Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 85. J0L1ET. ILLINOIS. ID SEP'lEMBKA 1916 LETNIK XXY. rWO PET5. H15&A&Y and H»5 FIELD GUN- A M1UTIA ENCAMPMENT1'*' to. by Am.riuan 1'rou A.aoctatiun. 'TABORIŠČE MILlCARJEV. - NJEGOVA LJUBLJENCA: NJEGOVO DETE IN NJEGOV TOP. Zgornja slika kaic taborišče prvega tapniškega polka newyorške narodne straže v Van Cortlandt parku, New It'ork City', pred odhodom do mehiško meje. Spodnja slika kaie srečnega miličarja z njegovim detetom in njegovim topom, predno je odšel 0o meje. V Rumuni poraženi in na begu v Dubrndži. Armada do 150,000 mož skoraj uniče-—, na. Mackensen vodi Bolgare, Nemce in Turke. Srbi podijo Bolgare nazaj. Zavezniške armade v Makedoniji doslej uspešno prodirajo. Dunaj, 14. sept. (Čez London.) — Današnje uradno poročilo o dogodkih na rumunski fronti se glasi: "Zapadno in vzhodno od Sibinja (Hermannsstadt) je bilo več sovražnih napadov odbitih. Z ostale fronte ni izporočiti ničesar." Nadaljnje grozovitostL Berlin, 14. sept. (Brezžično v Say-ville.) — Kakor brzojavljajo uradno iz Sofije, poroča poveljnik tretje bolgarske armade še sledeče podrobnosti: 'Naši častniki, ki so se vrnili včeraj i? Silistre, Tutrakana in bkolice ter so imelapriložnost, prepričati se na svoje oči o tamošnjih razmerah, poročajo, da so rumunske čete na svojem sra-motrtm umikanju izvrševale najstrašnejše izgrede proti mirnim in neobo-roženim bolgarskim prebivavcem. Našli so truplo neke nedorasle deklice, ki je bil;, v resnici raztrgana v kose. Dne 9. sept. so gnali Rumuni moške prebi-vavcc iz Alifata na breg Donave, kjer so v s; kega posamnega brez usmiljenja zaklali. Trupla so pometali v reko." Zopet bolgarsko ozemlje. Berlin, 14. sept. (Brezžično v Say-vine.) — Kakor poročajo iz Sofije, so osvojili Bolgari v prvih desetih dneh vojskovanja v Dobrudži -nad 10,000 " ' " ...........zemlje, to st ozemlje, katero šo morali po drugi balkanski vojni odstopiti na Rumunijo. Boji so se začeli na fronti 180 kilometrov. Sedanja bojna fronta znaša samo 100 kilometrov. Mackensen prodira uspešno. Berlin, 14. sept. — Vrhovno vojno vodstvo poroča danes: "Na Sedmograškem se ni pripetilo nič važnega, "Armada generala von Mackensena: Nemci, Bolgari in Turki prodirajo po načrtu med uspešnimi boji." Rumuni v Dobrudži se umikajo. Bukurešt, 15, sept. (Čez Amsterdam v London, 16. sept., 1:45 zj.) — V Dobrudii so se začele ruske in rumunske čete umikati v severni smeri, kakor zieres-Bapaume. Osvojili so vasi Flers, Martinpuich in Courcelette ter večii del hoste pri Bouleaux, kjer se še nekaj nemških oddelkov obdržujc. Britanci so tudi osvojili močno utrjeno postojanko znano kot "čudovita utrdba" jugovzhodno od Thiepvala, ki so jo smatrali Nemci za nepremagljivo. Davi so Francozi naskočili nemško tretjo linijo in osvojili vas Rancourt zhodno od Comblesa; popoldne so zeli z naskokom veliko omrežje nemških strelskih jarkov 500 jardov daleč, severno od Comblesa. S svojimi pridobitvami so danes za-ezniki odprli pot za naravnostno prodiranje proti trdnjavama Bapaume in Peronne. Nemško uradno poročilo. Berlin, 15. sept. — Uradno poročilo bojevanju na franko-belgijski fronti pravi danes, da so Nemci odbili zavezniške napade v okrožju reke Somme, kjer se nadaljuje ljuto bojevanje. Zavezniki napredujejo. London, 16. sept. — General Haig je naznanil nocoj vojnemu uradu, da so britanske čete blizu reke Ancre na fronti ob reki Somme zopet znatno napredovale. London, 17. sept. — Britanske in francoske čete v okrožju reke Somme so pridobile danes važnih uspehov. Boji so se začeli na odprtem polju, ko so bile vse tri linije nemških bra-nišč 9everno od reke osvojene. je bilo naznanjeno uradno danes. Naznanilo se glasi: "Ob severni in severozapadni fronti je prišlo samo do lahkih bojev. "Ob južni fronti so v Dobrudii hudi boji. Rusko-rumunske čete se umikajo v severni smeri." Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 15. sept. — Današnje uradno naznanilo avstro-ogrskega glavnega stana z rumunske fronte se glasi: "Napad po avstro-nemških četah v okrožju jugovzhodno od Hatzega napreduje ugodno. Južno od Faragasa (30 milj severozapadno od Braševa) so začeli Rumuni prodirati čez reko Aluto." Hesenski princ padel. Berlin, 15. sept. — Danes objavljeno poročilo velikega glavnega stana pravi: "Balkanska fronta: Na več točkah smo zlomili sovražnikov odpor in pognali sovražnika nazaj do splošne linije Kazpun-Kara Orman. Hesenski princ Friderik Viljem je padel blizu Kara Ormana. "Število ujetnikov med boji okrog Tutrakana in ob osvojitvi te trdnjave znaša po sedaj razpoložnih poročilih približno 28,000." (Hesenski princ Friderik Viljem je bil sestrič nemškega cesarja in je bil rojen leta 1893. Že v septembru 1914 na zapadnem bojišču ranjen, se je po svojem okrevanju vrnil k svojemu polku. Princ'Friderik je druga vojna žrtev iz rodovine Hesenske. Princ Maksimilijan je padel v oktobru 1914 ob francoski fronti. Sedem drugih nemških princev je, kolikor je bilo naznanjeno, našlo smrt na bojišču izza pri-četka vojne: dta iz rodovine Sasko-Meiningen, trije iz rodovine Lippe, Rumuni poraženi. Berlin, 16. sept. — Ruske in rumunske čete so bile pognane nazaj ob reki Donavi in strašno poražene. Zopet je železna roka feldmaršala von Mackensena, ki udarja na Balkanu. Ponekod v Dobrudži so bili Rumuni pognani nazaj do šestdeset milj daleč. Zadnja poročila kažejo, da so poraženi Rumuni dospeli do linije Črnavoda-Med-židže-Konstanca in usoda cele armade, ki se bojuje v Dobrudži, je odvisna od spopadov v tem okrožju. Najmanj dve sovražni diviziji sta bili uničeni. Rumuni zasledovani. London, 17. sept. — Bolgarske in nemške in turške čete v Dobrudži nadalje zasledujejo Rumune, ki so ,bili zadnji teden strašno poraženi, kakor malokatera armada med vojno. Na severni in severozapadni fronti pa Rumuni napredujejo ter so osvojili štiri nadaljnje vasi na Sedmokrašk^m in ujeli skoro 1,000 Avstrijcev. padno od reke Vardar pol milje daleč na miljo široki fronti, dočim so Srbi z ljutim napadom prisilili sovražnika k umiku skoro deset milj zapadno od jezera Ostrovo. Britanski uspehi so bili dobljeni vzhodno od reke Vardar blizu središča ententne fronte. Srbski napad je povzročil najkrva-vejše izgube izza pričetka balkanske ofenzive. Ko se je dim bitke razkadil, je bilo očitno, da so Srbi osvojili Gor-ničevo in večji del Malkaniškega slemena. Bolgari, zasledovani po srbskem ko-njištvu, so se umikali v neredu, zapu-stivši za seboj petindvajset topov in mnogo ujetnikov, doslej še ne preštetih. Srbi prodirajo dalje proti Vetreniku. in Kajeckajanu, zapadno od jezera O-strovo. Bolgari se umikajo v smeri Florine. Srbi napredujejo. Pariz, 16. sept. — Današnje uradno naznanilo pravi, da so Srbi potisnili sovražno desno krilo nazaj tri milje ob srbsko-grški meji severovzhodno od Florine, ki je zopet v zavezniških rokah. Potrjeno je tudi, da je zavezniško brodovje začelo bombardirati Kavalo, grško luko, ki so jo zasedli Bolgari. _ Zavezniki uspešni v Makedoniji. London, 17. sept. — Zavezniki v Makedoniji nadaljujejo svoje uspehe. Francoske in ruske čete naglo prodirajo na zapadnem koncu fronte in so dospele pred Florino, katere osvojitev je bila včeraj neuradno naznanjena. Dalje vzhodno prodirajo Srbi na obeh straneh jezera Ostrovo. Bolgari se upirajo na desnem bregu reke Brod. Dan mehiške neodvisnosti. Mexico City, 15. sept. — Proslavo 106. obletnice proglašenja mehiške neodvisnosti so otvorili tu nocoj s pritrkavanjem na mehiški zvon svobode, s katerim je zazvonil Padre Hidalgo pred 106. leti in pozval ljudstvo k o-rožju proti španskim podkraljem. Nocoj je zvonil gen. Venustiano Carran-za, prvi načelnik dejanske vlade, ki je Jjocpi ob.ll. uxi.stooil