Leto 1878.
159
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXV. — Izdan in razposlan dne 28. junija 1878.
60.
Postava od 27. junija 1878,
o ustanovitvi in privilegiji avstro-ogerske banke.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Ölen 1.
Ker se v prvih desetih letih pravice obema deloma pristoječe in vzajemno priznane, napraviti samostalne banke za izdanje bankovcev, ne poprime noben f e > določa se, da se za čas» od 1. julija 1878 do 31. decembra 1887 ustanovi avstro-ogerska banka.
Člen 2.
Avstro-ogerski banki podeljuje se na dobo od 1. julija 1878 do 31. de-^tnbra 1887 privilegija ali samopravica, obsežena v naslednjih pravilih (sta-katera so celokupen del te postave.
Člen 3.
. _ finančnemu ministru daje se oblast, vkupno z Mojim ogerskim finančnim ^mistrom skleniti s privilegirano avstrijsko nârodno banko niže priloženi dogo-v°r, kateri je takisto celokupen del le-te postave.
Člen 4.
. Čas, od katerega se začne moč te postave, določen je s posebno postavo, ter nJena zvršitev naročena Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 27. junija 1878.
Prane Jožef s. r.
Auersperg s. r.
l*retis s. r.
Pravila
avstro-ogerske bank<‘.
Naslov I.
Firma in sedež banke.
Člen 1.
Avstro-ogerska banka, v katero se pretvori privilegirana avstrijska nârodna banka, delničarska je družba, katera svoje delovanje po pravilih vrši v kraljevi' nab in deželah zastopanih na državnem zboru in v deželah krone ogerske. Fir®a (trdka) ji slove nemški : „Oesterreichisch-ungarische Bank“, ogerski: „Osztrdk" magyar bank“.
Imeva v svojem pečatu grb avstro-ogerske monarhije in za opis firmo v obe» jezikih.
člen 2.
Avstro-ogerska banka ima svoj sedež na Dunaji.
Za vse grane ali veje poslov (opravil), ki jih banka vrši (razen posla, kise' tiče hipotekarnega kredita in zastavnih listov, člen 56), napravita se na F11' naji in v Budim-Pešti glavna zavoda. Podružnice (filiale) ki jih privilegh'ana avstrijska narodna banka v drugih mestih po obeh delih monarhije zdaj ima kateri svoj posel ali za več poslov, bode, pod pridržkom kake nadaljšnje določb0 po pravilih, avstro-ogerska banka najprvo brez premene vzdržavala.
Banka ima pravico, napravljati na ozemlji avstro-ogerske monarhije p°' družnice v vršenje ene posamezne grane ali več gran svojega poslovanja.
Banka ima dolžnost, vsled potrebe, ki jo je avstrijsko ali ogersko skup110 ministerstvo v sporazumu z bankovnim glavnim svetom priznalo, v dotičn010 delu cesarstva napraviti podružnico za skontiranje (odbitkovanje), dajanje zajm°' in nakazovanje, in to v šestih mesecih od dne dotičnega sklepa.
Obstoječe podružnice smejo se pred dotokom časa, za obstanek bankov'1* družbe določenega samo s privolitvijo dotičnega finančnega ministra razpustit1.
Naslov II.
Poslovna glavnica, delnice in delničarji.
Člen 3.
Vsa premična in nepremična imovina privilegirane avstrijske nârodne bank® z reservnim (pričuvnim) in penzijskim zalogom in hipotekarnimi iskovinami a
tirjatvami vred prehaja po moči teh pravil v last ali svojino avstro-ogerske banke; takisto prevzema avstro-ogerska banka vse dolgove (passiva) in dolžnosti privilegirane avstrijske narodne banke, sosebno tudi od nje izdane bankovce m zastavne liste ali pisma kakor svoje dolgove in dolžnosti ali obveznosti.
Člen 4.
Delniška glavnica (akcijski kapital) avstro-ogerske banke sestoji ^ devetdeset milijonih goldinarjev, ki so vplačani na stopetdeset tisoč delnic (akcij) s šest-sto goldinarjev na vsako.
Delniška glavnica sme se samo s privolitvijo velikega zbora in odobrenjem zakonodavne oblasti v obeh delih cesarstva povišati ali ponižati.
Člen 5.
Vsi delničarji (akcijonarji) skup so bankovna družba.
Delničarjem pristoji za vsako delnico enak delež vseskupne bankovne imovine.
Delnice so nerazdelne.
Noben delničar ni v zavezi za več nego vsoto delnic v pravilih ustanovljeno.
Člen 6.
Vsaskupna imovina avstro-ogerske banke je v zavezi za vse njene dolžnosti.
Za točno plačilo obresti in odplačilo glavnice (kapitala) zastavnih listov ki jih je izdala privilegirana avstrijska narodna banka in avstro-ogerska banka, v zavezi so poglavito hipotekarne iskovine ali tirjatve in razen teh vseskupno premično in nepremično imenje bankovno.
V slučaji, ko bi se bankovna družba razdružila ali hipotekarno-kreditni oddelek odločil od drugih poslovnih oddelkov avstro-ogerske banke, utesni se ta Zaveza na hipotekarne tirjatve in na zalog, napravljen v tem slučaji iz delniške glavnice bankovne, ki bode najmanj desetini tedaj še kolujočih zastavnih listov er)ak pa se po meri izkupa zastavnih listov v istem razmeru umanjšati sme.
Člen 7.
Delnice slovč na neko ime ter se vpisujejo v posebno delniško knjigo. Opravljene so s kuponsko polo in s talonom ter se izdajö po priloženem obrazci.
Člen 8.
Delnice, slovoče na samosvojim ime, lahko sc po banki prepišejo na vsako Ddjubno ime, kadar je odstop ali prevod podpisan z imenom tistega, na kogar sl°ve delnica.’ Banka nepretehtuje pravosti podpisa ter ne prevzema poroštva za
pravost ali prisnost.
Vsak delničar si lahko zagotovi svojo lastninsko pravico do svojih delnic. ; 'a konec naj, predloživŠi delnico pri banki zahteva probelezbo v delniški 'P)igi : da se ta delnica sme samo tedaj prepisati na drugo une, ako se prinese 'liegov poverjen (legaliziran) podpis. Opravljena probeležba (prenotacija) se po-
na delnici sami.
Člen 9.
Delnice, katere ne slovö na samosvojno ime, smejo se tedaj prepisati, kadar prinesitelj z javnimi ali pa sodno ali po notarji poverjenimi listinami izkaže, da je last (svojino) delnice on pridobil.
Za dovoljenje prepisa prositi je pri glavnem svetu, kateremu se podadö listine o pridobljeni svojini.
Delnice ne slovoče na samosvojno ime so tiste delnice, katere
a)	so last nedoletnika ali pod skrbstvom stoječega, kakor je izrečno povedano;
b)	katere slovö na ime korporacije, občine ali ustanove (zadušbine) ali na zavod, kateri stoji pod upravo ali zaščito oblastev; katere so
c)	vinkulirane (zvezane, člen 10); ali
d)	na katerih je poočiteno sodno ukazilo, ki lastniku svobodno razpolaganje
z njimi ovira, ali gledé katerih je banka sama neposrednje doznala za takšno
ukazilo.
člen 10.
Kadar si hoče delničar zagotoviti prejem dividende od svojih delnic, ali kadar se neka delnica in nje donos hoče po privezllu ali po vinkulaciji posvetiti določenej svrhi, treba je pri banki, predlagajo dotično delnico s kuponsko polo vred, pismeno zaprositi prepis delnice na lastnikovo ime. ako ne slove na-nj, ifl za vinkulacijo. Pri tem je potanko povedati, kateri privezilni (vinkulacijni) pridržek naj se postavi na delnico, ter imenovati tisto osebo, ki bode imela oblast, dividendo vsakokratno, ki pride od vinkulirane delnice, prejemati in kvitirati. Na korist več lastnikom je ni vinkulacije niti se daje dividenda v delnih iznosib.
Vinkulacija ali privezilo se zabeležuje v delniški knjigi in na delnici, katere kuponsko polo si banka pridržuje, kar ima to posledico, da se na vinkulirano delnico prihajajoča dividenda izplačuje na pobotnico po vsebini vinkulacije.
K razvezilu (devinkulaciji) delnic potrebna je privolitev tiste gosposke ali tiste osebe, katera je dala povod vinkulaciji.
Kadar kdo drug in ne v delnici imenovani lastnik zahteva razvezo ali de-vinkulacijo, za ta slučaj naj veljajo določila v členu 9 za prepis dana.
Člen 11.
Ne potegnene dividende zastarevajo na korist reservnega fonda tri leta po poslednjem dnevi tistega meseca, v katerem so bile d otekle za plačilo. V slučajih posebnega ozira vrednih sme glavni svèt na to stran dopustiti kako izim0,
Naslov III.
Veliki zbor.
Člen 12.
Pravice, katere pristoje delničarjem v bankovnih reččh, zvrŠuje včliki zt»°r v imenu skupnosti ali vsosti delničarjev.
Ölen 13.
Véliki zbor se sestaje:
a)	v pravilno obletno sejo najpozneje meseca februvarja vsako leto;
b)	v preizredne seje. kolikor!rat je to potrebno.
Seje vélikega zbora sklicuje glavni svèt; one bivajo na Dunaji.
Na pismen zahtev štiridesetih udov (Člen 14) sklicati je v šestdesetih dne-v>h preizredno sejo vélikega zbora.
Člen 14.
Vélikih zborov avstro-ogerske banke smejo se deležiti samo avstrijski in °gerski državljani.
Vsi tisti delničarji, kateri meseca novembra pred pravilno obletno sejo vélikega zbora z vpologo ali vinkulacijo izkažejo last dvajsetih na njih ime slovočih, Pred mesecem julijem tistega leta izdanih delnic, kolikor jim ne nasprotujejo določila člena 15, — udje so vélikega zbora za to leto. ki se začenja s tisto obletno Se.jo, do sestanka prve bodoče pravilne obletne seje.
