23. številka. Ljuhljana, četrtek 29. januarja. XIII. lelo, 1880. SLOVENSKI NARO Izhaja vsak (lun, izvzcm^i ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejem« ti H avstro opcrskc dežele za celo leto 1K gL, M pol leta 8 #1. ** četrt leta 4 jrld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto l.f tfh!., za četrt letu .'5 k1«'- >0 kr., za en mesec 1 pU\. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina i/naša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol' h in M dijake \elja znižana it na in sicer: Za Ljubljano za četrt leta *J gld, :0 kr., po pošti prejemati /a četrt leta 3 gotd. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr, če se oznanilo enkrat tiska, S kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — U r e d n i š t v o je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši št. 3 gledališka stolha". Oprav niš tv o, na katero naj «e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t,J. administrativne stvari, je v rNarodnej tiskarni" v Kolnianovej hiSi. Sodništvo po Slovenskem v bud-getnem odseku državnega zbora. Z Dunaja 27.jan. [Izv. dop.| V budgetnem odseku sta se pri obravnavi justičnega ministerstva oglasila dr. Klaič in dr. Vošnjak zarad valjenja narodne ravnopravnosti v sodnijskih uradih. Dr. Klaič se je pritožil, da po Dalmaciji sod-nije v italijanskem, mesto v hrvatskem jeziku uradujtjo; dr. Vošnjak pa je dokazal, da Icljubu mnogim minister skim ukazom večina Slovencev Še vedno pri sod-nijahne najde spoštovanja svojega Jezika, in da se protokoli s slovenskimi strankami pišejo v nemškem jeziku na veliko kvar pravosodju. Na Kranjskem je sicer v tem oziru rr.ajbeno bolje, ker so tam zlasti mlajši uradniki slovenščine tudi v pisavi zmožni, a tem slabše je po sosednjih de/.elah. Največ krivo tem napakam — pravi govornik — je predsedništvo graške deželne nad-sodnije, katero ima posebno antipatijo do vsega slovenskega. Zato je občna želja po vseh slovenskih de/Ha h, da bi se ustanovila deželna nad-fiodnija v Ljubljani, tržaška pa bi se Jehko odpravila. Minister S t r e m a y r odgovarja, da kar ae tiče uradovanja, ima tri načela: 1. Na vsako ulogo mora c. kr. urad odgovoriti v tistem deželnem jeziku, v katerem je uloga spisana; 2. Zapisniki morajo pri vseh c. kr. sod-nijah pisani biti v tistem deželnem jeziku, katerega s t r a n k a g o v o r i in 3. končna obravnava se mora vršiti v tistem jeziku, v katerem so zapisniki spi- sani. Minister trdi, da se na Kranjskem vse tako vrši in da je on mnogo aktov s Kranjskega v rokah imel, ki so slovenski spisani. Dr. Vošnjak ugovarja, da se po gori navedenih principih ne ravna pri Slovencih; na Štajerskem so slovenski zapisniki bele vrane, na Koroškem pa se samo nemški, po primor skih deželah samo italijanski uraduje. G. minister naj tedaj precej svoje principe proglaša, od predsedstva graške nadsodnijo pa naj zahteva, da tudi predsedništvo dostavi izrek svoje dobre volje; sicer bodo vsi mi niste r-ski ukazi le bob ob steno. Pri tej priliki je g. minister omenjal, da uradi mej soboj morajo vendar v enem državnem jeziku poslovati, na kar sta gg. Klam-Mar-tinic in Zeithamer odločno protestirala, da bi se češki jezik v čeških deželah smatral le kot nekaki inferiorni jezik. Končno je še dr. Vošnjak vprašal, zakaj se nij nobena svota v proračunu postavila za zidanje nove dvorane za porotne obravnave v Ljubljani. Minister odgovarja, da se uže razprave o tem vrše, da pa načrti za zidanje še nijso došli od graške nadsodnije. Od Francozov se učimo umno gospodariti. vi. Slovenci, ustmiorimn si napredoval ne šole za našo mladino. (Dalje.