.lida nl)iv/,i.i l'TO Gospod usliši mojo molitev. ( Vol-'■<Ć.J \'A (Irliclillli ('i'liitmi.l (îslljc yl, MO, zlata nl)i'('za yl. l-filJ. Hodi za Kristusom! Tomaža Kempčana. (KhI^h.) [j, y-l. Md, /lala (ilnTza U'I. I iíO. Jezus Kristus devicam svojim nevestam na srce govori. ( Ln- ííar.) Usnje —"O, zlata oltivza gl. 1—. ■ Jezus moje shelje. (Hlari veliki UsoU.I 1'snje 1'K), zl, nhr. gl. l'AO. Kerščanski junak. (Jn-du.) Ksiije zlata, uhveza gl,—'i^ťi. Ključ nebeškik vrat. Usnju gl. —-TO, ziata obreza ui i'—. Kruh nebeški. (Ziíptiuťu-.) Tsiijt; M-l, —-nil, zlala n))rcza gl. 1ÍÍ0. ' Ljubimo Jezusa Kristusa, (SUuUn-'Jiijlh'.) V jilalnii z zlato nbrczn gl. —. Mali dnhovni zaklad. Usnje -I,—fiO, zlala. nljivza gl. —'Tô,' Mašne bukvice. Usnje d. —■'>(), /.lala niii'eza gl. —-7(11'. Mašne in druge molitve. i t'inhir.) Usiijt- gl. —'r»»), zlala Iiln'eza L''l. — ■jWarija Devica g. J. presvetega •»■"■Srca. f/tofi'7/ir.j i:snj(> |.a. ( I Itreza L'-l. 1 (Hi, k za m 1 Razlaganje svete maše. gl. 1 ."iM, zlala olireZii gl. I' Steza v sveti raj. /Iat;i ribreza ijb —( sllje Molitev velik pripomoček zveličanju. ( i.irjnuri j \ Vzi gl. —mi. Molitvenik za deČke. {.Murvah'.) 1 'snje gl,--;.i(i, zlata oltr. gl. —■.")0. Molitvenik za deklice, i Mun-Aič ) Usnje gl.—-;Si;, zlata nhr, gl.—-50, Naša ljuba Gospa presvetega Srca. ( Vom.) I'siij,. ti-i. zlala niiiviza gl. i Nebeške iskrice. (Philnr.) Tnhi vozann g].—-20, )nl nsnjegl. —-HO, usnj<î gl. —'85, z rda (.ilii-, gl. —-55. ^Jobožni otrok, i ido \ez. gl, — iO, usnje gl.—■;}(), usnje gl. zlata olircža gl. —"oô. Pomoč dušam v vicah. (Uriso-(jon.) I Hiijf- / zlati) nl)ivz() gl. 1'1(). ^instite male k meni. Usnje gl, —-ííH, zlata ())ii-(,'za gl. —DS. Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. (Kn-ňm.) Vezami v ]>o! nsiije gl. —-(JO, ])l;t1iin z niilcèn filtrczu gl. — nsnje z inariiKiriivmo olirezo gl.—^'80, nsnj»> z zlati) ohiTzn gl. U— in šiigrin z zlal" (,»hi'ezo gl. l ijO, Razlaganje svetega rožnega venca. (!'. nrisoijou,} Usnje z zlati) iihrezo gl. I IT). nje gl. —-42, /lata nl)reza gl. —(lO. Sveta Ana. ({iriza;il.řir,.f Usnje gl. 1 z ^l^rteo nebeški. fVoIrù gl. 1'7(). rteo n gl. —-70, zliUa nhreza gl, 'gledna pomofi za bolni: ^panru-.) Usnje gl. Iii6, 'lata Šola. ( VoUm.) Usnje 'iisnje z zlato olire/.o gl. 1' 'vonček nebeški. Usnje 'zlata o])!'ezii 80 kr. Najlidlj prilJiiMjenili tťi iniennvanili iiit)lil.venikov iinaino vedno v zalogi ludi najlepše in drai.je Vezauil V rujavcm šagriti-iisnji z okle))i, okovi tn križcem; v barzunu (zatneini; ravno tako (udi platnice s prave in p slonove kosti ilrali, kar nui slui.i |)i'ilike, ]inl|-4>l)e ill osel)e. žefa, ;a olir. Usnje 5 ki'., la i)j'. rejene razne nI) enem iuili llašn I zalogo rožnih vencev, škapulirjev, križcev, svetinjic itd , ^ .Vfi rm;. žťljc fK Ji, unročrrafvef' ne hormnn i>o inoSitosti osivofl: vhu nmu>. 