Pirvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. U: List Slovenskih delavcev v c/4meriki r The first Slovenic Daily4 in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. •TELEFON PISARNE: 1X7« RECTOR. Entered m Second-Class Matter. 81. IMS, at the Fort Office at N«w York, N. Y.. under the Act of Consreee of Much S. 1879. TELEFON PISARNE: 187« RECTO* NO. e9. — &TEV. 69. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 83, 1907. — V SOBOTO, 23. SU&CA 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, Izredna vročina v dolini Ohio. VELIKA VROČINA JE ZAVLADALA PO V SODI V OSREDNJEM ZAPADU. V Pittsburg, Pa., kazal je toplomer včeraj 80 stopinj nad ničlo. V MICHIGANU. Washington, 23. marca.. Vlad in i vremenski urad naznanja, da'je bil včerajšnji dan najbolj vroč v marcu tekom zadnjih 37 let. Tukaj je kazal topotner ob 3. uri popoludne 90 stopinj nad ni«.o. Tako vroč« je bilo tukaj tudi dne 22. marca 1S94, toda tes-na vročina. Celo v Detroit, Mich., je kazal toplomer 75 in v Pittsburgh 80 stopinj nad nič.o. Za 100.000 dolarjev avstrijskega - komisa. SAMUEL SCHEIER JE MORAL NOSITI TRDO VOJAŠKO OBLEKO. Sedaj zahteva od avstrijske vlade imenovano svoto kot odškodnino. V ' SUŽNJIŠTVU". -o- Mlad r cu" čifut močjo p vlade dol tixM* do . iewyorški klerk. po "jiokli-, Samuel Sc-lieie r skuša s po-• ga, ko A va rijo, vtaknili med " e. Srl eier je rojfn v Lvovu, Galicija, toda v Ameriko je prišel s svojimi stariAi, ko je l»il še mladoleten. Xje-guv oče in on sta naša državljana. Pred dvema leti se j«? vrnil v Lvov in tam >•» ga vze.i k vojakom, da resi Av.-trijo, da ravno se je skliceval na svoje državljanstvo in je pokaza. to-zadevne listine. Posletliea temu je pa bila. da so niu državljanske listine na roparski način odvzeli, ne da bi ira vprašali za dovoljenje. Njegovi soimlnik; -o potem brzi »javili v Washington za posredovanje. Po 2 me se č-nej službi je zbo.el in tnlšel v bolnico. Tam se mu je posrečilo dobiti uniformo neke usmiljene sestre in ko si je pritrdil bela ušesa na glavo, je srečno ušel ter prišel domov v New York. -o- HARRY THAW, NEOZDRAVLJIVO SLABOUMEN. Tako trdijo zvedenci pokrajinskega pravnika Jerome. \ zadevi obravnave proti milijonarju Th«wu radi umora arhitekta Stanford Whiteja se bavijo sedaj z vprašanjem, bode li sodišč« imenovalo komisijo, da preišče Thavvovo pamet. Sodnik Fitzgerald sedaj preiskuje, bi li bilo imenovanje take komisije opravičeno ali ne in tozadevno preiskovanje se je pričelo v četrtek po-poludne. Nadaljevanje obravnave se bode le potem nadaljevalo, ako bode to neobhodno potrebno. Težavno vprašanje. Neka francoska evija, ki se bavi tudi s carinskimi vprašanji, je priobčila kratko notico, kjer vprašuje carinski urad, kako bo postopal, da prepreči tihotapstvo v zrakoplovih. ffiOSlDaieD]BQ M|t v Ameriko vzeti, volne cene na: PRANK St* Heir York, H. Y, tteneje in najbolje na zapadu. Škoda je velika. V MNOZIH KRAJIH ZAP ADA JE V SLED POVODNJI PROMET POPOLNOMA USTAVLJEN Mesto S an Francisco ni več v zvezi s severnimi kraj L NA SEVEROZAPADU. San Franciseo, Calv 22. marca. Železniški promet je tukaj zelo oviran in deloma popolnoma ustavljen vsled povodnji in neprestanega deževja. V okolici Meridiana sega voda že do druzega nadstropja in mnogo rodbin je v nevarnosti Los Angeles, Cal., 22. marca. — V prvič tekom zadnjih treh let je železniena zveza s San Franciscom in severom pretrgana vsled izrednih povodnji. Promet na vseh treh trans-kontinentalniih železnicah je oviran. Potniki Santa Fe že.eznice se vozijo v čolnih v Stockton^ ker inače ni mogoče priti v San Francisco. Proga, ki vodi v Salt Lake City, Utah, je v s'absem položaju, nego ke-daj poprej. Špoda v Meadow Valley Canonu znaša že do sedaj $2.000.000. Chicago, 111., 22. marca. Vsled neprestanega deževlja, viharjev ter topljen ja snega snega je brzojavna zveza z vsem severozapadom pretrgana. Države Montana, Idaho, Washington in Orecon so že od včeraj zjutraj nadalje isolirane. V mino'ej noči je divjal grozen vihar na Great Salt jezeru. Proge Southern Pacific železnice so 35 mi j daleč pokrite z vodo. ZA $20,000 DRAGULJEV UKRA-DLI. Tatovi obiskali Chas. Morganovo hišo v West Orange, N. J. Včeraj so nepoznani tatovi prišli v hišo Cbas. Morgana na Ludington Koad v West Orange, N. .T., in odnesli za $20,000 diamantov in drugih draguljev. Policija išče sedaj Arthur Laneja, kteri je bil pri Morganu uslužben teden dni in kteri je zginol, predno so prišli tatvini na sled. > DNEVNE NESREČE NA ŽELEZNICAH. Osobni vlak Big Four železnice v In-diani ponesrečil — V Mi-chiganu. Danville, Ind., 23. marca. Na sent-louiškej progi Big Four železnice, bli-zo Avona, je osobni vlak iz Indiana-polisa na poti v St. Louis skočil raz tir. Strojevodja je bil ubit in jednajst potnikov je ranjenih. Trije vagoni so padli 20 čevljev globoko. Detroit, Mich., 23. marca. Voz u-lične železnice na 14. Ave. se včeraj ni mogel pravočasno ustaviti in tako .je vanj zavozil vlak Michigan Central železnice. Dve deklici sta bili smrtno in devet jih je lahko ranjenih. Voz je razdejan. Znižane cene. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 10.25 ............ 50 kron, za $ 20.40 ............ 100 kron, za $ 40.70 ............ 200 kron, za $ 203.00 ............ 1000 kron, za $1014.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsota popolnoma Izplačaj« brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem aH registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order aH pa New York Bank Draft FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich Street, New York. 6104 Bt Olafcr Ave. KB., Okweiand, O. ..... Južne republike. Nicaragua zmagala. PRVOTNE VESTI O ZMAGI NICA-RAGUE SE POTRJUJEJO. BITKA PRI NA-MASIQUE. Salvadorci so v bitki pri Namasique pustili na bojišču 1000 mrtvih. POSREDOVANJE. Managua, Nicaragua, 22. marca. Iz bojišča se brzojavlja, da so niearaguajske čete zasedle obrežno mesto La Ceiba in naznanja naslednje podrobnosti o porazu hondurskih in salva dorsk hičet: "Zjedinjena hondurska in salva-dorska vojsika sta napadli nicaragu-ajske pozicije pri Portiilos de Nama-sique. Po tri dni in dve noči trajajočem vročem boju sta bili hondurska in salvadorska vojska popolnoma poraženi. Na bojišču sta pustili na stotine mrtvih in ranjenih. Nicara-guajci so mnogo sovražnikov vjeli in uplenili 2000 pušk ter obilo vsakovrstnega streljiva. Poraženi salvadorski generali so: Predaj Avolar in Coiocbo. Poraženi hondurski poveljnik pa je general Li-eonia. Generala Lopez Garcia in polkovnik Pedro Zolasco sta bila poražena pri Maraiti po hondurskih revolucionarjih in nicaraguajskih četah. Niearaguajske čete so zasedle hon-dursko luko La Ceiba" Washington, 23. marca. Državnemu oddelku brzojavlja naš konzul Jose de Olivares iz Manague, Nicaragua : ''Tukajšnja v.ada poroča, da sta IS. marca hondurska in salvadorska vojska i>od vodstvom generala Presa iz Salvadorja napadla niearaguajske prednje straže blizo Namasique v Hondurasu. Bitka, ki se je tu vnela, je trajala tri dni in se je Ikončala s tem, tla je bilo 1000 Salvadorcev ubitih. Nicaragua ima na bojišču 20.000 mož in sedaj bode takoj pričela z napadom na Choluteeo in glavno mesto republike Honduras, Tegu-ciga pa.'' Križarka Chicago, ki pat ml i ra ob pacifičnem obrežju Srednjej Amerike, je ostavi a mesto Aeajutla. Gibanje za posredovanje v Srednji Ameriki postaja vedno večje in pomožni državni tajnik Bacon je sprejel z ozirom na to vprašanje poslanike republik Cosia Rica in Nicaragua. Kasneje sta poslanika obiskala tudi mehikaruskega poslanika. Ceiba. Honduras. 