Đ ^oStnma platana v eotovInL *v Leto LXm., št. 258 V LJsiMJanI? steua IZ, novensfcra tW Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dog/ovoru. Iiiseratni davek posebej. — ) Slovenski Narod<: Velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA Einafljeva ulica štev. 5. Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg št. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. novo mesto, Ljubljanska c. tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351. — Tei. 19o. 101. — — POLITIČNI MAČEK ¥ AVST Slabi izgledi za sestavo delazmožne vladne večine — Spori v krščan- sko-socialni stranki zaradi zavezništva s Beinrwenrom — Sklicanje parlamenta odgođeno Veličastne proslave premirja Dunaj, 12. novembra. Polagoma prihaja po volilnem navdušenju in pretiravanju iztreznjenje. Vedno boli se pojavlja pri vseh strankah politični maček in mirno premotrivanje volilnih rezultatov daje političnim voditeljem mnogo misliti. Nobena stranka ni doživela pri volitvah izpolnitve svojih pričakovanj. Načrti in računi, ki so jih delale pred volitvami, so prekrižani in treba je pričeti znova. Ker nobena stranka ni dobila absolutne večine, so sedaj vse tri glavne skupine v zagati in zaenkrat še nihče ne ve, kakšen bo izhod. Slišijo se sicer glasovi po potrebi koncentracije, ki jo zahteva težko gospodarsko stanje republike, toda nasprotja med meščanskimi in marksističnimi elementi so tako velika, da je vsaka koncentracija zaenkrat dokaj malo verjetna, dasiravno se čuje. da bi socialni demokrati ta. Journal de Debats^ prinaša članek Augusta Gauvaina, ki pravi, da se ni noben narod spomnil Francije s tako lepimi izrazi hvaležnosti, kakor je to napravila Jugoslavija. Gauvain omenja pri tem, da se je svoje čase zbiralo med šolsko deco v Jugoslaviji za kraje, prizadete po povodnji v Franciji in da so si tedaj francoski in jugo-slovenski otroci najbolj dopisovali. Journal* prinaša poslanico ministra prosvete Bože Maksimoviča vsem šolam, da naj se vrše ob odkritju spomenika eno uro predavanja o Franciji in hvaležnosti veliki zaveznici. Sestanek bolgarskega sobranja Sofija, 12. nov. Danes se sestane sobranje k jesenskemu zasedanju. Vloženih je več interpelacij. Med drugim bo moral predsednik vlade Ldapčev odgovarjati na interpelacijo v zvezi s poroko kralja Borisa o term kakšne vere bo prestolonaslednik. Tudi o znani vohunski aferi je vloženih več interpelacij. Protikomunistični ukrepi na Finskem Helsingfors, 12. novembra V torek jc> finska zbornica odobrila tri protikomuni--stične zakonske načrte, ki imajo za cilj popolno iztrebljenje komunistične agitacije. Poziv rumunskega kralja ©poziciji Bukarešta, 11. nov. g. Kralj KaroJ je danes po svojem privatnem tajniku sporočil šefom opozicijskih strank željo, naj bi opozicija opustila svojo negacijo parlamenta in naj bi se zopet udeleževala dela za stopstva naroda. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo liberalna stranka, ki pride v prvi vrsti vpoštev, ugodila kra ljevi želji Obstoji torej upanje, da se bo rumunski parlament 15 novembra zopet otvoril v polnem številu. socialci. Za velenemce je to skoraj samo ob sebi umevno. Heimatblok je danes dopoldne imel sejo svojih voditeljev, na kateri se je bavil s pogorji, pod katerimi je pripravljen sode= lovati v parlamentu. Prvi njegov P°g°j je, da morata ostati dosedanja heim\vehrovska ministra Starhemberg in Hueber v vladi. Mandatar Heimat= bloka pa se ne smatrajo kot mandat tarji stranke, temveč le kot organi ce* lokupnega heiimvehrovskega pokre ta, za katere se morajo tudi smatrati v parlamentu- V ostalem opozarjajo na to. da znaša število volilcev, ki so Droti sedanjemu parlamentu, že 340.000. Rim, 12. novembra. Kakor izhaja iz komentarjev fašističnih listov, so ti časopisi zelo razočarani ob prvem političnem nastopu Heim\vehra. Za= radi tega tudi precej malo pišejo o sestavi nove vlade. Pri tem pripisu* jejo bivšemu zveznemu kancelarju dr. Schobru odločilno vlogo. Kot naj = bolj verjetno smatrajo fašistični listi sestavo koncentracijske vlade, iz ka» tere pa bo izločen Starhemberg. Bivši zvezni kancelar dr. Seipel, ki je po» klical Heimwehr v politiko, se bo se daj moral pobrigati za to, da bo z ozirom na volini rezultat preskrbe: Heinrvvehru skromno vlogo, ki ji gre Demisija belgijske vlade Bruselj, 1*2. novembra. Ker so odstopili 4 liberalni ministri, vštevši zunanjega ministra Hvmansa, zaradi spora v jezikovnem vprašanju, je ministrski predsednik Jaspar po posvetovanju s katoliškimi ministri sklenil predložiti kralju demisijo celokupnega belgijskega kabineta. Francoski vojni izdatki Pariz, 12. novembra. Novi francoski proračun določa 12.2 milijard frankov v obrambne namene, od teh 1.8 milijarde za armado, 2.8 milijarde za mornarico. 2.3 milijarde za organizacijo kolonijalne bojne sile in 2.2 milijarde za letalstvo. Razen tega je tudi v drugih proračunih približno 4 do 5 milijard pod raznimi naslovi določenih za vojne namene Kakor poroča socijalistični list ~Le Populaire', je določenih v obrambne svrhe nadaljuih 6.9 milijard frankov, ki se skrivajo pod raznimi postavkami. Tako bo rabila Francija v vojne namene približno 10 milijard frankov. Bolgarsko-Jugo- slovenski odnošafi Sofija, 12. novembra. A. List ->Slovo« komentira govor jugoslovenskega poslanika g. Vukčeviča ob svečani avdijenci pri kralju Borisu in njegovo izjavo predstavnikom tiska. Ugotavlja, da so sedaj jugo-slovensko-bolgarski odnošaji samo korektni, da bi pa mogli biti tudi prisrčni To je mnogo odvisno od nelikvidiranih odnoša-jev med Bolgarijo in Jugoslavijo, g. Vuk-čevič pa je izjavil, da bo uporabil vse sile za rešitev teh vprašanj. List obljublja g. Vukčeviču svojo pomoč in poziva tudi bolgarske tovariše, da delajo v istem smislu in za isti cilj. Zmanjšanje sladkorne produkcija Havana. 12. novembra. AA. Poslanska zbornica je sprejela z 91 proti 13 glasovom zakonski načrt, ki bo predložen senatu in ki se tiče fondov za ureditev sladkornega tržišča na Kubi. Vlada bo uporabila v to svr-ho 42 milijonov dolarjev. Načrt vsebuje tudi odredbo, naj se skozi pet let odtegne tržišču 1.68O.000 ton sladkorja Količina, namenjena za Zedinjene države, naj se v izvoznem letu 1990/31 omeji na £,136.000 ton Brezposelnost v Ameri? Aloizij Komati, sinček strojevodje iz Prisojne ulice št 19 Okroj! 19.30 je pri vozil po Miklošičevi cest* š^fer osebnega avto^nobfla -740. Ko je privozi! na križišče Tavčarjeve ulice, mu je prišel pod voz Koman. ki je hotel v zadnjem hipu čez cesto. Šofer ene konference — Turški zunanji prijateljsko pogodbo z Italijo zahtevo izjavil, da ni smatrati tega molka za proslavo premirja. Milan, 12. nov. M. Tukajšnji listi poročajo, da se bo turški zunanji minister Teftik Rudži beg na povratku iz ženeve, kjer se udeležuje konference za razorožitev, ustavil v Rimu, da se sestane z Mussoli-nijem in Grandijem. Razpravljali bodo o zaključitvi prijateljskega pakta med Turčijo in Italijo. Tozadevni razgovori so se pričeli že 1. 1928, bili pa so pozneje prekinjeni. je sicer naglo zavrl, toda bilo je že prepozno. Otrok je pod avtomobilom obležal nezavesten. Soier P. ga je naglo naložil na svoj avto in prepeljal v bolnico, kjer >o ugotovili težke telesne poškodbe: pretres možganov, frakturo leve roke in noge. Šofer je nato sam odšel na policijo in prijavil nesrečo. Priče nesreče so vse kategorično izjavile, da šoferja ne zadene nobena krivda, ker mu je prišel deček v zadnjem hipu pod voz. Krovec padel s strehe. Včeraj okrog 16.30 je na Poljanski cesti št. 71 popravljal krovec Ludvik Pibrovec streho. Delail je že dalje časa, ko mu je na strehi, ki je bila vlažna zaradi megle, nenadoma spodrsnilo in je strmoglavil na cesto. Zlomil si je desno nogo ter zadobi! tudi lažje notranje poškodbe. Mož toži tudi o bolečinah v desni nogi. Nesreča se je pripetila zato, ker Pibrovec ni bil zadosti zavarovan in ker je imel na nogah cunje, ki SO se premočile. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico. Nenadoma onemogel. V Žitnikovem izkuhu je včeraj nenadoma postalo slabo beraču Josipu Kopaču, ki so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnico. V bolnici so ugotovili, da je mož tako slab zaradi nezadostne hrane. Številne tatvine. Delavcu Stanku Blažku je nekdo s podstrešja na Gosposvetski cesti št. 01 ukradel suknjič in telovnik v vrednosti 400 Di.i. — Akademiku Antonu Vončini je nekdo iz sobe pritličnega stanovanja na Ljubljanski cesti ukradel svetlorjavo moško obleko, vredno 1000 Din. Odnesel mu je tudi nekaj komadov perila in drugih stvari v vrednosti 200 Din. — Delavcu Francu Radiju je nekdo iz kuhinje v Cigaletovi ulici v Mostah ukradel dva površnika, vredna Din. — V stanovanje čevljarskega pomočnika Leopolda Antonoviča v Merosodni ulici se Je splazil danes ponoči neznan tat in mu odnesel temnor.iav suknjič in telovnik v vrednosti 800 Din, isto*am stanujočemu akademiku Petru Tkaletu pa modro moško po-nošeno suknjo nove sive športne hlače tn nekaj perila v skupni vrednosti 1000 Din. Borzna porociSa. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.74 — Berlin 13.46. — Bruselj 7.8785 _ Budimnešta 9.885. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 794.13 — 797.13 (795.63) — London 273.98 r- ?74.7S (27438). _ Newyork 56.28 — 56.4S (56.3S). _ Pariz 220.92 — 222.92 (221.92). — Praga 167.03 — 167.83 (167.43). — Trst 294.62 — 296.62 (295.62). INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.12S0. — Pariz 20.245. — London 20.035. — Newyork 515.40. — Bruselj 71.90. — Milan 26.9S. — Madrid 59.30. — Amsterdam 207.45. — Dunaj 72.60. — Sofija 3.73. — Praga 15.28. _ Varšava 57.75. — Budimpešta 90.20. — Carigrad 2.44. — Bukarešta 3.06. Stran 2 >? L O V F V 9 K T V 4 R O D* rine 12 novembra 1930 U druženje rezervnih avijatikov Ustanovljeno je bilo v nedeljo — nad mestom — Letanje z Ljubljana. 12. novembra. V nedeljo se je vršil ustanovni občni zbor Udruženja rezervnih avijatikov. Zborovanje se je vršilo v Zvezdi v prostorih Aerokluba in udeležilo se aa je mnogo rezervnih avijatikov. Iz poročil glavnega refernta dr. Kapeta je razvidno, da je namea udruženja strokovno omogočiti vsem izvežbanim letalcem, da ostanejo stalno v treningu. Izobrazba vsakega pilota stane državo mnogo denarja in mnogo Časa. Jedva je tak pilot zapustil pilotsko šolo in odložil vojaško suknjo, le že izven treninga in tudi pozabi na letanje in "njega pravila. Zato je zelo važna ustanovitev Udruženja rezervnih avijatikov. ki bodo imeli na razpolago različna letala, njegovi člani pa oriliko stiokovno temeljito izvežbati se ter ostati stalno v treningu. Počim so bile oblasti doslej mnenja, naj se v glavnih centrih ustanove nekakšni trenažni oddelki po zgledih obstoječih vojaških edinic in da naj nosijo stroške letanja ter ^ežbanja rezervni avijatiki sami, so sedaj pristali na to, da se omogoči rezervnim avi-jatikom prosto vežbanje in da ne bodo nosili iaober.ih stroškov ne samo pri letanju z vo-Jnškimi, temveč tudi s civilnimi športnimi letali, ki so za izvežbanie letalca tudi mnogo bolj ekonomična. Vse kaže, da bo tudi Ljubljana spomladi že imela trenažni oddelek šolskih in športnih letal in da bo lahko v zadostni meri skrbela za izobrazbe In strokovno vežbanje rezervnih avijatikov tn letalskega naraščaja. Občni zbor je odobril cilje in naloge udruženja in sklenjeno je bilo organizacijo podpirati z vsemi močmi ter širiti propagando za letalstvo. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika Evald PrinČiČ, zasebni Popoldne vsa tri ljubljanska letala brezmotornim letalom /ii uradnik opere, za tajnika Stanko 1 rček. *radnik. za podpredsednika Pohlin, tehnič-železniški uradnik, za blagajnika Jože Kuhar, zasebni uradnik in za odbornika: Jan ko Čolnar, zasebni uradnik. Tratar, carinik V nadzorstvenem odboru je bil izvoljen zn predsednika inž. Gvidon Gulič. za odbornika pa Gabrijel Vodišek. Popoldne je dal Aeroklub svoja letala na razpolago Udruženju rez. avijatikov. Prvič so se vsa tri letala ljubljanskega Aeroklu ba dvignila v zrak. Z »Dittnchom sta poletela pilot VodiŠek in predsednik Rado Hri bar, z »Lojzetom. Čolnar in rezervni leta lec Vilko Pešl iz Kranja. ^Ljubljano« ie pa pilotiral Jože Kuhar Letala so nekaj časa krožila nad mestom ter spremljala tudi mi nistrskega predsednika na njegovem potovanju po Sloveniji. Aeroklub je tudi priredil brezmotornc letanje z letalom, ki so ga zgradili klubovi člani in naraščajniki V letalo je sedel letalec, z močno sumo so privezali letalo na avtomo bil, ki so ga toliko pognal, da je bila gu ma močno napeta. Nato so gumo na avtomo bilu odvezali in čim so brezmotorno letalo izpustili se je dvignilo Poskus so osemkrat uspešno ponovili Letalo se je dvignilo več metrov visoko in ostalo delj časa v zraku Tako se je Čolnar z njim dvignil kakih 10 metrov in letal približno 300 metrov. Ce bi bilo samo malo vetra, bi letalo ostalo dolgo v zraku. Tudi talentirani naraščajriifc Deter se je dvignil z njim več metrov visoko in poletel precej daleč. Poizkusi z brezmotornim letalom, ki se bodo v kratkem po novih na Blokah, kjer je najbolj primeren teren so namreč najboljša šola letalskemu naraščaju, ki se hoče naučiti dobro letati. Potrebe in želje našega obrtništva Soomenica celiskega atrtnega društva* izročena stopiti kom vlade na včerajšnjem sestanku v Celju Za- Celje. 12. novembra. Včeraj so ministri dr. Srškič, dr. švr-Ijuga, inž. Sernec in dr švegel posetill Celje, kjer so imeli sestanek z zastopnik' prebivalstva in raznih korporacij, na katerem so poslušali njihove želje. Sprejem ministrov je bil nad vse veličasten in prisrčen Obrtno društvo v Celju je izročilo predstavnikom vlade spomenico o svoim potrebah in željah, naslovljeno na ministra trgovine in industrije. Spomenico je sprejel minister pravde dr. Srškič. Ker je spomenica veren izraz razpoloženja našega obrtništva, njegovih potreb in želja, jo objavljamo. Glasi se: Zavedamo se velikega zgodovinskega £i-na Nj. Vel. kralja, ki je s svojim manifestom z dno 6. januarja 1929 odstranil največjo oviro gospodarskega napredka naroda in države in dal bodočemu razvoju jas no in določno začrtane smernice nacionalnega, gospodarskega in kulturnega raz maha Za ta veliki čin smo Nj. Vel. hvaiežm že zato, ker je prenehala doba neznosnega strankarskega in bratomornega sovraštva in se dala prilika za medsebojno spoznava nje in ljubezen vseh delov naroda. Prosimo Vas, g. minister, da izvolite n-i mero-dajnem mestu tolmačiti našo hvaležnost, vdanost, globoko spoštovanje in lju jezen do našega presvitlega vladaria Celokupna kraljevska vlada pod predsedstvom g- generala živkoviča je vztrajno na temelju januarskega manifesta iz^šila ogromno delo v korist naroda in država Prosimo Vas, g. minister, da izvolite biti tolmač naše globoke udanosti in spoštovanja g. ministrskemu predsedniku in vs?m članom kraljevske vlade. Obljubljamo, da bomo tudi v naprej verni in zvesti poborniki idej kraljevske vlade. Vam, velespoštovani g. minister se ob tej priliki iskreno zahvaljujemo za \-so podporo o priliki ustvarjanja novega obrtnega zakona in Vas prosimo, da bi bil ta zakon, ki bo ime! za vso državo ve ik gospodarski pomen, v najkrajšem času Iznesen in objavljen. Zavedamo se, da živimo v dobi svetovne gospodarske krize, katere vzrok ie vojna in povojna doba. Tudi v naši držav' se do sedaj še ni mogla ta kriza premostit1. Svetovna konkureuca, zlasti od stran; in dustrije, je zelo velika. Inozemski aapitai, ki so mu na razpolago veliko večja sredstva kakor pa v naši državi, pritiska s svojimi cenami zlasti na malo obrt in ma k> industrijo Brezposelnost je tati! v obrti zelo občutna Zato prosimo g. ministra, da izda odredbe vsem podrejenim oblastim, naj se državne dobave po moinD?: oddajajo domačim obrtnikom in se pri t-_*m upošteva kritično gospodarsko stanje, to je, da se oddajajo taka dela domač :r. obrtnikom tudi v slučaju, ako so nj'nove ponudbe za malenkost višje od inozemsk'h ponudnikov. Na ta način bi se dvignila domača obrt, ki bi v kratkem časa .ahko postala konkurence zmožna naor^-u noz°m skim ponudnikom. Ako hoče država procvitat morajo oi-ti njene finance urejene Državni z4&t&l morajo biti kriti z davščinam- Današnji sistem je pa za malega obrtnik-x zeio .č-žak. Na vseh obrtniških zborova a jrh se navajajo pritožbe, da zlasti mali obrtaik. ne zmorejo več davčnih bremen Zato p ros* mo g. ministra, da posvet« največjo pažnjo davčnemu vprašanju, in da bi uvedel za malega obrtnika zopet minimalni eksi stenčni minimum. Obrtništvo čuti, da je v svojem obstoju po sedanjem načinu proizvajanja ogroženo, vsled česar so započele vse obrtniške organizacije na svojih zborovanjih razprav ljati o ustanovitvi produktivnih obrtniških zadrug. G ministra prosimo, da posveti temu vprašanju vso svojo pozornost in pripomore svoječasno do uresničenja tega dela programa celokupnega obrtništva. Velika je razlika v dohodkih obrtništva v predvojnem in sedanjem času Danes ni možno več obrtniku da se preskrbi za dostojno življenje v starosti Treba bo misliti slično drugim stanovom na starostno, bolniško in posmrtno zavarovanje. Tudi v tem pogledu prosimo g ministra, da nam ohrani svojo naklonjenost Največjo pažnjo pa oolaga obrtništvo na vzgojo svojega naraščaja, ki mu je tre ba že v mladosti vcepiti ljubezen do domovine in ljubezen do svojega dela Obrtniški naraščaj je treba dvigniti socialno in kulturno Poleg osnovnega šolstva je za obrtništvo največjega pomena meščanska šola. Kraljevska vlada je izdala do sedaj šolske zakone za osnovne, srednje šole. srednje šole, učiteljišča in univerze Tudi meščanska šola kot izrazit tip praktične nižje srednje šole. ki izobražuje obrtni, trgovski, industrijski ba kmečk naraščaj torej glavne stebre v državi, je potrebna takega zakona Statistika izkazuje da se nahaja v naših obratih n delavnicah okrog 56.000 tujcev kot obratovodje in delovodje ter strokovni delavci, ker primanjkuje domačih dovolj izobraženih delavcev Narod uvideva, da je ravno meščanska šola v tem pogledu oni faktor, ki lahko nudi najhitrejšo odpomoč. Dokaz temu je, da so po vseh meščanskih šolah vsi razredi prenapolnjeni. Prosimo g. ministra, la pospeši uve-ljavljenje zakona o meščanskih šolah Poleg osnovne in meščanske šole je za obrtniški naraščaj velike važnost: obrtno-nadaljevalna šola. V teh šolah naj bi se poleg vseh dosedanjih predmetov poučevalo tudi o zadružništvu v splošnem, zlasti pa še o obrtnem in produktivnem zadružništvu. Bodoča panoga industrije m obrti je elektrotehnika. V tej stroki nam primanjkuje v primeri z inozemstvom strokovnih šol Celje je nekak centrum industrije, tu di obrt je