*; Na Francoskem se učenci v vseh šolali od 14. leta naprej uče namesto turnanja ekser-eiranje. Tudi pri nas bode ekserciranje z vojaško disciplino ne le pripravljalo za vojaški *) Glej St. 21. „Slov. Naroda". Oh c ti no in sub.ektivno. VII. Milostiva gospa! Osem naglavnih grehov imamo Slovenci, drugi krščansko-katoliški narodi jih imajo le sedem, kakor smo se učili v šoli, ko smo še bili mali. Bog nas varuj, kako le pridemo ravno mi do osmega naglavnega greha, še sedem jih je preveč na svetu, kaj še le osem! Da, tako je, in žal, da nij drugače! Drugi narodi spoštujejo sami sebe in imajo zato le sedem naglavnih grehov, mi pa jih imamo osem, ker se le preveč sami zaničujemo in smo le objektivni Slovenci, a sub jektivno grešimo vsak dan proti zdravemu razumu in proti človeškej pameti, katera nas jiči, da ne smemo nikjer zanemarjati prirojene nam pravice in ne za las terena odstopiti protivnikom narodnosti naše. V načelu, t. j. v teoriji, smo res Slovenci, v praksi pa še nijemo, do tega imamo še daleč. Le pomislite, gospa, da je dr. Lovrenc Stein prav lepo znal razvijati načela narodnega gospodarstva v teoriji, t. j. objektivno, kako je pa subjektivno gospodaril, to vemo vsi, in vi milostiva ste menda uže tudi kaj slišala o tem praktičnem gospodarju, od katerega se UČš naši juristi gospodarjenja tam na Dunaji. Ko ne bi žalostno bilo to vse, bi se Človek mogel nasmejati tej ironiji iz celega srca, ali je žalostno za Lovrenca, da je tako zgrešil pravi pot na polji gospodarstvenom, in žalostno je tudi za nas, da tavamo sem ter tja oblo/eni z osmim naglavnim grehom po svetu okolo, pa se ga ne moremo znebiti in otresti pri najboljšej volji. Čitam uže od leta 1855. slovenske časnike, in resnično vam povem, da me ny razjezila uže dolgo nobena reč tako, kakor dn stan, ampiik tudi dober upliv na nravnost imelo. — Vojaške vaje zna *sak, ki je svoja tri leta pri vojaščai doslužil z vspehom. Nemškega jezika se nič ne strašimo; koristil nam bode. — (Zdaj se celo Francozi „švabščino" prav pridno uče in se ne bojijo za svojo narodnost.) Bolj škodljive in nevarne so slovenskemu narodu nemške navade in nemško mišljenje; tem naložimo visok colj, nemški jezik pa se učimo! Pod umnim gospodarstvom razumevam polj edelj stvo (ki pa se naj ne uči po zimi) živinorejo, kletarstvo, gospodarske račune, gospodinjstvo, sploh vse, kar utegne prihodnjemu gospodarstvu dejansko koristiti. Nauk naj ne bodo teoretičen in sistematičen, ampak praktičen, ki se bode oziral na krajne okoliščine. — Mladeniči naj se vadijo tudi javno govoriti o umnem gospodarstvu. Petje je mladeničem ravno tako potrebno, kakor deklicam. Noben predmet nema takega upliva na zmernost, nego higijajna z matematiko; sploh je za praktično porabo vsake vede treba matematičnega izšolanja uma in volje. Razumna odgoja naj se uči v poslednjih letih, pa ne po kacem sistemu (na pr. ller-bartovem). — Tretje in četrto poglavje H. Spencerjeve knjige o odgoji bode praktičnim potrebam večjidel zadostovalo. — O odgoji so nemške knjige večjidel slabe, nerabljive za življenje; Angleži in Francozi so spisali mnogo izvrstnega o odgoji in o naravoslovji sploh. Za razvoj močne volje nij boljšega sredstva, nego matematično izšolanje duha in stanovitno v s p e š n o delo. Učitelji n a j dan vest, da se je v ljubljanske]' čitalnici ple-1 salo po nemškej komandi. Da, če bomo mi sami z nemško metljo zmetali slovenščino iz narodne čitalnice, kam pa pridemo? Tožimo se, da ne gre to, da ne gre ono, kakor bi moglo in moralo iti, a sami nič ne storimo, ampak čakamo ko fatalisti boljših časov, katerih pa ne bomo dočakali nigdar, če se ne poboljšamo in ako nas pamet skoraj ne sreča. Na gospodarstvenom polji nam gre vse navskriž, kakor da smo se od doktora Lovrenca naučili delati „banke", na narodnem polji pa tudi ne bo šlo, ako se ne poprimemo dela vsi, kolikor nas je starih in mladih, ako ne bo storil vsak svoje dolžnosti v odločenem si delokrogu — ako ne bo postavil vsak nas svojega moža. Na naše prvake in zastopnike se ne smemo nigdar preveč zanašati, ampak mi od z do laj moramo pritiskati, potem bodo mogli tudi pr- Slavnostni govor. .'». Sviranje na Havti. 