23. marca. Hon-dursike čete so zaplenile norveški tovorni paruik Habil, potem ga je pa predsednik Bonilla oprostil. * * ♦ Havana, Cuba, 23. marca. Izvrše-valni odbor nove politične organizacij^ ki se imenuje konservativna na-cijona na stranka, je obiskal gover-nerja Magoona, kteremu je naznanil svoj program. V odboru te stranke so senores V aro na, Montore, Coro-nado, Cancio, Lanuza in drugi člani stare stranke moderatos. Program zahteva, da se obdrži kontrola Zjedinjenih držav na Cubi. San Domingo, San Domingo, 23. marca. Pri včerajšnjej seji tukajšnjega kongresa je poslanec Espaillat Mota predlagal, da se San Domingo odzove ruskemu povabilu in se udeleži mirovne konference v Haagu. — Mota tudi predlaga, da se San Domingo proglasi za neutralno. JAPONCI m FILIPINI. Senator William Stone trdi, da žele Japonci vzeti Filipine. Romunski čifuti na begn preko meje. 10,000 ČIFUTOV NA RUMUN-SKEM JE BREZ DO-MOVJA V Mol davi so domačini opnstosfli nad 400 posestev. 85 MRTVIH, 150 RANJENIH. Kansas City, Mo., 22. jan. Zvezin senator William J. Stone je včeraj med svojim govorom v Fork klubu med drugim dejal: "Ako bodemo ke-daj imeli kake resne neprilike s ko-jim tujim ljudstvom, slednje ne bode drugo, nego japonsko. Japonci si žele prilastiti Filipine. Jaz ne vem, bi H bilo bolje, da imajo Japonci Filipine, toda gotovo je, da jih brez natega dovoljenja nikdar ne dobe. Ako hočejo, vzamejo Japonei vm otočje tedna dni" ______ ' ' . ^ m Črnovci, Bukovina, 23. marca. V severnej Moldavi je položaj skrajno kritičen. Dosedaj so domačini popolnoma opustošili nad 400 velikih posestev,ktera so last čifutov ali pa po eifutih najeta. Nad 8000 čifutskih begunov je dospelo med Maloruse v Bu-kovini in 10,000 jih je brez domovja. število mrtvih in ranjenih se ni natančno znano, do včeraj je bilo 85 osob ubitih in nad 150 ranjenih. Ru-munska vlada še vedno pošilja vojaštvo v Moldavo. Mesto Vaslui so zasedli kmetje, o-plenili vse hiše in jih požgali. Vojaštvo ni proti njim ničesar opravilo. Prefekt je poslal po pomoč in kmetje, ki niso o tem ničesar vedeli, so ostali v mestu. Ko je prišlo vojaštvo, vnel se je na ulicah vroč boj, v kterem so vojaki zmagali s tem, da so 20 kmetov umorili in jih mnogo ranili. Major Calori je bil resno ranjen. Ves romanski okraj je v orožju. Kmetje plenijo, požigajo in pustošijo povsodi. Vse hiše v vaseh Halancešti, Herlešti, Holeišteni in Nineluse so razdejane in od vasi so ostale le še razvaline. Najhujši boj se je vršil pri Pjatri, 60 milj jngozapadno od Jassvja. VeČ tisoč kmetov je korakalo proti mestu, kjer je polk vojakov v posadki. Vojaki so kmete naskočili z bajoneti, toda kmetje so jih sprejeli s streljanjem iz pušk in revolverjev, na kar so tudi vojaki ustrelili. Boj je trajal nad jedno uro, predno so se kmetje umaknili; 42 jih je bilo ubitih, 67 ranjenih in 250 vjetih. Vojaki imajo osem mrtvih in 27 ranjenih. Večina semkaj došlih čifutskih begunov ni rešilo druzega, nego življenje. 4000 čifutov je bežalo v Buka-rešt, kjer bivajo na prostem. Vsa posadka v Bukareštu je pripravljena na odhod v Moldavo. V Bukovino so pribežali najpreje čifuti iz PotoČanov, ker so zvedeli, da se jim bliža 2000 kmetov. Tzgredi so bili skrbno pripravljeni. Kmetje so dobro organizovani in razdeljeni v eete po 1500 mož, kterih vsaka- ima svojega poveljnika. Položaj v Dorogoj je zelo resen. Vsi prebivalci v Herci in Molinki so bežali. Rumunski dijaki marljivo dele med kmete pozive, naj ne odnehajo. Nemiri so se razširili sedaj tudi na avstrijsko ozemlje, na Vlaško in v Bukovino. V bukovinskih okrajih Se-rot in Sušava so kmetje prekoračili rusko mejo in se pridružili rojakom onstran meje. Mnogo so jih zaprli, ko so se vrnili s plenom v Avstrijo. Avstrijska posadka v Crnovcih je pripravljena na vse eventualnosti. Po vsej Bukovini se strastno agitira proti eifutom, tako, da je položaj zelo nevaren. Dunaj, 22. marca. Iz Moldave došlih poročil je razvidno, da se na Ru-unskem protičifutski izgredi vedno bolj razširjajo. Sedaj so kmetje požgali mestece Dorogoj, potem ko so oplenili vse čifutske hiše. Prebivalstvo je bežalo. V Cueuteni je prišlo do boja med ogrskimi in rumunskimi kmeti. Štirje Mad j ari so ubiti in 30 je ranjenih. Pri Blegešti so vojaki ubili 14 kmetov. V Fokshanu je nastala prava revolucija. Vas Suliee so kmetje razdejali; o osodi prebivalcev ni nič znanega. Bukarešt, 22. marca. Kmetska re-volta, ktera se je pričela v Potočanih, se je sedaj razširila po vsej Moldavi. Brzojavne in telefonske zveze so razdejane in povsodi plenijo čete kmetov, kteri so pričeli sedaj ustavljati tudi vlake. V Negrežti so kmetje požgali veliko pristavo biv&ega poljedelskega ministra Stoiaeeaen. Samo v okraja Vaslui je bOo 90 kmetov ubitih in fte več ranjenih. Danea so odšla na daljne Sato v Vesti iz Rusije. Pomanjkanje v Ufi. V POKRAJINI UFI, KJER JE BILA LANI SLABA LETINA ( JE NASTALO POMANJKANJE. Včerajšnja seja gosudarstvene dume. Vladine napake. UMOR V ASTRAHANU. Petrograd, 23. marca. V Ufi, kjer je bila lani slaba letino, mora ljudstvo stradati in vsled tega je mnogo ljudi obolelo za legarjem. Oblasti po možnosti pomagajo prebivalcem. Tudi v Saratovu je pomanjkanje izdatno in tudi tam so se pojavili slučaji te bolezni. Pri včerajšnjej seji gosudarstvene dume je ministerski predsednik Sto-lypin priznal, da je vlada storila mnogo napak pri pomaganju ljudstvu v Ufi in Saratovu. On odobrava predlog ustavnih demokratov, da se ustanovi parlamentarna komisija, ktera naj nadzoruje vladine podpore. Tozadevni Rodičev predlog je bil skoraj jednoglasno sprejet. Astrahan, 23. marca V nekem tukajšnjih bazarjev je nekdo ustrelil ravnatelja zaporov Przybilowskega. Ko je prišel nek policijski kapitan na lice mesta, so teroristi tudi njega u-strelili in potem ušli. Moskva, 22. marca. Usmrtenje re-volucijonarja Tolpagina, ki je bil obsojen v smrt radi ropanja, so preložili na kasnejšo dobo. ker je nekaj važnega izpovedal. Tolpagin trdi, da so ga, ko je bil 1. 1906 v ječi, obiskali detektivi in silili, da bi z njimi Zajedno izvršil par ropov. Detektivi so mu oskrbeli revolverje, bombe in vse drugo, da bi tako izvršil par zločinov na račun svojih tovarišev, kteri so ga potem radi tega obsodili v smrt. Ko je Tolpagin o tem naznanil policiji, so ga prijeli in izročili vojnemu sodišču, da tako za vedno utihne. LOV NA KITA. Amangasettski lovci so lovili kita več milj daleč. Amangasett, Long Island, N. Y., 22. marca. Včeraj zjutraj so tu opazili velikanskega kita in sicer kako miljo daleč od tukajšnje rešilne postaje. Tekom pol ure napotilo se je za kitom pet ladij in dva parnika. Kit je to opazil in je odplaval dalje ob obrežju z brzino po 15 milj na uro in je potem, ko so mu lovci sledili 10 milj daleč, pri Montauk Pointu zginol. Lovci so potem še jedno uro pazili, da bi videli kitov vodomet, na kar so se žalostni vrnili domov. Mogoče se bode kit vrnil in potem se lov ponovno prične. POŠTNI TAT PRIJET. Ukradel je na francoskem pamiku a-meriško poštno vrečo z vsebino $400,000. Pariz, 22. marca Aretovaneo But-less, kterega so tu prijeli, ker je na sumu, da je ukradel vrečo ameriške pošte z vsebino $400,000 in pri kterem so našli za $42,000 ameriških vrednostnih listin, je priznal, da je on v zvezi z drugimi tatovi izvršil tatvino. Večina ukradenih listin je taka, da jih ni mogoče prodati, tako, da je zguba primeroma majhna. Ukradena vreča ni bila na paraiku La Provence, temveč na La Savoie, ki je ostavil New York dne 17. januarja in dospel v Havre 24. januarja. Tatvino so lopovi izvršili šele potem, ko je dospela vreča na tukajšnjo železniško postajo. V 991etno ječo. Barboursville, Ky., 22. marca. Pri takajSnjem okrožnem sodiSČu so danes obsodili Fred Stoarta, kteri je ustrelil James Higginsa v Berth's, Ky., v — devetindevetdesetletno ječo. Oba mladeniča sta udvarjala Miss Jennie Green. 