visoko razvita. Zato so dani vsi pogoji in že iz srednjega veka je bilo Ce-ljt vedno obrtniško mesto Zato mislimo, da ne prosimo preveč, ako želimo, da bi se v Celju ustanovila srednja tehniška šola za elektrotehniko Poleg strokovnega znanja :n šolske naobrazbe pa je vajencu in vajenki. torej obrtnemu naraščaju, potrebna splošna izobrazba, katere mu šola ne mor^ nuditi. Celjsko obrtništvo se tega zaveda in je zato postavilo Obrtni dom. kateri bo služil po končani adaptaciji ravno v največji me ri izobrazbi naraščaja. Prosimo g. ministra, da podpre to akcijo celjskega obrtništva, ki bo kakor do sedaj vodilo svoj naraščaj na potu nacijonalizma. državnega edinstva in ljubezni do kralja Velike važnosti za gospodarski napredek vse dravske banovine je, d;i dobi v najkrajšem času tudi ugodnr zvezo z morjem. Dovoljujemo si, g. minister. am te želj celjskega obrtništva, ki so ob enem želje vsega obrtništva dravske banovin^, preložiti s ponovno prošnjo, da jih izvolita upoštevati in s prošnjo, da sprejmete izraze našega globokega spošfbvanja. Kako je Radu Mitrniku Rado Murnik se je že privadil volnene sobice v II. nadstropju vsega z rožami okrašenega mestnega zavetišča, saj pa ta hiša tudi ni nikaka zapuščena ubožnica temveč pravi hotel za onemogle in osamljene, da je le v čast Ljubljane Ampak strežejo mu pa tudi tako. kakor bi pri* čakovali, da jim zapusti milijone. Tiha prednica sestra Bonavita, — prosim, že to pomenljivo ime! — mu gospodinji kot dvorni upravnik, na njegove najbolj tihe želje pa čaka sestra Pudencijana. a bla* zine mu rahlja vedno se smehljajoča se; stra Čedomila. ki ji zato piše francoska pisma bojnemu bratu v daljno Francijo. Xjego\ pr\ i komornik je gospod Jernej bivši komornik trnovskega župnika in tu» di cerkovnik v p., a sedaj ima Jernei namestnika, ker je n dopustu. Je pač se» zona. Ne da bi kdo mislil na aristokratski visoki lov ali morebiti na demokratski tičji lov. nikakor ne prvi komornik Ra* do Murnika je v civilu le slaven klavec in srčna želja vseh poštenih svinj iz naj= boljših trnovskih ir krakovskih hiš je sladka smrt pod Jernejevim nožem, pra» va srečna zadnja ura. Ali tudi je Jernei umetnik ir kakor so drugi virtuozi »na« i-i.,vjrju tako Je Jernej umetnik z nožem, kar se pa klobas tiče. pa njih slava diši do rotovža — kakor pa zavije pečem fcr v mrežico, pa svet ne zna sestavit vseh olemenitT diša- jutrove dežele v ta« ko poetično vzneseno simfonijo za nos in želodec. Sploh, Ternej je blag mož. Tudi vizite hodijo k Radu Murniku in uajodličnejše narodne dame z dobrimi b ' imi in krepkimi tolažili, da omara ni nikdar brez butiljk. Pol litra žlahtne kaj .. mora imeti pisatelj vsak dan, ta* 1 ~ mu je zapisal zdravnik Tako povelje }- da* in zapovedal je najstrožje gospod doktor in ni , .imetnega bolnika. ki bi zdravniku smel odreči pokorščino. Da ne ni- t; vsa dežeU. moram odličnega zdrav« nika seved? zamolčati, epidemija bi se r . asla t !i po Ljubljani in aestni fizik g. nadsvetnik dr. Rus bi me kot povzro* čitelja nesreče gotovo pograbil in bogpo* magaj naredil ' menoj. Narodne dame naj torej vpoštevajo zdravnikovo zapo» ved in naj n°* ga najboljšega humorista o-V ^kujejo "im najbolj tolažljivo. Tudi }«' g.i več1 at obiše>m zaradi nadzorstva Kadar čitam v listih, da bodo tu in tu priredili Murnikov večer, tečem k njemu oznanit tantijc e. Rado se zveseli časti predolgi, že čez sedem let trajajoči dolg* predolga, že čez sedem let trajajoči dolg* čas v »Matratzengruft«. Ali malo je Mur-nikovih ve'erov in malo časti, tantijeme pa še obene od nikoder. A. G. La Mascotte Končno operetna predstava, o kateri je vredno pisati. Bratko Kreft, ki se je neoporečnim uspehom že parkrat poizkušal kot režiser dramskih predstav z dilentan-ti ,je kot gost izrežiral Audranovo ljubko, še vedno svežih in pikantnih melodij bogato opereto >La Mascotte ali Angel sreče«. Pravkar je petdeset let stara, a v Parizu, kjer se je narodila, je dosezala uprav izredno število repriz, šla z velikim uspehom preko vseh operetnih odrov in je pred vojno zelo ugajala tudi v Ljubljani. Bratko Kreft je dokazal, da je mogoče tudi staro delo prav učinkovito vprizoriti na docela nov način, ki zopet živo zanima. Po načelih Tairova in Rein-hardta je dal igri groteskno stiliziran značaj, uvedel kolektivne kretnje vseh sodelujočih, da se giblje vse hkratu enako odrezano in tvori ansambl enotnost, označil prizorišča le s par stiliziranimi objekti*ter uporabljal stopnice in razna počivališča za soliste v popolnem nasprotju z realnostjo življenja. Uporabil pa je tudi balet kot girls, ki nastopajo kot srčkani lovci, cirkuški artisti, groteskni vojaki z maskami zoper pline in končno kot bodoči otročicki (babvgirls), kar daje veliko pestrost in mičnost. Sploh je močno povečal dejanje in gibanje na odru ter je vladalo ves *as živahno vrvenje ter pravo operetno življenje. Temu dejstvu se je zahvaliti, da je opereta, ki ima dober tekst, učinkovala kot noviteta.--dosegla izredno močan uspeh ter žela aplavze, kakor nobena operna novost najvišje umetniške kvalitete. Režiser je dal predstavi tudi nekaj revijalnega značaja ter nastopajo prav posrečene imitacije Pata, Patachona in Chaplina. ki so seveda zbujali mnogo za« dovoljstva in smeha. Vobče je bilo igra= nje solistov in komparzov temperament« neje kakor kdaj koli v opereti, ves tempo nastopov je bil bister in veder, zlasti pa so se uveljavljali gralci (gg. Drenovec Peček, Janko, Povhe i. dr.). Tairov sistem se je zlasti v prvih dveh dejanjih prav dobro obnesel. Za vzorno in dosledno izvajanje je treba pač že uvežbanega ansambla in še več izkušenj. Prvi poizkus pa se je vrlo posrečil. Neki povsem nekritičen del naše publike se pač do vrelišča razgreva pri vsaki opereti in čim bolj neumna je situacija in čim bolj bedast je tekst, tem huje hrumi in razsaja od razkošnega uživanja. Naši najodličnejši operni umetniki se lahko raztrgajo, a ne žanjejo za najboljše kreacije niti približno tistega priznanja, kakor operetna pesmica ali pikanten dovtip. že dvoumna beseda izziva krohot in plosk. Kakor Nušiqeva šala v drami, bo Aud-ranova opereta v novi vprizoritvi pač v operi eden viškov gmotnega uspeha, ki :^a nade gledališče kajpada potrebuje . .. »aL Mascotte« je pod dirigentstvom N. Štritofa, inscenatorjem V. UTjanišče-vim in v režiji Bratka Krefta v vsakem oziru prav dobro pripravljena in opremljena. Tudi modeli za girls ter toalete princeze in vojvodin je iz ateljeja Miss. kakor garderoba iz delavnice šefa garderobarja Polaka so jako ugajali. Ker sodelujejo poleg operetnih pevk in pevcev tudi g. operni bariton V. Ja n k o, ki je pevski in igralski izvrsten Pippo, in gdč. eperna pevka N. španova, ki je prav temperamentna ter pevski zelo všečna Fiametta, g. B. Peček kot imeniten knez Lorenzo. ga. P o 1 i Ć e v a pa kot simpatična gosja pastirica Bettina, ki prinaša v svoji igri nekaj novih momentov, ~er zbor in balet ves čas z vso vnemo na delu, je bila predstava resnično prav dobra. Le konec je nekam razvlečen in bi potreboval krajšave. Bilo je seveda tudi mnogo cvetja, gledališče pa nabito polno. Fr. G. Naš najmlajši potujoči teater Ni to teater, katerega člani bi bili na» stavljeni in plačani — temveč potujoči teater dramske družine »Soče« iz Ljub; Ijane. Tiho delujejo, skoro vsako nedeljo gostujejo. saj gostovati morajo, kajti svojega odra — nimajo. V kratkem času svojega delovanja so gostovali z Strind» bergovim »Očetom« že na desetih odrih v Sloveniji. Kamnik. Kranj. Borovnica. Logatec Vič itd. Kjerkoli so igrali, povsod so odnesli s seboj najlepši spomin in hvaležnost obi' skovalcev. Duša malega ansambla je bivši vodja slovenskega gledališča v Gorici g. Košu* ta, zmožen igralec in še boljši režiser. Tn dame, trije gospodje. Košuta in šepetalec, ki pa nt vedno isti. tvorijo am sambel mladih, navdušenih diletantov Posebno moč imajo v sestrah Reinerje* vih in Gabrijelčičevi. Tussy Reinerjeva je nedvomno talent, brez nje in njene se* stre Eve bi ne bilo uspehov. Imel sem priliko videti jih pred igro. Pridejo ponavadi že popoldne v kraj, kjer gostujejo. Košuta si tedaj takoj pripravi iD preskrbi vse potrebno in ne samo ono. kar je za oder potrebno, treba je vstop* nic. dogovora s financo, žigosanja vstop* nic itd. Vse to dela in opravi moški ansambel. Dve uri pred predstavo pregled rekvi* zitov Mnogo manjka. Takoj naveže Ko* šuta stike s funkcijonarji dotičnega odra in če teh ni, s prvim najbližjim znancem ali pa tudi tujcem. In vsak jim rad po» maga. vsak upošteva njih dobro »voljo in ambicijo do gledališke umetnosti. Ce ni nosačev. poprime tudi moški del ansambla in ročno prinese vse potrebno slike, stole, preproge, roče itd. Lepo jih je videti . . . Pravi pravcati »teater«, kakršnega je imel Emanuel Striže v »Ugrabljenih Sa* binkah«. Igralce druži iskrena ljubezen do vsega, kar se imenuje teater. Pred igro ne poznajo nervoze, kaj še, saj igra» jo »Očeta« že devetič. desetič ... in igra je vselej dobro aaštudirana. Sedaj pripravljajo Molnarjevega »Vra« ga«. Da bi jih slišali, s kako vnemo se pogovarjaj . o najnovejših kreacijah Mislim, dc jim bo »Vrag« uspel. Igrali ga bodo v najkrajšem času v Škofji Loki. Vrag bo Košuta, Jolanta pa Tussy Rei* nerjeva. zaljubljen modelček Zidana Mici bo pa našel dobro interpretko v Evi ReU nerjevi. Sicer pa nastopi ves ansambel. Njih igre niso včasih najbolj obiska* ne, ljudje v vsakem novem kraju jih še ne poznajo, zato trpi obisk; tam. kjer so pa že igrali, ali pa. kjer jih poznajo je njih trud kronan z velikim priznanjem, ki se stopnjuje iz dejanja v dejanje. Kvalitativno so v gotovih primerih mnogo nad povprečnostjo naših diletant* skih odrov po deželi. Mladim diletantom. polnim »svetega teaterskega ognja« želim mnogo uspehov med sezono, ki jo mislijo prav do zad* njega izrabiti. Ansambel spremlja vedno pesnik g. Mirko Kragelj. ki ima pred predstavo na* govor na obiskovalce in jim predoči pi* satelja. R. K. DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 12. nov.: »Kraljična Haris«. Red C. Četrtek, 13. novembra: i Gospa ministrica«. Izven. Petek, 14. novembra: Gostovanje v Kranju: ob 15. Razbojniki, ob pol 21. »Gospa ministrica«. Sobota, 15. novembra: ; Sveti plamen*;. D. »Gospa ministrica«. Ta znamenita Nu-šičeva komedija se je že pri prvih predstavah priljubila ljubljanskemu občinstvu. V nedeljo je bil na blagajno ogromen naval; mnogo obiskovalcev je moralo zapustiti gledališče, ki je bilo do zadnjega kotička razprodano. Zato se ponovi komedija v četrtek 13. t. m. izven abonementa. Cene od 26.