20-41) » 30 — 4 zvezki v četvcji'lu. 1. Usnje -A rndečo obrezo....... 2. Usnje 'Z -zlato oltitrzo ........ Vezano v nidečem, bogato pozlačenem šagrinu............ 4. V rudečcrn, bogato pozlačenem .sagrinu in z zaponami ........... gld. 45-(jO « 4K-— » .58-80 " 64-80 Mil le Dro Defunctis etc. Oblika male pole. ije z rudečo obrezo.....gld. ří-;}0 je z zlato obrezo in križ iia platnleah » 3-72 zlato obrezo in olepšavo ... » 5 04 Rituale Roinaiiuni etc. ^ v osemnajsterki. | 1. l'ol šagrin in rndeča ol)reza.....gld. .-{-24 | 2. Vse usnje in rudeča obreza..... w Šagrin in zlata obreza....... » ii-fiO 4-20 iiitti IVlissale ad iisum Sacerd. Caecutientium etc. Mala poki. U Usnje z zlato obrezo......................gld. 9 {i0 2. Šagrin z zlato obrezo.......,.............. » 12'— K. .TOL. BUKVARNA v LJUBLJANI, i = Stolni trg- št, 6. | llllllKItllll .......................1....................................lit..........................................I.......................t..................................................Illllt............IMINII.......»Ml.....................yi| »Kaloli.ika Tiskarna- v Ljuhljani, 031248232390232390230100012353532323900123484823534823902390010290235390235300010001532302010253235390235348239023020100012353232390235348239001000100482353012390235301060201482390 Za žrebeta: ÂQton Straaa iz Kostanjevice, Mat. Kerin iz Velikega Podloga, Ivan Giobočaik z Dobrave, It. Štih z Malenic, I7. Strojin iz Ostroga in Ivan Barborič iz Čidreža po 10 gld., Iv. Glo-bočnik z Dobrave in Ivan Dvornik iz Krške vasi vsak srebrno svetinjo. (Premiranje konj v Trebnjem.) Prignali fio 32 kobil in žrebet. Za kobile z žre beti dobili bo premije: Josipina Hribar iz Velikega Gabra 40 gld., graščakinja Marija Gresetj iz Trebnjega 25 gld., Fran Belec iz Loke 20 gld,, Ignacij Ilovar s Temenice 15 gld., Alojzij Gliha iz Velike Loke, Fran Majzelj od Belecerkve in Josip Strmolè z Vira dobili so srebrne svetinje. Za mlade kobile: Anton Planinšek z Mirne 30 gld., Josip Ru3 iz Mirne peSi 15 gld , Janez Babnik s Toplice in Henrik MûlJer iz Trebnjega vsak srebrno svetinjo. Zajedno in dveletna žrebeta: Josip Strmolè z Vira pri Zatičini, Julij Treo iz Malevaai in Josipina Hribar iz Velikega Gabra po 10 gld., Janez Bukovec iz Mrzle Luže, Fran ni. Wurzbach iz LanŠprtža in Fran Pucihar iz Št. Vida pri Zatifini vsak srebrno državno svetinjo. (Premiranje konj v Ribnici) bilo je dné 9. sept. Pripeljali ao k premovanju: 18 kobil z žrebeti. 