Na vpolaganje delnic se opominjajo delničarji vsako leto v poslednjem tednu jtteseca oktobra z razglasom glavnega svéta, vvrščenim v uradne časnike, ki izhajajo na Dunaji in v Budim-PeŠti. Seje vélikega zbora se sklicujejo prav takisto. m to gledé pravilne obletne seje štirideset pet dni, a gledé preizrednih sej Štir-11 aj*t dni pred samo sejo.
sej vélikega zbora smejo deležiti se samo tisti udje, ki imajo deležni pravilne obletne seje in kateri, če jim delnice niso vinku-
____lice vnovič vpolo/.é osem dni pred samo preizredno sejo ter tako
^kažejo, da jih še imajo.
Člen 15.
Vélikega zbora se ne udeležuje ter je izločen:
a) kdor ni v polnem užitku državljanskih pravic, sosebno tudi tist. nad imo-vino katerega se je razglasil konkursni postopek, dokler se ta postopek ne dokoncâ;
kj kdor je vsled kazensko-sodne obsodbe v svojih državljanskih, političnih ali častnih pravicah omejen ali utesnjen, dokler trpi taka omejitev.
Člen 16.
, Véliki zbor postaja vzmožen, sklepe delati, kadar je sto udov pričujočih. '-a<W jo bila pravilna obletna ali preizredna soja sklicana, pa se ni sešel zbor, Za klepanje vzmožen, naj se postavi v osmih dnevih nov rok za dotično sejo, katerej bode zbor vzmožen, sklepe delati, brez ozira na število v njem pričujo-udov ; ali v tem slučaji sme zbor ukrepati samo o takih predmetih, ki so bili °bseženi v prvotnem dnevnem redu. Drugi sklic seje treba je najmanj osem dni Pre(l to sejo razglasiti.
Preizrednih P'di pravico biti 'ranc. svoie doli
Člen 17.
Osem dni pred pravilno obletno sejo vélikega zbora razgrnjeni ležč računski sklepi (završki) (Člen 104. 2) za preteklo leto pri obeh glavnih zavodih na Dunaji in v Budim-Pešti vsakemu na vpogled ter naj se vsakemu udu vélikega zbora, ako zahteva, en odtisk brezplatno izroči.
Osem dni pred vsako sejo vélikega zbora treba je njegovim udom na znanje dati dnevni red po razglasu glavnega svéta v uradnih listih, kateri izhajajo na Dunaji in v Budim-Pešti.
Samostalni predlogi (Člen 22), za časa vpoloženi naj se sprejmejo v dnevni red.
člen 18.
Vsak ud vélikega zbora sme priti samo osebno in ne po pooblaščenci, ter ima v posvetovanji in odločanji samo po en glas, da si bi se deležil razprav v več svojstvih.
Člen 19.
Ako delnice slovö na juristične osebe, na žene ali na več deležnikov, to ima pravico, v veliki zbor iti in v njem glasovati tist, kateri izkaže pooblastilo lastnikov delnic, ako so lastniki ti avstrijski ali ogerski državljani. Ali pooblaščenci morajo razen tega kar se tiče imetja delnic, po svojih osebnih svojstvih ah lastnostih (Člen 14 in 15) biti sposobni, deležiti se vélikega zbora.
Člen 20.
Prveosedstvo v vélikem zboru vodi bankovni gubernator ali če on ne bi mogel» eden izmed mesto-gubernatorjev. Prvosednik predlaga velikemu zboru v posvet in sklepanje najpred nasvete, katere je postavil glavni svèt.
Na to prihajajo v razpravo ostali, na dnevnem redu (Člen 17) stoječi predmeti po vrsti, katero prvosednik določi, ter se opravijo potrebne volitve.
Sklepi delajo se (razen slučaja, omenjenega v členu 107) po absolutni večini glasov.
Prvosednik glasuje samo ob enakosti glasov ter razločuje z glasom svojim*
Člen 21.
V
V pravilni obletni seji vélikega zbora (Člen 18) poročajo glavni svèt o p°' slovanji v preteklem letu a pregledovalci računov o pretresu bilancije (Člen 50)*
Včliki zbor sklepa po le-tem, je li sklep bilancije odobriti ter absolu' torij dati.
Vélikemu zboru pridržuje se razen sklepanja omenjenega v členih 105 111 107 sosebno:
a)	volitev glavnih svčtnikov ali svetovalcev (Člen 23 in 31);
b)	volitev petih računskih preglednikov in petih nastopnikov ali nadoinestm-
kov (Člen 50) ;
c)	sklep o premeni pravil (pod pridržanim odobrenjem zakonodavne oblasti
v obeh delih cesarstva);
d)	sklep o povišanji ali ponižanji delniške glavnice (člen 4).
člen 22.
Vsak ud vélikega zbora ima pravico, v sejah vélikega zbora nasvete dajati ali staviti.
Taki nasveti, ki se ne tičejo neposrednje predmeta na dnevnem redu stoječega, ne smejo v tisti seji vélikega zbora, v kateri so bili podani, priti na sklepanje.
Samostalne nasvete (člen 17) treba je z razlogi vred, na katere so oprti, fiajmanj trideset dni pred dotično sejo vélikega zbora gubernatorju pismeno fia znanje dati,
Člen 23.
Glavne svétnike voli véliki zbor, in to osem svétnikov neposrednje izmed fidov vélikega zbora a po dva svétnika izmed tistih kandidatov, ki jih predlagata ravnateljstvi (direkciji) Dunajsko in Budim-Peštansko.
Zarad poslednjič omenjenih izborov v glavni svèt podnaša vélikemu zboru Vsako izmed ravnateljstev en predlog (Člen 41), v katero je sprejeti trikrat toliko udov, kolikor se jih ima izvoliti.
V predlog ravnateljstev smejo se sprejemati tako udje vélikega zbora, kakor tudi takšne osebe, ki niso udje vélikega zbora, v kolikor bi one — razen imetja delnic— po osebnih svojstvih (Člen 14 in 15) bile sposobne, deležiti se velikega zbora. One morajo vselej biti državljani iz dotične cesarstva polovice.
Udje glavnega svéta avstro-ogerske banke ne smejo spadati med upravnike kakega drugega zavoda (instituta), ki se bavi s bankovnimi ali hipotekarno-kre-ditnimi posli.
Člen 24.
Glavni svétniki volijo se z absolutno, a računopregledniki in njih nado-jfiestniki z relativno večino glasov. Volitve se godé pismeno z oddajo volitvenih i8tov. Ni potrebno, da bi se glasujoči na volilni list podpisal. Skrutinij (glaste tj e) opravljajo skrutatorji (glasoštevci), ki jih izvoli véliki zbor.
Pri enakem številu glasov razločuje v vseh slučajih žreb ali loz.
Kadar sc pri prvem volienji za glavni svèt ne doseže absolutna večina, pri-8t°pi se ožjej volitvi.	'
Uri ožji volitvi morajo udje vélikega zbora utosnjavati se na tiste osebe, atère so pri prvem voljenji odnosno največ glasov za se prejele.
v
Število oseb, ki jih je vzeti v ožjo volitev, biva vselej dvakrat toliko, kolibo je Število glavnih svétnikov, ki jih je še treba voliti.
V enakem Številu glasov določa žreb, koga je vzeti v ožjo volitev.
Vsak glas, ki pri ožji volitvi pade na osebo, ne sprejeto va-njo, Šteje naj se 2a neveljaven.
Naslov IV.
Bankovno upravstvo ali gospodarstvo.
A.	Glavni svèt.
Člen 25.
Glavni svèt (glavno svetovavstvo) zastopa avstro-ogersko banko na zunaj pred sodiščem in zunaj sodišča ter ima po meri pravil pravico do vseh naredeb ali ukazil, ki se ne pridržavajo vélikemu zboru.
Glavni svèt ravnâ ali vodi in nadzira upravo imovine in vseskupno bankovno poslovanje. Njemu je pridržano, določati, koliko novcev se nakloni vsakej posa-meznej grani poslov, ter postavljati poslovne uvete ali pogoje, po tem izrekati banki pristoječo določbo o ustanovitvi ali odpravi podružnic (Člen 2), ter voditi po posebnih za to veljavnih pravilih poslove hipotekarnega kredita in zastavnih listov.
Glavni svèt določa splošna načela, daj • vsakokratno potrebna posebna naročila za vseskupno poslovanje ter prigleduje in zagotavlja njih izpolnjevanje.
Splošna določila za skontiranje (odbitkovanje) in dajanje zajmov ali posojil veljajo soglasno za avstrijska in ogerska bankovna mesta.
Glavni svèt voli iz svoje sredine za vsako poslovno leto zvrŠilni odbor ah eksekutivni komitet (Člen 39). On voli od osmih udov, ki jih ima ravnateljstvo na Dunaji in v Budim-Pešti, po šest udov (Člen 41).
Glavnemu svetu pristoji Veto gledé cenzorjev (presodnikov), ki sta jih ravnateljstvi Dunajsko in Budim-Peštansko imenovali ali po izteku službovanja vnovič poklicali.
v Glavni svèt imenuje in postavlja za vse službene predele potrebno osobje (Člen 46. 47 in 49).
Člen 26.
Glavni svèt sestoji iz gubernatorja, dveh mesto-gubernatorjev in dvanajst glavnih svétnikov.
Člen 27.
Gubernatorja imenuje Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo po vkupnem predlogu c. kr. in kr. finančnega ministra.
Dobiva dvajsettisoč goldinarjev letne plače, ki se opravlja iz ban k ovnih novcev, ter uživa prosto (brezplatno) stanovanje v bankovnem poslopji na Dunaj1,
člen 28.
Oba mesto-gubernatorja se postavljata takö, da izmed treh oseb, nasveto vanih po glavnem svétu z ozirom na določbe člena 41 enega nju, kateri je ° enem prvosednik v Dunajskem ravnateljstvu, v imenovanje Njegovemu c. 111 'vI.‘ Apostolskemu Veličanstvu predloži avstrijski finančni minister, a drugega, katet je ob enem prvosednik v Budim-Peštanskem ravnateljstvu, ogerski finança1 minister.
Člen 29.
V zvrševanje gubernatorjevemu področju pridržanih uradnih djanj po^van je. kadar gubernatorju samemu kak zadržek brani, tist mesto gubernator, kate rega gubernator v to odbere.
Mesto-gubernatorja nadomesčuje, kadar bi potrebno bilo, kateri izmed glavnih svétnikov, ki ga glavni svèt določi.