6tewaad je h& kaadi- iz Avstro-Ogrske. Wekerle na Dunaj. OGRSKI MINISTERSKI PREDSEDNIK JE POSLAL POROČILO O NAGODBL O tem bode Fran Josipu o sobno poročal; položaj skrajno neugoden. NASPROTSTVA Budimpešta, 23. marca. Ogrski ministerski predsednik dr. Aleksander Wekerle pride v par dnevih na Dunaj, da poroča Fran Josipu o nagod-ibenih obravnavah. Dosedanji uspehi teh obravnav so skrajno neugodni, kar se v uradnih fcrogih odkrito priznava. Ogrsko časopisje tudi brez izjeme neugodno komentira sedanji položaj. Takoj spočetka obravnav so bila protislovja med obema državama tako velika, da kacega uspeha sploh ni ibalo pričakovati. Avstrija želi dolgotrajno nagodbo, ktera naj bi trajala preko leta 1917, ko potečejo z inozemstvom sklenjene trgovinske pogodbe; Ogrslka pa o na-godbi preko leta 1917 neče ničesar vedeti, ker je sklenila storiti gospo-darskej skupnosti z Avstrijo konec in proglasiti neomejeno neodvisnost Ogrske. V Szatmaru na Ogrskem je imenovana gospodična Boroš za ravnateljico obrtne banke. Blizu Prešova (Eperjes) na Slovaškem so volkovi napadli kmeta, ki se je vozil domov. Kmet je vrgel svojega sinčka volkom, udaril po konjih ter utekel. Za polkovnike in generale namerava avstrijsko vojno ministerstvo določiti starost, kadar morajo iti v pokoj. ŽRTVE MORJA. Nevarnosti plovitbe ob obrežju Nove Anglije. Boston, Mass., 23. marca. V mino-lej zimi so zahtevali viharji ob skalnem obrežju Nove Anglije 199 človeških žrtev, dočim se je tu razbilo in potopilo 54 ladij. Tem žrtvam še niso prištete one ladije, ktere so zopet splavili, niti izgube ob obrežju države Connecticut. Število človeških žrtev je postalo posebno veliko radi tega, ker se je potopil parnik Larch-mont na Sundu pri Block Islandu, koder je zmrznilo ali pa utonilo 150 ljudi. Ob obrežju New Foundlanda je utonilo 19 in pri Cape Cod v Massa-ehusettsu 13. DEČKA MAE,VINA SE NISO NAŠLI. Mali Marvin je baje sedaj v Angliji. Washington, 23. marca. Tretji pomožni državni tajnik Wilson je dobil iz Portsmoutha v Angliji brzojavno poročilo od našega tamošnjega konzula, da imajo tam oblasti v varstvu nekega dečka, kteri je tak, kakor u-kradeni Marvinov štiriletni sin, kterega se sedaj išče po vsej Ameriki. Wilson je o tem takoj naznanil predsedniku Rooseveltu in potem gover-nerju države Delaware. Vlada je obljubila vso mogočo pomoč za iskanje zginolega dečka. VELIKI POŽARI. V Arkansasu in Ohio so napravili izdatno škodo. Pine Bluff, Ark., 23. marca. Požar je razdejal včeraj poslopja Bluff City Lumber Co., kakor tudi razna druga poslopja v okolici Gasilci so morali rabiti dinamit, kajti vode je bilo premalo. Škoda znaša nad pol milijona dolarjev. Ironton, O., 23. maim. V skladiščih lesa od Ironton Lumber Co. je napravil požar $100,000 škode. Dvajset hiš v okolici je pričelo skoraj istočasno goreti — Y "Windaorju, N. Y.f je zgorelo poslopje United States Whip <060,000. Razne novosti iz inozemstva. BLIZO HAKODATE NA JAPONSKEM SE JE RAZLETELA MINA; PARNIK FERN-LEY POŠKODO-V A N. Lakota na Kitajskem; podkralj Tnas Fang prosi pomoči — Otvoritev transvaalskega parlamenta. MENELIK IN PAPEŽ. -o— Hakodate, Japonska, 22. marca. Angleški parnik Fernlev iz Tacome, Wash., je na poti v Taku zavozil na plavajočo mino iz časov rusko-japon-ske vojne. S parnikom, ki je zelo poškodovan, so še pravočasno zavozili na pesek in tako preprečili, da se ni potopil. Shanghai, 22. marca. Podkralj Tuan-Fang v Nankingu trdi, da bode v okrajih, kjer vlada lakota, prišlo do splošnega upora, ako vlada ljudstvu hitro ne pomaga. Podkralj je naprosil vlado, naj kupi v Siamu in Anamu za $1,000,000 riža. Pretoria, 22. marca. Včeraj so tukaj otvorili prvi parlament kolonije Transvaal po no vej ustavi in sicer v dvorani, v kterej je toliko let predsedoval predsednik Krueger bivšemu Volksraadu. Rim, 22. marca. Francoska vest, da bode t a mošnja vlada objavila zaplenjene spise papeževega nuncija, kterega so izgnali iz Francije, je vati-kance silno vznemirila in oni so v velikem strahu, kajti iz listin bode razvidno, da je vatikan intrigiral proti vsem državam. Papež tarna, da bodo Francozje s tem kršili mednarodno pravo. Iz listin bode razvidno, kako vatikan upliva na volitve v posameznih evropskih državah. Rim, 22. marea. Papež je sprejel v avdijenco kapucinarja Bernardo, ki mu je prinesel lastnoročno pismo cesarja Menelika iz Abesinije in red etiopske zvezde. Papež je namreč preje pisireno naprosil negusa Menelika, naj čuva katoličane v Abesiniji. Tanger, Maroko, 22. marca. Roparski glavar Raiuli se je s 50 jezdeci pridružil pretendentu Bu Hamari. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Pennsylvania 22. marca iz Hamburga z 2799 potniki. Sofia Hohenberg 22. marca iz Trs^a s 1347 potniki. Dospeti imajo: Turkestan iz Hamburga. Bosnia iz Hamburga. Main iz Bremena Tropic iz Hamburga La Provence iz Havre. Phi addphia iz Southamptona. Btruria iz Liverpool a. Campania iz Neapolja. Wuerzburg iz Bremena. Zeeland iz Antwerpena. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. Astoria iz Glasgowa. Cretic iz Genove. Georgic iz Liverpoola. Odplnli so: St. Louis 23. marca v Southampton. Campania 23. marca v Liverpool. Finland 23. marca v Antwerpen. Koenigm Luiss 23. marca v Gsnevo. OdplmU Kronprinz Wilhelm 26. marca v Bremen. Oceanic 27. marca v Liverpool. Main 27. marea v Bremen. La Piovence 28. marca v Havre. Zeeland 30. marca v Antwerpen. Etruria 30. marea v Liverpool. Philadelphia 30. marea v Southampton. Cretic 30. marea v Genovo. iniiiifiiiiiiii If in ii: i i iiir*^ - "jni' iriniftiri i "GLAS NARODA" Ust slovenskih delavcev v AmerlkL Izdaja slovensko tiskovno društvo FI?ANK SAK EI^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1906. Noči brez spanja. Mrs. John Dobernidge —,bolna; John Dobernidge, Esq., zdrav. 2a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 L a Evropj, za vse leto.......4.50 " " pollcta.......2.50 " " četrt leta...... 1.1 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. »GLAS NARODA" izhaja vsak dan u-vzemsi nedelj in praznikov. »GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day, except Sundays and Holidays, Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za og'ase do deset vrstic se plača 30 •^ntov. brez podpisa in osobnosti se ae natisnejo. 