8 tri- iu štiriletnih brejih kobil in 8 eno- in dveletnih žrebic. Premije bo dobili za kobile z žrebeti : Btniard Kovačič iz Sodražice 40 gld., Mat. Krainer iz KoÈevja 25 gld., Jurij Mihii iz Kovlarjev 20 gld., Ivan Breoce iz Šent Jurja 20 gld,, Matija Nosan iz Sodražice 15 gld., Jurij Thuma iz Dolenje Vasi, Andrej HOaigman iz liipovice in Matevž Pere iz Kolarjev svetinje. — Za mlade kobile: Ivan Grebene iz Št G e-gorja 30 gld., Ivan AndoljSek iz Velikih Poljan 20 gld., Jurij Oražem iz Koievja 15 gld., Ivan Gode iz Srednje Vasi in Josip Rinkl iz Slovenske Vasi svetinji, — Zažrebice: Ivan Merbar iz Dolenje Vasi, Jurij Lesar iz Hrovaie, Štefan Ham-berger iz Ribnice in Štefsin Peterlin iz Velikih Poljan svetinje. (G. Igo. Hladnik), kapiteljski organist v Rudoltovem, je izdal „Petnajst Obhajilnih pesem" za mešan zbor. Cena jim je 50 kr. in se dobe v Katoliški bukvami v Ljubljani in pri J. Krajcu v Novomestu. Te pesmi radi priporočamo, ker so prav lepe in v cerkvenem duhu zložene, in ker ravno obhajilnih pesem najbolj primanjkuje, bodo g. organistom posebno dobro došle. („Don KiSot") je mala knjižica, katero je po Španjskem predelal za slovensko mladino g. Fr. Nedelj ko, tiskala jo je „Narodna tiskarna" v Ljubljani 1890, založil g Mat. Gerber. — „Don Kišot" je preložen skoro na vse izobražene jezike, v slovenskem smo dobili tu vsaj veren posnetek. Knjižico toplo priporočamo — zlasti za našo ljubo mladino, ki bode imela z njo lepo zabavo. Druga knjižica, ki je pred nami, je v nemškem in slovenskem jeziku pisana „Prisega in vojni členi" od znanega vojaškega pisatelja g. Andreja Gomel pl. Sočebran, c. kr. majorja v pokoju. To je vže njegova 17 vojaSka knjižica, kakor smo priporočali druge, tako priporočamo tndi to knjižico zlasti oaSim fiintom, ki so uže bili vojaki ali pa še le stopijo v vojaSki stan. Tiskala je to knjižico tiskarna „Družbe sv. Mo-hora" v Celovcu. („Dom in Svet.") Ta zabavni list smo vže nekal erekrati priporočali svojim bralcem. Z veseljem storimo to zopet. L st namreč napreduje vedno bolj bodi si gledé na obliko ali vsebino. Od 7. Številke letošnjega letnik» donaša tudi podobe. Doslej je imel sledeče jako lične podobice: 1. C^sariĚina Marija Valerija in nadvojvoda Franc Sttlvator. 2. Kupčevalci tirajo tropo sužnikov. 3. Adam Micktevič, 4. Kremelj v Moskvi. 5. Ivan Mažuranič. 6. Dolnjel uži Čanka v pražnji obleki. Tudi vsebina je jako bogata. Deveti zvezek n. pr. ima sledečo: 1. Krški zmaj; 2. Luka Vrbec, zgo-dijvinska povest; 3. Na grobeh, povest; 4. Tinček iz Bozne, šaljiv obraz; 5. Za idealom, slika iz naroda; 6 A Mickievič; 7. Na tuji zemlji; 8. Črtice o rokovnjačih; 9. Ivan Mažuranič; 10. Nekaj porabnih misli o slovenščini itd.; 11. Schop-penliauer; 12. Čutno predstavljanje; 13. Slovstvo; 14. Raznoterosti; 15 Dve sliki. Naročujte se na ta izvrstni list, podpirajte gospoda vrednika v njegovem velikem trudu; pripravite sebi za bora 2 gl. zabavo, pouk! Abo ne vzamete sedanjega letnika — ne pozabite na n&ročbo ob novem letu! („Narodni ilustrován koledar") za 1. 