Člen 30.
Potrdba glavnih svétnikov, izvoljenih v vélikem zboru, pridržana je Njegovemu c. in kr. Apostolskemu Veličanstvu. To Najvišjo potrdbo naj bankovni glavni svet po dotičnem finančnem ministru izprosi.
Člen 31.
Služba glavnih svétnikov traja štiri leta. Tisti, na katere pride vrsta, da 'vstopijo, smejo se vnovič izvoliti.
V prvi pravilni obletni seji vélikega zbora zadene vrsta, da izstopijo, tri glavne svétnike po žrebu, in to dva izmed finih, ki so iz sredine vélikega zbora oeposrednje izvoljeni, a enega izmed velikih svetnikov, izvoljenih na predlog °beh ravnateljstev, v pravilni obletni seji drugega in tretjega leta takisto tri glavne svétnike, in v obletni seji četrtega leta ostale tri glavne svétnike.
Izstopajoči se nadomeščajo takfi, kakor je bil kateri izvoljen.
Kadar kateri glavni svétnik odstopi, predno mu doteče službena doba, veljâ nadomestna volitev samo za volitveno dobo odstopivšega.
Člen 32.
Vsak glavni svétnik mora o nastopu svoje službe in za ves nje čas vpoložiti Pri banki dvajset pet na njegovo ime slovfičih neobremenjenih delnic avstro-°gerske banke.
Člen 33.
Oba mesto-gubernatorja in glavni svétniki opravljajo brezplatno vsak svojo
službo.
Člen 34.
Gubernator, mesto-gubernatorja in glavni svétniki avstro-ogerske banke slovesno obljubujejo vsak o nastopu svoje službe, da hočejo bankovna pravila po-tanko izpolnjevati, koristi občnega kredita in bankovno blago po svoji moči P°8peševati, kolikor bode koli moči prizadevati si za pošteno, gorečno in pazljivo °8krbovanje ban kovnih poslov in bankovne imovine ter bankovno razprave zatnolčavati.
Gubernator stori to zaobljubo Njegovemu e. in kr. Apostolskemu Veličanstvu, mesto-gubernatorja jo storita dotičnemu finančnemu ministru, glavni svétniki jo storfi gubernatorju, podkrepijo jo s podanjem roke ter izdadfi o tem pismeno listino.
Člen 35.
Gubernator, mesto-gubernatorja in glavni svétniki avstro-ogerske banke so Zgovorni za sklepe, v katere so privolili, in vsak v svojem področji za pošteno, pazljivo in pravilom primerjeno poslovanje.
člen 36.
Glavni svèt shaja se praviloma po dvakrat na mesec ob dnevih, ki ju do-°ca gubernator. Preizredne zbore sklicuje po potrebi gubernator.
(Sloveni,ch.)
:t6
V
Vsak vladni komisar (Člen 51) sme sprožiti sklic preizrednega zbora.
K sejam glavnega svéta je povabljati vse njega ude in oba vladna komisarja.
Člen 37.
V	zborih glavnega svéta prvosedstvuje gubernator.
Da je glavni svèt vzmožen, sklepe delati, mora biti pričujočih najmanj pet udov, vŠtevaje prvosednika.
Sklepi se delajo po absolutni večini pričujočih. Prvosednik glasuje samo ob enakosti glasov ter odločuje z glasom svojim.
Noben ud glavnega svéta ne more imeti po več nego en glas. Pooblastitve in pismeni glasovi nepričujočih (odsostvujočih) udov niso dopuščeni.
Vse volitve glavnega svéta opravljajo se z glasovnicami.
V	razpravnih zapisnikih je navajati imena pričujočih in storjene sklepe-Vsakemu vladnemu komisarju in vsakemu pričujočemu udu glavnega svéta je na voljo, dati zapisati v zapisnik svoje od sklepa večine odstopajoče mnenje.
Razpravne zapisnike podpisujejo prvosednik, glavni tajnik (generalni sekretar) kot poročevalec ali referent in vladna komisarja (Člen 51), ako sta bila v seji. Zapisniki ti se hranijo v arhivu.
Člen 38.
Glavni svèt vodi firmo avstro-ogerske banke.
Da firma veljd, potreben je podpis gubernatorja ali enega mesfo-guberna-torja, enega glavnega svétnika in sopodpis glavnega tajnika ali njegovega t'a' mestnika.
Ta podpis firme zavezuje avstro-oger.sko banko v vseh slučajih, in to tudi v takih, kjer postave zahtevajo posebnega pooblastila.
Glavni svèt določa, v katerih slučajih in v kateri obliki podpis
Dunajskega (Člen 46), podpis glavnih zavodov Dunajskega in E_____________
skega ali posameznih poslovnih oddelkov njunih in podpis podružnic bankovnil' ustanavlja dolžnost ali obvezo za avstro-ogersko banko samo, ter daje to nil znanje pojavnem v dotičnih uradnih prostorninah nabitem oglasu.
Dopisi glavnega svéta naj bodo vselej opravljeni s podpisom firme popravilih
Člen 39.
Zvršilni odbor glavnega svéta (Člen 25) naj pazi na to, da se doloé'l'1 v členu 84 izrečena potanko izpolnjujejo. Dalje naj ta odbor v slučajih silno mJJ' nosti dâ potrebna neodložna ukazila ter jih z razlogi vred naznani glavne#111 svétu o prvem njegovem sestanku.
Zvršilni odbor sestoji iz gubernatorja in štirih udov glavnega svéta, i/-rn<‘,î katerih mora eden biti ogerski ud glavnega svéta z ozirom na to, da se bankovl" poslovi v obeh cesarstva delih primerjajo. Zvršilni odbor je vzmožen sklepe de lati, kadar so trije udje z vštetim prvosednikom vred pričujoči.
Za slučaje kakega zadržka voli glavni svèt iz svoje sredine dva #a^° mestnika.
pošlo vodst'a jdim-Peštan'
B.	Ravnateljstvi na Dunaji in v Budim-Pešti.
Čl e.n 40.
Ravnateljstvo (direkcija) na Dunaji in ravnateljstvo Budim-Peštansko določata od časa do časa, v katerem razmeru je treba skupne vsote, ki jima so na razpolaganjc za skontiranje ali odbitkovanje in za dajanje zajmov, porazdeliti ria posamezna avstrijska, oziroma ogerska bankovna mesta, ter ustanovljata od ca,sa do časa skrajno mejo, do katere smejo posamezne firme in osebe posluževati se bankovnega kredita v enem in drugem izmed teh dveh poslov.
Ravnateljstvi poročata glavnemu svétu o porabi bankovnega kredita, daeta glavnemu svétu nasvete tudi zunaj svojega neposrednjega področja ter delata od-tačbe, pridržane jima v slučajih čiena 63.
Ravnateljstvi določata število cenzorjev po potrebi in razmerih različnih ^est, oni imenujeta pod pridržkom glavnemu svétu pridržanega V-to cenzorje pri 'Jankovnih zavodih v dotičnem delu cesarstva (Člen 25).
člen 41.
Udje Dunajskega ravnateljstva morajo biti avstrijski, a udje Budim-Peštan-sk°ga ravnateljstva ogerski državljani.
v Vsako ravnateljstvo sestoji iz dotičnega mesto-gubernatorja kot prvosednika (Ch>n 28) in osem ravnateljev, ki morajo stanovati na Dunaji, oziroma v Budim-Pesti.
Crlavni svétniki, katere je veliki zbor na predlog dotičnega ravnateljstva 1Zv°lil, so ob enem udje tega ravnateljstva. Ostale ravnatelje voli glavni svet za Vsako izmed obeh ravnateljstev na štiri leta; oni se smejo po izteku službenega 'azdobja neposrednje vnovič izvoliti.
Člen 42.
^a ude ravnateljstev sme glavni svèt (Člen 41) izvoliti také ude vélikega .zbora kakor tudi take osebe, katere niso udje vélikega zbora, ako bi, — razen lrfietja delnic, — po osebnih svojstvih (člen 14 in 15) sposobne bile, deležiti se 'Oikega zbora.
Ravnatelji ne smejo spadati mod upravnike kakega drugega zavoda, kateri 8e bavi z bankovnimi posli.
Vsak ravnatelj mora o nastopu svoje službe in za ves nje čas vpoložiti pri 1 dvajset na njegovo ime slovočih neobremenjenih delnic avstro-o e.
tatu k bank
č 1 c n 43.
Ravnatelji opravljajo brezplatno svoje službe.
čl
v
Dni storé o nastopu svoje službe v gubernatorjeve roke obljubo v zmislu etla 34 ter so glavnemu svétu odgovorni za sklepe, v katere so privolili, a vsak 8v°jom področji za pošteno, pazljivo, pravilom primorjem» poslovanje.
Člen 44.
Vsako ravnateljstvo shaja se praviloma vsak teden o dnevi, ki ga določi prvosednik, reševat poslove idoče v njegovo področje.
Preizredni zbori sklicujejo se po potrebi in povod jim daje prvosednik ali pa gubernator.
Daje ravnateljstvo vzmožno sklepe delati, mora biti pet udov pričujočih.
V posvetovanji ravnateljstva delajo se sklepi po absolutni večini glasov od pričujočih udov. Prvosednik glasuje samo ob enakosti glasov ter odločuje z gla-som svojim.
Uradna djanja, ki so mesto-gubernatorja v njegovem področji kot prvo-sedniku ravnateljstva pridržana, opravlja, ko bi mu kaka ovira branila, rist ravnatelj, katerega mesto-gubernator v to odbere.
člen 45.
Vsakemu ravnateljstvu prideli glavni svet enega uradnika, po katerem ravnateljstvo vse svoje sklepe izvaja.
Razpravne zapisnike ravnateljstev, po tem njuno dopisovanje z glavnim svčtom in z bankovnimi zavodi v dotičncm delu cesarstva naj podpisujeta prvosednik, a če on ne more, en ud ravnateljstva in prideljeni mu uradnik.
Prepis vsakega razpravnega zapisnika je treba najpozneje v treh dneh glavnemu svétu poslati.
Naslov V.
Poslovodstvo in osebje bankovno.
člen 4tt.