ua balknn na lace m pritrkavajoC na zvon ponavljal običajne besede: "Viva Mexico!" in Viva Liberta!" Ogromna množica pred palačo je odzdravljala z: "Viva Carranza!" in "Viva Independencia!" Novi stavkovni nemiri. New York, 15. sept, — Sočutna stavka v zvezi s cestnoželezniško stavko v New Yorku in okolici je videti sedaj neizogibna. Central Labor Union v Brooklynu, ki ji pripada 95 unij, sc je že izrekla za tako stavko. Tekom zadnje noči so iznova izbruhnili nemiri in trajali od polnoči do ranega jutra, in sicer ob nadulični železnici 6. in 9. avenue. Vlaki so bili bombardirani z opekami in drugimi metali. Avstrijske izgube. Rim, 14. sept. — Avstrijci so izgubili 4,500,000 mož 'na usmrčencih, ranjencih in ujetnikih izza pričetka vojne, pravi brzojavka iz Curiha danes. Od tega števila je bilo izgubljenih baje 4, 000,000 v vojskovanju proti Rusom, 215,000 v bojevanju z Italijani, 180,000, v bojih na Srbskem in ostanek v bojih s Črnogorci in v Albaniji. Makedonska fronta. Berlin, 14. sept. — Vrhovno vojno vodstvo poroča danes z makedonske fronte: "Na obeh straneh Os.trovskega jezera, na fronti ob Moglenici in vzhodno od Vardara so boji postali živahnejši. Severno od Cezanske, pri Kukuruzu in pri ,Kovilu smo odbili ponovne sovražne napade. "Bolgari so zasedli Kavalo." Lahi bežali pred Bolgari. London, 14. sept. — Sledeče uradno bolgarsko dnevno naznanilo je dospelo danes semkaj: "Dva italijanska bataljona, četa ko-njištva in ena baterija so prodirali v smeri proti Butkovi in Dzumi. Napadli smo jih krepko in pognali v beg, Zasledovali smo jih ter ujeli enega častnika in 87 mož. To je bil naš drugi boj z Italijani." Nemško vojno poročilo. Berlin, 15. sept. (Čez London.) — Glede dogodkov na makedonski fronti je rečeno v danes objavljenem poročilu velikega glavnega stana: / "Po hudih bojih je sovra^ik osvojil Malkanico, vzhodno od Florine. V odseku Moglenice so bili vsi sovražni napadi odbiti. Vzhodno od Vardara so nemške čete zopet prepodile angleške oddelke, ki so se ustanovili v naših okopih." Srbi porazili Bolgare. Pariz, 15. sept. — Francoske, britanske in srbske čete, ki se vojskujejo na raznih točkah ob makedonski fron ti, so predrle bolgarske utrdbe. Francozi so osvojili postojanke za- BREZ SKRBI pošljite detiar skozi naše posredovanje v staro domovino, ker kljub vojnim zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo vedno točno. Kljub temu, da ne dobite pisma od svojcev iz stare domovine, ker je bilo morda isto na onem parniku, ki je prišel v roke Angležem ali Francozom, se ni treba bati, da denar ni na varnem. Bodite brez skrbi! Dokler vidite naš oglas v listu, ni nobene nevarnosti. Če bi bila kakšna nevarnost, bi mi to v listu objavili. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izpla-: čan, radi enega ali druzega vzroka. Po Wireless (brezžičnem brzojavu) pošljemo denar v staro domovino, in to naravnost v Avstrijo. Ako ni pomote ali posebnosti, je denar prejet v 3. do 5. dneh. Včasih se pa tudi za delj časa zakasni. Vsak brzojav, akotudi ima manj kot 6 besed, stane $4 50, če pa je več kot besed, se računa po 65c od vsake tesede in številke posebej. Ml imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Dane9 pošljemo ▼ staro domovino: 5 K za 25 " 50 " 100 " Denar 250 K za..$ 34.00 500 " „ 67.50 750 " .. 101.00 1000 " .. 135.00 sam pošljite po bančnem Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem aH ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pisma kar gotov papirnat denar. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Rusi zajemajo gališko mesto Halič. vojskovanja na vzhodni fronti, in sicer kakor sledi: "Armada bavarskega princa Leopolda: S te fronte ni izporočiti nič novega. "Armada nadvojvode Karla: V odseku Marajo in vzhodno od njega so se razvijala podjetja nemških in turških oddelkov ugodno. "V Karpatih so prodrle ruske čete ob zapadni rebri Cinborlavaka v našo linijo, a so bile kmalu potem zopet izgnane. Odsek naše fronte zapadno od Kapula, ki smo ga morali prepustiti sovražniku, je bil včeraj zopet osvojen. "Na Sedmograškem so nemške in avstro-ogrske čete uspešno odbile sovražnika pri Hoetzigu in Hatzegu." Položaj neizpremenjen. Berlin, 16. sept. (Brezžično v Say-ville.) — O položaju na vzhodni fronti poroča veliki glavni stan: "Fronta princa Leopolda: S te fronte ni izporočiti ničesar. "Fronta nadvojvode Karla: Položaj je neizpremenjen, izvzemši hude boje pri Kapsinu v Karpatih." Rusi ujeli 3,000 Nemcev. Petrograd, 17. sept. — Ruske čete so zopet začele zajemati gališko mesto Halič, jugovzhodno od Lvova ob Dnjestru, kjer so ujele 3,000 Nemcev in uplenile 20 strojnih pušek. Berlin, 17. sept. — Rusi hudo napadajo v Volhiniji in Galiciji, ali prodrli so samo v odseku, kjer čete nadvojvode Karla Franca branijo Halič, te so potisnili nekoliko nazaj. Zapadna fronta, Pariz, 14. sept. — Na fronti ob reki Somme so Francozi osvojili Le-Prie-zovo farmo in razširili druge postojanke prav do Comblesa, kakor pravi nocojšnje uradno naznanilo. Trdo bojevanje je bilo severno in južno od Bouchavesnesa. Drugod je bilo bolj mirno. Velik uspeh zaveznikov. London, 15. sept. — Britanske in francoske čete so danes obenem udarile naprej in prepodile Nemce iz njihove tretje obrambne linije na celi fronti od Thiepvala do reke Somme. Napredovale so od treh do petih milj na raznih točkah. Ko so prihajale uradne brzojavke fronte nucoj, so zavezniki po predrt, stalnih utrdeb nemških pritiskali naprej in neprestano napredovali. Pridobljene postojanke. Britanci so osvojili vse visoko o-zemlje med Comblesom in cesto Po- Ljuti boji v Karpatih in tudi v Volhiniji, kjer so vsi ruski napori brezuspešni. Lahi se ne morejo v Trst. Britanci in Francozi še napredujejo ob reki Somme. ni oddelki v gosti sestavi prodirali k napadu ob celi fronti med reko Vipavo in morjem. Ljuto bojevanje se je razvijalo. Čeprav je sovražnik izprva prodrl v dele naše prve linije strelskih jarkov in se obdržal tupatam, vendar je smatrati njegov prvi napad izjalovljenim." Med Vipavo in Adrijo. Dunaj, 14. sept. — Sledeče uradno Poročilo glede laške fronte je bilo objavljeno danes: "Sovražna topniška delavnost proti Kraški planoti je narasla. Na tirolski fronti čistijo naše čete odsek Forane sovražnika. Naše postojanke na Fa-sanskem slemenu obstreljujejo Italijani neprestano." Laški letavci nad Trstom. Rim, 14. sept. — Danes objavljeno »aznanilo vojnega urada se glasi: "Sovražni zrakoplovci so spuščali bombe na Auronzo, a niso napravili škode. Pomorski zrakoplovi, naperje-'» proti Ravenni, so bili prepodeni po »asih baterijah in zrakoplovih. Snoči i/e oddelek sovražnih zrakoplovov bom bardiral San Giorgio di Nogaro, villo Vincentino in druge kraje v okrožju dolenje Soče. En mož je bil usmrčen m nekaj požarov je nastalo. "Oddelek dvaindvajsetih naših boj-n'h zrakoplovov vrste Caproni, v spremstvu nicuportskih lovcev, je napadel Lloydov arzenal in hangarje pohorskih zrakoplovov blizu '{"rsta. Sto-'fisedemdeset bomb ali pet ton močnih razstrelil je bilo spuščenih na železniške zavode in na ladje v gradnji. Veliki požari so bili opaziti." Dunaj, 15. sept. — Vojni urad je no-c°j objavil sledeče poročilo o vojsko-v'anju na laški fronti; Italijani so začeli novo ofenzivo. Zazdaj «o njihove prizadeve naper->ene proti Kraški planoti. Včeraj se je ijršilo tamkaj topniško streljanje z °ajvečjo silnoajo. ropoldne so močni sovražni pehot- Rim, 15. sept. — Današnje uradno naznanilo se glasi: "Med zgornjo Vansko in Fiemmsko dolino so bili naši napadi naperjeni proti hrbtu severovzhodno od Monte Cauriola. Prodiramo zadovoljivo vkljub trdovratnemu odporu sovražnemu. "Ob dolenji Soči je naše težko topništvo silno obstreljevalo sovražne linije vzhodno od Gorice in na Krasu. Med tem ko je dež kar lil, smo naskočili postojanke vzhodno od Valone. Ujeli smo 2,117 mož, vštevši 71 častnikov, ter uplenili nekaj strojnih pušek in zakopnih možnarjev." V Trst hočejo. Rim. 16. sept. — Nova laška ofenziva, katere cilj je Trst, se je razvijala včeraj na mnogo obetajoč način, tako poroča glavni stan. Osvojenih je bilo \eč važnih postojank in 1077 mož ujetih ob dolenji Soči, blizu Lokvice in vzhodno od Opatjegasela. Rim, 17. sept. — Vojni urad naznanja danes, da so Lahi ujeli nadaljnjih 800 mož, pritiskajoč proti Trstu. Ruska fronta. Dunaj, 14. sept. (čez London.) — Današnje uradno poročilo z ruske fronte se glasi: "Karpatska froata: Zopet je prišlo do hudih bojev. Po najsilnejši topniški pripravi se j* sovražnik zagnal k naskoku na naše postojanke pri So-trecu, Ludovi in Kapulu, a je bil pod najkrvavejšimi izgubami odbit. "Fronta bavarskega princa Leopolda: Položaj je neizpremenjen." Boji v Galiciji in Karpatih; Berlin, 15. sept. —Veliki glavni istan poroča danes uspešno nadaljevanje Cadorna zopet poskuša. AMERIKANSKI SLOVENEC, 19. SEPTEMBRA 1916. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$300 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznauijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th; 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. I z slovenskih naselbin. »0+040+04 Barr pravi, da bode potreben uraden preizkus, predno je mogoče izid glasovanja določiti končno veljavno. — "Americanization Bureau" bodo v kratkem ustanovili v Jolietu, to je, urad, ki bo vodil delo za amerikanizi-ranje ali poameričanjenje tujerodnih prebivavcev v Jolietu. Ustanovitev takega urada so sprožili v petkovi seji trgovske združbe jolietske (Joliet Association of Commerce). Govoril je tudi g. Dunda, naš znani rojak in blagajniški uradnik Joliet National-ban-ke. Posnetek njegovega govora priobčimo prihodnjič. Joliet, 111., 18. sept. — Uradni začetek jeseni bo šele v soboto, dne 23. t. m., ali prvo jesensko slano smo pa že imeli zadnjo soboto zjutraj. Zamorila je vse rožice, kar jih je še dihalo po vrtih. Že v petek je prinesel sever mrzlo vreme, da je bilo prav občutno, kajti navajeni smo še bili vročine, ki je bila letos nenavadno dolgotrajna. Živo srebro^ je začelo v petek nagib padati; opolnoči od petka na soboto je kazal toplomer 35 stopinj, v soboto zjutraj od 3. do 6. ure pa samo 32 sto-linj. Od petka do danes (ponedeljek) je bilo vedno hladno in deloma mrzlo; davi smo imeli zopet slano. Malo prezgodaj se nam oglaša zima. Sedaj je ias za indijansko poletje, ali ne? — Društvo sv. Cecilije št. 12 D- S. 1). priredi veliko plesno veselico dne 18. novembra t. 1. v Stemovi dvorani. Vstopnice so it na prodaj. Tiket stane -5s iti je obenem srečka za cekin $5.00. — Društvo sv. Genovcfe št. 108 K. S. K. J. priredi plesno veselico v Ster-novi dvorani dne 25. novembra. — G. Lorenc Pečjak, stanujoč na 311 Smith avenue, se je ponesrečil v jeklarnici v soboto. Opečen je po hrbtu in nogah. Nahaja se doma in je upati, da kmalu ozdravi. — V bolnišnici -v. Jožefa se nahaja rojak.Joseph Kezerle, 1119 N. Bluff st., ki ga je v sredo zvečer nekdo ranil z nožem. — Rojenica se je oglasila dne 5. t. m. v stanovanju g .Simona Jarc, 1001 M. Chicago street, in je pustila v naročju njegove soproge Frances čvrsto deklico. Krst je bil včeraj. — V isto hišo je zopet prišla Rojenica kake štiri dni pozneje ter prinesla g. Johnu Traven in njegovi soprogi Kristini tudi punčko. Srečna hiša in srečni stariši! — Hrvatska Mladost v Jolietu priredi zabavo v soboto, dne 23. sept., zvečer v Hrvatski šolski dvorani. —Z delom za gradnjo velike garaže na severovzhodnem voglu N. Chicago in Jackson streetov so začeli že pred nekaj dnevi. _ Kdo je bil nominiran republikanskim kandidatom za generalnega pravdnika, ali Richard J. Barr iz Jo-lieta, ali Edward J. Brundage iz Chi-caga? Pravijo, da zadnji, čeprav še ni znano za gotovo, ker preštevanje oddanih glasov še vedno ni zaključeno, ko to pišemo. Prvo preštetje je pokazalo zmago za Chicažana, a rar. La Salle, 111. — Slavno uredništvo "A. S.", prosim, dovolite tudi meni malo prostora za par vrstic v našem katoliškem listu. Iznova nas je doletela velika nesreča in žalost. Po naključju mi je prišel pred nekaj dnevi v roke list "Narodni Brezvestnik", in v njem sen? našel "veličastno" resolucijo iz La Salle. Takoj sem si mislil: to je pa zopet zgradila naša lasallska rudeča "banda" (brez godal), in res nisem se motil. Vsebina te resolucije je "Narodni Dom" in voditelji istega; in ko sem prečital, mi je postalo silno vroče in kar sapo mi je ustavilo za trenutek, kajti kar 8 so nas obsodili ti rudeči klativitezi in modrijani. Sodbo so izrekli po najhujšem "paragrafu", po katerem so nam prepovedali, da ne smemo nikdar prestopiti praga njih slavne palače. To je sicer pa res huda kazen za nas in nam se vsiluje obup, da ne bomo zmožni te hude kazni prenesti. Ker bi se pa radi prepričali brž ko je mogoče, zato prosimo te naše rudeče klativiteze in modrijane, da si brž ko morejo zgradijo svojo slavno palačo, ali bolj razločno povedano "rudeče zavetišč e", na kateri se bode zlorabljalo ime "Slovenski dom". In priporočamo tej slavni družbi, ko si dogradi svoje "rudeče zavetišče", da si postavi pred vrata svojo častno stražo, ki bo odganjala vse poštene ljudi. Nadalje tudi napovedujejo ti rudeči klativitezi velikanski napredek, ki se bo odgajal pod streho Slov. doma. Govorijo, kako se bo izobraževala mladina. Bog ve kje? Mogoče pri za-peljivcih? Mi, kolikor nas je poštenih Slovencev, smo se trudili na vse pretege, da smo si ustanovili svojo domačo župnijo in domačo katoliško šolo, kjer se naši otroci podučujejo v krščanskem duhu in materinskem jeziku. Ti modrijani pa, ki toliko kriče v svet, kako so za napredek slovenstva in izobrazbo, pa ne pošljejo niti enega svojega otroka v sloveasko šolo, kar je edino sredstvo, ki zamore vždrzati naše potomce pred potujčenjem. Seveda, mi vemo, da tem rudečin: modrijanom ni prav nič za izobrazbo in napredek naroda, pač pa jim diše samo "groši" ubogih slovenskih delavcev. Mi pošteni Slovenci ostro obsojamo to gnjusat; — vse one duševne revčke pa, ki sledijo tem rdečkarjem, pomilu-jemo! Capito?! Eden izmed obsojenih. POMAGAJMO REVEŽEM V STARI DOMOVINI! Ali ste že kaj darovali za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih? Prečitajte pesem "Po bitki" na tej strani. Morebiti Vas omehča. Darove sprejema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. Laurium, Mich., 12. sept. — Drago uredništvo! Tukaj Vam pošljem naročnino za Vaš list, ki ga z veseljem berem, posebno jaz, ki mi je dolgčas, ker nisem še sposobna za nobeno delo, odkar sem bila v bolnišnici. Zdaj sem doma in ne znam, kaj bi začela brez berila; zato komaj„ čakam, da "Ani. Slovenec" pride, da ga preberem; ali to je samo dvakrat za en popoldan; škoda, da ne prihaja vsak dan. Drago uredništvo, Vam dam znati, da tukaj na Calumetu se je vreme preobrnilo. Pred par tedni smo imeli vroče, da je bilo za zgoreti, da so se vrane blejale. Zdaj je pa že mrzlo tako, da moramo včasi poseči po zimskih suknjah; posebno jaz, ki sem še slaba in bolna, imam zimske čižme na nogah, čeravno sem v hiši, da ine je sram, če kdo pride: septembra meseca, pa zimske čižme nositi! Pa ne zamerite, kar Vam pišem. Pozdravljam vse Slovenke in Slovence! Ana Matkovich. GORE DOMAČE. (Iz • Slovenca", 3. avg. 1915.) Svetovni orkan... Pred letom dnij je zaoril po dolini solza in divja še dandanes z nezmanjšano krutostjo. Kjer so stala preje cvetoča mesta, vidiš zdaj kup razvalin. Pisani travniki, zelene poljane, bujne livade... Ni jih več. Zaječale so visoke