1» ' :r i j se blagovoli pošiljati po Vloncv i 'rHer. '' i sp-eraembi kraja naročnikov, rešimo, dr. se nam tudi prejšnje bivali-" ri.izn i. da hitreje najdemo i aslov-i' i:n, Dopisom in pošiljatvam nare ,ite laslov: "Glns Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. Koncem tedna. Poroka odrske grofiee Festetič in irana Nyary Rudija — intermez- Dr. Adler trdi. da je nakopi če vanje milijonov proti naravnemu zakonu. Bas nasprotno: to je tako naravno, kakor dejstvo, da se vse reke iztekajo v morje... * * * In nadalje trdi isti dr. Adler. "da a vo bogatini že direktno niso slaboumni, se zamore vendarle dokazati, da so iraeijonelei." Za Boga — kedo more biti tako mesuge * * Radi mu e priš.o je med dvema srednjeameriškima republikama do vojne. To ni v prvič v svetovnej zgodovini, da je bil kak — osel " casus belli".... * * • Sest in šestdeset let stari bivši governor države Rh.ule Island se je oženil z mlado, toda lepi) ženo. Sirota — kaj jej i>omaga slepota?!... * * • Tri nesrere pri franeoskej vojnej mornarici tekom štirih dni. Filozofi Tno-patri jot ii"-en Francoz se zamore t'ila/,iu: **akn je naša mornarica že za nas tako nevarna, kako bole še.e v hit .ii — za sovražnika... • ♦ » Napram svetemu Patricku je naš sv. "Jožef" "not in it"... • » • V Pitt-sburjruj Pa., kjer imajo leto za letom kronično pomanjkanje vode, imeli so ta teden toliko vode, da je | na-tala povoden j. Čestokrat se v živ- , ljenja "malo" ložje prenaša, nego "mnogo"... • ♦ • Bigamistinja, Mrs. Detiner-Came-run: prvi mož ipripovodoval je o njej sodniku, da je ona izvor vse slabosti; drugi mož pa. s kterim živi že tri leta, trili, da je ona najboljša žena na svetu. Iz toga itvajamo, da je kakovost žene odvisna od moža. Jedna in ista žena zamore biti jednemu možu angelj, drugemu pa — demon___ * * * Nasvet Slovencem, ki žive v Cali-forniji: pričnite z izvozom smokvinih listov na Dunaj — tamošnji ženski k n tj ari štrajkajo____ • * • Tokom tedna na borzi: nič druze- ga, nego same bitke... • • • In pri tem smo mi grozno pametni! Kiti jednega dolarja pri paniki nismo ziffflbili... • * • - •C: lj iz famv/.a slovenske eer-k e v Clevelandu, Ohio — tako po-i <"-a "N. I>." Kako so tam sezaci-j ne! ni: stavimo 1 proti 10. da je bila i • - vizacija — siTizacij nflno zavita malenkost.. . • • • Sedaj «» z-»pet |x»tovali senatorji v IVntmn, da preiščejo prekop. Potovali naravno na račun ljudskega ž" >a. Ijuknja, ktera je v tem žepu nri-tala vsed preiskovalnih izletov v Panamo, je gotovo večja, nego luknja. ktero v Panami "preiskuje-jo".... • • • Polentax se "postavlja" v objavah ali Lnseratih z namalanimi ''klicami"; ''-ako bi se še le postavil, ako bi bil le nraii komer?.ek od teh naslikanih kuič res njegov... Kje je JAKOB ZOONCt Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Andrew Zgooe, Box 1, Bit«, Pa. (20-23—3) B West Hoboben, N. J., Mare 23, 907. (23 — skidoo!) THE PEOPLES VOICE, Manhattan. Mister Editer:— Jaz sem sedaj popolnoma zdrav, toda I bet you, da Vi ne veste, kaj ima sedaj moja — stara. — "The cranks", tako mis ite, je-lif — Well, of course, te ima, toda Jaz mislim, kake vrste krenks. Ima-Ii muv-krenk, tijejter-krenk, čariti-krenk, domestik-krenk, modni-;krenk. dželovzi-krenk, pinaikel-krenk, ali kako drugo vrsto raz ičnih vrst krenkov, kterim je stara podvržena. In število teh gre — in the miljens. No, Mister Editer, sedaj se je zopet izmislila povsem nove krenke, oziroma celi set, ali garnituro krenkov, 'kakor pravimo to po kranjskem len g vie. Ona ima sedaj domišljanje o bo-ezni. Po navadi opravi ona. tako in everedž vsaki dan po jedno sickness. V minclem tednu je imela tajfoid-fi-ver, apendisajtis, drapsi, pnajmonijo, I>luresij in bolezen v jetrih z žolčno mizico. (To tudi ni slabo, Mister Editer, mene jezi. da dobim kar zlatenico, in potem si domišlja, da ima ona žolčno mrzlico!) Sedaj dva ali tri dni p»a deluje sickness moje stare kar overtime, to je sistem-double-ekšn (dvojna šihta), tako da opravlja jedna sicikness po dnevi, druga pa po noči svojo duty. Tako ima for inštenc po dnevi the la grip ali pa brain-storm ali 'kako dnigo milejšo sickness, po noei pa insomnajo brez spanca. Yes, Mister Editer, insomnaja. to je najnovejše, to se pravi of course, samo za nočno službo, kajti po dnevi je ona preveč bizi s kako drugo sickness. Prvi znaki brezspaLne insomnaje so >e pri stari pojavili s tem, -da se je z lastnim smrčanjem prebudila in potem, pred no da se je obrnila na. drugo stran, da bi naprej smrčala, je poklicala mene in vprašala: "John, a i spiš?" In potem mi je pripovedovala, da že zopet ni vso noč zatis-nila tK-esa. nakar se je s tako silo obrnila, da se je vsa hiša šejkala in je naprej — smrčala. In zjutraj je potem meni in vsej fomiii, in lejdi upstairs in mail-keri-jerju in bučerju in vsakomur, kedor je prišel v hišo. 'pripovedovala, da že "zopet ebsolutli in pazitivli vso noč ni zatisjii.a očesa, ker je postala pri njej insomnaja kronikel in inkjur-ebl." Predvčerajšnjim po noči nisem mogel spati, ker vsled spremirkjujočega vremena človek ne ve kaj naj pije in sem pil radi tega scoton-whiskey — in tako sem ležal Gtieviini rožtniml paruik?. VAOERIiSD tf»a »ijaka I te. j KFfOGNLAND........... 12760 ton ZEEUND..........ij05 ton. i FENNUND..............i27so tan Pri cenali » n 2akn>vie so vpoStete ^ notrsbšclne hrana, najboljA« pocireiba. dobra HAWE1 00. ' Pot čez Antwerpen je jedna caikraiših in muprijetnejSik za potnike IzaE V Av«trlJo : na Kranjsko, Sujfsko. koroško, Primorjc. brv*' ' - ■ droge dele Avstrije. »i j/vuuaw a /w* cu> vMtsko, Dahn«ci}o r li NEW YORK A odpliujeio parniH vsako soboto od 10:39 ur dopo^ lodne od pomola štev. 14 ob vznožpi Fulton Street. — Iz PHILAO^Cc PH1JE vsako drugo sredo od pomola ob vxnoiju Washington Street Glede vpraianj ali kupovanja voinjih listkov ^e ie obrniti aa; OTFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. Street, CHICAGO. — CeBtnry Buildinf, SAINT LOUIS. 21 P*«t Street SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. jami»ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. DRADNiKT: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7fcb St., Ca>umet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. 0. Iv 57, Braddock, P*. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, I1L IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B< x 641, Eveletb, Minn. IVAN KERŽISNIK. IIL nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZAP.UKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4^24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Oiicago Street, Joliet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in drupre listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj ?a pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 482-f'Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". PRESTOPILL Od dm-tva -v. Mihaela Arh. št. 27 v Diamond vile, "Wyo., k društvu sv. Štefana - . v Bear Cree'ut. Mont.. 24. febr.: Fran Pirč cert. ]S43 rojen 1 I. razn-d. Martin Zatr .re rert. 2907 rojen 1SS0 I. razred, Ivan K-.