Višje vodstvo ali ravnanje vseli poslovnih gran oskrbuje glavni tajnik pod nadzorom včlikega svčta po navodilu, katero se izdâ.
Glavni tajnik je rist organ, po katerem glavni svet vse svoje sklepe izvaja» in kateri v prvi vrsti pazi na to, da se prav z vršijo. On se deleži vseli posvetov glavnega svéta, in njegovega zvršilnega odbora, vendar brez odločujočega glasa. Njegova dolžnost je, glavnemu svétu podajati nasvete v pospešbo službe, tudi je treba mnenje, katero on izusti, v zapisnikih in spisih poočitovati.
Za neposrednje poslovodstvo pridodani so glavnemu tajniku višji uradniki glavnega tajništva, za prigled ali pažnjo na blagajništvo in računstvo blagajniški ravnatelj in višji računar, kateri vse vloge in sestave po glavnem tajniku i'a glavni svet napotujejo in po njem tudi sklepe glavnega svéta prejemljejo.
č len 47.
Glavnemu svétu jo pridržano, imenovati in postavljati uradniki in druge služabnike bankovne. On jim daje navodila, določa njih uporabo, službene ra/-mere in prejemke, srne jim podeliti nagrade in podporŠčino ter vrši nad njl,nl disci plinarno oblast.
Glavni svèt odločuje o ustavljanji ali suspenziji in odstavljanji uradnikov in drugih služabnikov.
Glavni svèt ustanavlja po dotičnem pravilu (normalu) penzije uradnikom in služabnikom ter zapuščencem njihovim, prispevke v odgojo za sirote bankovnih uradnikov in služabnikov, kakor tudi provizije delavcem za službo nevzmožnim ali njih svojcem.
Člen 48.
Bankovni uradniki imajo dolžnost, molčati o razpravah in vseh posameznih Poslih bankovnih, a sosebno o obsegu privatnim osebam in firmam dodeljenega bedita, kakor tudi o imenih tistih, katerih last ali svojina so v banki ležeči novci, zastave in hranila in pa o številu, svojstvu in vrednosti le-teh (Člen 98).
Člen 49.
Avstro-ogerska banka prevzema uradnike in druge služabnike ali po-stavljence privilegirane avstrijske ndrodne banke takč, da vsakemu ostane njegov '“in, čas dozdanje službe in službeni dohodek.
Iskovine aktivnostnih, penzijskih ali provizijskih prejemkov, do kateiih 'utajo pravico uradniki ali drugi služabniki privilegirane avstrijske narodne butike, dolžna je avstro-ogerska banka izpolniti.
Isto velja za prejemke takih, ki so ostali za (umršimi) uradniki in služabniki privilegirane avstrijske ndrodne banke.
Naslov VI.
Računski pregledniki.
Člen 50.
Delo računskih preglednikov (Člen 21, b), ki jih včliki zbor voli iz svoje ledine, je celoletno završeno ali sklenjeno bilancijo banke v pretres jemati in v pravilni obletni seji včlikega zbora o njej poročati.
Njih pravica je, vsa pojasnila, katerih v zvršbo svoje naloge potrebuje, od glavnega svčta zahtevati in sosebno vpogledavati tudi v baukovne knjige.
Naslov VII.
Razmer do državnih oprav.
Člen 51.
Vladi avstrijska in ogorska imenujeta vsaka po enega kon Uarrtestnika mu, za tiste organe, po katerih se državna uprav 'l(dih uverja o tem, da se bankovna družba vlada po pravilih.
Člen 52.
Ta komisarja imata oblast, v sejah včlikega zbora, glavnega svčta in dotič-lloga ravnateljstva, pričujoča biti, vendar samo s posvetovavnim glasom, ter ‘'T* te vati vsa pojasnila, ki jim so neogibno potrebna v zvršbo svoje naloge.
Člen 53.
Kadar kateri vladnih komisarjev vgovarja proti sklepu velikega zbora, glavnega svčta ali dotičnega ravnateljstva, ker nahaja, da je v prekoslovji s pravili, tedaj ima ta ugovor odložno moč ter je treba tisto stvar, kadar gre za sklep ravnateljstva, najpred položiti pred glavni svèt, da on ukrene o njej.
Ako takšen ugovor vladnega komisarja zadeva sklep vélikega zbora ah glavnega svéta, treba je o tem najpred dovprasati tisto vlado, katera je tega vladnega komisarja postavila.
Ako se o stvari ne doseže sporazum med vlado in banko, tedaj odločuje o njej razsodišče ki se sestane na Dunaji, in dalje ni pritožbe. To razsodišče sestoji iz sedem udov, izmed katerih za leto dni določa po tri iz udov vrhovnega sodnega dvora na Dunaji in po tri iz udov kraljevsko-ogerske kurije v Budim-Pešti kot kasaeijskega dvora dotični prezident. Sedmega uda, kateri bode tudi prvosednik, izvoli si ta šesterica. Kadar volitev ne poda absolutne večine, voh prvomestnika razsodišču premenjema enkrat prezident Danajskega vrhovnega sodnega dvora, enkrat prezident kraljevsko-ogerske kurije kot kasaeijskega dvora. Žreb odloča, kateri izmed vrhovnih sodnih prezidentov bode prvi prvomestnika volil.
Razsodišče dela — dovprašavši najpred glavni svèt, — svoje sklepe po absolutni večini glasov. Ob enakosti glasov obveljâ tisto mnenje, na katero je prvosednik pristal.
Razsodišče ni navezano na nikakšno določilo pravdnega reda, vendar iffla dolžnost, svojemu izreku pridodati dotične i-azloge.
Člen 54.
Pri vseh predmetih, o katerih je potrebno sodelovanje državne uprave, se banka po glavnem svétu obrača na dotičnega finančnega ministra, po okolno-stih na oba finančna ministra.
člen 55.
Banka sme menice, ki jih vpolaga avstrijska ali ogerska finančna uprava, P° pravilih (člen 60) skontirati ali odbitkovati. Vendar je k temu neogibno potreben sklep glavnega sveta, storjen v seji. V dotični seji mora biti najmanj devet udov pričujočih in dve tretjini pričujočih morata glasovati za skontiranje.
Razen tega sme banka samo po komisiji poslove na račun državne up<"l%e oskrbovati.
Kar ima drug od drugega dobiti vsled takih na komisijo prevzetih poslov a 1 opravil, treba je dogovorno, vendar najpozneje konci, vsakega meseca vzajeiDn° poravnati v gotovini.
Naslov Vlil.
B a n k o v n i posli.
Člen 56.
Avstro-ogerska banka ima pravico:
a)	Menice, efekte in kupone odbitkovati ali skontirati (Člen 60);
b)	zajme na ročno ali premično zastavo dajati (člen 65);
c)	hranila v hrambo, oziroma upravo prevzemati (Člen 71);
d)	novce, ali denarje na pismeno potrdbo (Člen 75), po tem
e)	novce, menice in efekte v kratkem roku dotekajoče na tekoči tačun (pic vodni posel ali giro) prevzemati (Člen 76);
f)	nakaznice (asignacije) na svoje blagajnice ali kaše izdajati (člen 78) ; fl) poslove na komisijo prevzete opravljati (člen 81);
hj dotekle efekte in kupone avstrijskih ali ogerskih državnih, deželskih, oziroma občinskih dolgov izkupovati ;
i) zlato in srebro, v novce pokovano ali nepokovano, po tem menice na vnanja mesta dobavljati in prodajati ;
k)	po pravilih hipotekarno-kreditnega oddelka, zedinjenih v dodatku s pričujočimi pravili hipotekarne zajme v zastavnih listih dajati;
l)	svoje lastne bankovne zastavne liste kupovati in prodajati.
Poslovno leto banke se začenja 1. dne jan livarja in se končuje 31. dne decembra meseca.
Člen 57.
Avstro-ogerska banka odvezuje se v obeh cesarstva delih veljavnosti vsake postavne naredbe, katera utesnjuje obrestno merilo.
Člen 58.
v	.
Plačila banki smejo se samo v bankovnih notah ali bankovcih (Člen 82) ali v kaki zakoniti vrsti kovanih novcev opravljati.
Člen 59.
Vsi oglasi glavnega svčta oznanjajo se v uradnem listu, kateri izhaja na Ibi-naji, po nemški, a v Budim-Peštanskem uradnem listu po ogerski (magjarski).
A. Odbitkovanje ali skontiranje.
Člen 60.
Avstro-ogerska banka ima pravico, skontirati (odbitkovati, pod odbitek ku-povati) potegnene in lastne menice, katere slovö na avstrijsko veljavo ali valuto ter so najdalj e v treh mesecih znotraj avstro-ogerske monarhije izplačne.
Menice, ki se smejo skontirati, morajo praviloma imeti na sebi podpis trdi, 'l vsakakor podpis dveh zavezancev, ki so znani, da so vzmožni plačati.
C lavni svčt. določa, koliko njih morajo biti protokolirane firme.
Malota menične vsoto ni izločujoč razlog.
Banka ni dolžna povedati vzroka, zakaj kake menice neče skontirati.
*	Člen 61.
Banka ima pravico, skontirati vse take efekte (Člen 65), na katere sum novcev v zajem dajati, in njih kupone, ako so v treh mesecih najdalje izplaČni-
Člen 62.
V pretresanji ali pretehtovanji menic, ponujenih banki, da bi jih skontirala, treba je enakomerno in nepristrano postopati.
Ta pretres opravlja praviloma neki cenzurni konntet.
Glavni svèt odločuje, v katerih posebnih slučajih je moči menice od bitko-vati. če tudi jih ni poprej cenzurni komitet pretehtal ; vendar se morajo taksne menice pozneje položiti pred ta cenzurni komitet.
Presojaje menico zarad skontiranja vpoloženo dolžni so cenzorji držati se stroge nepristranosti in o nastopu svoje službe na to stran storiti pismeno zaobljubo.
Noben ud cenzurnega komiteta ne s:ne izrekati mnenja o svojih menicah ah o menicah take firme, h kateri on sam v kakoršnern koli svojstvu spada.
Člen 63.
O tem, imajo li se vpoložene menice sprejeti ali zavrniti, odločajo cenzuro1 komiteti po večini glasov. Prvosednik glasuje samo ob enakosti glasov ter odločuje sè svojim glasom.