1891 je ravno kar izšel. Velja 50 kr., po pošti 10 kr, več. Založil, uredil in izdal Drag. Hribar v Ljubljani. (Današnjemu listu) je priložen cenik molitvenih knjig Katoliške bukvarne v Ljubljani. Razne vesti. * (štiristo gobovih Ijndi.) — Marsikdo misli, da daqdanes ni f^obovih ljudi, ker se grozTie bolezDi ne vidi pri nas. A žali Rog razsaja Se vedno zlaati po gorkejib krajih — kjer Ijuije ne pazijo na snago. V Carigradu je dandanes 400 tacili neareč-nežev. Pravijo, da je vzrok Desnaga po nlieah in pa hrana siromašnih ljudi (taki so gobovi). * (Kdaj ž&njejo po svetn?) Ni g» meseca, da bi v kakem kraji po svefn ne spravljali pri delkov. V januvarji, ko je pri nas zemlja pokrita 8 snegom, spravljajo žito v Avstraliji, Novi Saelandiji in v nekaterih krajih chilské argentinske repablike, V iehrnvarji začenja se žetev v Indiji in Gorenjem Egipta. V Spadajem Ejiptn žanjejo v marca. V aprilu sprav- Ijajo pridelke na cyperakem otoka, v Perziji, Mali Aziji, Mehiki ÍQ na Kubi. V maji je žjtev v Algieru Srednji Aziji, Kitaji, Japann, Maroka ter v aevernoameriškili državah Texas íd Florida, V juniji je žito zrelo v pri-dnnavakih državah, na Grškeni, na Ogerskem, v Južni EuBiji, Italiji, Da Španjskem, Portugalskem, Južoem Francoskem, v BeverooameriĚkib držapab Kaliiortiija, LonÍBiana, Mississipi, Alabama, Georgija, Teneeue, Vir-ginija, Utah, Kolorado in Miss'-inri. V juliji se spravljajo pridelki v Avstro-Ogerskem Nemćiji, Severnem Francoskem, Švici, Rus ji, Angliji in na Poljskem. V avgustu žanjejo v Belgiji, Holandiji, Severni Augliji, Kolumbiji in Manitohi. V septembru spravljajo pridelke na Škotskem, Švedskem, Norveškem in Severnem Ruskem, hkratn pa ssafino v Ameriki spravljati Koruzo. V oktobra neha žetev na Severnem Škotskem. V no/em-brn in decembru pa spravljajo pod streho žito v Pe-rn-ji, Južni Afriki in Zapadni Indiji. Smešni ca. (Pri zdravniku.) Kmet prišel je k zdravnika, da hi ga dejal na kolovrat, Zdravnik: Kako pa bi radi, oče, malo ali pa moĚno? Kmet: Tako za kaeih petdeset krajcarjev! št. 13 144. I Listnica uredništva. G^.: Gr v R., P, P. v K in ve6 dTugih dopisnikov; Dopis« hvaloïno sprejtli. Prihod/ijifi Sejmovi na Dolenjskem: v oktobra ; 6. v Novem Meatu, Šmartuem pri Litiji, Št Rupertu in na Vidma poleg Krke; 9. v Toplicah; 13. v Šentvida pri Zatiëiui in Vinici; 18. v Krškem iu Radohovi vasi; 20 v Krskem; 21. v No-vem_Mesta in Žubni; 27. v Rakitni; 28. v Mokronogu in Žažemperku; 30, v Zalogu. Loterijske srečke. Gradec 13. septembra 6 53 33 2 15 Trst 20. „ 48 41 47 79 11 GradBC 27. _68 76 66 39 64 Darovi za hiio „katol. družbe rokodel. pomočnIkOY" v Rtidolfovem. KazliSni dobrotniki iz Sovoi^ft Mesta S gl. 90 kr ; Neka gospa 1 gl, ; gospica Ham Tunioh 3 gl. P. n, gg.; J. Marok 10 gl.; NeiminoTan gospod 2 gl,; A. Kokalj 1 gl. 2D fer.; dr. J, Vavpotió 2 gl. 50 kr. ; X. H. 10 gl. ; Fran Zoro 1 gl. ; M. Torka; 2gl.; Fr. Mekinac Igl.; Matevž Tavčar 10 gl.; M. Preša 5 gl.; T. Kajdii 5 gl ; umrli