4. Deklamacija. 5. „(dasi domovinski- poje možki zbor. C. Ples. Začetek točno ob 8 uri zvtver. Vstopnina za ude 50 kr.; za u«l»* / družino 1 gld.; za vsacega neuda 1 gl. K tej veselici vabi odbor. — (V sežanskej čitalnici) bode dnt; 1. februarja veselica z deklamacijo, petjem, glasbo, plesom in igro „Mickina svatba". — Začetek ob 7 */■ uri zvečer. Vstopnina 50 kr. za osobo. K tej veselici uljudno vabi Odbor. — (M oz irska čitalnica) vabi k „ besedi v spomin Val. Vodnika", katero napravi v nedeljo dne 1. svečana t. 1. Spored: Pozdrav predsednikov. Slavnostni govor v spomin Val. Vodnika. Tombola v korist stradajočim Istra-nom. Petje domačega pevskega zbora. Končno ples. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilnej ude-ležitvi vabi najuljudneje odbor. — (Iz Celja) se nam piše 24. jan. da sta v tamožnjej fabriki za plinovo svečavo dva delavca Urh in Trnovšek zadušena najdena bils, najbrž vsled svoje neprevidnosti. RoMlatno. Prečastito bralce. „Slovenskoga Naroda" opozo-rujemo na denašnji inserat „prve ogerake zavarovalne družbe". Zahvala. Najtoplejšo zahvalo izrekam prijateljem iu vsem blagomislečim, ki ho mojemu dragemu bolnemu očetu, gospodu dr. Antonu Potočniku, mestnemu zdravniku v Metliki, SnbiVO sočutje in pri sprevodu njegovem ne 25. t. m. zadnjo čast izkazali. Metlika, dnć 'JG. januarja 1880. (42) Oton Potočnik, prfslužnik kr. sod. stola v Ogulinu. Zahvala in spričevalo. Blagoroducmu g. G. Kor doku v Slovenjem Gradci! Čast mi je naznanjati, da je vaš železni •ir-u.p, kateretra sam dovolila rabiti svojima 2 deklama proti bledici, obema izvrstno pomagal. Ne moteni si kaj, da ne bi se vam za prirejevanjo tega izvrstnega zdravila zahvalila iu je vsakemu priporočila zoper jednake bolezni. Na Urši ne j gori dne 4. decembra 1879. Ana Plešinčnik. Prijetno je podpisanemu potrditi g. Q. Kordeku, lekarju v Slovenjem (iradci, da je njegov železni •ir-u.p, kateri sem prireja, mojej soprogi vrlo ko- ristil, ko je trpela za brezkrvnostjo. Tri sklenice je porabila in popolnem ozdravela. Priporočam tedaj toplo vsem ta železni sirup- V Marenbergu dne & decembra 1879. Fran Steiner, trgovec. t sktenira ». Zaloge imajo: V Ljubljani; bratje Krisper; r Marihoru: J. C. Bankalarl, lekar; r Slovenjem (iradci: Kordek, lekar. (34-2} Pri Slona : Sonnenoerg & Friediuan, v ii sr P. I II Hl I. i : A br. itit G Pri l>i«\ar*kein iz Tr.ti a. Tujci. 25. jaguarja. (} of Lichrrnberg iz Dolenjskega. K.imže. Liles, II rcn, Fendnch, i/. Dunaja. I o\vy Bchfl er, Iv gel iz Dunaja. (boru: tir goric, It > dom 30 9>m ■ B • S p * 5*3---- 1 ^"o S 3> 3< . - rr c o . * * o C." &. o. . . 9 B «2.. c 2. • • ■ r* • < < • • • V* • mk CD »S ......M o m C o 1 rji M Os ^ BD --i --i ja 3 3 3 3 3 3 3 ii i: i- ii O O -n o' 3 3 3 -I s I p* a. to 13 » T! N<*J (I 1' -F a s. „. cs S< šrg 1 5j tč b S i i* M H" m H »i •-« *C y Okrajni zastopniki za to zavarovalnico se sprejmejo v večjih krajih Kranjske in spodnje Štajerske. IzdateU in urednik Makso Armic. ' Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".