Prvosedstvo v cenzurnem komitetu na Dunaji in v Budim-Pešti ima en u ravnateljstva; če ta ne more, in pa sploh pri cenzurnih komitetih v podružnica1 je prvosednik tist uradnik, kateri se komitetovih posvetov udeležuje.
Prvosednik ima pravico, odreči skontirovanje menice, če tudi je cenzuro1 komitet našel, da je dobra za sprejem.
Ako se to pripeti v takem komitetu, v katerem prvosedstvuje uradnik, naJ ta slučaj po zahtevu večine cenzorjev položi dotičnemu ravnateljstvu v odlok0 (člen 40).
Člen 64.
Za cenzorje imenujeta obe ravnateljstvi (Člen 25 in 40), dovprašavši trg° vinsko zbornico dotičnega okraja trgovinsko-zborniŠkega, trgovce in drug0 takšne može, katerim so trgovinski in obrtniški razmeri tistega mesta dobro zna01. Cenzorji se volijo na tri leta ter se neposrednje po izteku te dobe v tem istem svojstvu dalje na tri leta lahko vnovič izvolijo.
Sinovi, družabniki in prokuristi glavnih svetnikov, ravnateljev in cenzorjeV ne morejo se imenovati za cenzorje.
B. Dajanje zajmov.
Člen 65.
Banka ima pravico, dajati zajme na ročno ali premično zastavo, vendai 11 na dalje nego tri mesece.
Zastavljati se smejo:	ajj
1. Zlato in srebro, pokovano v avstrijski, ogerski ali kak vnanji novec, v šibikah ;
2. Vrednotni papirji, ki se na kaki javni borsi avstro-ogerske monarhije uradno notujejo (beležijo), in to:
a)	avstrijski in ogerski državni papirji;
b)	efekti avstrijskih in ogerskih deželskih, oziroma občinskih dolgov;
c)	zastavni listi hipotekarno-kreditnih zavodov avstro-ogerske monarhije;
d)	polno-vplačane delnice avstrijskih ali ogerskih v polnem kretanji (vršenji) stoječih prevoznih (transportnih) in obrtnih podjetij, in
e)	polno vplačane predstvene obligacije pod d) navedenih družeb in podjetij. Glavni svèt določa, na katere efekte ali papirje in s kolikerim delom karane
(borsne) vrednosti, v dotičnem slučaji do katere skupne vsote smejo se na-nje posojati novci ali denarji pri bankovnih blagajnicah v obeh cesarstva delih.
Člen 66.
Zajmovneinu dolžniku je na voljo, prejeto ponapredscino odplačati se predno doteče rok, ali s tem ne zadobode pravice zahtevati, da bi mu se povrnilo nekaj °hresti, katere je bil naprej banki opravil.
Člen 67.
Ako se zastavi borsna vrednost pomanjša, mora dolžnik v primeri nekoliko zastave pridodati ali nekoliko zajma odplačati. V tem poslednjič omenjenem slučaji, povrne mu se v primeri nekaj obresti. Ako nasproti dolžnik ne pridâ zastave niti odplača zajma, tedaj ima banka pravico, še predno doteče zajem, zastavo vso ali po nekem delu na javni borsi prodati, in samo to, kar preostane, po tem ko so njene pravice in iskovine po polnem založene, na dolžnikov račun kakor hranilo (Člen 71) v njegovo razpolaganje brezobrestno hraniti ali pa ° lastnikovem trošku in na njegovo nevarnost pri sodišči v hrambo položiti. Ako s prodajo zastave dosežena vsota ne bi bila dovoljna v založbo tega, kar banka tirja, pridržava se ji pravica, prijeti dolžnika samega za to.
Člen 68.
Ako se zajem ne odplača, kadar doteče čas, tedaj ima banka pravico, ne pogovorivši se nikakor z dolžnikom in brez sodne pomoči zastavo vso ali po nekem delu prodati, da se sama odškoduje.
Ali banka ni dolžna zastave prodajati in če potem, ko je zajem dotekel za Plačilo, tega ne stori, ne zastareva cela njena tirjatev, kar se tiče glavnice ali kapitala, obresti in troškov.
Ako se pa zastava prodâ, prištevajo se kapitalu, kar ga dolžnik dolguje, °bresti, kakšne pristojbine, ako bi banki šle, in troškovi, kakor tudi posebne pro-yizije za prodajo po eno tretjino od sto cele tirjatve in samo to, kar preostane 'zfoča dolžniku, če vrne zastavnico (zastavno prejemnico) in če pravo pobotnico dâ.
Člen 69.
Ako se papir ji, ki jih kdo ni izkupil ta dan, katerega je dotekel rok za pla-ne morejo prodati, zarad tega dolžnik nima pravice zahteveti, da mu se podaljša ali prodolži, niti je s tem odvezan dolžnosti, banko po polnem ,zPlačati.
(S'MenUch.)
Člen 70.
Banka smatra imetnika zastavnice, katero je kateri glavnih ali podružnih zavodov izdal, da ima pravico, sè zastavo storiti vsako sploh dopuščeno premeno in pa izkupiti jo. Banka ne pretehtuje pravosti potrebnih, podpisov niti prevzema poroštva za to, da so pravi ali prisni.
C.	Hranila.
Člen 71.
Banka prevzema po določilih, katera ustanovi glavni svèt, gotove novce, p° tem vrednotne papirje in listine (pisma) v hrambo, dalje vrednotne papirje v upravo.
Člen 72.
Banka je v dolžnosti, pri njej shranjene reči skrbno hraniti ter je v zavezi za njih Število in kakovost; ona odgovarja za nevernost ali tatvino, a ne za škodo po vojski, puntu, elementarnih nezgodah ali druge slučaje ali naključja, kolikor taki prigodki po splošnih postavnih določilih zadevajo samo in edino lastnika.
Zaveza banke za hranila njej v hrambo izročena ugasne z iztekom roka v hranilnem listu za hranitev postavljenega ali podaljšanega, ako je banka hranilo o lastnikovem trošku in na njegovo nevarnost pri sodišči vpoložila.
Člen 73.
Hranilni listi, izdani od banke o vrednotah in listinah, ki so pri njej v hrambo položene, smejo se predjati na koga drugega. Odstop ali prevod (gh'°) mora vpoložnikov podpis na sebi imeti ter banki se naznaniti.
Člen 74.
S hranilom, ki je bilo na račun koga tretjega v hrambo položeno, vp"' ložnik ne more razpolagati, če ne prinese pooblastila od vpovedanega lastnikih in takisto mora tudi lastnik hranila po kom drugem v hrambo vpoloženega, l'e vpoložene reči sam osebno zahteva, istovitnost svoje osebe izkazati takö, da bode banki dovoljno.
I). Novci na pismeno polrdbo prevzemam.
Člen 75.
Banka ima pravico, gotove novce v bankovcih ali kovanem penezu brezobrestno s pismeno potrdbo prevzemati na določen ali nedoločen čas.
K. Prevodni posel.
Člen 76.
V prevodnem poslu prevzema banka novce, menice in efekte v kratkem rok)1 dotekajoče obrestno ali brezobrestno na tekoči račun. Imetnik folija sme po p11 hodu o svojim dobroimetku z nakaznico (Cheque) razpolagati ali zapovedovati, in to s tem, da gotovi novec potegne, ali na korist komu tretjemu.
Banka sme prošnjo, da bi se komu prevodni folij odprl, zavrniti ali odprti tolij imetniku odpovedati, ne naznanjaj e mu vzroka.
Vsak imetnik takšnega folija sme svoje akcepte v plačilo na dotično prevodno kašo banke nakazovati.
Člen 77.
Ako se nad imovino človeka, kateri ima takšen folij, razglasi konkurs ter ic-to banki po členu 97 na znanje dč, ne gleda se več na njegove nakaznice, naj bodo izdane kadar koli, naj bodo še v njegovih ali že v drugih rokah.
Z dobroimetkom njegovim postopa se po določilih člena 97.
F. Nakazovanje.
Člen 78.
V nakaznem poslu prevzemajo se pri bankovnih v to določenih blagajnicah "ovci v izplačilo pri bankovni blagajni ci v kakem drugem mestu in nasproti Vročajo nakaznice izplačnc po vidu (a vista) ali po ustanovljenem času. Te nakaznice slovö na prevzemnikovo imé ali naredbo (ordre). Banka ni odgovorna za t(>! je prevod (giro) in acquit prav ali prison.
Nakaznice sloveče na določen čas po vidu treba je bankovni blagajni ci na plačilnem mestu pokazati, da se na njih zabeležiti dâ plačilni dan.
Člen 79.
küedé prezentaeije, prenosa in plačila nakaznic naj se dela po prepisih, 'ateri veljajo za menice tam, kjer se eno ati'drugo teh djanj zvrši.
(lien 80.
Ako se kaka nakaznica izgubi, smo izgubitelj, za to potegniti se, da se izpla-1 'b) pri bankovnem zavodu na plačilnem mestu na Štirnajst dni ustavi, če prav l'°vé število nakaznice, nje iznos ali^ vsoto in pa, kje in kdaj je bila izdana, kakor tudi ime tistega, na kogar slove. Če pa izgubitelj omenjenih podatkov ne more Popolnem in na tanko povedati, tedaj odločuje dotični bankovni zavod po svojem lzprcvidu, more-li se začasna ustavitev plačila na štirnajst dni dopustiti.
G. Poslovi na komisijo prevzemam,
člen 81.
Avstro-ogerska banka ima pravico, na komisijo novce sprejemati (inkaso-'ati), prejemši gotovo založbo vsakovrstne efekte in plemenite kovine za tuj račun 'Opevati in tako blago, prejemši ga, razprodajati.
Naslov IX. Bankovci.
(11 e n 82.
v A vstro-ogerska banka ima ta čas, dokler ji traja privilegija, po vsem raz-zaji avstro-ogerske monarhije izključno pravico, narejati in izdajati na sebe 110 nakaznice, ki so brezobrestne in prinesitelju na zahtev izplačnc.
at *

Te nakaznice avstro-ogerske banke (bankovne note, bankovci) ne smejo sluti na vsoto manjšo od desetih goldinarjev. One imevajo na sebi na eni strani nemški in na drugi soglasni ogerski tekst in pa grb avstro-ogerske monarhije. Nosijo po pravilih podpis bankovne firme (člen 38).