-:*'lit- i-' t. 1S32 rojen 1Š77 I. razred. Prvo društvo šteje 27 drugo pa 37 udov. t »d društva sv. Štefana št. 11 v Omahi. Neb., k druš-tvu sv. Štefana 20 v Pitt>burgu, Pa., IS. febr.: Marko Čavrag cert. 3207 rojen lfioS I. razred. Pno društvo šteje 32, drugo pa G7 Tidov. Oil društva sv. Jožefa št. 21 v Denverju, Colo., k društvu Sokol št. 38 v Pueb u. Colo., 20. febr.: Fran Jančar cert. 3205 rojen 1875 L razred. Prvo društvo šteje 109 udov. drugo pa 42 udov. Od društva sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, M^ht., k društvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., 17. febr.: Ivan Tustoverčnik cert. 1325 rojen 1S71 I. razred. Prvo društvo šteje 66, drugo pa 87 udov. Od društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg u, Pa., k društvu sv. Alojzija št. 31 v Brad dock u, Pa'., Anton Drašler cert. 986 rojen 1S63 II. razred, Ivan Anžlovar cert. 973 rojen 1876 I. razred, Fran Arkar cert. 4734 rojen 1879 I. razred. Matevž Drašler eert. 9S5 rojen 1867 I. razred, Anton Tramuš cert. 4740 rojen 1875 II. razred, Ivan Jamnik cert. 3968 rojen 1872 II. razred. Prvo društvo šteje 106, drugo pa 222 udov. Od društva sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn,, k društvu sv. Jožefa št. 30 v Chi&holmu, Minn., 27. febr.: Fran Turk cert. 534 rojen 1874 I. razred. Prvo društvo šle je 173, drugo pa 129 udov. <>d društva sv. Mihaela Arh. št. 27 v Dimaondvi le, Wyo., k društvu s\\ Štefana št. 58 v Bear Creeku. M(,nt., 24. febr.: Ivan Luzar cert. 1834 r.-jeii 1871 1. razred. Prvo društvo Šteje 30, drugo pa pa 34 udov. Od društva «v. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., k društvu svete Barbare št. 60 v Chiskolmu, Minn., 24. febr.: Alojzij Janežič cert. 5194 rojen 1*75 I. razred, Ivan Pav.i <-ert. šlr. 4445 rojen 1S80 II. razred. Prvo društvo šteje 153, drugo 33 udov. Od društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgu, Pa., k društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 20. feb.: Marija Tramprie rojena 1S79 eert. 4740, Terezija Drašler rojena 1874 eert. 9S5, Neža Drašler rojena 1880 cert. 986, Ana Arhar rojena 1886 celt. 4734, Marija Anžlovar rojena 1S79 cert. 973. Prvo društvo šteje 50, drUg0 pa 110 članic. Od društva sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont., k drušitvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, "Wash., 20. febr.: Marija Pustovcršnik eert 1325 rojema 1875. Prvo društvo šteje 46, drugo pa 25 članic. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. DR9BN0STI KRANJSKE NOVICE. Posledice letošnje zime. Letošnje zime noče in noče biti konca, ampak se trdovratno vsiljuje. Bila je pa ta zima tudi huda iin posledice tega se ie kažejo na drevesih, kterih je mnogo razpokanTTi do tri metre na dolgo. Razpokani kostanji so dobri le še za kurjavo, lipe, hrasti itd. pa zgube kot ni»>rkautilno blago vso vrednost. Vinske trte se bodo vsled prestanega mraza najbrž posušile. Mrtvega so našli 18Ietnega čevljarskega pomočnika Jerneja Brtonclja na Bledu v njegovi postelji. Zadela ga je kap. Jugoslovanska socijalna demokracija je postavila v 17 volilnih okrajih ! na Slovenskem svoje kandidate. Na Kranjskem kandidirajo v šestih, na Goriškem v dveh okrajih, v tržaški 1 okolici, v slov. volilnem okraju na Koroškem in v vseh sedmih slov. vo-! 1 i:;i!i okrajih na Štajerskem. V treh (Maribor. desni breg Drave) Ptuj-Onnož, ('elje-Vransko) kandidira V. Vidmar; v dveh (Roga tec-Šmarje in Bitvice-Sevnica-Laški trg) Miha Čo- bu! in v mariborsko-ljutomerskem o-kiaju obrtnik Viktor Kukovec v Lju-tonieru. R. sno pride v poštev le kandidat ( 'obal v brežiško-1 aškem okraju radi velike množine delavstva v Trbovljah in Hrastniku. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Z nožem se ga je lotil. V Kunstljevi gostilni v Radovljici je bil v noči na 19. listo-pada m. 1. čevljar Ign. Kollman v vinjenosti navzočim gostom tako nadležen, da so ga morali na prosto postaviti. A Kollman se ni odstranil, marveč je razbijal po hišnih durih. Med tem sta Miha Megušar im Andrej Ar-telj stopila iz gostilne. Kollman se je takoj zagnal v Megušarja in ga podrl na neko mizo, Arklja pa vrezal z nožem na leve lehti. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. Slabo plačana uljudnost. V Dimnikovi gostilni pri D. M. v Polju sta bila med drugimi gosti tudi navzoča Alojzij Trškan, posestnika sin na Studencu, in mesarski pomočnik Janez Krušič, ki je poleg prvega sedel. Krušič je napil Trškanu, a ta mu odgovori: "Pusti me," obenem ga pa sunil z nožem v desno stegno. Obdolženec pravi, da je bil docela o-pit. Obsojen je bil na šest tednov zapora. T e p e ž. Dne 25. sušca m. 1. ponoči je zapustilo Višnarjevo gostilno na Jesenicah več domačih delavcev, med njimi France Rabič in Sebastijan Smolej. Trčili so skupaj z delavcema Janezom Zupaneem in Jakobom Benediktom, s kterimi so si bili v na-sprotatvu. Takoj so se začeli z noži obdelavati. Rabič in Smolej sta osu-v;iia Zupanca na desni prsni strani in n ti zadala več ureznin na levi rami. Zupane je pa delavca Franceta Ceg-larja dregnil z nožem v desno roko, Matijo Kopitarja pa v levo roko sunil. Benedikt je ranil Rabiča na hrbtu. Par dni pred tem dogodkom je Zupane Matevža Zupančiča na tla vrgel in ga s kamnom po glavi tolkel. Obdolženci se zagovarjajo, da so se morali braniti. Sodišče je obsodilo Zupanca na osem, Rabiča na pet, Smo-leja na Štiri in Benedikta na tri mesece težke ječe. PRIMORSKE NOVICE. Viharna seja tržaškega deželnega zbora. Posl. dr. Rybar je govoril slovensko. Posl. Zanolla je, kakor poročevalec odgovoril na razne spomemice, ki so bile glede tega načrta d^gtavlje-ne deželnemu zboru. Dejal je, da dež. odbor vztraja glede določitve najniž- ; s. | jega cenzus«, na 20 glede volilnega reda. in glede volfleev "citadinov'% sestave volilnih razredov m triletnega bivanja, a pripravljen je spremeniti določilo glede načina glasovanja, da namreč bi ne bilo obvezno glasovanje z uradno glasovnico. Poročal je za tem, da je imel deželni glavar konference z nekim členom manjšine, kateremu je predlagal dve alternativi: 1. da se v okolici določi za I. razred en sam mandat, za H. razred 2, za tretji razred 3 in za IV. razred 3, — 2. da ostane pri starem volilnem redu, le da se eenzus določi na 20 kron. A zastopnik manjšine, da je odbil obe alternativi. — Nastopili so dr. Rybar, dr. Slavik ter zahtevali število mandatov 60; okolici naj se jih odkaže 12. Ko so bili sprejeti prvi trije paragrafi ter odbite zahteve Slovencev, se je oglasil dr. Rybar v slovenskem jeziku. V dvorani je nato nastalo vpitje. Ko je vpitje nekoliko utihnilo, je govornik začel v slovenskem jeziku: ''Slavni zbor! Volilna reforma. ... '' Vsi poslanci večine so ustali nato s svojih sedežev in vpili, da ne dopuste, da bi se govorilo slovenski. Vpitje je bilo ogromno. Poslanci večine so zapustili sedeže in prihiteli v sredino dvorane. Ko je hrup nekoliko ponehal, je dr. Rybar zopet začel: "Slavni zbor!