-- Angležem se mora v ni* finu Se slabeje poditi kakor povedo, ker iz samega Kabula piše oticijozen dopisnik časnika „Times", da se prav tesno pretresava misel, Afganistan pustiti. V ta Moten naj bi kraljica izdala manifest, di se Angleži umaknejo, ker so le proti Šir-Aliju vojevali, ne proti Afgancom. Dopisi. ■z Idrijo 20. jan. [Izv. dop.] Interpelacija visokorodnega gospođa kneza Ernst \Viti-dischgriitza vzbudila je mej ubogimi našimi rudarji n e p op i si j i v o veselje, ker vse uže teškim strem pričakuje odrešenja. Prišla pa je ta Interpelacija, hvala Bogu, ravno še "o pravem času, kajti komur je sedanje tu-Jjajšnje življenje znano, ta ve, da ubogi rudar ne le samo govoriti, ampak tudi po svoje uže več misliti nij smel. Zato pa ubogo ljudstvo vedno le na tihem vzdihuje in prosi: „Rcši nas o Gospodi" — Letos ima naš rudnik .TOOletnico oblin jati, odkar je popolnem cesarski postal, kajti leta ].r)80 prevzel je rudnik nadvojevoda Karel, kot naslednik in ded Ferdinandov, a izpoznavši važnost njegovo, razvidi kmalo, da rudnik v rokah mnogih posestnikov ne more donašati zaželjenega dobička, tedaj prevzame ravno V tem letu še mali del rudnika, ki je bil last privatnih. Takrat se je razglasila tudi nova postava — nov rudarski red za Idrijo, s katerim so se tedanje razmere uradnikov in rudarjev tako uravnale, da se je slehernemu pravica godila, ter se je splošni mir in red zopet povrnil v idrijsko rudarstvo, Tudi denes si sleherni prebivalec našega mesta srčno želi uže miru, in da naj bi se ubogim delavcem zaslužek vsaj za toliko izboljšal, da bi jim bilo mogoče pošteno živeti. Naše prepričanje pa je sedaj tako trdno, da nas nobena stvar od tega prepričanja odstraniti ne more, in mi stavimo v visokorodnega kneza vse zaupanje, da nam bode on z druzimi poslanci do resničnega izboljška pomagal, ter da on o tej zadevi nij se zadnje besede govoril, zato uže najprej vskliknemo: Bog naj mu povrne, Bog naj ga blagoslovi za to blago dejanje! — Kakor hitro smo brali v „Slovenskom Narodu" izvrstno Interpelacijo, poslal je brzo g. župan v imenu idrijskih prebivalcev knezu sledeči telegram : „V imenu vseh rudniških delavcev idrijskih si usojam Vašemu Visokorodju za interpelacijo najtoplejšo zahvalo izreči. Naj vsemogočni blagoslavlja Vaš blagi trud za uboge in liudostiskane ljudi." K Dunaja 25. jan. [ Izv. dopis. | Kako, da se tako dolgo ne zve, kdo bode naučni minister, če ravno se je uže pred nekoliki dnevi slišalo, da bode jeden izmej nam prijazne av-tonomistične stranke? Zadnjič enkrat sem v dopisu rekel, da je ime tega moža še tajnost najožjega kroga. Denes pa čujem, da niti to ne, temuč da v tem hipu morda niti sam Taaile ne ve zanj. To pa za to ne, ker ministre izbira — cesar sam. Izbor ministrov je prerogativa krone in dvor je baje vselej izbiral izmej več predloženih jedne ga. Tako je tudi zdaj predložil grof Taalle več imen cesarju; izmej teh bode jeden izbran. Mej temi se je uže jeden, ki je uže izbran bil, odrekel, da nehče: namreč grof Ho h en -\vart. Njega je Nj. Vel. cesar pri onej priliki, ko je tako dolgo govoril ž njim (kakor sem vam pisal), vprašal, da li hoče sprejeti naučno ministerstvo. Ilohenvvart se je zahvalil. Sodijo, da hoče on še le potlej v ministerstvo vstopiti, kadar Stremavra več ne bode in ne problematičnih pkoalicij". Ilazumljivo. Zdaj se res M ve. kje je tista stranka v parlamentu, v imenu katere je Stremavr parlamentarični minister. Govori se pozitivno, da mej prodloženci je bil tudi mariborski slovenski poslanec baron G o d 1. Ko bi cesarjev izbor nanj padel, menda bi si pač imeli Slovenci čestitati. Za gotovo se sme pričakovati, da tudi Stremavr ne bode več dolgo pravosodni minister, ker ravno v njegovoj stroki gre za i/vedenje jezikove ravnopravnosti zlasti za Slovane, a on bi v nasprotje ptihajal s svojo preteklostjo, ko bi jo izvajal. Temu bode s tem v okom prišel, da bode odstopil, ali da mu bo slovo dano. Iz Radovljico 20. jan. (Izv. dopis.j Nij dolgo kar smo čitali v „Slovenskem Narodu", da je bila pri nas „soareja" za blag namen, in da se je v občno zadovoljnost končala. V istem dopisu je bila tudi želja izrečena, da