smreke, zastokale vitke jelke, omajal se je mogočni hrast — padel je... zginili so krasni gozdovi. Grmi, buči, tuli, rjove silni orkan, grozno je. Gospodar sveta — človek, joka, kliče na pomoč, prosi, prav ponižno prosi in moli. "Ot ini nas rev, otmi nadlog!" A vihar divja, razsaja v enomer, se ne poleže, njegova moč je neizčrpna. Zemlja je postala njegovo kraljestvo. Razvaline, opustošena polja, uničeni gozdovi, to je krasota njegove dežele. Slišim vsak dan rezko pokanje pušk, divje gromenje topov, besno vpitje vojnikov, peketanje konjskih kopit, žvenketanje svetlih mečev... Se več Tam pod grmom leži smrtno ranjen vojak, ki se zvija v bolečinah. Ne, on ne čuti več bolečin, ne joče več, ne stoka, bori se z nepremagljivo smr tjo. Padel je junak in ž njim milijoni sladkih želj in upov. Na širni ravnini leži truplo ob truplu, sami junaki, ki so živeli za domovino. Ob križu, ki stoji ob razpotju, sloni ranjenec, oblit s krvjo. Prav milo me prosi pomoči. "Brat, glej, pomagaj mi!" A jaz se ne smem pri njem muditi. Če mu pomagam, izpolnim pač lepo krščansko dolžnost, grešim pa hudo proti dolžnosti, ki mi jo nalaga domovina. Le naprej, naprej, da dosežemo vsaj v jutru kraj, ki.ga moramo po povelju v najkrajšem* času zasesti. Utihnilo je besno tuljenje jeklenih gigantov, divji hrušč in hrup hrabrih trum se je polegel. Temna noč je legla na bojno polje. Kako dobro de razburjenim živcem grobna tišina, ki zavlada v kraljestvu smrti po vročem boju. Le tuintam se čuje zamolklo stokanje pozabljenega ranjenca... a tudi on skoro umolkne. Polnočni zvon zadonil 'z lin... ne, ne, tu nismo v kraljestvu mile poezije. O polnoči kratek počitek po trudapol-hojini hoji — počivamo na tleh kamnitega kraljestva. Naprej! Stopam mehanično naprej vkreber, zatopljen v sladke misli. Danes bom videl iz daljave svete domače gore! Ah, te sem zrl nekdaj, davno, davno v brezskrbni mladosti. Svobodne gore v blaženi zemlji! Hrepenim, koprnim vas zopet videti. Ste spremenile tudi ve svoje obličje, ste se tudi ve v času moje odsotnosti spremenile tako kot sem se jaz, odkar sem dal slovo vašim ponosnim vrhom1? Krasna noč je... Z zapadne strani veje lahek veter. O vetrič, hiti čez hribe, doline, vzbudi jih, naznanr jim, da jih bo še danes zrlo oko njih naj-iskrenejšega ljubitelja. Požuri se! Zdravo! Na svidenje! Kako rad bi zletel s teboj na vrhunce gora; kjer orel svoje gnezdo vije! Zdravo! Stopamo višje in višje, dospeli smo že visoko. Na vzhodu se začne polagoma svitati, lahka zarja oznanja soln-čni vzhod. Zora puca, bit če dana. O solnce, kolikokrat sem te videl vzhajati izza domačih gora! Bilo si mi vedno znak življenske moči, življenja. Bodi mi še danes to, kar si mi bilo nekdaj! Vlij mi v dušo vsaj en žarek svoje življenske moči! Usliši me! Mo-i-i^uia, prazna, brea idealov.. . Je to življenje? Ne, življenja brez idealov ni, smrt je brez njih. To čutim, to vem, o tem sem prepričan. So še na svetu cilji, za katerimi naj hrepeni čista duša? Dvomim, jaz jih ni poznam. Ko sem zapustil rodno grudo, razblinili so se ideali moje duše v tisoče meglic. Polagoma so se tudi te meglice porazgubile v ozračju tujine. Postal sem brezčuten. Tavam po tuji zemlji brez mislij, brez želja, brez domotožja. Da, brez domotožja sem, ker sem zgubil najsvetejši ideal, ki mi ga je nudil svet. Živim kot tujec med tujci, a domotožja ne občutim. Zadnji o>tanki temne noči so zginili z obzorja. Jutranje solnce pokaže v vsem svojem blisku in žaru. Glej solnce je vstalo v naravi, a solnce je posvetilo tudi v moji duši, solnce me jc vzbudilo k življenju. Tam daleč v daljavi, od koder je vstalo zlato solnce, se dvigajo proti jasnemu nebu mogočni velikani moje svete domovine. Glej jih, glej, stare prijatelje! Občutki, ki jih imam, ko zrem iz obličja v 'obli-čje moje ljubljence, se ne dado popisati, le čutiti jih moram. Oči zro nepremično v daljavo, duša pije sladke občutke. V dolini med onima dvema gorama, dobra znanca sta, Rebrnik in Tolsti vrh, leži moja rodna vas. "V dolinici prijetni je ljubi moj dom, od njega podal se nikoli ne bom." Kje so časi, ko smo prepevali to nedolžno pesem! Solnce, domače gore, spomin na srečne čase, to me je vzbudilo k življenju. V sebi čutim življenje. O domovina, ti si kakor zdravje, ti si nositeljica življenja. Brezdomovinec ni človek, ni zver, tudi kamen ni, on je bitje brez življenja. In to sem bil jaz do zdaj, odkar nisem kot tujec med tujci občutil domotožja. Domotožje ni človeška slabost, domotožje je znamenje čiste ljubezni do domovine. Dospeli smo na določeni prostor, zasedli svoje sedanje postojanke, ki leže v gorah. Morebiti mi je usoda določila ta prostor, kjer naj končam tek zemeljskega življenja. Domači ne bo do vedeli, kje, kdaj in kako sem umrl, a vedele pa bodo gore moje domovine. "Slišiš?" me vpraša tovariš. Da, slišim. Z zadnje strani se čuje gromenje granat — o kako neubrana, divja je ta kompozicija, da, prava simfonija svetovne vojske. — V. Loški. nov — le visoko nebo zvoni, solnce zvoni in zvonik kliče... Skozi vrata se sujejo v cerkev... Vojaki v sivih uniformah vstopajo, škropijo se z vodo in gredo z lahnimi koraki pred oltar, med klopi... Koliko je sivih uniform! Tam so v klopeh, na golih tleh klečijo, stojijo, vsi z ponižnim napol vpognjenim telesom. Vsem šo roke sklenjene, vsakaterega ustnice šepetajo molitev, katere vsebina nam je neznana, a bi se razjokali ob nj i... Oče, mati, sestre, bratje, otroci... Hiša, vrt, cerkev, služba — o vse to, vse to... ah, vse to ni nič!... Sovražnik, dolžnost, prisega, domovina... domovina!... Misli se bijejo, goreče želje iščejo besed in v besedah izhoda iz srca pred prestol Najvišjega: Ti odloči, Ti odloči!.. . Orgle bučijo, pred oltarjem se dviga kadilo in širi pod oboko oblake vonja, rute se leskečejo kot lestenec in mladi obrazi so vprti v oltar in molitveno knjigo. Gospod moli in ljudstvo za njim... Šipe v oknih se tresejo, gromenje odmeva od hribov, ki se je prej vmešalo v bučanje orgel.. . zdaj je dobilo duška. . . in kot da meče lastno kri bogokletno do neba... Ljudstvo se zgane, spogleda, pošepeta... Le sive uniforme so skoraj neme, sklonijo se še nižje, bolj udano zrejo oči v oltar, ustne šepečejo kot mrzlično: "Jutri, jutri!.. ." In od tedaj odmeva tudi v mojem srcu neugasli klic: Jutri, jutri! Domovina« kliče! — Fric. ŠKODOVE TOVARNE V VOJNI. GOSPODOV DAN. Jasno nebo sloni nad nebotičnimi gorami in širi odmev topov v čudoviti, bučeči pesmi, igrani ob stenah visokih skal... Sedmeri odmevi se bijejo med seboj... Vojaki hitijo po ce$ti, oblo ženi z v*em potrebnim, znojni, resni Trenski vozovi ropotajo. Vmes se mešajo v rjavi cestni prah otroci, star ci s počasnimi koraki, ženske, dekleta z rutami in »aH... Nedelja je. Xi zvo Praško socialno demokratično "Pravo Lidu" piše: Petnajsttisoč ljudi dela v .Skodovih delavnicah v Plznu tudi ob nedeljah in praznikih, da se more zadostiti velikim potrebam glede vojnega materiala. Tovarno so v smeri proti mestu razširili s kompleksom novih modernih oddelkov, tako da so se morali izpremeniti mestni regulacijski načrti. Onstran železniške proge, ki je preje proti zapadu obmejevala tovarno, so gotova poslopja za vrsto novih oddelkov. Vsak prazen prostor tovarniškega ozemlja se je v zadnjih mesecih zazidal, mnogim starejšim zgradbam se je dozidalo po eno ali več nadstropij, in ko še vse to ni zadostovalo, so se odločili za zgradbo nove velike podružnice Skodovih tovarn v bližini starega strelišča, kjer se je razen tovarniških poslopij zgradila tudi nova delavska kolonija. Reservoir delavskih moči v zapadni Češki tudi ne zadostuje več in iz cele Avstro-Ogrske in tudi iz sosedne Nemčije vro delavci s«mVni, V tovarni delajo Čehi in