Člen 83.
Avstro-ogerska banka ima dolžnost, bankovce, katere je ona izdala, pi'1 svojih glavnih zavodih na Dunaji in v Budim-Pešti na zahtev preeej za postaven penez izkupiti.
Dotično zagotovilo je sprejeti v tekst bankovnih not. Ako se ta dolžnost pri glavnem zavodu na Dunaji ali pri glavnem zavodu v Budim-Pešti ne izpolni naj-dalje v štiri in dvajsetih urah po prezentaciji, izgubi vsled tega banka svojo pn-vilegijo, razen tega slučaja, ko bi se po zakonitem potu istodobno v obeli cesarstva delih ukazala začasna ustavitev izkupovanja bankovcev.
Banka je dolžna, svoje bankovce tudi pri drugih svojih blagajnicah s po-$tavnim penezom izkupovati, kolikor to dopuščajo nje gotove zaloge in novčne potrebe.
Člen 84.
Glavnega svéta skrb bodi za takšen razmer metalnega (kovinskega) zaklada do kolujočih bankovcev, ki zagotavlja polno izpolnitev dolžnosti, izrečene v členu 83.
Vendar mora vsekakor v zalogi biti toliko v srebru ali zlatu, bodi pokova-nem na peneze ali v šibikah, za kolikor vsota kolujočih bankovcev preseguje dvesto milijonov goldinarjev.
Takisto mora tudi po bankovno biti založen ali zagrnjen tisti iznos, za kolikor kolujoči bankovci s tujimi, zdajci za odplačilo doteklimi novci vfed, ki s° bili na pismeno potrdbo ali na tekoči račun prevzeti, gotovo zalogo presezajo.
V založbo po bankovno smejo služiti :
a)	po pravilih skontirane (pod odbitek kupljene) menice in efekti;
b)	plemenite kovine in vrednotni papirji, na katere seje po pravilih kaj novcev
v zajem dalo ;
c)	izkupljeni, dotekli efekti in kuponi od avstrijskih in ogerski h državnih, deželskih, oziroma občinskih dolgov;
d)	menice na vnanja mesta.
Ako bi izskušnja pokazala, da tu ustanovljeni iznos zgolj po bankovno založenih bankovcev ni dovolj, to ima banka pravico, svoje dotične, djanstveno obrazložene nasvete položiti pred vladi in zahtevati, naj se po ustavno obravnavajo.
Člen 85.
Med kolujoče bankovce naj se štejejo bankovci, katere je banka izdala i» se niso povrnili na njene blagajnice ali kaše.
Vendar je take nazaj poklicane bankovce, kateri šest let po izteku poslednjega roka (Člen 89) niso nazaj prišli v izkup ali zamenjo, šteti za ne več kolujoče ter od kolujočih bankovcev odpisati.
Člen 86.
Bankovci avstro-ogerske banke uživajo izključno to ugodnost, da jih m°ra pri vseh v avstrijski veljavi dolžnih plačilih, katera se ne opravljajo v zvenečo'11
penezu vsled zakonitega določila ali dolžnosti s pogodbo prevzete, po vsem raz-8ežaji avstro-ogerske monarhije vsakdo, in, takö tudi vsaka javna blagajnioa po P°lni na njih imenovani vrednosti vzeti.
Člen 87.
Banka je v dolžnosti, na zahtev vsak čas postavni srebrni penez ali srebrne Zibike pri svojih glavnih zavodih Dunajskem in Budim-Peštanskem izkupiti s pet-Štiridesetemi goldinarji v bankovcih za penezno libro čistega srebra. Banka
pravico, pri tem odbijati provizijo '/4 odstotka in vrh tega pri srebrnih šibi-Kah kovne troske, kakor jih za kovane goldinarje c. kr. glavni kovni urad na ^unaji oziroma kraljevski Ivremniški kovni urad vsakokratno ustanovi, v Budim-vesti k temu še troske za dvakratno prevožnjo med Budim-Pešto in Kremnico.
Vendar nastopa pri srebrnih šibikah zgornja dolžnost samo pod uvetom, da kovanje srebrnih goldinarjev ni ustavljeno.
<JI en 88.
Banka ima dolžnost, svoje bankovce pri svojih glavnih zavodih in podruž-''icah zamenjevati za bankovce drugovrstne, kakor doiiČni prczentanti zahtevajo.
Bankovci se ne morejo amortizirati in na bankovce ne more se doseči nikakršna probeležba (prenotaeija) ali prepoved. Predno izdâ novo obliko bankov-Cevi razglasi banka njih potanki popis v uradnih listih, ki se na Dunaji in v Budim-Pešti na svetlo dajö.
Člen 89.
Kadar se hočejo posamezne ali vse vrste bankovcev nazaj vzeti, potem kadar ugasne privilegija avstro-ogerski banki dodeljena, postavita obe vladi dogovorno z glavnim svčtom tiste rokove, v katerih je treba vpoklicane bankovce prinesti v !zkup ali zamenjo.
Sest let po izteku javno razglašenega poslednjega roka za odvzetje kake P°8amezne vrste ali vseh vrst bankovcev iz obteka — banka ni več dolžna, vpokli-°aöe bankovce izkupiti ali zamenjati.
Vsota vpoklicanih bankovcev, kateri niso došli na izkup (Člen 85) zastareva na korist reservnemu fondu.
Č I en 90.
Kolikorkrat to zahteva avstrijska ali ogerska državna uprava in kolikorkrat Se P« izstopu iz službe primeri kaka premena v osebi vladnega komisarja, guber-atorja ali blagajniškega ravnatelja, preišče se z največjo potankostjo vsakokratno anJo kolujočih bankovcev, najdenje primeri s prejšnjimi zapiski ter pregledni 8P18 ali akt po zgoraj imenovanih osebah, po tem po glavnem tajniku, višjem laČUnarji (računovodci) in načelniku fabrike bankovcev podpiše in v arhiv shrani.
Naslov X.
Posebne pravice, katere ima banka.
Člen 91.
Za delničarske družbe sploh veljajoča določila avstrijskega, oziroma oger-ega trgovinskega zakona, v kolikor so navzkriž pravilom, niso uporabna na ‘ '•'d'-o-ogersko banko.
Avstro-ogerske banke dolžnost ni. svojo firmo ali firme svojih glavnih m podružnih zavodov dati pri trgovinskem sodišči vpisati (protokolirati).
Člen 92.
fmetek in dohodki banke te — razen nepremičnin, efektov reservnega fonda in davka, ki ga banka za delničarje od dividende plačuje, — prosti so davka.
člen 93.
Vse knjige in vsi zapiski bankovni, kakor tudi vse listine (pisma), ki jih avstro-ogerska banka, in nje glavni in podružni zavodi izdajö, uživajo v obeli cesarstva delih prostost štemplja in pristojbin.
Člen 94.
Jzopačevanje (ponarejanje ali prenarejanje) od avstro-ogerske banke izdanih bankovcev, delnic, zadolžnic in zastavnih listov ali k njim spadajočih kuponov in talonov, kaznuje se po določilih kazenskih zakonov v obeh cesarstva delih kakor hudodelstvo izopačevanja (izkrivljanja) javnih kreditnih papirjev, a p°' narejanje ali prenarejanje vseh drugih listin, ki jih banka izdaje, kakor pon»' rejanje ali prenarejanje javnih listin.
Člen 95.
Tožbe soper banko, ki se tičejo poslov glavnega zavoda na Dunaji in podružnic po avstrijskih deželah, smejo se sproževati samo pri c. kr. trgovinskem sodišči na Dunaji, a tožbe, tičoče se poslovanja Budim-Peštanskega glavnega z»' voda in podružnic po deželah ogerske krone, samo pri kr. trgovinskem in meničnem sodišči v Budim-Pešti.
V	vseh drugih reččh, sosebno tudi v hipotekarno-kreditnih poslih treba Je tožbe zoper avstro-ogersko banko vpolagati pri c. kr. trgovinskem sodišči na Dunaji.
Člen 96.
Knjigam avstro-ogerske banke in pa izpiskom iz njih, ki so podpisani z ban-kovno firmo po pravilih, pristoji dokazna moč javnih listin.
Člen 97.
Kdor hoče na novce in efekte pri banki ležeče ali na dolgove, ki se pri njej potirjajo, zadobiti prepovedne, zastavne ali zvršilne pravice, naj se zarad tega obrne na pristojno sodišče, katero sme takšno zavarujočo ali zvršilno naredb0 vselej samo tako dovoliti, da se pravice banki na teh vrednotah pristoječe ne p1’1' kratijo, ter je dolžno to neposrednje banki na znanje dati.
V	vseh teh slučajih pa ima banka pravico, novce in efekte ali dotični izn°s terjatve o trošku lastnikovem ali terjavčevem pri sodišči v hrambo položiti.
Ako se nad lastnikom pri banki ležečih novcev ali efektov razglasi konkui®» ali kadar ta lastnik umrje, dolžnost je zastopniku konkursne, oziroma ostalinsk6 mase, banki po pristojnem sodišči leto poročiti in na znanje dati ji tiste osebij
j^tere imajo pravico, razpolagati z novci in efekti. Ako je to priobčilo opuščeno, Ja>ika ni odgovorna za škodo, ki bi odtod konkursni ali ostalinski masi nastala.
Pri banki ležeči novci in efekti izročajo se tretjim sodno poverjenim osebam 'Selej samo pod uvetom, da seji dotične listine nazaj dadö.
Člen 98.
O kreditih, katere je komu podelila, ne daje banka nikakoršnih pojasnil, a
0	delnicah in zastavnih listih, katere je ona izdala, in o novcih in efektih pri njej eZ(‘čih daje jih samo njihovim lastnikom (Ölen 48). To se ne dotika pravice 8°diŠč, zahtevati kakih pojasnil.
Člen 99.
Za amortizacijo delnic in zastavnih listov, katere je avstro-ogerska banka 1Z(lala, in k njim spadajočih dividendnih, oziroma obrestnih kuponov mora se pro-S| 1 pri c. kr. trgovinskem sodišči na Dnnaji.