bi se ustanovilo „bralno društvo" ali „čitalnica". Daj Bog, da se uresničijo lepe dopisnikove nade v prid domovini in narodu našemu! Dne 7 februarija imamo v prostornih dvoranah gospoda grofa T burna ples. Čisti dohodek je namenjen mestnim ubogim. Morebiti, da se spomnimo tudi stradajočih Notranjcev in Istrijancev. Komite, na čelu g. grof T h um, neutrud-Ijivo dela, da bi vsem ustregel, in do zdaj je to nalogo častno rešil. Žal, da se dobe še ljudje, kateri jednakim napravam kljubujejo in polena pod noge mečejo. Posebno jeden tukajšnjih gospodov, („Slovenskoga Naroda" bralcem znan od zadnjih volitev, kot ljut sovražnik našega naroda), kateri, ne da bi sam kaj napravil, ampak še to podira kar drugi zidajo, silno se usti nad komitejem, ker je nekatere, kateri so njemu trn v peti, tudi vabil. Gospod, ostani doma! Iz Trtta 20. jan. |Izv. dopis.] „Htsto-rične pravice" imajo naši Italijani vedno na jeziku, kadar se tiče kaka stvar Trsta a ne okolice. Trst je res imel v Avstriji toliko pravic, toliko, kot nobeno drugo mesto države. Tržačanje so bili vojaščine prosti, ali {spodkopavali so toliko časa zemljo, na katerej so stali, da so se sami v jamo zvrnili. Okoliški bataljon, kinč Trstu, moral je njim na ljubo na nagloma odpravljen biti, kajti lahoni so vse žile napeli, kar jim je takratni namestnik, nemški general Moring pripomogel, da je bil slovenski bataljon razpusčcn. Bali so se Lahi slovenske puške kot vrag križa, Denes pa uže morajo biti Tržačanje tudi sami vojaki. To se ve, ob resnem času vojne, kakor za okupacije Ilosne, so nekateri naši Lahi iz boljših družin tako italijansko bralni, da brž preko meje v Italijo fugo potegnejo boječi se vsake vojne sapice Intiigi-rati, zarote delati, zavratno napadali, to zna Lah, ali kože na prodaj nesti, tega ne, boji se. In temu elementu so nas Slovane toliko let žrtvovali v gospodstvo? Mestni lakonski magistrat tržaški je okolico slovensko obropal vseh prejšnjih pravic; odvzel je okoličanom samostojne župane, ter namestil jih z osobjem, ki večjidel ne umejo slovenskega. Prišel je čas, da se bode svobodna luka opustila, kar se je uže po drugod zgodilo. Tukajšnje politično društvo „Progresso", organ one stranke, katera črez Adrijo škili, sklicalo je občni zbor, v katerem se je pretresavalo, mej drugimi tudi to: More li država brez dovoljenja zastopništva Trsta odvzeti ta dolgoletni privilegij brez volje ljudstva? Pa kdor je v mestnem zboru poslu'al protest okoliških vrlih poslancev, ko se je od Lahov barbarsko po njih pravicah mahalo, reče zdaj: denes tebi, včeraj meni. Denes se sklicuje ona stranka na historično pravo, katera je pred malo leti teptala enake historične pravice drugih soobčanov v blato. Da bi se bila laška stranka pravično držala, vsakemu svoje pustila, morda hi bilo v Trstu denes drugače in ne bi vznemirjal pok petard poštenega prebivalstva. Domače stvari« — (V narodnoj čitalnici ljubljanskoj) bodo dne 1 februarja slavnostna beseda s plesom. Program besedi: 1. A. Ilaj-drih — „Jadransko morje", moški zbor. 2. a) Mendelsohn - Rartholdi — „Jesen", b) Franjo Gerbid — „V noči", dvospeva gospe Milke Gerbiceve in gospe Engelhilde Lavričeve, na glasoviru spremlja gospod Franjo Gerbid 3. Ch. Beriot — „Fantaisie ou Scene de Ballet", za violin in glasovir, igrata gospod Viktor Parma in gospica Marija Orlova. 