Nemci. Mažari, "Hrvati, Poljaki, Slovaki, Nemci iz cesarstva; slišijo se jeziki vseh narodov v monarhiji. Baterija za baterijo se prebira in odpravlja na železnico, poškodovani topovi se popravljajo z največjo naglico. Strelišče ne zadoščuje več za preizkušanje novih in popravljenih topov, možnarjev in strojnih pušk: ravnokar pripravljalo novo, veliko večje strelišče, V mestu se cel dan 'sliši gromenje topov, da šklepetajo šipe v oknih; vmes prasketajo tu in tam strojne puške. In prebivalstvo se spominja naših čet v Galiciji, kjer je velik del doseženih uspehov pripisati Skodovim topovom. FRANCOSKA TVORNICA ZA TOPOVE. PO BITKI. Na polji krvavem izmučen leži preboden vojnik. Da ga pripravi na večnost, približa se mu svečenik. "Ne grehov, gospod — no, če morda sem zlo jim želel, njim tam. A drugo, vse večjo, vse hujšo na srci bol imam: Doma mi je žena — bolna, z njo sedem lačnih otrok. Kdo bo jih oblačil, kdo hranil? kdo jim tešil njih jok? Ko pride jim pismo, da mene očeta je vzel jim meč — Sam Bog se jih usmili — Gospod, ne morem več." Omahne mu glava na zemljo, še jeden, še jeden stok — Sam Bog se vas usmili, oj žena in sedem otrok! Dr. I. M. Kržišnik. Cesarski prekop na Kitajskem je dolg 1100 km, globok povprečno 10 m, širok 30 do 330 m. A ko je 1. 1852. mogočni Hvang-ho zadnjič izpremenil svoj tek, je to čutil tudi prekop; poškodbe so bile velike in še do danes jih niso popravili; na dolgo razdaljo ni poraben. LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S." Francija ima eno najstarejših in največjih tvornic za topove in orožje, namreč tvrdko Schneider in dr. v Le Creusotu v departmanu Saon-et-Loire, ki slovi sploh po svojih premogovnikih, plavžih, steklarnah, kamenolomih skrili in orožarnah. Temelj današnjemu velikanskemu podjetju se je položil že koncem 18. stoletja, ko se je tu ustanovila livarna za železo. Razvijati se je pa začelo podjetje še le od 1835 leta, ko je pristopil tvrdki kot družabnik lotarinški fužinar iz nemške rodo-vinc, Evgen Schneider. Danes ima tvrdka razun glavnih tvornic v Le Creusotu svojo ladjedelnico, delavnico za vojne potrebščine, več rudnikov za premog ter koplje železno rudo na španskem, v Alžiru in Lotaringiji. Ima tudi posebne tvornice za artilje-rijske predmete, lastna strelišča in tvornico nezgorljivih reči. Razun vojnega gradiva izdeluje tvrdka sedaj tudi parne kotle in parne stroje, lokomotive, parne turbine, motorje na petrolej in plin ter železno pločevino. V fužinskem oddelku je znamenita moderna baterija 73 peči za koks, ki se mehanično polnijo in dajo na dan po 360,000 kg koksa. Jeklame izdelujejo fino topilno jeklo za izstrelke, žlahtno jeklo za orodje, Martinovo jeklo (po 100,000 ton na leto) in lito jeklo (po 75,000 ton na leto). Tvomica more napraviti jeklene kocke težke do tone. V mirnem času je bilo v tvomicah zaposlenih nad 211,000 delavcev. Že tedaj se je predelalo vsak dan nad 9000 ton surovin ter se je produciralo na le to 200,000 ton izgotovljenega blaga Od tedaj pa se jc delo v orožarnah seveda primerno pomnožilo. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovich Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnericb Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Ja kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lelcan Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da ■« zglasi kdo izmed prijateljev našega li sta, da mu zastopništvo poverimo Želeli bi imeti zastopnika v vsaki -slovenski naselbini. Uprav. "A. S." Zahvala. Štejem si v prijetno dolžnost, da se vsem Slovencem in Hrvatom najprijaznejše zahvalim za skazano mi zaupanje oh prvotnih volitvah, ker so mi oddali svoje glasove in pripomogli mi do tako sijajne zmage. William C. Wunderlich. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA iN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The- U. S." 10c in "Meerschaum" Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILM Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, t«r vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. John Grahek ... Gostilničar... M V** Točim vedno sveže pivo, fino k*®* fornijsko vino, dobro žganje in trii* najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki pre®* TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, Mi hočemo tvoj den^ ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo ** lej postregli z najnižjimi tržnimi & nami. Mi imamo v zalogi vsakov*^ nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij trdi les, lath, cedeme stebre, des^ šinglne vsake vrste. Naš prostor je na DesplaineJ ^ blizu novega kanala. "^jM Ki Predno kupiš LUMBER, ofr** pri nas in oglej si našo zalogo! bomo zadovoljili in ti prihranih Ki* de®*' w. jr. lyoN^ Naš office in Lumber Yard n® DES PLAINES IN CLINTON ZA Zavarovanje proti požaru, mala in ve' lika posojila pojdite k A. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. Joliet, 111. i* ILV Union Coal & Transfer O »II CABS STKIKT, JULIET, ILL. Piano and Furniture Mori»f Chicago telefon 4313. Northwestern Prvi in edini slovenski pogrebniški itfr- Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in 1002 N. Chicago Street 1* Konjušnllca na 205-207 Ohle St.. J®,,#t' , B,j vetf* Priporoča »lavnemu občinstvu tvoj zavod, ki Je ed« i0 m r mestu; ima lastno lasebno ambulanco, ki je najlepša v J° 1 tvaške vozove in kočije. Na poaive »e posluži vsak čas ponoči In podnevu. C^ctl° Kadar rabit« kaj v naši stroki >e oglasit« aH telefo««ite-tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži In vsi delavci io Slovenci. AMERIKANSKI SLOVENEC, 19. SEPTEMBRA 1916. S. Sc. 'WffiOIHJENIH DRŽAVAH AVERSE AMERIKE ■ (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Seiež: JOLIET, ILL. Vstauovljenii 29. novembru 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. t drž. Pa., 5. npr. 1916 U2BINO GESLO. "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA JEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Pfedsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111. m* 1» o, NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. -. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) **teremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. "dbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritož-^ 8e naj pošljejo na 1. porotnika. SPOMINI IZ VOJNE. (Iz "Slovenca".) it Sanok, meseca decembra 1915. , ^njeno uredništvo! V "Slovencu" z e 16. avgusta t. 1. sem obljubil, da ohrCm kaj iz na®e Galicije; ker pa . 'uha dolg dela, naj pa to danes tudi Polnim. i izbruhom vojne je bila Galici- • nam Slovencem bolj malo znana cd'' se Je ° nji zelo malo; 19(1k sp's knjiga, 'eta ' »zdalo Mohorjeva družba, t. j "Pri tsš izdala ^vernih Slovanih", ki jo je spisal 1^.'