— dinarjev navzdol. Serija A-oooool« ali »Ljubina srečka«, komedija v štirih dejanjih, katero je napisal eden najvidnejših sodobnih ruskih dramatikov; Aleksej Tolstoj se vprizori v ljubljanski drami prvič v sredo 19. t. m. Komedija je prisrčno in ljubeznivo delo. polno zabavnih situacij. Glavne vloge so v rokah gg. Mire Danilove, Medvedove in Juvanove ter gg. Jana, Daneša, Cesarja, železnika, Lipaha, Kralja. Režijo vodi g. prof. gest. OPERA Začetek ob 20. Sreda, 12. novembra: -Vesela vojna«. B. četrtek, 13. novembra: -La Mascotte« C. Petek. 13. novembra: Zaprto. Sobota. 15. novembra: :Moč usode.:. Red E. Nocoj se poje v ljubljanski open me-lodijczna Joh. Straussova opereta »Vesela vojna«, ki vsled lepe, prikupne glasbe ter vesele vsebine splošno ugaja. Sodelujejo: ga. Policeva ga. Ribičeva, gg. Gostič. Peček. Povhe, Simončič, Sekula. Jelnikar. Frlan in drugi. Dirigent dr švara. Predstava se vrši za red B. Prva repriza operete »La Mascotte«, ki je bila s tolikim uspehom prvič izvajana v nedeljo dne 9. t. m., bo v četrtek dne 13. t. m. v isti zasedbi Kakoi pri premijeri Delo je tako vžgalo, kakor še malokaiers opereta na našem odru. Zato priporočam« obisk. Predstava se vrši za abonma reda C V soboto 22. t. m. poje v Ljubljan: Slovencem priljubljeni pevec g. Stepcrjovsk partijo Lenskega v čajkovskega operi P genij Onjegin .. Predstava bo izven a . n-mana. KOLEDAR. Danes: Sreda, 12 novembra 1930, i • toličani: Kunibert, pravoslavni: >J. ok: <• bra, Milutin. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama. Kraljična Hans C. Opera: Vesela vojna Kino Matica. StreJ v ateljeju. Kino Ideal. Sence ulice. Kino Ljubljanski dvor. Robert in Ber» tram Predavanje v Delavski zbornici: ob 20. predava dr. Škerlj o važnost: nnljeja prostitucije. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczy. Mestni trg. Ramor, Miklošičeva cesta. Filmska novost v Ljubljani dobi svoj zvočno filmski program. ZKD uvede s petkom 14 t. m v prostorih Elitnega Kina Matice predstave zvočnih filmskih žurnalov in vvst'l.h ter zabavnih zvočnih šaloiger za deco in našo mladino. Pri vsaki taki predstavi boil- Ma programu tud; koncertne točke slavnih pevcev, pevk ali produkcije virtuozov na najrazličnejših inštrumentih Prvič v petek 14. t. m bodo na sporedu sledeče točke: 1. najnovejši zvočni tednik o dogodkih po vsem svetu; 2 Jan Garberov jazzband orkester, ki odsvira tri izvrstne točke; 3. George Washington. Znameniti črnec ba-ritonist zapoje pesem o ^Sonny Bovu r 4. Na nebotičniku, izvrstna šaloigra v 2 dejanjih, v katerih nastopata znana komedijanta Stan Laurel in Oliver Hardy; 5. Končno se predvaja še veseloigra v dveh dejanjih »V fini družbi . Za pouk, smeh in zabavo je torej v dovoljni meri poskrbljeno Predstave se bodo vršile v kinu Matici v petek 14 t m. in v soboto 15. t. m. vsakokrat ob poi 3. pop., v nedeljo dne 16. t m pa se bos-a vršili dve dopoldanski predstavi in ilcer prva ob 10. uri, druga ob 11 uri dop Cene sedežem ostanejo kljub visok :m nabavnim cenam iste kot doslej in sicer od 2 Din do 10 Din za sedež v loži Radi velikega zanimanja za ta snored bo bla? gajna dnevno odprta eno uro pred dotič-nimi predstavami in priporočamo cenjenemu občinstvu, da si prostore čimpreo za-sigura. Poslano .Vi vse enako. Ze avgusta meseca sem vložil prošnjo na užitninski urad radi znižanja plač la za uvoz blaga, oziroma usnja. — Čakal sem mesec dni in ko sem šel zopet vpr.u sat, ali bom uslišan, mi reče g uradnik, da ni imel čas^, da bi prijel pregledat Prosil sem ga. naj moji prošnji ugodi in res je prišel, pregledal in obljubil da bo stvar v kratkem rešena. — Ob pregledu mi ni g. uradnik nič omen:l. da je moj obrat premajhen za popustitev uvoznine, ampak ko jc šla moja žena že zopet 8. oktobra ponovno poizvedovat, kedaj bo prošnja rešena, je pa isti gospod povdar* jal, da je moja trgovina premajhna in Ha se ta koncesija dovoli samo večjim obn-tom in da moram obenem tudi pclo/itl kavcijo v znesku 5000 Din Torej manjši trgovec ne sme imeti nobene ugodnosti kar ^e tiče plačila, med tem se pa pri davkih ozira na mene kot prvi," kar se pokaže. da me obdav.ijo prvorazredno, med tem ko veliki trgovci plačujejo drugo če ne še tretjerazredno. — Torej že zopet ista pravica, da ai za vse enako. 5S4/n Mali trgovec. — Češkoslovaško »okolstvo. Načelništvo članov je izdelalo in sprejelo osnutek tekmovalnega reda za prvenstvo Zvez** slovanskega sokolstva. Osnutek je že poslan ^sem savezom, ki so včlanjeni v ZSS. .ia izrazijo predloge o eventualnih izpremeuibah. — Biat Mtiller je odložil tajništvo nač-lništ-va članov in na njegovo mesto je bil izvoljen brat dr. Aug. Pechlat. — V dneh 1. m 2. ter 8. in 9 novembra so se v telovadnici Tyrševega doma v Pragi predvajali osnutki za skupne proste vaje v*eh oddelkov za IX. vsesokolski zlet ČOS je priredila letos šolo za sodnike pri igrah, ki jo je obiskovalo 12 poslušalcev in ki so po končani šoli napravili tudi sodniške izpite — Prosvetni odbor ČOS bo izdal zaznamek vseh tileda-iiških iger. ki so primerne za sok. društva. Ta zaznamek se bo potem vedno dopolnjeval 7 novimi ifjrami — Zvezi bolgarskih iunakov je bilo dovoljeno da sme ,rK>slati 4 člane v tritedensko graditeljsko šolo in 2 članici v 14 dnevno šolo pod istimi poeoji in usodnostmi kakor člani Zveze slovanskega sokolstva. Vsi smo igralci. — Nesrečni sin! Z igralko se hočeš poročiti? Ne. to si pa kar izbij iz glav.-! — Toda oče! Kai nismo vsi igrale:? Pri zobozdravniku. —Gospod doktor, tale umetni zob. ki ste mi up včeraj vstavili, me strašansko boH. — No vidite, saj sem vam dejal, da bo kakor naraven. Materina radost. — Pravijo, dn bodo bodočo vojno vodili kemiki Zelo mo \ eseli Moi <\u Studira ms in mu torej no bo treba nn vojno St^v 2"9 Stran 3 Dnevne vesti — Štipendije za ženske s fakultetno izobrazbo. Ameriško udruženje žensk s fakultetno izobrazbo je razpisalo natečaj za podelitev letne štipendije v zneska 1500 dolarjev (okrog 84.000 Din) diplomi« rani akademičarki, ki se je že izkazala kot publicistka Kandidatinja si lahko izbere panogo znanosti in kraj studiranja. Br> tanska federacija žensk s fakultetno iz» obrazbo pa pod ?H dve štipendiji in sicer eno v nesku 100 funtov (okrog 27.000 Din) za leto dni, kandidatka bi lahko stano. vala v domu centrale federacije v Lom donu, posvetiti se p mora studiranju filozofije ali prirodoslovnih ved, drugo šti» pendijo tudi v znesku 100 funtov letno pa za 2 leti kandidatinji, ki bo stanovala v Londonu v domu federacije in ki bo na. daljevala visokošolske študije iz književ« nosti, zgodovine, jezikoslovja ali čiste fi* lozofije. Kandidatinje morajo biti člani« ce udruženja u niverzitetno izobraženih žensk. Za ameriško štipendijo se je treba prijaviti do 30. t. m. za angleški pa do 30. decembra in sicer tajnici udruženja Ivanki Pavlović. Topličin venac 6. Beograd. — Tudi odvetnikom se ne godi dobro. Te dni je imelo udruženje odvetniških koncipijentov v Beogradu prvi občni zbor, ki je pokazal, da je položaj tega stanu zelo težak Plače odvetniških kon« cipijentov niso urejene, dopust ni točno določen, če mora odvetniški koncipijent na orožne vaje, ne dobi plače. Najhujši udarec je pa za odvetniške koncipijente v tem, da jih odvetniki neradi sprejema« jo v službo, ker jim bolj kaze imeti na« vadne pisarniške moči, katerim plačajo seveda manj. V Beogradu je nad 500 od* vernikov, in vsi ti imajo komaj 80 konci' pijentov. To je dokaz, da se odvetnikom celo v Beogradu ne godi posebno dobro. — Konkurzl in prisilne poravnave. Društvo irdustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 1. do vštetega 10. novembra sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteče-nega leta): Otvor j eni konkurzi: v dravski banovini l (—), savski 3 (2), drinski — (3). zetsk: — (2), dunavski 2 (3), moravski — (9), vardarski 2 (8), Beograd, Zemun, Pančevo — (3). — Otvorjene pr'"s;lne poravnave izven konkurza: v savsk: banovini 1, dunavski 1, Beograd, Zemun, Pančevo 3. — Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 3 (l), savski ___ (2). primorski — (2). drinski 2 (21, dunavski 5 (7), moravski 4 (7), vardarski — (5). Beograd Zemun, Pančevo — (2). — Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 3, v dunavski 1. — Uradne ure pri carinarnicah in centralnih carinskih blagajnah so počenši z 11. t. m. vsak dan dopoidne od 8. do 12. ure, popoldne od 14. do 17. ure ter ob sobotah od 8. do 14. ure. — Aljehin pride v Jugoslavijo? iz Osijeka poročajo, da je svetovni Šahovski prvak dr. Aljeh n pripravljen priti v Jugoslavijo in igrati v raznih mestih proti našim šahistom. Aljehin zahteva 30.000 Din. Štirje šahovski klubi Jugoslavije so baje izjavili, da prispevajo po 40ju Din. Zato je verjetno, da bo Aljehinovo gostovanje omogočeno, ker so tudi drugi klubi v državi pripravjen; prispevati toliko, da bi se zbrala omenjena vsota. — Zgradba kaštelansKega vodovoda končana. Te dni je bila končana zgradba kašrelanskega vodovoda, po katerem dobivajo vodo Solin, Kaštelan in Trogir iz potoka Jadra. Vodovod je začel letos v maju gradit* tehnični oddelek banske uprave. Proga je do.ga 23 km, stroški novega vodovoda so znašali okrog 11 miiijonov dinarjev. Ves denar je prispevala država. Dobra pitna voda je za kaštelansko rivijero velike važnosti, zlasti v tujsko - prometnem pogledu. — Gostovanje ljubljanske drame v Kranju, V petek 14. t m. bo v Kranju gostovanje drame Narodnega gledališča v Ljubljani. Popoldne ob 15. se vprizore ^Razbojniki« kot dijaška predstava pri znižani vstopnini. Zvečer ob pol 21 pa Nuščeva komedija *Gospa ministrica«, ki je dosegla v Ljubijani izreden uspeh. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Hlebša na Glavnem trgu v Kranju. — Občni zbor ZKD v Mariboru. ZKD v Mariboru bo imela v nedeljo 16. t. m. v Apoio - kino svoj V. občni zbor. Na dnevnem redu je poleg običajnih poročil o poslovanju v preteklem letu in programu dela v prihodnjem letu izročitev 8 novih javnih zveznih knjižnic, s katerimi dopolni Zveza ob svoji petletnici število svojih knjižnic na 50, in pa predavanje dr. Ljudevita Pivka* »Zgodovina, cilji in organizacija narodno -prosvetnega dela na Češkoslovaškem«. — Šolska ladja »Jadranske Straže«. »Jadranska Straža« je naročila za našo vojno mornarico moderno šolsko ladjo. S to m.siijo se je ukvarjala »Jadranska Straža« že od svoje ustanovitve, pa je ni mogla uresničiti, ker ni imela gmotnih sredstev. Za nakup šolske ladje, kt bo omogočila našemu mornariškemu naraščaju oraktično vežbanje, je zbrala »Jadranska Straža« že znatna denarna sredstva, ki pa še daleč ne zadostujejo, kajti ladja stane mnogo denarja. Da zbere potreben denar, priredi »Jadranska Straža« loterijo pod imenom »Loterija centralnega odbora Jadranske Straže — Split«. Priporočamo nakup srečk te nacijonalne loterije. Srečke se naročajo pri administrativnem odseku Jadran-ke Straže v Beogradu. Kosmajska 9. — Popravek. V včerajšnjo reklamo z,a Drevfusov film se je vrinila bistvena pomota. Zola ni umrl v Angliji, temveč v Parizu, kjer je stalno živel. Zadušil se je z ženo vred v svoji spalnici v vili. Menda je plinska peč zakrivila nje: Jvo smrt. ni pa izključeno, da je padel kot žrtev osvete sovražnikov po Dreyfusnvi aferi. — Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ljubljani soproga strojevodje državne železnice ga Marija H a n i k a m. roj Potočnik. Pogreb bo jutri ob 11 _ dopoldne iz Bee- thovnove ulice št. 16. — Davi je preminula v Ljubljani vpokojena poštna starešina gdčna. Regina S t u p a r. Pogreb bo jutn ob 14.30 s Ceste na Rožnik št 1. Blag jima spomin! Težko prizadetim rodbinam iskreno sožalie! — Sokolsko gledališče v Radovljici vpri-zori v nedeljo dne 16. L m. ob 20. uri veseloigro »Ne zataji svoje žene!« 585n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo izpremenljivo vreme. Včeraj je bilo lepo v Sarajevu in Skoplju, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 17, v Beogradu in Skoplju 16, v Zagrebu 15, v Mariboru 14.8, v Ljubljani 8° Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.5 mm, temperatura je znašala 2.5° — Samomor župnika. V ponedeljek zvečer je skočil v Dravo pri Osijeku neznan človek, katerega je opazil finančni podpre-glednik Matija Mance. Samomorilec se Je obupno boril z valovi, ki so ga pa kmalu pogoltnili. Na bregu je našel Mance črno zimsko suknjo, črn klobuk, črne čevlje, črne gamaše in žensko ročno torbico, v kateri je bilo 20 Din in srebrna ura. V žepu suknje so našli brzojavko, naslovljeno na župnika Karla Erosa v Luči pri Mohaču. s katero je nekdo župnika obvestil, da ie njegova sestra umrla. Policija je ugotovila, da je neznanec identičen z župnikom Erosom iz Luče. Vzrok samomora ni znan. — Otroci jedli strupeno travo. Iz Srbo-brana poročajo o čudni nesreči. Na posestvu Stevana Dundjereskega so se igrali trije otroci in jedli strupeno travo. Sedemletni Josip Tomo, ki je pojedel največ strupene trave, je kmalu umrl, njegova tovariša so pa morali prepeljati v bolnico, kjer se borita s smrtjo. — Žalosten konec rokoborbe. V sladkorni tovarni v Vrbasu je v soboto pozval delavec Aleksander Galambos sodelavca Filipa Kloosa na revanžno rokoborbo Kloo? je namreč prejšnje dni Galambosa položil na hrbet. Med borbo je Galambos z naglim premerom nasprotnika vrgel na hrbet, toda nesrečni Kloos je udaril z glavo ob cementna vla m se onesvestil. Pozvan je bil takoj na pomoč tovarniški zdravnik, ki je ugotovil, da si je Kloos pretresel možgane in da mu je počila lobanja. Kloosa so morali prepeljati v bolnico, kjer se bori s smrtjo — Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik. Ljubljana, Star trg 9. 13T Iz Ljubljane —lj Zahvala Ljubljani. Pri odhodu iz bele Ljubljane si štejem v prijetno dolžnosi zahvaliti se vsem. ki so prišli k moji posio vilni predstavi, zlasti se pa zahvaljujem onim, ki so me počastili z darili. V Ljubljani sem prebila svoja najlepša leta umetniškega udejstvovanja in zato ji bom ostala zvesta tudi v tujini. Ljubljančanom in vsem kolegom ter kolegicam moj pozdrav. Ljub ljana, 12. novembra 1930. Vera Danilo-Ba-latkova. —Ij Na Kariovški cesti prestavljajo tramvajsko križišče bliže cesti Za gradom. Dozdaj m bilo pri odcepu ceste Za gradom od Karlovške ceste tramvajskega postajališča, kar je bilo zelo neprikladno za potnike. Tramvaiski promet se je včeraj vršil s prestopan.em —'j T? dni so prispele pomaranče na trg. ki so pa po barvi zelo podobne citro nam, da iin ie težko opaziti OtroC' ^eve že vedo zadnje in jih pndn 1 kupujejo, kolikor jim to pač dovoljuje »blagajna« Sicer pa niso preveč drage — komad po 1.50. drobne so. —li Most čez Gradaščico. Te dni delajo opaž za že'ezobetonsko ploščo, kar jim ne dela nobenih težav, ker je mo**. kot zn.^no — na suhem, strugo bodo izke & pod njim nazadnje. Ploščo bodo betonirali, kakor pričakujejo, v četrtek. —lj Na Dunajski cesti ob levem troto-arju so včeraj hiteli s polaganjem telefonskega kabla ker so Hm bili delavci, ki grade tramvajsko progo, za petami. Komaj so kabe1 položili so že zapeli krampi na cesti vnovič: izkopavali so star tramvaisk tir ter kopil temeli za nove tirnice Tramvai se je u.s'av.jal pred Kred.tno banko tako. da so se potniki lahko med vožnjo dobre sprehodili — od Kreditne banke do Žilica Bilo iih je pa kljub temu dovolj. Ljudem pride prav vsaka izprememba —I j Po Celovški cesti se promet vrši zopet neovirano Začeli so jo posipavati z gruščem česar ie bila že zelo potrebna. Avtomobilisti in motociklisti pa vozijo najraje po tramvajski progi, kjer n; kotanj in blata, po »mačjih glavah«, kakor pravijo cestnemu posipu, neradi vozijo, ker niso zdrobljene z valjarjem. Grušč kar žvižga izpod naglo se vrtečih avtomobilskih koles, če zavozijo nanj. zato posipavanje brez valjanja nima pomena. — Od Vodnikove ceste proti županstvu v Šški pobgajo na levi strani robnike za trotoar, ki pa ne bo tlakovan, temveč le posut s pesom: vsekakor boljše kot nič. —Ij »Snoč pa dav' je slanca padla...« Zima se nam že ponuja in vsiljuje: sicer pride še parkrat takozvano >babje leto«, predno nas objame hladna starka zima. vendar pa so jutra in noči že precej hladne. Dav sc bile strehe in polja močno pobeljena in tudi zemlja je bila zmrznjena zunaj mesta, kjer je močvirnat svet. Ob 7. pa je temneratura že narasla na 2.7 stopinj C, ker je sijalo že milo iese^ko soln-ce: jutro je bilo brez megle —lj Prošnja foton materjjcm. Tajništvo kraljevske banske uprave v Ljubljani naproša fotografske amaterje, ki so napravili dobro uspele posnetke o priliki bivanja g. predsednika vlade in kraljevskih ministrov v Ljubljani, naj mu jih čimprej odstopijo. —lj Število živali »Zna« se krči. Največ so jih vzele Šole. v Ljubljani zlasti II. državna gimnazija na Polianah. a tudi podeželske učenice so si jih omislile lepo število Ljubljanski priiarelii živalstva so si nabavili, kar jim ie b;ln naiboH všeč. saj ie bila 'zbira velika NeVi cro«mod iz Celia iih ie kupil nekai več Mnoere so tepusttfl Major Paty de Clam (Fritz Rasp) Major Henry (Ferdinand Hart) Oba rablja nesrečnega kap. Dreyfusa. Prvi je pripomogel k justleni zablodi in Drevfnaovi obsodbi, drugi je dejanski ponarejevalec listine, radi katere je bil Drevfus spoznan krivim. lOOođst. govoreći film Dreyfus Najtragičnejša justična zmota vseh časov!! Nedolžen art. kapetan obtožen šnijonaže in veleizdaje ter kri-:': vično obsojen!! : *: Jutri premiera!! Elitni