4. Mendelsohfl Bar-tholdi — a) BMesec", b) „Spoved", samospeva gospe Engelhilde Lavričeve, spremlja na glasoviru gospod Franjo Gerbid. r>. Ch Daneta —* „Symphonie concertante", za dva violona in glasovir, igrajo gospod Viktor Parma, gospod Anton Klein in gospica Marija Orlova, 0. Maier-beer — „Pesen pažeta", iz 1. dejanja opere „Mugenoti", poje gospa Milka Gerbićeva, na glasoviru spremlja gospod Franjo Gerbid« 7. Dr. Benjamin Ipavlc — „Kdo je mar?" veliki moški zbor se samospevi za tenor, bariton in bas, pojo gospodje Meden, Pucihar in Valen-tiučič, na glasoviru spremlja gospica Marija Orlova. Po besedi izborni ples, pri katerem gode gledališki orkester pod vodslvom kapelnika gospoda Majorja. Začetek točno ob S. uri zvečer. Vstopnina za drušivenike čitalnične DO kr., za goste po društvenikih vpeljane 1 gld. — (Tiskarsko izobraževalno društvo) je imelo v soboto 24. januarja svoj redni občni zbor. Predsednik g. V. Arzelin je poročal o delovanji odbora za leto 1879, omenil jo mej družim tudi, da je, akoravno se je iz blagajnice za bolne v preteklem letu mnogo izdalo, vendar premoženje narastlo od 5202 gld. na5690 gld. Blagajnica izobraževalnega oddelka je isto tako v dobrem slanu. Društvo ima več sto knjig obsegajočo knjigarno, ravno tako je družabnikom na razpolaganje mnogo časopisov vsakovrstnega obsežka. — Za društvenega zdravnika je bil zopet dr. K"osbacher sprejet. Pri vol it vi novega odbora so bili izvoljeni naslednji gospodje: V. Arzelin, predsednik; A. Pucihar. nj"ga namestnik; A. Bonač, Triiger, zapisnikarja; J. Kozel, K Spa-tzek, denarničarja; F. Hribar, It. šeberf knjižničarja. — Končno se je g. predsedniku V. Arzelinu za njegovo neutrudliivo in mnogoletno delovanje v prospeh društva, kakor tudi vsem gospodom založnikom tu izhajajočih časopisov za brezplačno pošiljanje listov, izrekla zahvala. — (Občni zbor ljubljanske „Mari j n e bratovščine") se je vršil pretočeno nedelo v mestnej dvorani pod predsedstvom predstojnika g. Itegalija v navzočnosti kakih 100 udov. Predstojnik gosp. Regali poroča o društvenem delovanji 1. 1879. Društvo je štelo konec 1879. leta 447 možkih in 1393 ženskih, bodo v ozkej zvezi s starši naših ni 1 a d e n i 1 e v in deklic, da jim d a j n dobre praktične nasvete, kako na-napeljujejo svoje otroke k delu in lepemu vedenju. — Naj se tudi na vsak mogoč način pri našej mladini čut do po stenja in časti razvija in porablja za odgojo. Mnogo bodo koristilo, če e vpeljejo javne skušnjo, ter za lepo vedenje v šoli in doma in za izvrstno napredovanje v težjih predmetih darila razdele, (kar store praktični Angleži in Francozi v vseh srednjih šolah\ — Izid skušnje in imena najizvrstnejših se potem objavijo v v časnikih. — Potem ne bomo imeli na deželi toliko neotesancev, ki bi se ne bali ječe, ker dobe ondi „košto in kvartir zastonj". — Kdor ume čut do poštenja in časti v šoli dobro porabljati, bo tudi brez šibe dobro podučeval. slab pedagog pa tudi s šibo ne. Francozi ne rabijo šibe v nobenej šoli, odgojujejo pa dobro. Vsa inteligencija, duhovna in posvetna naj skupaj na to deluje, da bode mladina ondi več in boljše veselje našla, kakor v krčmah in drugih gnezdih sedanje divjosti. Mladina se naj na vsak mogoč način (z društvi, pesnimi itd.) od obiskovanja domačih krčem odvraća. — Mladina je polna življenja in hoče družbo in veselje imeti; če se jej ne da drugod, si ga poišče sama, kjer ga dobi, v krčmi. — Naj se ustanovijo časi v letu po praznikih izleti, pri katerih se pa ne bode kričalo, kakor časi pri sedanjih šolskih veselicah, ampak po vojaški po malem v redu marširalo in pelo mimogrede. - Od udeleževanja izletov se naj izključijo učenci, ki se slabo vedejo. Da se vživi čuvstvo za štedljivost, naj se vpeljejo povsod šolske hranilnice. Fran-cozje so je tudi vpeljali leta 1874, kojih nasledek je bil, da so vložitve v hranilnice od 573 miljonov leta 1874 na 1010 milijonov leta 1878 narastle! (Dalje prih.) Iz državnega zbora. V ponedeljek se je odločila osoda vladne predloge glede zemljiškega davka. Sprejet je bil Lobkovičev predlog, da se vladna predloga izroči nazaj davkovskemu odseku v zopetno posvetovanje, s 558 