. znani potopisec g. Lavtižar. Ta "Sa nas je nekoliko seznanila s to z njenimi prebivalci, nas po- m ^ielo, Jc|ja o mestih in lepotah. ' So bili na Kranjskem nastanjeni na • begunci, se je splošno vsakega resUa'° ^°'jal{a> kar Pa nikakor ni )j ' večini so to bili Rusini ali ka-namSe* San™ naz'vaj° Ukrajinci. Sta i.,, rcc v Galiciji dve narodnosti: Po-bije° Rusini, med katerima se tudi q v^en naroden boj. Sov na tem mestu ne bom j^ uno par besedi. Jezik polj-'ežko a^°Klasen, mehak, samo malo Pisava8a ^^ izprva razume. Tudi ^elcjfp JC /az'ična od naše, namreč za «omeste»l naš "č" nadomestuje cz Kranjcem bi gotovo tudi rav„0 v&eč, da imajo nekatere besede Pr.: D !!aš "asproten pomen; tako na ijalcil,0 Jski "zapomnim" znači pri Pobi^ nasProtno, namreč poza-fcl o t ars,kaj bi še mogel povedati, Dru!'"dru^ v«. jezikom je precejšnja; '"a L,, Slovenec lažje razumel Ru- S0yc H trvik^^ Pa Poljaka. Ko sem prišel Rs,*** - --- ■judi 0rc z Rusini in slišal njih sem izprva mislil, da slišim govoriti v dialektu, ki ga "asi Poljanci. Samo naglas ^8'as , razlik°. kajti Rusin ima c'i»i Vedno na zadnjem zlogu, dobiti'" Inaino >n na predzadnjem. "Gorski "l pravi P« rusko ali Sfoi sva°[u." ™ 'ofit n Razločevati po ukra- (uaglas na zadnjem rit Po ""'ocevati se pa mora: "ho-r'1 kar ZIiači: "govorili alicii; . ^akor govore pravi Rusi, v "'cijj vl>wor govore pravi K U PoPoz.na»i kot "Moskali"). '"»ti 0(1 "0snii je možno Rusina spo-nailf ,!jaka Rusini nosijo oble- S>£:jcno nosijo oble-iz domačega platna. cjttl ■ '"oreni reči, ne izda veliko, "No n ako si kupi klobuk. Lase ;r»ic0 "C.0stri«ne, debelo platneno ,°VSici X* hlažc ,ak»- naši I3e-S|,j»tD'" ,0b Praznikih ^, ' ki ie okinčan Kumbi. si opašejo z raznimi bli- '"ti in 5mi POst; s° bolj vitkega stasu, a čvr-„ ■ -^i n "fcjst" in "zali" bi nio-' v J'®e8a ;l a ''ekleta. Značaja so mir- dno • ....... tlOc tf .0 *al0 Poniinejseg* kot Poljaki, ki in slavo'^0 "a "ekdanjo najde. Ali ko me je imenoval "Ti kilometer, ne, tega pa nisem mogel odpustiti in sem ga zato nabil.) Torej vse je lahko pretrpel, samo priimka kilometer, ki ga še ni nikoli slišal, in o katerem je mogoče mislil, da znači nekaj posebno razžaljivega, pa ni mogel pretrpeti in je zato raz-žaljivca pošteno nabil. Kakor gotovo znano, so Rusini združeni z Rimom po uniji, vsled česar jih nazivamo "unijate". Cerkveni jezik je staroslovenski, jezik, v katerem sta ličila sv. apostola Ciril in Metod. Imel sem že večkrat priliko prisostvovati službi božji po grško-katoli-škem obredu. Ljudstvo je med službo božjo vedno v tesnem stiku z duhovnikom s tem, da odpeva. Posebno pogosto se ponavlja "gospodin po-miluj"; tudi obred sam je precej različen od našega. Značilno je, da ponese duhovnik po prečitanem evangeliju knjigo med ljudstvo, ki knjigo pobožno poljublja. Sploh se pa ljudstvo vedno zelo pobožno vede med sv. o-pravilom. Tudi notranjščina je drugačna nego pri nas. Veliki oltar ločuje od ladje lesena stena, ki se imenuje ikonostas. Beseda je grška in znači steno, na kateri so naslikane svete podobe. Pred oltarjem so vrata, ki so odprta samo med službo božjo, in ki jih sme odpreti samo duhovnik. Značilno je tudi križanje; pred vsako sv. podobo se Rusin pobožno odkrije in pokriža. Med službo božjo se klanja in križa, posebno ob blagoslovih. Pač vzhodni obred. Prepeva pa vsa cerkev, ne tako kot pri nas samo na koru. Organist da samo napev in potem poje cela cerkev. To se mi najbolj dopada. Rusinski duhovnik se prav nič ne razločuje od rimsko-katoliških. Ima iste študije kot naši duhovniki, samo pri službi božji nima takega bireta kot ga imajo naši. Vojska je hudo zadela Ukrajince. Koliko je ljudstvo pretrpelo, tega človek ne more pisati. Vasi so porušene, setev uničena in — dosti ljudi je pobilo.- Dan na dan imam priliko govoriti s kakim, ki mi pripoveduje, da mu je ubilo mater, ženo, sina, hčer, živino itd. Tako mi je pripovedoval eden, da mu jc ubila granata ženo, sina in dva mala otroka. Hiša je pogorela; kratko: isto kot čitaino o naših ljudeh na italijanski fronti. Toliko naj bo o Rusinih. Ko sem prišel prvič v poljsko mesto, bi bil kmalu mislil, da sem kje v kakem nemškem mestu. Napisi nad trgovinami z nemškimi imeni, na primer: Robinson, I.oeffelstiel, Goldham-mer, Rubinstein itd. Po ulicah sc je slišala neka čudna nemščina, judovska nemščina. Skoro tričetrtine milijona Židov živi v Galiciji. Zid je sploh kar rojen trgovec. Ako človek pride v trgovino, to zna govoriti, klepeta in hvali svojo robo na vse pretege; ceni jo pa polo- v kraljestvu poljskem. Je . ta'w i. ° da,cd od ,,u-'st-1Vajo V' .„ŽU|?anov, ukrajinski sc Pisati bi umeli vsaj čitati v« v," ••Tu(Ii mere "eznana vsaj imajo še stare, stvar. Smešna jih »odTie®vršila ,)rcd cni,n tukaj" Ma s,a stal» dva Rusina, ' , *ncaaV£r,t\ Sodnik vPraJa o« hii>.. ico 11 Jcmu kazav, ze o-bt tePclh S' ",U rekc1, da jc V L leH(;c C^e *"?d*°vori: "Me bule oba ►-..'Olh .'. ko smo se napili i jeden wate. Tak pe-vin mne kazav ~ Ih.. n itn. I. • ja ne, howoriv nic; m stav H L S,no s 'iudi , tak; 'Ti *lodjeju' ~ No >n0. 'Ti i.. se z,,aJa v malo sva sc Č Prišlo d Prerekati. Nazad-r., n°va| M ° '""epira, no in on me nič. j,oVa«a,'unda". Jaz nisem me je imenoval n,e«l ljudmi se kaki taki «o«|tJ., "o. vico več kot je vredna. Parkrat se ' človek da ociganiti, ali potem ne več. | Vedno se mu mora polovica manj obljubiti in "glihati", po gorenjsko rečeno. pol ure, preden se ima kaj kupiti 'od njega. Nazadnje bo pa le zadovo-] ljen s kupčijo, priporočal sc bo na vse pretege, dal povrh še celo roko v slovo in sc klanjal kot le on zna. Spoznati jc Žida prav lahko že po obleki. Vsi Židi nosijo dolge črne suknje, nazvanc kaftan. Na glavi nosi kak širokokrajni klobuk, pod katerim sc skriva mala svilena čepica. Ako pride žid v kako pisarno, se sicer odkrije, ali tc male čepice ne bo nikdar dal z glave; nazivajo jih "kamurki". Pri kakem revnem Židu izgleda kaftan in pokrivalo tako, da jc strah. Se berači so pri nas lepše oblečeni. Predstavljajte si Žida z značilnim orlovskim nosom, dolgo sivo brado, ki jc vsa raz-mršena, z razccfranini kaftanom in o-guljcnim, Bog ve koliko let starim klobukom, s ped dolgimi kodri ob ušesih, pa imate Žida. 2idje s« drže še starih navad m Mo-zesovih postav. Praznik strogo posvečujejo. Vse trgovine zapro že v petek zvečer, tako da v soboto ni mogoče kupiti nič. Tudi kuhati se ne sme v soboto, zato gospodinje pripravijo vse prejšnji dan, v petek. Vsak, bodisi še tako reven žid, prižge na predvečer sobote v družinski izbi sveče, ki jih nazivajo po židovsko: "ša-bešlichte" (Sabatlichter), ki morajo do čistega pogoreti. Vse se pa zbere v templju, kjer se začne praznovanje sobote. Smešno je, bi rekel, gledati Žida pri molitvi; pri miru ne more biti, hodi cm in tja, povzdiguje oči, roke, cinca sem in tja, no, in nazadnje začne še plesati. Včasih tudi zapoje kakšno pesem, ki še poje kakor kak valček. Kadar moli, si ogrne okoli glave neko sivo, s črnimi progami pretkano pokrivalo, okoli rok si ovije neka jermena, rabin si pa priveže na čelo kot nekako kocko. Potcin se pa prične mrmranje in njih molitve. V hišah ni nikakih podob, edina podoba, ki sem jo videl v kaki sobi, je podoba tempeljskega trga v Jeruzalemu. Tudi v templu nivideti kake podobe.; edino veliki lestenci in kaki or-namentični okraski. 2ide bi lahko smatrali kot prave nazadnjače; knjigo začne brati od zadaj in jo konča tam, kjer je naša prva stran. Tudi piše tako, da začne od zadaj. Koledar imajo svoj; novo leto zelo Svečano praznujejo. Na praznike se pripravljajo s strogim postom. Kristjanom dajejo lep zgled, kako se ima posvečevati praznike. Kakor sem že prej omenil, se židje drže Mojzesove postave, ki je dosti ostra. Tako sem imel v soboto priliko govoriti z židom, ki me je poprosil, naj mu zapalim svalčico; kaditi je namreč dovoljeno, ali po postavi ni dovoljeno vzeti vžigalice in si z njo prižgati cigaro ali svalčico. Nam bi to gotovo ne bilo všeč. Drugo. Postava zabranjuje jesti svinjsko meso, re-bivalcih; naj si prihranim pa še za v prihodnje kaj za naše cenjene bralce. Zimo že čutimo v Galiciji; na vso moč se sili sneg; na sv. Simona in Juda je od ene strani sijalo solnce, dočim je v mestu padal sneg tiste vrste, ki mu Gorenjci pravimo: "ta zapadni sneg". Kar se pa tiče živil, je pa tudi tu začela vladati draginja: pred tednom so tudi v tukajšnjem mestu upe-ljali krušne nakaznice, s čimer pa naši židki niso posebno zadovoljni. Bel eruh se je tu še dobil, če ne drugje, pri Židu prav gotovo. Tako, cenjeni gospod urednik, naj za danes končam. Hvaležen Vam bom, ako priobčite te moje vrstice v Vašem cenjenem listu, da bodo naši ljudje kaj zvedeli, kaka je ta naša toli imenovana dežela in se nekoliko seznani z njenimi prebivalci. V prihodnje Vam bom pa nekoliko popisal razne šege naših Ukrajincev ali Rusinov. Vsem cenjenim bralcem "Slovenca" in Vam iskren pozdrav. Zvest bralec Vašega cenjenega lista — Franjo Šolar. da so fantje izvohali čas lova. Naglo so drug drugemu to naznanili in so pobegnili. Gonjači so šli za fanti tudi na tuja zemljišča v hoste in gore. Večkrat je bil med njimi hud boj. Ujete fante so potem stražniki gnali, včasih trdo uklenjene, pod nadzorstvom graščinskih oskrbnikov ali pisarjev v deželni. n zgovoren ko Juri in da zna gosti ka jat, "koliko bi se Jliwei!! M'aii Mitia? L .Ct.f--—.