Pri amortizaciji nakaznic (Člen 78) postopati je po propisih, kateri na do-l(‘nem plačilnem mestu veljajo za amortizacijo menic.
Za amortizacijo vseh drugih listin, katere je avstro-ogerska banka ali kateri Hj^iih zavodov v kakem avstrijskem mestu izdal, zvano je samo in edino c. kr.
°zeJno sodišče Dunajsko, a za amortizacijo listin izdanih od njenih zavodov v deželah ogerske krone samo in edino Budim-Peštansko kr. trgovinsko in me-'dcno sodišče.
C. kr. deželno sodišče Ihinajsko postopa pri tem delu po propisih veljajočih *a amortizacijo državnih papirjev, a kr. trgovinsko in menično sodišče Budim-( st;insko po propisih na Ogerskem za zemljiško-odvezne obligacije.
Člen 100.
Banka ima brezuvetno predstveno pravico, izplačati si svoje iskovine iz ,1<>v,‘ev in efektov, katere ima ona v rokah.
j . ia predstvena pravica pristoji banki ne samo do tistih novcev in efektov, u R° bili izročeni v zagotovilo za njene terjatve, temuč brez razločka do vse pre-v lci|° dolžnikove imovine, katero je kadarkoli bodi in v kateri koli konec dobila
Banka ima pravico, sama sebe brez sodnega dopuščenja ali sodelovanja in 1 zunaj konkursa, ki bi nad dolžnikovo imovino bil razglašen, iz zgornjih J štev plačati, kakor se njej primerno vzvidi, ter je v uživanji te nje predstvene
1	vice ne morejo ovirati ali kratiti nikake iskovine koga tretjega, celo ne kake no n'ns^e iskovine ali druge poprej pridobljene pravice, samo če je banka dotične bil '° 'n e^°^to Prevzela kakor imovino svojega dolžnika ter ni bilo tako, da bi
loČn0
njihovem prevzemanji omenjene lastninske ali druge iskovine mogla raz-
spoznati.
INaslov XI.
Letna bilančna in tedenski pregledi.
člen 101.
postavljanje letne bilancije veljajo naslednja določila: i- Bilancijo je vsako leto z 31. dnem decembra meseca skleniti.
2.	Efekti, kar jih je v bankovnem posedu, naj se postavljajo v bilancijo p° ceni (kursu), kakorŠne so bili 31. dne decembra; kursni dobiček od efektov bivajočih se v posedu banke, kolikor še ni sprejet med dohodke po blagajnično, naj se pripisuje reservnemu fondu.
3.	Od upravnih troskov smejo se na več let porazdeliti samo troškovi za novo obliko bankovcev.
Člen 102.
Od vsega letnega dohodka, ki ga nesd poslovi in imovina bankovna, pristoji delničarjem po odbitih vseh troskih najpred po pet od sto vplačane delniške glavnice. Od Še ostajočega čistega letnega donosa položi se po deset od sto v reservni fond (pričuvni zalog), ter se od ostanka pred vsem drugim dividenda dopolni na sedem odstotkov vplačane delniške glavnice.
Od dobička, kar ga po le-tem ostane, prišteje se polovica dividendi, ki pri' haja na delničarje, a polovica pripada obema državnima upravama, in sicer takö, da od nje po 70 odstotkov eesarsko-avstrijski in po 30 odstotkov kraljevsko-ogerski državni upi’avi na dobro hodi.
Od čistega dohodka, ki se je dobil v prvem poluletji, kolikor je po p°' prejšnjih določilih priličen za razdelitev med delničarje, izroči se vsako leto meseca julija delničaijem neki iznos, ki ga odmerja glavni svèt.
Ostanek čistih letnih dohodkov se izplača po pravilni obletni seji vélikega zbora, katera biva najpozneje meseca februvarja sledečega leta.
Ako čisti letni dohodki niso dovoljni, da bi dali dividende po pet odstotkov vplačane delniške glavnice, sme se, kolikor primanjkuje, pozajeti iz reservnega zaloga, dokler isti ne pade pod deset odstotkov vplačane delniške glavnice.
Člen 103.
Reservni fond je še pred dopolnitvijo redne dividende po pet od sto (Člen 102) določen v založbo izgub ali odpisov kakoršne koli vrste.
Kadar je reservni fond narastel na dvajset odstotkov vplačane delnišk0 glavnice, naj se mu od letnega čistega donosa ne odkazujejo več nikaki doloki» dokler ostane na ti visokosti.
Glavni svèt odloča, kako je reservni fond koristonosno uporabljati.
Vendar se ne sme nalagati v bankovne delnice.
Člen 104.
Avstro-ogerska banka naj po uradnih listih, izhajajočih na Dunaji in v Ru' dim-Pešti, razglašuje:
1.	Stanje svoje aktivne in pasivne imovine, kakor je bilo 7., 15., 23. jn poslednjega dne vsacega meseca, in to najpozneje peti dan po teh rokovih, •p
2.	bankovno bilancijo in letni sklep računa o dobičku in izgubi, in to naj' pozneje osem dni pred pravilno obletno sejo včlikega zbora (Člen 13).
V razglas namenjeno stanje bankovne aktivne in pasivne imovine nil.l obsega :
Na pasivni strani :
a)	vplačano delniško glavnico;
b)	reservni fond (pričuvni zalog);
c)	iznos med ljudstvom kolujočih bankovcev;
d)	druge, precej dotekle dolžnosti ali obveznosti;
e)	obveznosti, navezane na odpoveden rok;
f)	kolu joče zastavne liste, in fl) druge dolgove.
Na aktivni strani :
aa) množino metala (kovine) in v mctalu izplačilih menic;
M) stanje skontiranih menic in zajmov na ročno ali premično zastavo; Cc) efekte;
f'd) stanje hipotekarnih zajmov, in ee) druge terjatve (aktive).
Naslov XII.
Čas, doklej bode trajala privilegija, in razdružba banke.
Člen 105.
Privilegija avstro-ogerske banke traja do 31. dne decembra 1887.
Tri leta predno doteče privilegi ja, naj veliki svèt v posvet vzame ter ukrene, boče H prositi se za obnovo privilegije in s katerimi premenami naj bi se moreni obnovila.
Člen 106.
Kadar se družba razdruži, dolžan je glavni svet, držeč se člena 6 v pravilih, v denar spraviti vso premično in nepremično i mo vino banke in izpolniti vse 'l°lžnosti ali obveznosti. Kar preostane, razdeli se med družabnike po razmeru delnic.
Člen 107.
Družba sme se na svoj zahtev z odobrenjem zakonodavne oblasti obeh delov Monarhi je tudi razdružiti, se predno jej mine privilegija. Ali takšen zahtev se sme sänio z najmanj tremi četrtinami glasov pričujočih udov v preizredni seji velikega ,)0ra skleniti. Glavni svèt naj štiri tedne poprej v uradnih listih, na svetlo daja-1,1 na Dunaji in v Budim-Pešti, razglasi, da se bode v tej seji včlikega zbora P1 tresalo vprašanje o razdružbi.
Člen 108.
G tistih prepirih, ki vstanejo o priliki razdružbe med družabniki, razsoja v Členu 53 označeno razsodišče, proti izreku katerega tudi v tem slučaji ni dalje nikake pritožbe.
Pred tem razsodiščem naj se doženč tudi tiste iskovine, ki se izvajajo iz od-&°Vorno8ti, izrečene v členih 35 in 43.
k
Naslov XIII.
Prehodna določila.
Člen 109.
D Uredilni včliki zbor avstro-ogerske banke bodi pod prvosedstvom bančnega gubernatorja najpozneje v treh mesecih po tem, ko zadobodo pravila
v obeh cesarstva delili postavno moč. Sklicuje ga ravnateljstvo privilegirane avstrijske nârodne banke.
II.	Za udeležbo uradilnega velikega zbora avstro-ogerske banke merodavna so določila členov 14 in 15 bankovnib pravil s tem izimkom da bode treba imetje delnic namesto meseca novembra (Člen 14) osem dni pred vélikega zbora sestankom izkazati in vpolog delnic trideset dni pred tem sestankom naročiti.
III.	Dnevni red uredilnega velikega zbora je utesniti na izbor dvanajst glavnih svetnikov (Člen 26) in na izbor računskih preglednikov in nadomestni' kov (Člen 50).
IY. Predlog za izbor od dveh in zopet dveh glavnih svétnikov, ki bosta spadala ob enem k ravnateljstvoma Dunajskemu in Budim-Peštanskemu (Člen 23 in 41), stori v uredilnem velikem zboru ravnateljstvo privilegirane avstrijske narodne banke, ko je prej doseglo privolbo avstrijskega, oziroma ogerskega finančnega ministra.
V. Dokler se ne uredi glavni svèt avstro-ogerske banke naj ravnateljstvo privilegirane avstrijske narodne banke bankovne poslove dalje oskrbuje pot^ dozdanjo firmo in po doslej veljavnih določilih.
Člen 110.
V členih 82 in 86 avstro-ogerskej banki dodeljene izključne pravice podležč samo temu utesmlu, da ne kratijo kolovanja državnih not, uživajočih v obeh delil’ cesarstva prinudni obtek ali kurs, kakor je bilo uravnano s postavo od 24. (le' cembra 1867 (Drž. zak. od 1/ 1868, št. 3) in postavnim členom XV od leta 1867-Dokler veljd prinudni ali prisilni obtek teh državnih not, dolžna je avstro-ogerska banka nazlic določilom člena 58, jemati v plačilo te državne noto, kater* so vkupen dolg obeh cesarstvenib delov, ter ima nasproti pravico, takšne državne note privzemati v bankovno založbo bankovcev ((-len 84).
Člen 111.
Dokler prinudni obtek ali kurs državnih not ne bode odpravljen v obeh delih cesarstva, dotlč bodo in ostanejo ustavljena določila pravil avstro-ogerske banke (Člen 83), o izkupovanji njenih bankovcev za postavni pcnez.
Člen 112.
Polna prostost štemplja in pristojbin v obeh cesarstva delih dodeljuje se z‘ vsa izročila in vse listine, ki se izdadč o povodu predavanja imovine privileg1 rane avstrijske nârodne banke na avstro-ogersko banko in za knjižne vpise, k‘V bi jih o tem povodu treba bilo, kakor tudi za prvo izdatbo delnic avstro-oget'SJC banke.