kino tako da je ostalo le še nekaj malega živali, med temi sta volk in šakal, ki pa tudi izgineta prihodnje dni. —lj Plemenitost ljubljanskega trgovca. Lastnik manufakturne trgovine gosp. Ivan Zeleznikar pošlje vsako leto iz lastnega nagiba ruskemu Rdečemu križu večjo množino tople obleke za siromašno rusko deco. Načelstvo ruskega Rdečega križa se plemen temu možu tem potom najiskreneje ^ahvaijuje. —lj Nova kolonija v Mestnem logu. V tem naselju, ki se razprostira na levi strani )este dveh cesarjev, rasejo lesene hišice iz travnika kakor gobe po dežju Nekatere so že dograjene, pri drugih j« v delu leseno ogrodje, najnovejše stavbe pa imajo Šele I nizek betonski temelj. V naselje držita dve z debelim gramozom posuti poti Gramoz prevažajo po tirnicah. Kolonija bo že ta • teden štela domala 20 hiš. Naselje je od j mosta čez Mali graben oddaljeno skoraj en četrt ure. kar bo za šolarčke v blatu in brozgi, v megli in mrazu jako dolga pot. —Ij V olepšavo Gortanovega trga. V firovatinovi enonadstropni hjiši št. 24 na vogalu Rimske in B!eiweisove ceste se do-vršuje adaptacija v vseh pritličnih lokalih. Obenem dob: hiša zunaj nov omet. Spomladi pa bo dal gospodar vzdigniti poslopje v dvonadstropno hišo ter jo v okusni, moderni barvi prebeliti. Na ta način bo mičnost Gortanovega trga znatno pridobila. —lj Zakonska stabilizacija dinarja. O tem aktualnem vprašanju predava v soboto dne 15. novembra g. dr. Milan LUleg, urednik »Narodnega blagostanja« iz Beo- ■ grada. Predavanje se vrši v okvirju dfcia predavanj »Ljudska univerza za trgovske \ m obrtniške kroge«. Predavanje bo v soboto ob pol 9. uri zvečer v restavraciji Zvezda, kjer bo hkrati drugi družabni ve- j čer Trgovskega društva »Merkur* za Slovenijo. Gosp. dr. Milan Lilleg je strokovnjak na tem polju in bodo njegova izvajanja gotovo jako zanimiva in poučna. Vstop e brezplačen in gostje dobrodošli. 583 —11 Pevski kvartet Glasbene Mat ce Ijub-anske ki ga tvorijo gg Pelan Vladko. Za-ršan Dušan. Završan Ivan in Skalar Josip, oo koncertiral v ponedeljek 17. t m. v veliki kazinski dvorani. Na sporedu bodo naslednje pesmi: Gustav Ipavic: Savska; Ma-šek: Strunam, Hajdrih: Pesem, pojdi milo-glasna: Aljaž: Divna noč: Foerster: Milica; Jenko: Vabiio; Pirnatova: Pomlad ;n jesen; cvetek: Vojakova ljubica: Dev: Še ena; A.dam.č: Prošnia: Mirk: Jutro; Juvanec: >opek; Prelovec: Nigeljni rdeči; Pavčič: Dekle med rožami: Ravujk: Kam si šla mladost ti moja; Mirk: Kolo. Izredno bogat m pester program naših najlepših, po večini ] liričnih zborov. Kvartet i'h je že neštetokrat pel oo vsei ožji domovini z najlepšim uspehom. Zato 'ma med našim občinstvom zredno mnog- prijateljev, k bodo brez dvoma poset:<- njmov ponedeljkov koncert Začetek ob 20, Predprodaja vstopnic v Ma- ! tični knjigarni. ! —lj Pevski zbor Glasbene Matice. Vaja mešanega zbor; danes v sredo ob 20. —lj Izgubila se je modra usnjata torbica v nedeljo ob 11 nasproti Uniona Odda naj se v uprava »Slov Naroda«. Ij— Znanstvena predavanja. V sredo, dne 12 novembra 1930 ob 8 uri zvečer se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice znanstveno predavanje. Predava dr škerlj o temi: »Važnost miljeja za prostitucijo*:, j Ta predavanja so važen pripomoček za vzgojo mladine K temu predavanju imajo pristop samo ženske. Pobirajo se prostovoljni prispevki za luč in kurjavo Udeležite se predavanja! —lj Šentjakobski gledališki oder ponavlja v soboto 15. in v nedeljo 16. novembra .zborno uspelo velesoigro v treh dejanjih »Križni pajek«. Občinstvo, ki je popolnoma napolnilo dvorano, se je izvrstno zabavalo in nasmejalo. V vodilnih vlogah nastopijo dame Baranova in Petričeva ter gg. Košak. Škerlj in g. Lavrič. Kdor ljubi res dobro zabavo, naj poseti predstavi. Vstopnice se dobe od jutri popoldne dalje v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. —lj Plesna vaja privatnih nameščencev bo jutri v četrtek ob 20. v veliki dvorani hotela Union. 586n —lj »Strel v zvočnem ateljeju«. Samo še danes ob 4.. en četrt na 8. in en četrt na 10. bo v Elitnem kinu Matici na sporedu govoreči kriminalni film »Ufe< »Strel v ateljeju«. Film izredno napete vsebine z Gerdo Maurus in Harry Frankom v glavnih vlogah — Jutri velika premiera 100% govorečega nemškega filma »Dreyfus«. ki nam nazorno predočuje proces in tragično 1 iustično zmoto, ki je svoiečasno pretresla ves civilizirani svet. Film obeta biti senza- ! cija prvega reda. Ljubljančani imajo senzacijo Na Dunajski cest! delajo, se zabavajo in zabavljajo, da je veselje. Ljubljana, 12. novembra. Zdaj, ko ni senzacij velikega kova, ko je ves svet pust, tako meglen in dolgočasen, kot je ljubljanska megla — človeka kar sili, da bi se zabubil. Ljudje res ne vemo, kaj in kako bi v teh časih. — Vitez Bleivveis se je včasih vpraševal: s>Kaj je noviga?* ker ui znal iz nič nekaj ustvariti, mi smo pa že precej bolj brihtni; moramo biti, ker se zabubiti še ne znamo. Sicer pa vse to ni doslovno res, ni tako pusto in dolgočasno, kot se zdi na prvi pogled, ampak moral sem začeti v — novinarskem slogu; namreč tako se začenja vsaka zgodba tistih, ki postavljajo svojim duševnim produktom motto: Iz nič bom spletel bič — za Pegaza, da se ne bo tako spodtikal... Tramvaj, tramvaj! To je tisti zlodej, ki mu je treba posvetiti besedico in besedo. Ne zato, ker mislite, da je to naša zadr.ia rešilna bilka, temveč zaradi tega, ker je pac zaenkrat naša prvorazredna atrakcija ra senzacija. Domača rečenica: Tako si dolgočasen kot ljubljanski tramvaj! vas ne sme motiti, ker je narobe res. tramvaj ni čol^o-časen, zlasti tisti ne, ki ga zdaj ustvariajo s kreditom in z drugimi potrebnimi pripo močki. Ce je kdo dolgočasen, potem co to prej krediti, seje zaradi njih itd., niso pa dolgočasni njih sadovi. Na Dunajski cesti je zdaj tako živahno, kot da izkopavajo zaklad. O bodočnosti Ljubljane se odloča, Ljubljančani so po pravici radovedni, kaj bo nastalo iz njihove bele LJubljane, kakor tisti umetnik, ki e> pridi žfino sapo čaka. kaj se bo skrotovičuo iz njegovega »sračjega unezda«. Stvar *e namreč taka izpeljujejo tramvaj, povedali pa niso niti i besedico, kakšen bo ta zmaj in kje bo pravzaprav tekel Sicer se dn slu titi ktd ga bodo izpeljajli — tam. kjer se ga ljudje najboli branijo (zato bi bilo bolj pametno, da bi se meščani pritoževali le na videz, >tu in tam ne sme teci«, na pr. po Wolfovi ulici in prav gotovo bi ga potem tam izpeljali), ampak človek upa do zadnjega, slutnjam ne veijame. Zato ie zdaj na Dunajski cesti tako živahno. Ampak tuai zato — zaradi zabave, človek vendar mora nekaj imeti, da se tolaži, kot otrok, ki ne more biti brez igračke Dru gače bi ljudje kar na debelo umirali od samega doleočasja. pogrebov pa je zaenkrat itak dovolj Najbolj imenitno je tisto cincanje — tramvajsko namreč Po Prešernovi ulici ,|o primaha pred pošto na vso sapo med strahovitim rožljanjem in cviljenjem, kot da gro na ekskurzij«; iegion peklenščkov s samim Lucifenem na čeiu Precej časa traia da poprime zopet sapo nato pa se zažene v strahovit lir de Kreditne banke. Tam |e treba prestoriti. tudi voznik in sprevodnik se posmvla cd preljubega vozila. Potniki krenejo na romarsko pot. Xajprei morajo utrditi svojo 'zrtjnost in potrpežljivost s preskakovanjem in plezanjem preko kamenja, tirnic, peska in vrag vedi Česa še. nakar pridejo na tiotoar. lam je pa taka gneča kot na sejmu, ljudje se stiskajo, prerivam in c0.i, povejte mi. če je še dr leč! t — vO, le potr-pite, kmalu, bo kmalu!; — Dva zajetna gospoda pa sta med potjo omagala — zato sta jo zabila k *£>esi-ci<: *Saj bo počakal. Če ne. pa sreva z druplm naprej!« Na drui;i stkani se je tramvaj ustavljal pri Ziliču. Neka ljubljanska srajca se je pritoževala- >Lej ga uudika, pa ne, da bi pr»d Fi novcem ustnv:* « Fin gospod (za kar se je sam smatral) je pobaial koraj« Čei/a delavca: ^Zakaj pa izkopavate tračnice? Na eni strani jih pola-erate. na drug" oa 11-čete ven!« »Le čakt-\ *;ospoo i Monoče veste, kako je s>l Kljukec na odovir.» hrbtom. — Deli ec je rlelc nadaljeval, ^i.sp^d pa je kimal* ■»Saj. saj! Povejte mi še to. če se bom-.« s tem tramvajem t"idi vozili na luno!« >Ne. eo*pod. saj nas že tako dovolj trka U Ptiček se je naglo izmuznil nadalmi ifebati Par delavcev ie tlakovalo cesto med tirom sede ?ia posebnih enonožnih stolčkln. Neka ženica je godrnjala: >Zato je tako hudo na svetu, ko bi bil rad vsak gospod; še na cesti sedijo, moj boh vendar, to 6e jim gode! Oh, včasih je bilo vse drugače, pa se nismo vozili z ,dromvajem'!< »Ti, poslušaj, tako me zbada v desno stegno, dež bo, kaj praviš?< je dejal penzi-jonist tovarišu. »A-ja, vso noc si se tu okrog tresel m vlačil, kot da bi ne mogli brez tebe ničesar narediti I Čudno bi bilo, če bi te ne trgalo lc ga je tolažil tovariš. »Deževalo bo pa vseeno, pa je amen! — Ti, daj mi no čik, danes ga še nisem imel v ustih!« 2Kaj misliš, da jih po cesti pobiram? — Na, vzemi!« > Pravijo, da bosta tudi po Prešernovi ulici dva tira, kaj praviš?« »Zakaj pa ne trije? Potem bi vzeli š€ tebe za kondukterja!« Povsod sami strupeni jeziki. Študentje so razpravljali pred »Slonom«, kaj bi bilo boljše podvoz ali nadvoz za tramvaj pred poŠto. Večina jih je bila za podvoz. »V tunelih je tema!