-__Li-. > . ....... '' •kOf ivUui aibutii. .— .unovči nu.iao srce, ki ni moglo živeti brez opore, se je jjavezalo popolnoma na Miha, tako da Saj si renei, da je lahko!" "Seveda sem rekel," pravi Miha. "Kupiti je najtežje, naučil se boš pa je ta Rozalki časi rekel: "Ti si neum-[ precej." na, ker ne vzameš Štefana; ž njim lah-j "Oh, oče, od Sv. Andreja gre več- ko storiš, kar hočeš." A dekle ni hotelo nič slišati o tem, in Bi bilo dolgo, ko sta se zopet enkrat razprla. V Dolini je bil Štefan pri maši ž njo in z materjo; nazaj ju pa jii hotel spremiti, ampak je šel pit k fantinom. Od vina razgret pa jim j«; začel zabavljati in jih klicati na ko-"rajžo toliko časa, da «0 ga potisnili j>od klop. A ker se jim je otročje zdelo, da bi se tepli ž njim, so ga posadili zopet za mizo. krat kdo v Ljubljano; naročite vendar komu!" "Če bi je ne potrl," meni Miha, "bi ti jaz svojo posodil; a se bojim." "Oh, kar prinesi mi jo! Nič ji ne bom Storil." Miha mu je ustregel; a ni mu hotela tako piskati kakor Mihu, in to mu zopet ni bilo prav," "Ah, če bom vedno v postelji, zbo-lim še zares," je dejal četrti dan in zapustil izbo, dasiravno je bil sila slab "Ti moraš biti naš fant, Štefan," mu, Neprijeten dan je bil, in mrzel veter je potfta eden po rami. "Ti imaš srce, t vU-k'el. a kljub vsemu odsvetavanju je si hud, in roko, da udar.i, fantje, vze- koračil Štefan in se opotekal proti IV mtrno ga medse "Zdaj sem pa že čisto zdrav in dober," je dejal nekega dne Ožbetu, ki je prišel k njemu. "Tako lahko mi je v prsih kakor že zdavnaj ne." V postelji se je vzklonil in padel zopet nazaj. Ko pa je srečal Ožbe mater v veži, je rekel: "Ti, mati, pošlji po gospoda, pošlji!" "Kaj, tako hudo je že?" se je ta začudila. "Varna pot je zmeraj boljša." "Ce se le ne bo preveč prestrašil!" "Kaj se hoče! Jaz ne dam za njegovo življenje ne piškavega oreha." Mater pa so oblile solze, da si je s predpasnikom zakrila obraz. "Zgodi se lahko," pravi Ožbe, "da se na bolje obrne, toda jaz svetujem, kakor vem in znam." "Počakajmo še eno noč. Da bi vendar Bog dal, da bi prebolel." "Da bi Bog dal! Jutri pridem zara-na pogledat." Drugega dne navsezgodaj je zopet korakal Ožbe proti Šimonovini. Ono-stran Strme peči sreča starega Simona, ki je šel zamišljen svojo pot. "Šimon, kam pa tako zgodaj?" ga nagovori. "Ah, Ožbe, ali si ti? — Veš kaj, Ožbe? Ni te treba več pri našem Štefanu. Bog mu bodi milostljiv!" vzdihne mož in si obriše z dlanjo oči. "Včeraj ti nismo verjeli, da je taka sila, včeraj. Božja volja je tako. Štefana pa ne bo več nazaj." "Torej je res umrl?" "O res, res," tarna mož in pelje Ož-beta nazaj proti hiši, iz katere se je slišal glasen jok. "Oh, Ožbe, Ožbe," prijoka mati, ko vstopita. "Zakaj te nisem ubogala! Revež bi bil vsaj previden umrl!" "Le potolaži se!" je dejal Ožbe in ogledoval mrliča. "Štefan ni bil hudoben človek; grešniki smo pa vsi, in če se nas Bog ne usmili, smo reveži na tem in na onem svetu." "Oh, ubožec," vzdihuje mati, "kako naenkrat ga je vzelo! 'Mati,' je rekel še davi, 'zdaj-le se pa napravim, da grem k Rozalki. Harmoniko mi dajte sem! Kako se bo zavzela, kadar pri-godem gori!' Jaz grem po orgle, ta čas je pa umrl, oh, oh!" "Tako je, tako, Šimon," pravi Ožbe. "Smrt letos ne kosi samo otave, ampak tudi mlado seno. Ti pa tako misli, da je božja volja zmerom dobrotna. Bog nam časi doma kolo stare, da se med potom ne preobrnemo; mi pa smo hudi, ker nič ne vemo." XXIV. Tiho so sedeli zvečer po pogrebu Pečarjpvi in Simonovi skupaj pred hišo iit premišljevali, kako hitro se menjavajo izpreininjajo človeške razmere. Čirrt slastnejši je bil Štefan, tem rajša sta gj imela stgj-ša, in najljubši zet bi bj) Pečarki, kPF je bi! por »ittšeH in (JefeFPp spfs In im?! zs seboj odkrito preteklost, ne pa čudnm skrivnostnihr dogodkov, ki niso kar nič ugajali preprosti ženi. Deklici pa sta se držali objeti s solznimi očmi. Tolike osamelosti še nista bili čutili nikoli. Obema je bil ljub dobri Štefan, edini brat Anici in .Rozalki zvest prijatelj. A ne bo ga Več nazaj in tudi nekega drugega ne bo morda več nazaj, ki je tudi obema ljub in drag. Druga drugi sta se smilili in skupna žalost je utrjevala iznova staro ljubezen. '■Rcjihika, pojdi sem pogledat, kaj st; tako sveti!" se je oglasil Miha, ki se je bil ustavil na oglu hiše, držal dlan nad očmi in zrl prot' Do'iili, "Ali1 je mesec pot zgrešil, da »ocoj tukilJ vzhaja, ah kakor "yj ' . ...aj imamo vendar mlaj," pravi Dolino ,in Primoževi so mu povedali, da so očeta zopet vteknili v zapor, ker leti nanj sum, da bi bil zažgal. Prepirala sta se z Rožancem, in ljudje so baje slišali, ko se je Premec rotil, da mu bo kaj naredil. Pravili so tudi, da mu menda trdo gre pred sodiščem, ker ne more izpričati, kje bi bil takrat, ko je nastal ogenj. Mihov brat France je bil zelo žalosten, da je oče na tako slabem glasu in da je tolikrat zaprt, Miha pa se ni menil dosti. "Če sede en mesec več ali manj," je dejal, "to je pač vse eno. Oče se bodo že izvili kako, Rožancu se pa čisto prav godi." Tako je mislil Miha in ž njim veliko drugih, ki so v tej nesreči le videli kazen za izdajstvo. Stari lisjak Premec pa se je kmalu izkopal. Štirinajst dni so ga držali v preiskovalnem zaporu, a ker mu nihče ni mogel naravnost dokazati zlodejstva, so ga morali izpustiti.--- Kresni večer je že prisopihal po bližnjici na Strmo peč. "Ali ste že zopet tu?" ga je pozdravil Miha. "Nocoj bom spal na tvoji postelji, da boš vedel. — Pisanja ni še vedno nič." Miha je zmignil z rameni, in oba sta molčala. Prišla je Pečarka s hčerjo in tiho segla starcu v roke. Tiho so povečer-jali in šli prižigat kres na griček, kamor je bil znosil Miha drv iz gozda in butare, ki jih je bil izmeknil gospodinji. Izpod dima se je spel plamen in raz-lil žar črez temni les. "Oh, tako-le žari nebo na Laškem," je vzdihnila mati, "kjer se more ljudje in požigajo sela in vasi." Nihče ni odgovoril, vsak vtopljen v svoje misli. Rozalka je tiho zaječala, Miha pa je dregnil s kolom v ogenj, da so prhnile iskre naokrog, in segel po harmoniko. (Konec prih.) Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family'Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." POZOR ROJAKINJE I Odbor za teto 1916. Predsednik........... G«orge Stonieh. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John. Pelric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranicbar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak. Nespečnost ali insomnija je zelo navadna prikazen pri nervoznih ljudeh. Odpravite ta stan z rabo Severovega Nervotona (Severa's Nervoton). Kakor je videti po imenu je to zdravilo živčna tonika, katera se je izkazala zelo izborna pri zdravljenju duševne potrtosti, insom-nije ali nespečnosti, živčne onemoglosti, histerije in nervosnosti. Cena $1.00 v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Ad. NAPRODAJ LEPA HIŠA IN 2 LO-ti na."hribu" v Jolietu. Gas, voda in vse lepo urejeno. Proda se poceni, ker se misli gotpou^r seliti. Več pove uprav, "A, S," £t83 To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar. Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. Ali veste, kje je dobiti najboljie tot-so po najnižji ceni? Gotovo! V meioW Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prtk»r jene klobase i« »ajoknsnejsc anrt Vse po najnižji ceni. fridite torej a poskusite nase meso. St Nizke cene in dobra postrežba naše geslo. Ne pozabite torej obiskati naa » našej mesnici in groceriji na v of«* hi Broadway and Granite Streti Chic. Phone 2768. N. W. Phone Hi* STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, dj* in firnežev. Izvršujejo se vsa b®*" varska dela ter obešanje stenske!* papirja po nizkih cenah. A lexander Chi. Phone 376 §J N. W. JOLIET, H^ Na I Ui 120 JeffeTson St Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fin* ^ mača in importirana žganja in vW ter prcxlajem dišeče smodke. j Se vsem priporočam v obilen ob®* 1014 North Chicago St., Joliet, Naznanilol Slavnemu slovenskemu in hrvtUk. mu občinstvu v Jolietu naznanjam, d ^ ^ ^ clay Sta_ Both Telephone8 ^ JOLIET, ILti&fi sem otvoril svojo ' PIVO V STEKLENICAH, carjevi hiši. teža sama na ',eVi ga je. Rozalka, "to je ogenj." ""Toda krstiti (ft tnoraiVio, preden bila oslabil«, ic, pljučna bolezen se je! Na ta vzklik je prihitela vsa družba triu danit) pravico hoditi krog naših J bila shujšala. Ves onemogel je prile- j gledat, kako -c žari obzorje za Doli-deklet,1' meni drugi. "He, Štefan, čez zel na Strmo peč, kjer so se ga kar naša dekleta jih ni. Saj jih vidiš v ustrašili. Ko pa se je bil tukaj neko-cerkvi. Rdeča pa bela so, oči pa črnih ' liko odpočil, se je zopet poslovil z o-kakor muren. I tožnim smehom in odšel, opirajoč se "Zala dekleta, Bog jih živi!" pravi na Miha, in doma se je zopet ule„ Stefan in piie pogumno. "Pa vas tudi, j Po Ožbeta so poslali, in on mu jc ne v j •no. Gori! se je slišalo iz več ust, in v tem trenotju je izginil dvom, ko se je visoko po nebu spel mogočen plamen in rdečesiv oblak obdal svetlo jedro. "Ubogi ljudje!" je vzdihnila Anica; fantje, če ml- vzamete za svojega!" j dajal zdravil in mazil, "le za tolažbo,' Miha pa je upiral oči v Veličastni pri "Halo!" vpijejo fantini in ga obje- pomagalo ne bode," je pravil drugim.' zor in majal z glavo, inajo "Zdaj pa pet bokalov vina naj SkrTSno mu je stregla sestra; Rozal-j "Na Gorici je/' reče zamolklo. "Na mizo!" ukazuje poglavar. "Na sredo ka pa je prišla večkrat vprašat, kako Gorici gori, nikjer drugje. Dolina leži enega in na vsak ogel enega. Danes mu je, in kadar nje ni bilo, je prišel niže, pod goriščem, in najbolje razvi plačuje .Stefan.",. \ zvečer Miha in nfu malo zagodel, ker dim iz te črne lise v ognju. To je Pili so in pili, da je težka postala je bil sam že tako od moč, da je komaj šop Rožančevih smrek,'ki napi po-Štefanova glava; a če bi se ne bil bal, držal harmoniko. i dnevi branijo, da ne vidimo naše \ a--i. kaj bodo rekli doma, bi bil še ostal v| "Rozalka!" je dejal časi, kadar ga je Jaz tečem doli." * veseli družbi. Tako pa se je odpravil obiskala, "saj meni ni tako hudo. Nič' "Kaj pa hočeš doli?" ga zadr#\ijc< proti večeru, in ko so ga bili spremili me ne boli nikjer; samo slab sem, ker Pečarka. "Ali boš gasil, ko bo že vse fantje do konca vasi, jc sam ukal in vedno doma tičim V postelji. Pa do-' pogorelo?" omahoval proti domu. kler so večeri hladni, naj bo le še ta-1 "Kaj pa naša hiša!" Simonovi so,bili v velikih skrbeh za- ko; kakor hitro pa potegne gorkejši1 "Tu gori 'slama in les, in v dveh u-radi njega. Anica je prišla vprašat na veter, pridem v vas. Le verjemi mi: rah je vse končano. Kar gori, tega Strmo peč, če je gori; in ko ga le ni najhujše bolečine trpim zato, ker m if ne otmeš." bilo. je prišel oče sam. ' ne privoščijo tobaka/' j "Res je," pravi Miha. "S takim pla- "O ti nadloga!" je vzdihoval. "Kaj j "Le zdrži se ga, Štefan," jc dejala menom naša hiša tudi ne bi gorela, praviš, mati, kje je, da ga ni toliko Rozalka, "potlej ga boš pa toliko več." I Pri Rožancu bo. Hvala Bogu, da ni časa domov?" J "Vsak dan po dve pipici bi mi nič vetral" "V krčmi se je zapoznil," pravi ona nr škodilo. Toda, če ga nočejo dati, j Dan poznejej e že prišel Ožbe pove-"Toda dolgo pa res izostaja." 'naj ga imajo. Saj jim bon} kmalu u- dat, da je vse pohištvo Rožančcvo na "Oh, ti otrok, ti! Kakšne skrbi mi šel. Škoda je, da ne morem v Dolino Gorici pogorelo: hlevi, podi in hiša, napravlja! Saj mu ga privoščim po- iti. Ali veš, Rozalka, da me fantini j i:i da sumijo, da bi bilo zažgano. novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«> > imam največjo zalogo svei**" hega mesa, kn.ni.«-'- in »» , ...n klobas, vse vrst« .crije in drugih predmetov, ki sp« dajo v mesarsko in groserijsko pod ročje. Priporočam svoje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčisteji in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John IT. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St.. Joliet. I! Rojakom pri^rogamo sledeče blago. Kranjski ~rinjeveC( zaboj (12 steklenic) za ...................... Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ........................ Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............. Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za................... Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $1°-®J Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................fl Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za............................. Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ................... nt Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic)' za ....................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov i« 50 galonov, galon po...................j.......................... Z naročilom ie poslati Money Order ali Bank Draft — Pišite v slov«9* skem jeziku'na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois Hi, iiški iui "N liček časi, kaj pa to! To me ne bo doli pričakujejo? Pobratil sem se bil : "Temu vragu ravilo na beraško palico. Ampak njimi, in krstili so me. Krepki fantje, o mraka naj bi prišel domov!" 'pa so, tO se mora reči, in veseli v drtt- "Posedite malo!" pravi Rozalka, ščini. Pogovorili smo se, da pojdemo "morebiti pride kmalu." | vsi vkup v drugo vas, da se malo pola- "Tako ti misliš? Da pride? Oh, da samo. Pa zdaj že ni nič." bi bilo le res!"- I "Oh, Štefan, ali ti tako dopade rva- "Nič se n« )?ojte, oče!" tolaži Miha nje?" "Štefanu s^ dobro godi. Nemara je ! "Ti tega ne razumeš, Rozalka; toda ie pijan ali pa se celo pretepa v Do>- fant mora imeti srce, če hpče biti kaj lini." j prida. Jaz moram pa porabiti svoj "O jej, jej, Miha! Torej ti misliš, da čas. Bog ve, kako kmalu bo fantova-se pretepa? Oh, Bog na.s varujl Pa nja konec! Kaj, Rozalka? Kadar bo je že tak kakor ogenj. Kar trgal bi žito spravljeno, pa pojdeva k župniku, naj pa le zgori!" je se in zabavljal, ta otrok." A Štefana le ni in ni. je-li?" "Oh, le glej, da ozdraviš!" je dejala Miha I" pravi Simon črez nekaj ča- Rozalka. Štefanu pa jc prihajalo ved-"polič vina ti plačam, kadar hočeš no huje in huje. rekel Miha v svoji krščanski ljubezni. "Miha, Miha, kako pa vendar govoriš!" ga posvari Pečarka, "Mati, ali ni ta hudoba izdal našega Jurija?" "Če se je pregrešil, ga bo kaznoval Bog; mi pa ne smemo nikomur nesreče želeti." "Zakaj pa gada ubijem, kadar se na solncu greje?" "Človek je pa človek." Mihu pa ni šlo v glavo, kako da bi to ne bilo prav, enako z enakim plačevati. "Stari ljudje so vsi otročji," je mrmral med zobmi in šel na svoje delo. Prihodnjo nedeljo pa jc šel Miha v Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje EAGLE EXPORJ anwHE - n i- ..." ter je najboljša pijač« E Porter Brewing Company 0t» tdtfou 405 S. Blufl St.. JoUtt H