____" — Urnebesno vzklikanje ga je prekinilo. Poslanci večine so se vsi zbrali pod tribuno manjšine. Eden njih je šel z dvignjenimi pestmi proti govorniku, a poslanec Iv. Goriup mu je zaklical: "Doli roke!" Posl. Venezian Je za-upil Rybaru: "Ne besede slovenski!' Dr. Rybar: "Ne pustim se strašiti! Tukaj bom govoril slovenski!" Na to so laški poslanci zapeli: "Va fuori d'Italia, va fuori o etraniero" (Pojdi ven iz Italije, o tujec!), a poslanec Alojzij Goriup je zapel: "Hej Slovani!" Na ukaz predsednika bila je izpraznjena galerija. — Dober četrt ure pozneje so se laški poslanci vrnili na svoja mesta. Deželni glavar je izjavil, da ima besedo posl. Mrach. Dr. Rybar je protestiral, češ, ia ima on besedo in da hoče govoriti. Na to so vsi laški poslanci zopet začeli vpiti a posl. dr. Mrach je skušal, da bi govoril. To videč, je posl. Alojzij Goriup potegnil iz žepa lovski rog ter začel na istega trobiti na vso moč. Posl. Gerdol mu je sekundiral s sireno, a italijanski poslanec Samaja jima je pomagal tudi piskaje na sireno. Videči, da ni nobene pomoči proti temu, je deželni glavar ob splošnem razburjenju zaključil sejo. Izpred sodnije v Gorici. Prim. Hopf iz Bavarskega se nahaja v kaznilnici v Gradišču ob Soči. Tam je napadel nekega paznika, ki ga je opominjal, naj se vede lepše. Udaril je paznika v oljraz in prsi; prihiteli so mu na pomoč drugi pazniki ter ga oteli iz rok kaznjenca. Hopf je bil kaznovan tja šest mesecev ječe. — 221etui Ivan Vogrič iz Štverjana je bil obdolžen nenravnih dejanj na deklicah izpod 14 let. Obsojen je bil na sedem mesecev v ječo s postom vsak mesec. Vogrič je trdil, da je nedolžen. Žrtev alkohola. V norišnico so pripeljali 351etnega Iv. Bizjaka iz Vi-polž; znorel je, ker je bil preveč u-dan pijači. KOROŠKE NOVICE. r Na Radišah pri Celovcu so zmagali pri občinskih volitvah nemčurji, a dosedanji župan p. d. Seat je pogorel. Županom je bil izvoljen Rufcnik p. d. Rudie v Dvorcu. Tudi znani nemčur-ski agitator učitelj Mak na Golšo vem, ki je bil dosedaj na Radišah občinski tajnik in je tudi pri zadnjih občinskih volitvah najbolj agitiral je zgubil svoje tajniško mestece. Agitacija je res nehvaležno delo. V trimesečni zaper je bil obsojen posestnik Schneider iz Rappersdorfa, kteri je lansko leto julija prodal dragocen stranski oltar podružnice v Riappersdorfu starinarju Rohracher-ju v Liencu. Kakor je bilo že lansko leto poročano, je omenjeni prodal oltar za 1000 kron, ne da bi bil k temu upravičen, namestu prodanega oltarja je pa. starinar postavil druzega manj vrednega. Mrtvega so našli dne 3. t. m. zjutraj na ledu Vrbskegil jezera med Maiernigsrom in vojaško plavalno šolo hlapca Fuhotnika iz Ribnice. Domneva se. da ga je med potjo, ko je šel ?x) ledu čez jezero, kap zadela in da je nato še zmrznil. Služil je že deset let pri posestniku Walcherjn v Ribnici. Tu je bil znan kot delaven i:i trezen človek. Ustrelil je nedavno v Volšpergu neki huzar vsled neprevidnosti svojega tovariša. HRVATSKE NOVICE. Hrvatska in Dalmacija. Budimpešta, 6. marea. Ban Pejačevič se poda 7. marca na Dunaj, da poroča cesarju o novem hrvaškem tiskovnem zakonu. Vest, da se prepoveduje v novem zakonu kolportaža, ni resnična, pač se je pa lokalnim oblastim po ogrskem vzorcu podelila pravica podeljevanja ali omejevanja kolportaže pod gotovimi pogoji. — Zader, 6. marca. O investicijskem programu, ki ga namerava avstrijska vlada v Dalmaciji izvesti, poročajo sledeče po- drobnosti : Zgradijo se sledeče železnice: Dngopolje - Aržano in Aržano-Bogojno; Dugopolje JMa dunič-Metko-vič z vejo v Lnoski; Zadar-Knin; Split-Trogir. Cest se bo zgradilo ne-broj. Nadaljevala se bo akcija proti malariji. Večja pristaniška dela se izvršijo v Šibeniku, Splitu, Gružu, Zadru in Kotoru in sicer že letos; manjša pristaniška dela pa se izvršijo tekom desetih let v 83 krajih. Ri-barski načrt se bo izvedel v štirih do petih letih. Zato se bo za nabavo ri-barskega orodja ustanovila posojilnica; vlada je zanjo določila 100,000 kron. Ribiških ladij se bo nabavilo za 50,000 kron, 200,000 K pa za male parnike, ki bodo ribarstvo nadzirali. Obrtni program se bo izvršil do leta 1909. Pospeševala se bo domača obrt, nakupilo orodje in uzorci, ustanovili potovalni tečaji ter u zorne delavnice. V šolskem oziru se izvrši sledeče: Znatno se povišajo podpore vsem dosedanjim t srednjim in trgovskim šolam, pomnože ustanove za pomorske študije, ustanovi nova trgovska šola in vsako leto nakaže za podporo ljudskemu šolstvu 300,000 K. Saline se podržavijo, ustanovijo kletarske zadruge, gospodarski poizkuševalni zavod v Splitu itd. RAZNOTEROSTI Nemška kolonijalna politika. Bero! in, 6. marca.. V državnem zboru se je razpravljalo o naknadnem kreditu za južno Afriko, vsled Česar je bil prejšnji državni zbor razpuščen. Ko-lonijski ravnatelj Dernburg je povedal, da se je vojaška posadka v Afriki zmanjšala za 600 mož, dasi položaj Še ni normalen. Ostane še v Afriki 7000 mož. Namerava pa se preklicati vojno stanje z 31. marcem t. 1. Obenem pa hoče vlada med afriškim prebivalstvom uvjesti vojaško obveznost. Afriška kolonija je aktivna ter so carinski dohodki v letu 1906 presegali za en milijon proračuna. Aktiva pri živini so znašala pred ustajo 20 milijonov mark. — Posl. Ledebour (socijalni demokrat) je izjavil, da vljfda državni zbor slepi ter mu daje nepopolne informacije. Zaradi tega ga je predsednik ukoril. Kmetijski štrajk: Kmetski delavci v okrajih Vereelli in Novara v Pie-montu štmjkajo. V štrajku je 15,000 delavcev; štrajk se pa še širi. Verska blaznost. Dne 2. marca se je pripetil v Berolinu slučaj epidemične verske blaznosti. 471etna soproga častnika Savanne je napadla ponoči s svojima hčerama 24 in 20 let stari, ter s svojima sinoma, 23 oziroma 16 let. svojega, na pljučih bolnega moža. Žena in otroci so brez prestanka tepli očetp- Vzrok temu groznemu dejanju izvira iz verske blaznosti. Žena je po-skuSfcJa na vse mogoče načine, da o-zdravi mož; ker ni dosegla, se je uda-la molitvi ter pristopila k društvu bogomolnikov za zdravje, ki ima sedež v Berolinu. Zbog same molitve in iz te nastalega fanatizma je napadJa žena z otroki bolnika. Med groznim vikom in krikom so zahtevali, da mora delati pokoro. Nastala je borba in boj. Premetavali so pohištvo, strgali slike itd. ter med tem izrekali pobožne vzdihljaje. — Pretepajoč očeta so glasno molili očenaše. -— Sosednje stranke so hotele v stanovanje, ali niso mogle. Tako je neki mladenič ndrl v stanovanje ob 2. uri ponoči ter našel bolnika krvavečega iz mnogih ran. Stvar je naznanil policiji, ktera je takoj hitela na lice mesta ter našla stanovanje vse podrto. Ženo in otroke so odvedli v blaznico. Rdeči Gentleman je izšel in se dobi I. zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. a pošto vred. UpravniStvo "Glas Naroda" 109 Greenwich St., New York. i Išče se MIHAEL BUTALA iz Tanče gore št. 52 pri Črnomlju. Pred tremi leti bival je na Calumetu, Mich., ter odšel ne ve se kam. Tn zapušča neko svoto denarja. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. Joseph Stukel, 205 8th St., Calumet,. Mich. <19-3—19-4) $ Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškimi, kdor želi poskušnjo naj pošlje 10c v znamkah na kar mu ta-toj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam i vsakomu $500. Jakob Wahcic,. 