« so nagla&alL Nikakor niso mogli razumeti, kako se naj izpelje pred pošto tramvajsko križiSče, čefi, da potem ne bo niti za stražnika več prostora, da o rendez vous-jih niti ne govorim... Delavci so raztovarjali z voza tramvajske kretnice. »Počakajmo, fantje, bomo slišali — zdaj bodo začeli horukati!« je zinil mlečnozobi študent. sTebi bi bilo še tudi treba precej horukati v bučo! c je pripomnil neki delavec. Bila je že noč, a so še čvrsto pela kladi-' va, krampi in lopate. Avtomobili so dova-žali materijal, za druge je bila cesta zaprta. In bili so še vedno na trotoarjib in cesti špalirji. Spomnil sem se delavčevih besed: >Mi delamo, videti pa je, da se .brezposel-1 nim* ne godi slabo, četudi jih je toliko!« Razstava umetniške zapuščine Fr. Sterleta Kakor je že >JutrOv poročalo, je bila v nedeljo otvoritev te zanimive razstave, ki jo od tedaj obiskuje ljubljansko občinstvo prav pridno In tudi ni nikomur žal, kajti vsakdo je presenečen nad izredno kvaliteto zadnjih Sterletovih del. Da ne govorimo o znanih slikah, kakor so portreti škofa A. B. Jegliča, ministra n. r. Hribarja, generala Maistra, dr. šukljeta — vsi so kot osebe zanimivi tipi — naj omenimo samo nekaj njegovih manj znanih slik, n. pr. sijajno por-tretno risbo plesalke Lidije VVisiakove, Sterletovo predzadnje delo v Parizu, prav tako portretni osnutek našega poslanika v Parizu dr. Spalajkoviča (zadnje Sterletovo i delo), razen tega portret dr. Benkoviča tn \ kolorirano risbo H. Schonberga. Nekatere j ljubke dekliške in otroške glave, a tudi par j karakternih glav, kakor posebno Štev 20 so kot nalašč narisane za to, da najdejo mesta v domačih galerijah. Eno tako fletno glavico si je nabavil predsednik Narodne Galerije, g. dr. Fr. Windischer, ki je že večkrat pokazal, da je redka izjema med imenitnejsimi slovenskimi intelektualci ter da ve ceniti pomen domače umetnosti tudi z dejanjem. Naj bi našel še obilo posnemalcev! Kajti škoda bi bilo, če bi prišle najboljše Sterletove slike v neprave roke! Sedaj je tudi pravi čas, da se pobrigajo za ev. nakup naše javne zbirke. Z delom izkupička se bo postavil Sterletu primeren spomenik v njegovem rojstnem kraju Cerknici. OTROŠKE MOGAVICE >8LOVENSKT NAROD« rine 12. novembra 1930 * Stev. 258 K. R. G. Brown: 51 Vitez enega dne Roman — Z gospodično Craigovo. Da. In po pravici rečeno — vse kaže, da je tudi ona zapletena v to tatvino. Seveda bi želel, da ostane to med nami, — je pripomnil hitro. — Križ božji! — ie vzdihnil Gibbs. — Gospodična Craigova in mladi Cardinal! Glej. glej, kdo bi si bil mislil! Iz česa pa sklepate, da mu je pomagala ukrasti sliko? Sir VValter je kratko omenil razloge svojega stimničenja, kajti tudi njemu je bilo prijetno potožiti svoje križe in težave slučajnima znancema. Toda sa-moljubje mu ni dalo povedati tudi. kako je bil zaprt v garaži. In iz samoljubja je tudi pripomnil: Upravičeno pa upam, da bosta lopova še danes prijeta in da dobim ukradeno sliko do večera nazaj. — Gospod, tole bi bila imenitna detektivska zgodba za film! — je dejal fiopper. — Tu se klati nevaren lopov, človek pa nima pušku, da bi ga ustrelil, če bi ga slučajno srečal. Iskreno vas obžalujem, sir \VaIter! Upam pa, da se vam posreči spraviti oba pod ključ. — Hvala vam, — je dejal sir VValter, — Priznavam, da ie neprijetno zvedeti, da je človek gostil kar dva lopova, ne da bi kaj slutil. No. zdaj pa moram naprej. Opoldne imam sejo. Zbogom, gospoda. — Na svidenje, sir VValter, — je dejal milijonar. — In ko ju zgrabite, jima navijte ušesa tudi v mojem imenu. Ko je pa avtomobil sira \Valtera izginil za vogalom, ie Hopper odložil masko. Ozrl se je na svojega pajdaša in oči so se mu zaiskrile. — Torej kaj pravite na to? Kdo je dečko s tem pobožnim imenom, ta Cardinal? — To je dečko, o katerem sem vam pravil, — je odgovori! Gibbs. — Tisti osel, ki sem mu obesil kočo na obali. Tisti, ki je vas pustil čepeti na splavu. Nisem ga spoznal niti iz vašega opisa, niti ko sem ga videl bežati na motociklu, toda bil je nedvomno on. Vprašanje je samo, po kaj je prišel sem in kaj ima opraviti pri tatvini slike. Ta zadeva mi gre že na živce. Govoril je iskreno, kajti tudi on je bil od ranega jutra že mnogo prestal. Ko so Hopperja rešili s splava na morju, je začel Gibbsu očitati, da se je naklep izjalovil po njegovi krivdi. Gibbs ga je moral miriti in tolažiti, kar ni bilo lahko. Poleg tega je milijonar zahteval, da mu mora pomagati preiskati vso okolico in zgrabiti falota, ki je tako nesramno ravnal z njim. In tako sta se vozila z obrabljenim v hotelu izposojenim Fordom, po cestah sem in tja. Naletela sta sicer na zapuščen motocikel, toda o lopovima, ki sta ga bila ukradla, ni bik) duha ne sluha. Končno sta srečala sira Waltera in s tem je postal položaj še bolj zamotan. Hopper pa ni bil tako malodušen kakor njegov pajdaš. — Kaj? Ne govorite neumnosti, dragi moj! Kaj ne vidite, kako ugodno ie to za vas? Ne vem sicer kakšne naklepe ima ta Cardinal, jasno pa je, da pade vsa krivda nanj in na to dekle. Sta- vim glavo, da bosta oba kmalu pod ključem. Potem dobi ta naduti patron svojo sliko nazaj, vi se pa znova lotite dela, da zaslužite onih pet stotakov, katerih še niste zaslužili. Gibbs ga je debelo pogledal. — Tako je torej ta reč? — je dejal utrujeno. — Jaz, ki sem___ — Da, tako je, — je potrdil Hopper. — Ce kaj hočem, moram tudi dobiti. Plačam delo, ne pa pomot. Rekel sem vam, da dobite denar, ko bom imel v rokah sliko. Slike pa še nimam. — Saj sem vam jo že izročil, pa ... — Da — potem ste si jo pa pustili zopet suniti. To dekle je vas pri tatvini zasačilo, v hotelu pa speljalo na led. Mar ni res? Ce mislite, da vam bom plačeval zato, ker ste tako nerodni in zarukani. se presneto motite. Toda Gibbs se ni udal, pa tudi vzkipel ni, čeprav mu je delal Hopper vne-bovpijočo krivico. — Gospod Hopper, to ni res. Denar nujno potrebujem in mislim, da sem ga pošteno zaslužil. Ce sem ... — Mislite? — se je zarezal Hopper. — Že prav. jaz pa mislim baš nasprotno. Pojdite, na živce mi greste. Mar mislite, da sem tepec, ki vrže proč pet stotakov za prazen nič? Denar dobite, ko bo slika v mojih rokah, razumete? To je rnajo zadnja beseda in svetujem vam sprijazniti se z mislijo, da ostanem pri svojem sklepu. — Toda . .. — Konec besedi! — ie vzkliknil Hopper srdito in se tako jezno ozrl na (iibbsa. da je siromaku kar sapo zaprlo. Morda ameriški milijonar v vprašanju etike ni bil zanesljiva avtoriteta, toda z ljudmi - - posebno s takimi kakor je bil Gibbs — je zna! imenitno ravnati. Nekaj časa ga je še srdito gledal, kakor bi ga hotel izzvati, da bi ugovarjal, potem je pa začel razvijati svoj bojni načrt. — Zdaj pa poslušajte! Mislim, da storiva najbolje, če se bova držala sira iValtera. On izve prvi. če se bo našia sled za sliko, in zalo morava biti neprestano v njegovi bližini. Saj ste slišali, kako je trdil, da ho tat še danes v njegovih rokah. Saj ne bo prav nič sumljivo, če se kmalu zglasiva pri njem in povprašava, ie-li izvedel kaj novega in ali mu moreva kaj pomagati. To bo smatral samo za dokaz najinega prijateljstva. In tako bo po mojem mnenju najbolje, če jo ubereva naravnost za njim. Pritisnite* pošteno na plin, Gibbs. XIII. O, te ženske! Nobenemu bistremu opazovalcu življenja ni moglo uiti, da se mora večina slavnih mož v zgodovini, zločinih in trgovini zahvaliti za svoj uspeh v prvi vrsti modri izbiri prijatelja, sokrivca ali družabnika, kajti brez njihove pomoči bi ne bili nikoli dosegli slave. Zanimivo je — čeprav nekam odveč — zamisliti se nad vprašanjem kaj bi bil počel David brez Jonatana, Cruzoe brez Petka. Bos\velI brez Johnsona, Swan brez Kdgara Bili bi najbrž enako brez moči, kakor je bil Peter Quen-tin Cardinal, ko se je .leanne Craigova nenadoma udrla v zemljo. Kajti če človek sploh kdaj potrebuje prijatelja, ga potrebuje najbolj tedaj, ko blodi v nedeljo zjutraj v cunjah, brez denarja in brez nade nanj po Sussexu Ko se je prepričal, da je Jeanne brez sledu izgi- nila, je začel obupavati Prvi hip je mislil, da se je naveličala čakati in da je šla na izprehod. Kmalu se je pa prepričal, da žal ni tako. Tekal je po cesti sem in tja, klical Jeanno in jo iskal po grmovju, jarkih in celo na drevju. Toda o sestri lorda Fair\vatra ni bilo duha ne sluha. Raztresenost. Poglej, žena. kako sem premo- čen. — Si že zopet pozabil vzeti dežnik! Kdaj si pa opazil, da si premočen? — Ko je nehalo deževati, sem hotel dežnik zapreti, pa sem opazil, da ga nimam. Skrivnost srečnega zakonskega življenja Zena ne sme moža v zakonu podjarmiti in zasužnjiti Pod tem naslovom je izšla nedavno \ enem največjih londonskih založni-štev zanimiva knjiga, v kateri opisuje 15 žen odličnih angleških javnih delavcev svoje zakonsko življenje. Knjiga je obenem nekakšno navodilo za srečno zakonsko življenje. Vsak teh 15 boljših pdovic ima svojo metodo ureditve zakonskega življenja, vse metode se pa strimjajo v tem, da se mora žena možu čim boli prilagoditi, drugače zakonsko življenje ne more biti srečno. Vdova po slavnem pesniku J. Con-radu piše: »Ko sva se vzela, ie bil Con-rad tako svoboden, kakor če bi bi! ostal samec. Zavedala sem se dobro, da bi običajne omejitve, ki jih prinaša s seboj zakonsko življenje, zatrle v mojem možu nekaj dragocenega in zato sem sklenila žrtvovati vse predsodke, samo da bi ne ubila njegove individualnosti, ki je bila del njegovega genija. Samo žena, ki ima globoko razumevanje za svojega moža. lahko živi z njim srečno.