glasovi zoper 142 glasov; pri tej seji vodja finančnega ministerstva nij bil navzočen, a nadomestoval ga je drug sek- J ijski šef, kar je uže naprej svedočilo, da rt»da svojih davkovskih predlog nij hotela več ogovarjati. V tej zadnjoj seji sta govorila oba noročevalea, za večino poslancev Krzeczunovicz, 'a manjšino Schaup. Poročevalec manjšine se 'e neuspešno trudil, da bi navel razlogov za »-prejem vladnih predlog: nasprotno je poslanec Krzeczunovicz stvarno zagovarjal predlog Lobkovičev in svoje razloge podpiral z mnogimi •kti. Dejal je, da so tudi Poljaki za „brzo" uravna nje zemljiškega davka, zato, ker nema jo zdaj nobene podloge za zemljiške knjige. Ker mu je dvorni svetnik Beer očital, da je poročevalec večine zagovarjal 1. 1872. kontingen-tiranje zemljiškega davka, odgovoril je Krzeczunovicz, da je hotel tačas, da bi se za vsako leželo odločila davkovska kvota, in da bi se ta davkovska kvota razdelila na podlagi deželnih zakonov, ker dežele so pozvane, da sodijo o svojih razmerah, a ne središče — državni zbor. Manjšino državnega zbora, ki ie doslej po novinah zmirom sumičila večino, da hoče ta uravnanje zemljiškega davka zavleči, ker se boji večjih davkov, je poročevalec večine dobro pičil: obrnil je orožje in očital manjšini, da je za vladno predlogo iz scbič-n i h uzrokov, ker bi se preje kot mogoče rada iznebila nekoliko davka. Začasno se zemljiški davek ne sme razdeliti, rekel je poslanec Krzeczunovicz, nego se mora ravnati po zakonu od leta 17f>9., ki določuje, da se definitivno davki zemljiški razdele še le po dovršenih reklamacijah. Totem pa je dokazoval, da se je pri vcenjevanji zemljišč v zadnjih letih vse prehitelo, prav bi ne bilo tedaj, ko bi se na podlagi tega nepopolnega dela zemljiški davek razdelil. On je celo za to, da bi se vse doslej izvršene vcenitve izročile nazaj okrajnim ce-nilnim komisijam, da bi pregledale svoja dela. Naposled je predlagal, da se v drugej točki Lobkovičevega predloga obrok skrči na osem dnij, v katerem času ima davkovski odsek zopet o vladnih predlogah poročati. Politični razgled. V Ljubljani 28. januarja. Skoro vse novine poročajo, da bode novi naučni iiiinl*U>r precej imenovan, še predno se bodo posvetovanje o bosenskeni upravništvu začelo v državnem zboru. Ker pa pride predloga ob upravi Bosne najbrž še ta teden na dnevni red, tedaj ne bi imeli več dolgo čakati. Saj uže itak ne vemo, zakaj moramo tako dolgo čakati. —Piše se nam tudi, da je večina izrekla, da nehče prej o budgetu za nauk poročati, predno ne bo drug naučni minister imenovan. <;hid(> tega vprašanja piše praška „ Politik" v dopisu z Dunaia: Personalno vprašanje sicer še nij končno rešeno, skoraj gotovo zarad tega ne, ali naj bi novi minister vzel se iz državnega zbora aH ne. Kot, kandidati se najbolj imonuieio Dunajevski, Oodel-Lan-nov in baron Kriegsau; vsekako bode novi naučni minister avtonomistom prijazen mož. Naj si hode pa kakor hočn: avtonomistiška stranka nij samo za to, da bi vladi samo ,.(]%u rekla ali do vol i evala, ona hoče še predno bode dovolila budget, dobiti poroštvo z imenovanjem naučnoga ministerstva. Vinill«1 rtrJs**vo. y < runu fn-Mlti knez ie formalno izjavil, da ne popusti nobene pravice zagotovljene si v berlinskem dogovoru; on še upa, da bo Turčija mirnim potom izročila mu Plavo in Gu-sinje, a silo, naj pride potem od katerekoli strani, bodo odbil tudi s silo. Na čestitanje rnnkosra carja petindvaj-setletniee dne 2. febr. bodo odšli z veliko družino tudi princ "NVales. veliki vojevoda Me-klenburg-Sverinski. veliki vojevoda He-senski in princ Aleksander Hesenski Baje da ideta tudi kralj in kraljica Wiirtemberg-s k a. Iz Berlina bode dvor zastopal princ Friderik Karel, potem pa bodo Šle tudi deputacije vseh nemških polkov, katerim je šef ruski car. V soboto odpotuje ruska carinja iz Can-nesa domov v Peterburg. 