229 SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA. Msfr. Sd>. Kneipp. Ako kašljaš, ako si prehla-jen, ako imgš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vihi Knajpovih zdravil" t-atero dobiš zastonj ako dopoš-ješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova zdravila so poznata in odobrena i o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Knajpova iznajdba je neprece^ jI jive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt\ o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSENIK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y. JOHN KBACKER EUCLID, O. Kje sta IVAN in FRAN AVSECt Obadva sta dama iz Zalilo "a pod Ljubljano. Za njun naslov bi rad zvedel: Vinko Klešnik, 617 Market St., Waukegan, HL (21-23—3) " Pripexota rojakom svoja izvrstna ▼IMA, ktera v kakovosti nadkrilju-jtjo Vaa droga ameriika vina. B«i»ča viaa (Concord) prodajan pa Ste gakM«; bala vina (Catawba) po 7#e galouo. VAJKAKJil NASOdZLO ZA VINO JM M fltALON. BUHJEVX0, za kterega sem im portiral banje ia Kranjske, valja IS steklenic sedaj $13.M. TftOPINOVEC 9» gaiona DBOŽNIK fS.76 p Iona. — Najmanj« psaode za žganj« so 414 gaione. Naročilo«, j. priloiiti denar. Za obiia naroČila ae priporoča JOHN KRAKER Bodli, Obla. MARKO KOFALT, 2495So. Front St.,' STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in ckolici za iz clovanje ku- nih pogo b, pooblastil ali p Inorroč! fVnll-macht) in dru ihvnot rski posel s padajočih s< vari, ki ere točno in po ceni izvrši, jem. Dplje prodaji m pa-obroc nc lUikc . z. v stari kraj za vse boljše pamilcc in parobrodne propre ter pošiljam denarje v staro domox ino po najnižji ceni. Mi*. IVIcij-ko Koffcilt ie naš astopnik za vre t osle in ga ro-iakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. Velika zaloga vina in žganja ;, Matija Orlu; Prodaja belo vino po 70c g: .'Jon črno n jj oOc ,, Dmžnik 4 p >llone za.......$11.00 BHnjeve« 12 «rekleir«5 912.00 ali 4 gall. (so /' ' -J' .. . - ^ - "Winnetou, rdeči gentleman". Spk*l Karl May. Priredil za "Glas N&reda" B. I (Nadaljevanje.) "Izdaja, k orožju!" Sam se glasno zasmeje. '' Pusti trojo brizgalno ▼ miru, dečko; sieer »i pa brez kapic ti in kvoji, ki-hi-hi!" Previdni de«ko je res med mojim zalezovanjem pobral kapioe raz pušk; to je dokaz, kako me je razumel, ne da bi mu bil kaj rekel. "Le brez skrbi bodite, ljudje, Tam se ne zgodi ničesar!" jih pomirim. "Ti lopovi tukaj so hoteli pomoriti nas in vas; zato smo jih ukrotili." Kljub temi zapazim, kak strah napravijo moje besede; Bob stopi hitro k meni: "Massa, ali so hoteli umoriti tudi Boba T" "Da, tudi tebe!" "Potem morajo umreti; viseti morajo v Estaccadi visoko na drogu." Vjetniki ne odvrnejo ničesar; mogoče računajo na pomoč straže. "Bob, tam leži Williams pa oni drugi. Privleči jih semkaj!" zapovem zamorcu. "Ali sta že mrtva?" me vpraša. "Ne, toda brez zavesti." "Grem ponje!" Velikan privleče oba in jih trešči na tla. Takoj jih zvežemo. Zdaj se labko pogovorimo; takoj pojasnim trem trgovcem kako in kaj. Izredno se razburijo in zahtevajo takojšno smrt. Jaz jim moram ngovarjati. "Savana ima svoje postave in pravice. Če bi vam stali z orožjem nar-•preti, da bi bilo naše življenje v nevarnosti, bi jih lahko postreljali. Kot ao pa stvari zdaj, jih ne moremo postreljati ali pomoriti, ampak napraviti poroto." "Oh, oh, oh, da, poroto," pravi veselo Bob. "Bob jih obesi potem v*eh pet." "Zdaj ne! Noč je; nobenih ognjev nimamo. Zato moramo čakati, dokler se ne zdani. Nas je sedem. Pet jih lahko spi, dva pa morata biti na straži. Glede jetnikov smo brez skrbi, dokler se ne zdani." Dosti se moram truditi, predno jih pregovorim, da odnehajo od zahtev; konečno se jih pet spravi spat, jaz pa prevzamem stražo z jednim trgovcem. J\> preteku jedne ure prevzame stražo Sam in sicer brez pomočnika. Svita se že; zato je dovolj jeden človek. Od jetnikov se ne oglasi vso noč nobeden; ko vstanemo, zapazimo, da sta Williams in njegov tovariš že pri zavesti. Najprvo zajutrimjemo. Konji dobe merico koruze; potem se pripravljamo za obravnavo. Sam mi pomiga in pravi: "To je naš šerif; zdaj se začne recimo porota." "Ne, Sam, jaz ne prevzamem predsedstva; to prevzameš ti!" "Jaz? Heigb-dey, kam pa vendar misliš? Sam Haverfield za šerifa! To je bolj za take. kteri pišejo knjige." "Jaz nisem državljan Zedinjenih držav; tudi nisem tako dolgo v savani kot ti. Če ne*"-eš ti. prevzame pa Bob!" "Bob? Zamorec za šerifa? To bi bila največja neumnost, kar se jih je kdaj zgodilo v tej puščavi. Če ne maraš ti, pote mmoram seveda prevzeti jaz!" "Sede in se drži tako, da se «mu že na obrazu čita, da bode sodnija v 6avani pravtako resna kot v olikanih krajih. "Sedite v krogu. Messrs.; vi vsi ste porotniki; zamorec pa obstoji, ker predstavlja oboroženo silo!" Bob zgrabi za ročaj svoje sablje ter se postavi zelo važno. "Orožnik, odvezi vjenike; mi smo v prosti deželi, kjer se celo morilce sodi neuklenjene!" "Toda če jih vseh pet zbeži, kaj---," ugovarja zamorec. "Poslušnost!" zagrmi Sans-ear! "Od teh ne uteče nikdo, ker so brez orožja; predno napravi recimo deset korakov, ga že dojde naša krogla!" Odveze jermena; jetniki se zravnajo, ne da bi spregovorili kako besedo. Vsi imamo puške pri rokah; zato ne morejo misliti na beg. "Ti si Williams, kaj ne?" začne Sam. "Ali je to tvoje pravo ime?" Vprašanec odvrne jeznega obraza: "Jaz vam ne bodem odgovarjal; vi ste nas napadli. Zato spadate vi pred savansko sodnijo." "Človečc, delaj, kakor hočeš; ti imaš svobodno voljo. Rečem ti le toliko. da p.uneni molk priznanje. Torej — ali si ti pravi voyageur?" "Da." " Dokazi! Kje imaš pisma ? " "Jili nimam." 14Dobr.>, .-V.vfiV: t<> zadostuje popolnoma, da vemo, kdo si! Ali mi hočeš povedati, kaj si govoril snoči na straži s svojim tovarišem1?" "Nič! Ne besede nisva govorila med seboj." "Ta častitljivi mož je vaju zalezoval in slišal vse natančno. Vi niste westmani, pravi zapadnik bi jo speljal vse drugače." "Mi nismo westmani? All devils, končajte vašo smešno ulogo, pa vam pokažemo, da se nikogar ne bojimo. Kdo pa ste vi? Greenliorni, kteri ste nas napadli v spanju z namenom, nas pomoriti in oropati!" "Ne razburjaj se po nepotrebnem, moj sin. Jaz ti že povem, kdo so ti greenhorni, kteri odločujejo nad vašim življenjem in smrtjo. Ta mož, kteri je vaju zalezoval in pobil s svojo pestjo tako spretno, da se sama ne vesta, kako se je to zgodilo, se imenuje Old Shatterhand. Zdaj poglejte mene! Ali se sme imenovati tak človek, kteremu so Navajos porezali ušesa, Sans-ear? Midva sva torej tista, ktera se upata prav sama v IJano estaeeado. Tudi to je res, da sva napravila dež včeraj. Kdo naj bi ga bil naredil? Ali ste že kdaj slišali, da je v Estaceadu deževalo?" Najina imena ne napravila posebno razveseljivega utiša. Williams za<"ne -ovoriti prvi; preudaril je položaj in prišel do sklepa, da ni pričakovati nasilnosti od najine strani. •M «- sta n- tista, za ktera se izdajata, potem pričakujemo pravice. Po-V4M! vatii iv- i .