« Soproga sedanjega državnega tajnika J. K. Clvnesa, ki je začel svojo politično karijero kot navaden delavec, opisuje težke čase bede v prvih letih zakona in prihaja do zaključka: »Vsa ta beda in trpljenje bi bilo prekovalo mojega moža v cinika, da se ni navduševal za vzvišene cilje. Nikoli se mu ni poznalo, da trpi. Nikoli se ni jezil, nikoli ni bil razočaran in nikoli ni izgubil nade, čeprav je pogsto kazalo, da se je zarotil ves svet proti njemu. In v teh časih sem spoznala njegov značaj ter sklenila postati vredna tega idealnega moža. In tako sem svojo individualnost in duševnost popolnoma podredila njegovi.« Zena poslanca Munninga meni. da bi žena nikoli ne smela pozabiti, da ie njen mož samostojno bitje. Zakonsko življenje ne sme biti za moža suženjstvo, temveč mu mora nuditi popolno svobodo. S tem se razvije v njem čut odgovornosti. Žena. ki zahteva od svojega moža. naj ji točno pove. kaj je delal, mislil ali sanjal, je sama kriva, da je zakonsko življenje nesrečno. 2ena znanega pisatelja Edgara Wallaca priznava, da se je vzgajala v sodelovanju z njim. Ko je videla, da mu gre vse srečno od rok in kako hitro in radostno dela, je sklenila prevzeti naloge, ki so ji bile zoperne. Mož je nikoli ni karal, temveč ji je pomagal vedno, kadar je bilo treba in zato je postala njegova hvaležna družica. Žena maršala lorda Allenbva je celo mnenja, da je najboljše jamstvo srečnega zakonskega življenja v ženini odvisnosti in samozataievanju. V prejšnjih časih, ko so bile žene še prepričane, da je treba živeti v zakonu za moža. je bilo na svetu mnogo mani nesrečnih zakonov kakor zdaj. Kakšen je bog Vsaka vera si predstavlja božanstvo drugače in ker je bilo in je na svetu še mnogo ver, imamo tudi mnogo konkretnih predstav one morebitne, gotovo pa popolnoma neznane sile, ki vse neskončno svetovje vodi in upravlja. Neki ameriški učitelj v protestantovski nedeljski šoli se je zanimal, kako si zamišljajo boga otroci. Imel je toliko potrpežljivosti, da je vprašal o tem 500 otrok. Odgovori so bili seveda bolj ali t Tužnim srcem naznanjamo, da je naša ljubljena soproga, hčerka in sestra, gospa Marija Hanikam roj. Potočnik soproga strojevodje drž. železnice dne 11. t. m., pre,yidena s tolažili sv. vere, mirno preminula. Truplo blagopokojne blagoslovimo v četrtek, dne 13. novembra 1930 ob 11. uri dopoldne pred hišo žalosti. Beethovnova ulica štev. 16, od koder se prepelje v Javornik na Gorenjskem, kjer se vrši pogreb istega dne ob 2. uri popoldne. V Ljubljani, dne 12. novembra 1930. Žalujoči ostali. manj naivni, kakor so pač vsi otrošKi odgovori. Skoro polovica otrok si predstavlja boga kot navadnega človeka z do'gc brado. \r>% otrok je opisalo boga kot človeka brez posebnih znakov in ]e redki so bili otroci, ki imajo o bogu du-hovitejšo predstavo. Tudi funkcije, ki mu jih pripisujejo, so zelo različne. Nekateri otroci smatrajo boga za veliK-g* čarovnika, drugi za škofa, tretji za ^nameni ega zdravnika itd. tZn otrok ga smatra celo za moža, ki »dela snes*. Zanimivo je, da so protestantovsKi otroci bolj naglašali božjo strogost, ki kor pa dobroto. Boj carinika z crlostt V Zvendorfu na Moravskem polju se ie pripetilo te dni nekaj izrednega. Vpokojeni carinik Vilhelm F:\iuger je odšel na tako zvano Slovr^ko planot i v lovskem revirju kneza Palffvia. kjer ga je napadel planinski orel. Napad e bi! tako nepričakovan, da Extnger ni imel čas sneti karabinke z ram? in tako se je moral postavit nevarnemu sovražniku po robu z golimi pestmi. Napadeni carinik je takoj spozna«, da mu bo predla slaba m za:o je začel na vso moč bežati. Posrečilo se mu ;e na begu pobrati odlomljeno veio. S "katero se je začel obupno braniti. Bil bi pa najbrž podlegel, da ni v zadnjem hipu zadel orla po glavi in ga ubil. Z redko trofejo se je vrnil v Zvondorr, kjer se je pač lahko pobahal. da ;e zmagal v boju s planinskim orlom brez orožja. Bil je seveda ves opraskan, tako da se mu ie dobro poznalo, da ie imel res opraviti z nevarnim nasprotnikom. če lfnds&vo sodi Varšavsko apelacijsko sodišče se je pečalo te dni z zadevo, ki spornima močno na srednjeveško epizodo. V vasi Zabrodzie prebiva kmet Krutula z lepo ženo, v katero se ie zaljubil neki Ciszynski. Žena je navezala s kavalir-jem ljubavno razmerje in zapustila moža. Preselila se je kar k liubčku in vse bi bilo dobro, da ni posegel vmes skrbni dušni pastir. Župnik je dosegel, da se je nezvesta žena vrnila k svojemu možu. Toda kmalu je znova odšla k ljubč-ku. Vrnila se je še enkrat k možu, pa jo je tako vleklo nazaj, da je odšla zopet k ljubčku in ostala definitivno pri njem. Vaščani, sami pobožni ljudje, so videli v zakonolomstvu Krutulov% žene žene sramoto za vso vas in sklicali so zborovanje, na katerem so sklenili oba krivca strogo kaznovati. Ženo naj bi kaznovala njena rodbina,, zapeljivca so pa hoteli vaščani sami ubiti. Ko se je napotil Cieszvnski h Krutulovu. da bi zahteval od njega, naj vrne ženino doto, so ga napadli kmetje s koli, matika-mi in sekirami. Pobili so ga na tla in kmalu ie ostalo od nJega samo. strahovito razmesarjeno truplo. Zadeva je prišla seveda pred sodišče in 12 kmetov je bilo obsojenih na 4 leta težke ječe. Samo mož neveste žene ie dobil le 1 leto ječe. Apelacijsko sodišče je kazen znižalo na polovico. Ce človek ne hodi v gledališče« — Si bil snoči na Figarovi svatbi? — Xe, bil sem zadržnn, pač sem un*i pa brzojavno čestital Naznanilo Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva OTVORILA V PREČNI ULICI ŠTEV. 6 NOVO RESTAVRACIJO Postregla bova z gorkimi in mrzlimi jedili iz konjskega nesa in dobrim vinom. Se priporočata Ivan in Marija Marinsek LJUBLJANA, Prečna ulica štev. 6 NAJMODERNEJŠE VZORCE ZAVES in PERILA namiznih in kuhinjskih garnitur veze najfineje in najceneje MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA DALMATINOVA 13. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj, »BREDA« žepni robci komad 2 Din. Vsaka beseda SO ptuv Vlača se Liriku wdi v znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamke ne ...... nrignuariamo Najmanjši n£lci* IM» —- *m—^m Prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po dve-, tri- in sedem ton nosilnosti prevzema PICIJA TURK, LJUBLJANA, Masarjkova cesta 9. Telefon interurban 2157- slfT M*1 nove vrste lovske patrone, napolnjene z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom in »GECO« patrone z nemškim »Rothweil-skim« smodnikom — ima vedno v zalogi puškama F. K. KAISER, LivMIana Sprejemajo se tudi vsa mehanična dela v popravilo. Trgovina dežnih plaščev MARTIN JAKCIGAJ se je preselil v Spodnjo Šiško na Celovško cesto. 2801 Premog« drva, koks Dro<1aja Vinko Podobnik, Trza ška cesta št. 16. telefon 33-13. * 95 T. LEPA POSESTVA z obsežnimi polji, travniki, sa-donosniki in gozdi, v ravnini pri glavni cesti, ne daleč od kolodvora in nekaj malo v hribu, pa tudi v krasni legi — ima naprodaj Pavel Sedovnik, veleposestnik, Vič pri Dravogradu. 2804 AKO ŽELITE KUPITI NA OBROKE obrnite se na Kreditno —tdrugo detailnih trgovcev r. z. z o. z. v Ljubljani MODROCE la afrik, močno blago. Din 260; spodnje modroce, mreže, posteljne odeje, kupite najcenejše pri RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg št. 2 Zahtevajte vzorce! 29/T Železnato vino lekarnarja dr. O. Ptccoli-la v Ljubljan: krej>£a oslabek. malo-kTvne. odraste in otroke. 58-T Šofiranje s sigurnostjo, da napravite izpit za poklicnega ali samo-vozača, podučujem v dnevnih in večernih urah. — Vprašati takoj v Slomškovi ulici št. 27. 2764 KUPUJEM JEZICE uh :n zdrave r»a va^-onske množine. Ponudbe s splošnim vzorcem in najnižjo ceno poslati na j>Slov. Narod« pod »Ježi-ce/2787«. Za stavbe vsakovrsten sub tesan Id žagan les, ladijska tla ceno. oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta, telefoD 2424. 60/T KUHARICO pošteno, dobro, samostojno in perfektno, v starosti od 30—40 let, ki se razume sploh v gospodinjstvu, iščem za tričlansko obitelj v Novoj Gradiški. Mesto stalno. Postopanje zelo dobro. V hiši tudi sobarica. Ponudbe na naslov: Irena Frušić, supruga direktora direkcije šuma u Novoj Gradiški. 2803 Žrebanje v đrž* ras« Zadnji (milijonski) razred Včeraj dne 10. t. m. so bili izžrebani sledeči večji dobitki: 20.000 Din srečka štev.: 77.076 lO.OOO Din srečke štev.: 80.448, 81.455. 89.287 4.000 Din srečke štev.: 25.071, 34.935, 36.392, 38.474, 62.638, 77.701, 78.188, 87.625. Izžrebane manjše dobitke bomo javili vedno naknadno. Komur je bila sreča izžrebana za manjši dobitek, naj nam jo vpošlje, da mu pošljemo neizžrebano srečko, da bo mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke. Zamenjava srečk je neobvezna za nas in jih bomo zamenjavali le kratek čas, ker je le malo neizžrebanih oziroma neprodanih srečk na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra e. 19 IMlakutaturni petph Mestn: LrogreSnj r.avou Občina Ljubljana Umrla nam je predraga sestra, teta in svakinja, gospodična Regina Sttipar poštni starešina v pok. Pogreb bo v četrtek dne 13. t. m. ob l/2 3. uri popolne iz lise žalosti. Cesta na Rožnik 1, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. novembra 1930. žalujoči ostali. Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezeraek. — Za upravo in lnserami del Usta: Oton ChristoL — Val ? LJubljani.