11 nI l lanske zbornice seje so bile ▼ ponedeljek s kraljevim dekretom odložene. Novi ruski poslanik v loudonu. knez Lobanov. bode imel baie tam lehko polo-ženje, „Indeppndance" piše, da zato, ker so Angleži uže siti pustolovske politike Bencons-fieldove, in era bodo zategadelj podpirali. Z angleško vlado, katera bode baje ob prihodnjih volitvah naibrž propala, ima Lobanov nalogo, skleniti pogodbo zavolj nevtralnega ozemlja v Aziji, kar bode — tako nadaljuje isti list — Angležem bolj hasnilo, nego Rusiji, od katere pričakuje svoje rešitve izpod Angležev 240 milijonov Ind'jcev. Antrleški poslanik v Carigradu, sir IIenry Lnvnrd, bode baje odnozvan odtod, ker i{če zmirom prepirk s Turčijo, dasi je on tudi nje največji zagovornik. vaki kaj storiti, brez naše pomoči pa ne bodo kaj prida opravili. Imeli smo uže naroden deželni zbor in odbor na Kranjskem, ali iz same udvorlji v osti smo lepo šivali z ne m skuta rji v kompromisu--pardon, milostiva! čisto sem pozabil, da pišem objektivno pismo vam, in da pride to pismo pod, a ne nad Črto. Ko sva še midva plesala skupaj, bilo je po priliki pred IG. leti zadnjikrat, tačas se nijsmo sukali po nemški okolo, kakor se suče sedanja pokvarjena mladež, ampak po staroj slovenskej navadi smo se vrti I i in govoriti kar nijsmo imeli časa, ker ko bi bili imeli časa kaj, potem ne vem, kako bi se bile ve ženske branile nemščine vse skupaj, kolikor vas je bilo pri plesu. Ko sem bil še mlajši, nijsem tako zelo mrzil nemške besede iz nježnih ust, če je le drugače bila objektivno prijazna, sedaj pa, ko sem se uže postaral, pa vidim, da se je moja brada spravila subjektivno v cvet, sedaj se niti ne bi hotel več zmeniti za žensko z nem skira loparjem v ustih, ko bi ga še tako Iju beznjivo znala sukati; pred šestnajstimi leti sem pač celo vam prizanesel katero, če je bila tudi nemška, kar sedaj ne bi več storil (2 x IG = 32). Ne plašite se, gospa! ne bom povedal nikomur, koliko jih imate, v vaših letih se računi tako točno ne vodijo, in jaz poznam gospo, katera je bila lani 32 let stara, a letos jih ima samo 28. — Ta bo dolgo živela, če bo šlo tako naprej! Zabredel sem na sklizko polje, samo ne vem, kako bi jo ukrenil na drugo stran, da se ne bi skregal z logiko. Če počnem pisati enkrat o ženskej starosti, potem ne bo tako lehko konca in kraja mojemu pismu, a za denes bom moral skleniti, ker drugače vzame nemara urednik svoj svinčnik iz žepa, pa mi prikrajša pismo spredaj ali zadaj, kakor mu bolje sodi, in potem bi se utegnila skregati midva, urednik in jaz, a temu se izogibljem po mogočnosti, ker vem, da bi v takem slučaji gotovo jaz moral biti pametnejši, nego je urednik, ter popustiti. Sicer bi po mojem subjektivnem mnenji moirlo uže dosti biti teh mojih objektivnih pisem, če pa mislite vi, milostiva, da jih še nij dosti, bom pa počel s početka „ob noviter reperta" se številko I.. ker so se itak uže pomešale stavcu številke, in tako je št. V. prišla dvakrat na vrsto, kakor da ne bi imela „Narodna tiskarna" št. VI. v zalogi. Če je nema, naj si jo kupi novo, ker denarjev, se mi zdi, imajo nekaj, drugače nam ne bi plačali treh goldinarjev od akcije. Boljša je pa vendar le akcija društva „Narodno tiskarne", nego li ona banke „Slovenije", to mi verjemite, akoravno ste vi milostiva kot „stara" Slovenka gojila simpatije do „Slovenije", a antipatije do „Narodne tiskarne", katero sem vedno branil in zagovarjal jaz — ne zastonj, ker sem uže odrezal en kupon, katerega jim bom poslal v Ljubljano precej, ko se bodo v tečaj stavili denarji, ki sedaj mrtvi ležijo v kasah in čakajo, da pridejo mej svet. V objektivnem spoštovanji vaš C—v.