-o; jaz sem se prej drugače imenoval, kot zdaj. Sicer pa ni to kaznjivo, ker se vidva tudi imenujeta drugače. Jaz mislim, da se vsak lahko imenuje, kot se mu poljubi." "Well, nisi tožen radi premenitve imena!" "Kadi sit.rti pa nas tudi ne morete tožiti. Mi nismo nikogar ubili niti nameravali ubiti, lfos je, da s*:n govoril na straži o umoru; ali sem pri tem tudi koga imenoval?" Dobri Sam strmi dolgo pred se in pravi končno precej nevoljno: "Ne. in.en niste navajali. Toda iz vaših besedij se da to sklepati." "Sklep ni še dokaz, ni še dejanje. Savanska sodnija je pametna naredim; toda njen jury sme upoštevati le resnično izvršene stvari, ne pa nameravane. Mi smo vzprejeli Sans-earja in Old Shatterhanda gostoljubno; zato naju hočeta zdaj po nedolžnem umoriti. To bodo zvedeli vsi lovci od velikih j-ezor do Mississippija. od Mehikansketra zaliva do Sužnjiške reke. Vsi bodo rekli, da sta bila oba velika lovca roparja in morilca." Priznati noram, da se lopov zagovarja izredno dobro. Sama zadenejo tako te Ue>ede, da jKiskoei: "s Meat h, tega ne bode nikdo rekel, ker vas ne obsodimo. Vi ste prosti, kot jaz, mislim. Kaj pravite ostali k temu?" "Oni so pro>ti, eni so nedolžni!" pravijo trije trgovci, kteri že od začetka niso bili posebno prepričani o njihovi krivdi. "Tudi jaz jih ne morem obdolžiti ničesar po tem, kar vem," dostavi Bernard. "Meni nič mar, kaj so in kako se imenujejo. Pri tožbi imamo samo sklepe, ne pa dokaze." Zamorec Bob naptavi razočaran obraz. Vidi, da mu je odvzeta lepa orilika, natikati obsojence na kole. Jaz sem z izidom precej zadovoljen; "vedel sem že prej, kako se konča. Zato sem rekel, naj se počaka do jutra z obsodbo. *To je bil tudi vzrok, da sem prepustil Samu mesto sodnika. Kot lovec je izredno zvit; da bi vjel obtoženca z vprašanji, za to seveda ni. Človek ni nikdar v preriji varen svojega življenja; zakaj bi torej uničili petero življenj, če ni najmanjšega vzroka za to? Potem bi se imoralo ubiti vsakega sovražnika, ker ni jednakih mislij. Sploh mi pa ni toliko za te ljudi kot za našo varnost; za to se pa lahko poskrbi. Malo moram pa vendarle pičiti Sama, da je moral kot pravico dovoliti to, kar bi bili lahko dali kot milost. Ko se obrne name, kaj mislim jaz o tem, odvrnem : "Ali še veš, Sam, kaj je največja prednost tvoje Tony t" "Kaj?" "Da ko* slamo v glavi." r (Dalje prihodnji!.) Delavci nt prostem izpostavljeni mra^u iii vlažnosti se ubranijo dolgotrajne* mu boleh an ju zareumatizmoin in ne ur algi j o, ako rabijo Dr. RKHTEKJBV Sidro Palit ExptUer, | ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 ^ let. ■ V* vseh lekarnah, 25 fin 50 centov, ali pa pri izdelovalen. 'F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., Mew York. Sune lOO iztisov js ie ma rttfelago AH KKIK ANSKO-SL0YBICSDSA KOLEDARJA sa te lete. .Kdor rejakev fa ie mtmrn, maj seže je mjsm, Jeklar ga Je kaj v zalogi. Upravmištrs "Glasa Naroda". ■ umiti! * NiSje podpisana priporočate potujočim Slovencem m Hrvatom svoj........ 107-109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim ve d« o pivo, doma preŠana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. PotujsČi Slovenci in Hrvatje dobe .........---- stanovanje In hrano proti nizki ceni. žba solidna..... Postre- Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-1» Greenwich St., New York. FRANK SAKSER CO., PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVEL, N. E., CLEVELAND, O. cANTON BOBEK, vodja. Za VBebino inaeratov ni odgovorno me uredništva miti npravništro. Upravmiftre "Glasa Naroda". r AUSTKO-AHBftlCAN HIE Regularni polni parallel "Sofia Hohenberg" odpluje^27. marca. vmIJo med New Yorkom, Trstom In Reko. Najpripravnejša in najcenejša parobrodna ('rta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le J50 centov. Potniki dospo isti dan na parni k, ko od doma gredo. Phelps Bros. C& Co., General Agents, 2 Washington St., New York. Pošilja v zvezi z glavno pisarno DENARJE V STARO DOMOVINO naj H itreje In najceneje. J enarne pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijsko denorje po dnevnem kurzu. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema hranil e knjige v izplačilo i:i daje predplačila. PRODAJA PARQBRODNE LISTKE za vse parobrodiie • rulbe po iz i. a h cui^li. Compapie Generale IiansatlantlQue. (Francoska parobrodna družba.) Potnice iz ClevelanJa, C., sp e :.:c v r,\ w York 1 domaČ usluž' er.ee jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za p t j go i:i < dve e 1 a parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vr dnosu. Dobi se v po Iružnici "Glas I\riroda?' po 1 cent suvilk. rro \ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA I Za vsebino inseratov ni odgovorno "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN 1 ne uredništvo niti upravništvo. NAJCENEJŠI DNEVNIK! | Upravništvo "Glasa Naroda". ROJ AKT, JSAKGČAJTE BE HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI M te DIREKTNA ČRKA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Poštni parniki so: "La Provence" na dva vijaka. "La Savoie" ,, ,, ,, "La Lorraine" ,, ,, ,, "La Touraine" „ ,, ,, "L'Aquit ine" „ ,, ,, "La Bretagne".............. "La Champagne" ............ "La Gasco^ne" ............ 14,200 ton, 30,000 konjskih moči* 12,<>\ i; PARNIKI PLUJEJO IVl^O TRSTOM, REKO IN NEW YOBii PARNIKI IMAJO JAKO 0USKŽEN POiiRIT PROSTOR N^ KROVU ZA ŠETANJR POTNIKOV TRETJEGA R >ZiiEI>A. CiBFiTBU Masi po celem svetu slavni profesorji MOM ULT0N1A TTLTONIA, SLAVONI \ odpluje iz New Torka dne 28. marca. odpluje iz New Yorka dne 11. aprila. odpluje iz New Torka d^e 2?. aprila. 4.NNONLA. »o parniki na dva vi-jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA »o dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a jentje in le M Steamship Co., Ltd, 6O8TON1 MINNEAPOLIS«" CHICAGO 1 Stat®. ^ ..Guaranty Building. 67 Dearborn 31-34 STATE STH NEW YORK. It. Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših zdravni kov zdravila. _ $500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila. £0 Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje I £0 Orosi zdravila so pripravljena po propisili največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so y teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co. - Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi? - Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vago bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravni-ki Yam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas. %bedCB drugi zdravnik Vam nemore lake garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravit poslati kakor mi I Zato bolniki pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu j^lačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar. Tistim kater?, trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih i Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako so v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Bavno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol^ noma ozdraviti morejo. * • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE 1 • • ♦ Samo Se kratek 6aa in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse m cM go5e bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da' ae v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako _8 pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen! zdravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška -injiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velika koristit da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor na dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost na pridejo. MI pošiljamo tudi ▼ staro domovino zdravila in amo o-dravili samo v mesecu Novembru S sto 64 uradnikov, oficirjov, učitelja in trgovcev kakor tudi mnogo '.ai; Iiuzega stanu iz stare domovine in to je dober dokaz« da so naši zdravilFneprekoslivi in da so prispeL do največjega človeškega znanja. Vsaki kateri nam pošljenaalov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjij HSEEB NA SLOVENSKI ODDELEK: jiga izgotovljena. AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York.? - m »- WV M S- pupOKU.