dobrotnik 10 gl.; J. KlemenĚií 20 gld. m. g, prost Urh 25 gld- ïft 1. I891j dr Marinko 160 gld. Srčno hvalo izreka podpisani tem in vsem drugim dobrotnikom. Kaj bodo prepričani, da si bode drnzb» prizade-Taîa Tstraci željam in nadam blagih dobrotnikov. Priporočamo se tudi ie dalje dobrohotnoj podpori — TBaj do důbe, ko bode hi&a poplačal« sroje dolgove toliitr, da bode iz laatnib dohodkov lahko plaievnla obresti in ptrosko ter vrnila vaako leto tudi nekaj dolžnega kapitala. Trdno »mo prepričani, da nam ostane slavno občinstvo tudi Se dalje prijazno naklonjeno — zlasti ker ima hiSa blag »aman tudi v tem slnČaju, aho bi ne druïba kedaj razSla. Slavna deželna vlad» je namreč potrdila društvena praTita, v katerih doloftme § 17 sledeče; Ako bi se druïba kedaj razSla, i»e mora obrniti dobiček od biče in obresti vsega premoženja v podporo nbozih di akov na novomeSkej gimnaziji. Ako bi pa gimnazije več ne b lo, v podporo ubozih — zlasti bolnih is Mesta in Kandije. Oskrbovati ima T tem aluĚaju prťmoíenje novomeški proSt d katehetom in ravnateljem tnkajSnje gimnazije z dvema mojstroma, katera t! trije izvolijo. Ako pa ne bi b To gimnaîije, e proSt z dvema mojstrome, kateri izvoli kapitelj. Dr. J. Marinko, načelnik. C, kr. tn. del okrajna sodnija v Rudolfovem naznanja, da se za izvršitev z odlokom e. kr. okrožne sodnije v Rudolfovem od 16. sept. 1890 st. 1358 dovoljene prostovoljne javne prodaje v zapuščino g. Janeza Romota iz Št. Petra spadajoťSih: I pridelkov na sledečih parcelah: a) 198, 176 kat. obč Žlinjavas za izklícno ceno 80 gl. b) 201, 202/1 taiste kat. obč. Ždinjavaa za 40 flf. in c) 2344/1 kat. obé, Čreaenca za 40 gid. n. zemljisë po siedeëih grupah: a) parcela 863 borát t. j. vloga 268 kat, obè. Ždinja-vas za 60 gld. b) parcele 201, 202/1 vinogradi t j. vloga 260 kat. obů. Ždinjavas za 130 gld. c) parcele 2308/11, 2,^08/12, 1308/13, 2308/14 host© spadajoče k vlfigi 361 kat, obć. CreŠenea za 122 gl. d) parcela 192 vinograd spadajoia k vlogi 25y kat. obć. Ždinjavas, pare. 222 vinograd t. j. vloga 261 taiste ohćine ia pare. 2a44/l spadajoča k vlogi 361 kat. obč, Ůrešeaea yinograd za 400 gld. e) pare. 198, 176 vinogradi, stavb, pare. 217 spadajoče k vlogi 259 kat. obe. Ždinjavas za 820 gld. in fundna instruetns, za 38 gld. 60 kr., po vloženih dražbenih pogojih določi se dan na 2. oktobra 1890 ob 9. uri zjutraj na mestu zemljišč. Vsak knpaželni ima pred početkom dražbe 10% varščine od izklicne cene v roki dražbenega komisarja položiti. Ker je dražba prostovoljna, ostanejo zavarovanim upnikom njih zaatavne pravice ne glede na kupno ceno nespremenjene. Dražbeni pogoji se lahko pri tej sod-niji pogledajo. [192] G, kr, mdl. okrajna sodnija Rudolfovo, dne 18. stpUmhra Í8M. Od 4. do 14. oktobra bom prodajala na svojom posestvu na Labnem lacska in starejša vina, ter vabim častite kupce. 1193] Ana Hummer. Blizo mesta se da velika njiva s kozolcem takoj v najem. Več o tem se izvé v Rozmanovi gostilni v Novem mestu. fisn-n Cel nasad drevesnice okoli 1600 cepljenih jablan se bode zaradi preselitve 86 to jesen prodal. Kedor želi močno in lopo árepje^ 170 Ctn in 200 cm visoko od 25-40 kr, naj se obrne do podpisanega. Nad 1000 eno-, dve ia triletnih cepljenih ablan za vzgojevanje visoko-dehelaatega drevja, od 1—272^ visokosti, in nekaj enoletnih pritličnih jablan in dvoletnih pritličnih hrnsek, vse v izkušenih vrstah »e odda. Sv. Trojica (Tržišče) pri Mokronogu, 26. sept. 1890. [191] Vifjem Gebauer. Vsem priju tel in suaneem, od katerih se nisem mogla oaebno posloviti, iiirekam tem potom srčno srčno ,.na Zdravje!" [184] T^opoldina Kinaky. Novomeato, 15. septembra I860. Krasno sadno drevje ima na prodaj v irkoČi jesmi in prihodnji itpomladi deželna kmetiàka šola na Grmu. [les-ij VisokodebeÍDKta jablana stase le 20 krajcarjev. hruška „ ^ 25 „ Češiija , „ 2U Visokodebelaati oreh „ „15 „ Na prodaj ima tudi najboljšo vrsto krompirja yOne^da^^jpo^^Jkr^^ Zadnji letošuji posebcu vliik SP v Trbiž in na sv. Višarje z znižano ceno odide povodom feoDcaDja letušnje božje poti na Sv. Višarjah, i» ljubljauskcga jtij^.oega kolodvora v saboto 4. oktobra t. 1. ob 9. uri 15 min. dopotd. Povratek i'ù Trbiža v nedeljo 5, oktobra ob 5. uri 15 min. pop. Cena iz Ljubljane tje íd da?:aj le I gl. 45 kr. io dru^i pogoji so kot prej pri jedna-kem vlaku. Vse dru^o se poizve, kakor tudi vožnji listki dobivajo, pri podpisanein odboru. Za prav mnogobrojno udeležbo uljtidno vabi Odbor za potovanje. [187] V Ljuhljnoi, Marijin trg št. I. Naziinnjam uljudno, da sem ^ se 8 STOjo odvetniško pisarno H preselil v hišo ranjcega zdravnika Dr. Bíihm-a pod knpitelnom. [177—2] X>r, J. Schegula. V Sevneni pri Bajnofii štev. 7 je do 50 veder novega vina po 7 gld. naprodaj. [180-2] Nakup surovih (neobdelanifi) palic| Neobdelane drenove, glogove, belega in ërcega trna in leskove palice b kljnkami knpuje vedno in v vsaei množini ter po najvišji eeni. Posebno pa se za drenove iu jesenove palice ponuja po 30 do 50 gid. za 1000 palic ter kupnje 1 wí dolge in 24 do debele, ravne glogove palice v vwaei množini Janez Wakonigg, trgovec v Šmartni pri Litiji na Kranjskem Šolske knjige in vse solske potrebščine prodaja J. Krajec v Nobeni Mestu, • A. Paicliel bode ordiniral v Novem mestu v l^ostiliii pri „SOLNCIT" od 1. do 6. oktobra 1890. [isn ••••9*»MOW9d«9«M(MM*M wweeeeees^ ^Vsi stroji za kmetijstvo i vinorejo! I Vinske íd saine stisïalDlce, | Grozdni mlini in mííai za sadje, vse najnovejše sestave v razni velikosti. ^ Škropilnice za trte. ^ Mlatilnîce, snažilnice in vitlje ali vlečki, robkalice za koruzo, sejalnice, plugi itd. oiaticoe stiskalnice za zeleno tlajo. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Rezilnice za krmo v veliki isbiri in izvrstni izpeljavi ponnja po najnižjih tovarniških eenah [168—4] IG. HELLER, DUNAJ, Praterstrasse 78. SlavenakE Zapisnike In razjasnila na zaiitevanje brezplačno in franka, — Prodajalci době ugodne pogoje. Zmo&ni zastopniki se iêccp in dobro plačajo. = •••••«■•••••«•■•••••MMMMMMMMM 152. stran. DOLENJSKK NOVICE. 19. stpv 1 > Poljedelcem in žiTinorejcem se po najnižji ceni priporočajo: Slamo in reporesnice, preše za sadje in grozdje, iDlatilaiGE iD mlmiiú stroji Iz najbolj slove61h továrnic za stro]e, kakor tudi lepi Bagrobni križi. Vse to se dobiva pri LiidoTifeii Smole-tu v Sevniei na Štajerskem, kateri trži tudi / vsemi deželnimi pridelki. [iss-i} C I I V mojo prodajalno sprejmem takoj kteri je 13—15 let «tar, vsaj IJudtíko šolo dovršil, govori eloreDsko in cetuško ter je lepega vedenja. J^ranc Gustirif [ibs-ii frffàvina z ielezninû, norimherihim in speeerijshim blagom v Meiliki. v tej stroki dobroizveibanater potrjena; Slovenka, a v«8ča tudi nemšcÍDe, želí drugje io najraje blizo kake tovarne na J Kranjeketn hIužIjo dobiti ; za kar se žu-panjakitu predstojniatvom topio priporoĚa. ij Napis: A. J, Post. rest. P, Sv. Križ pri Litiji. Stanovanja! -"^f v Novem mestu hiš. št. 157 so takoj oddati: Dve sobi TI ^ n m ]( JÍ 8 kuhinjo, kletjo in potrebnimi (.hrambami, če treba tudi K vrtom. [ISS—Ij Edna soba % vso liižuo opi'avo. Najboljša vazelína in mašilo sa vosové, vsake koliřine, dobiva se po najnižji ceni pri trgovcu Fr. Kastelicu starejšemu, v Novomestu, (pri plavi krogli.) Javna zahvala. iVieni podpisanemn pogorelo je poslopje, ki je bilo pri vzajemni zavarovalnici „KON-KOUDTJI" zavarovano ^KONKORDIJA" je po svojem glavnem zastopniku g. l(}n. Va!entin6i6-U škodo takoj pregledal» in mi odškodnino v mojo popolno zadovoljnost izpjaćala. za kar se orae-njeni zavarovalnici najtopleje zahvaljujem ter jo vsacemu, kdor de zavarovati želi, i» lastne skušnje najtopleje pnp ročana. V KOTU (pri Semifu) 8. avgust» 1890. ^^ , Iran Kolar, župan, poškodovanec. Bazglas! p. D. občinstvu vljudno naznanjamo, da smo okrajno zastopniitvo v Novem Mestu gospodu Edvardu Srecerju, vodji zemljišfDih knjig v p., izročili ter ga pooblastili zavarovanja proti požarn za vzajemno zavarovalnico ^KONKORDIJA" v Reiehenberga (na Češkem) in zavarovanja na življenje za vzajemno zavarovalnico „AVSTRIJA" na Dunaju sprejemati, V LJUBLJANI, 1. septembra 1890. Glavni zastop t Ljubljani vzajemnih zavarovalnic „konkordija" in avstrija". Ignaeij Valentinéič. z ozirom na ta razglas naznanjam, da sem okrajni zastop „KOKEORDIJE" in , STRIJE" sprejel ter se p. n. občinstva in posestnikom 2B, obila naroĎila priporočam. V NOYEM MESTU, dne 1. septembra 1890. n^-S] Edvard Gracer, okrajm zastopnik. AV- Odgovorni nrednik, izdajatelj in založnik J. Krajec. Novomesto, — Natisnil J. Krnjec,