Najpozneje v dveh letih je napraviti, da se delnice privilegirane avstrijsJC ndrodne banke zamenjajo za delnice avstro-ogerske banke.
Člen 113.
Privilegirana avstrijska narodna banka se o priliki, ko se preuredi v „Avsh0 ogersko banko“, izrečno odvezuje vseh za likvidacijo delničarskih družeb v o o delih cesarstva veljajočih določil trgovinskega zakona.
ösztrak-nia^yar bank.
£ '§ S ? S
?[imq .i«X8ttiu-Jiyaj/s(>
as
pazka. Na če
•uyuBq UJjswâo-ojiSAy
•Buo|B) aq.iojzj ojsuiiibu auju|ap Aa|izo(pa.id ujjaA ‘iubuzbu buo[B) BqnSzi as oqy
•pajA iuou
-o[bj s aa]u(ap auafuauiBuzo ijoU o(od oqsuodnq oaou ‘f«zeu bS isABp ‘auifajd buo[B{ bSoj qiu}aui|
*9)|imq dîJS.IdSo-O.ljSAB lOjlipp U0|«X
Kupon 16.		Kupon 17.		Kupon 18.		Kupon 19.		Kupon 20.
								
								
Kupon 11.		Kupon 12.		Kupon 13.		Kupon 14.		Kupon 15.	_
								
								
Kupon 6.		Kupon 7.		Kupon 8.		Kupon 9.		Kupon 10.
								
								
Kupon 1.		Kupon 2.		Kupon 3.		■♦i 1		Kupon 5.
3 2-Š' t S. ' 5- r~ Ö 1 If 3 -o 2 — I Mils’ MF'I		JI *5	_ * * £ 5T ^ 2. Ö 1	^	» S S 2 9 n s. ^ i □ ? u š-i» 1 If pf|				•		
1. poluletje 18 . .		II. polulotjo 18 . .						
G
S’
%
%
3
Dodatek k členu 56 k) bankovnih pravil.
Pravila
hipotekarno-kreditnega oddelka avstro-ogerske banke.
Naslov I.
Področje hipotekarno-kreditnega oddelka avstro-ogerske banke.
§• 1.
Avstro-ogerska banka prevzema hipotekarno-kreditne poslove ali opravila privilegirane avstrijske narodne banke v nadaljsnjo zvršitev z vsemi pravicami in Ugodnostmi, katere le-tej pristo jé iz ustanovil in pravilnika njenega hipotekarno-kreditnega oddelka, in tako tudi iz posameznih zajmovnih pogodeb.
Avstro-ogerska banka prevzema vse dolžnosti ali obveznosti z ozirom na izkup in obresti kolujočih izžrebnih zastavnih listov privilegirano avstrijske nâ-l°dne banke. Last hipotekarnih terjatev privilegirane avstrijske nârodne banke prehaja po pravilih avstro-ogerske banke (Člen 3) na le-to banko ter k temu ni P°treba knjižnega vpisa.
, Razen izvoda ali zvršitve poslov hipotekarnega kredita in zastavnih listov, Prevzetih od privilegirane avstrijske nârodne banke odnašajo se dela ali operate hipotekarno-kreditnega oddelka avstro-ogerske banke: a) na hipotekarne zajme, ki jih ona neposrednje ali po odkupu komu podeli, in t') na zastavne liste, katere je ona izdala.
Naslov II.
Uprava hipotekarno-kreditnega posla in posla z zastavnimi listi.
§. 2.
j. Najvišje vodstvo poslov avstro-ogerske banke, tičočih se hipotekarnega kre-a ‘r> zastavnih listov, pristoji glavnemu svetu banke (Člen 25 družbenih pravil). ' avni svèt postavlja potrebne organe, kateri neposrednje ta posel oskrbujej« ‘
' VU VUM» » J JL>V/U1	v vi	IVUIIIVI 1 nuji/VOl UU11JU	low UOIV I UH JvJ' ' ^
|Jl določa obrestno stopo ali merilo in druge uvete za zajmove, ki se imajo dati, '^uge uvet,. zastavnih listov, ki se imajo izdati.
1	o	--j —	7	j	?
Za hipotekarne terjatve, ki se imajo odkupiti, in tako tudi obrestno stopo in
§• 3-
ii	poslove hipotekarno-kreditnega oddelka, pri katerih gre za i
volkovih pravil na posamezne reči, kakor se katera primeri, oskrbuj'
upora ie odi
(konntet), ki je pod prvosedstvom bankovnega gubernatorja ali mesto-guberna-torja sestavljen iz treh udov, izvoljenih po glavnem svetu iz svoje sredine.
§• 4.
A kadar gre za vprašanje o varnosti (zagotovljenosti) zajma, ki se ima dati, ali terjatve, katera se ima odkupiti, privzemata se v odbor, sestavljen po §. 3, najmanj dva zvedena dovernika, ki imata o tem vprašanji odločilni glas.
§. 5.
Glavni svèt imenuje potrebno število dovernih mož.
Imenovanci obljubujejo bankovnemu gubernatorju v roke, da hočejo dolžnosti svoje službe goreče in vestno izpolnjevati.
Možje doverniki naj svoje mnenje oddajo sè strogo nepristranostjo in v sumnji pristajajo vselej na tisto mnenje, katero banki večjo varnost zagotavlja.
§. 6.
Noben odbornik ne sme glasovati v takih slučajih, v katerih je udeležen on sam ali kdo tistih, za katere ni osposobljen stopiti pred sodišče kot nesunien svedok.
§• 7.
Pri sestavljanji odbora za poslovc hipotekarnega kredita (§. 3) in pri pozivanji dovernikov v ta odbor (§. 4) gledati je na to, da sc in koliko se hipotekarno-zajmovni poslovi primerjajo v obeh cesarstva delih.
§. 8.
Odbor naj sc v vkupno posvetovanje in sklepanje zbira o dneh, katere ban-kovni gubernator določi.
Vsi predmeti o katerih je odbor, posvetovavŠi se ustno o njih, storil kak sklep, potem glasi posameznih odbornikov in sklep sam sestavljajo se v prav (formalen) zapisnik.
Po okolnostih sme se tudi brez poprejšnjega posvetovanja storiti sklep P° pismenem glasovanji, ako so se dotična pomagala (izkazila) odbornikom v pretres priobčila.
Naslov III.
Pripažnja sè strani državnih uprav.
§• 9.
^	,y	.
Komisarja, ki ju postavita obe vladi (Člen 51 družbenih pravil), naj čujeta tudi nad poslovanjem hipotekarno-kreditnega oddelka ter ostajata strogo odgovorna za to, da se ne da noben zajem brez popolne zagotovitve ali varnosti (§. 13) in da sc pri izdajanji zastavnih listov potanko pazi na mejo v §. 57 usta' novljeno.
Ta komisarja imata pravico, biti pričujoča v sejah odbora hipotekarno-kre' ditnega oddelka in zahtevati vsa pojasnila, ki so neogibno potrebna za izpolnite'1 njune, naloge.
Ako kateri vladnih komisarjev ugovarja proti sklepu, ker meni, da je v pre-koslovji s pravili, ima ta ugovor odložno moč, ter je treba tisto stvar najprvo pred glavni svèt položiti, da on ukrene o njej. Kadar pa vladni komisar tako ugovarja proti dotičnemu sklepu glavnega svéta, to naj se dalje postopa po členu 53 družbenih pravil.
§. 10.
Kadar se je sklep storil s pismenim glasovanjem (§. 8), naj se dotični spisi pošljejo obema vladnima kemisarjema, da pristavita svoje opomnje, ako bi katere imela, in da sc tudi ona podpišeta.
Naslov IV.
Posebne pravice avstro-ogerske banke za poslove hipotekarnega kredita.
§• 11.
Vse posebne pravice, katere pristojé avstro-ogerski banki po nje družbenih pravilih, naj veljajo tudi za bankovna opravila hipotekarnega kredita. Vrhi tega dodeljujejo se banki za poslove hipotekarnega kredita še naslednje posebne pravice:
a)	avstro-ogerska banka oprošča se vsake zakonite utesnitve ne samo z ozirom na obrestno stopo ali nogo, temuč tudi gledč drugih zajmovnih uvetov, ako le-ti ne nasprotujejo ali prekoslovijo naturi zajmovne in zastavne pogodbe ;
tJ) za iznosdolga, zarad katerega se ima kdo podvreči zvršilu (eksekuciji), delajo ban k ovne knjige, in pa izpiski iz istih, poln dokaz;
<') banka ima pravico, na podlogi dolžnega pisma, izdanega na njene roke, ali drugega izrecila obveznosti (§. 25) in izpisov iz njenih glavnih knjig zoper modnega dolžnika ali posestnika zastavljene nepremičnine precej prositi za /vršilo (§§. 37—55) pri sodišči v dolžnem pismu ustanovljenem (razpoznavnem. kognieijskem sodišči), če je podpis dotiČnega obveznega pisma sodno ali po notarji overovljen (legaliziran); razpoznavajoče sodišče naj v tem slučaji dovoli zvršilo, in ako ni za /vršilo samo pristojno oblastvo, le-to poslednje (zvršilno sodišče) prosi za izpolnitev, katero naj zvršilno sodišče v treh dnevih zaukaže ter po danih postavah izvesti dati mora;
'0 pod nvetom, v prejšnjem odstavku omenjenim, pristoji banki v tistih deželah, v katerih seje doslej zakonito vršila, pravica, dotckle obresti ali letnine potirjati dati s tistimi prinudnimi sredstvi, s katerimi sc potirjava zemljiški davek ;
e)	ako se obresti ali glavnica, deli glavnice ali letnine o roku, ko dotekč, ne plačajo, to ima banka pravico, brez sodne pomoči plačati se za vseskupno svojo terjatev tudi iz takih novcev in efektov osebnega dolžnika, ki jih je kadarkoli bodi in v kateri koli konec dobila v roke;
f)	če dolžnik ali posestnik zastavljene nepremičnine pride v konkurs (na kant), omogoči se banki — v tistih deželah, v katerih po veljajočem zakonu mora pred prodajo hipoteke biti likvidacija v konkursu, — likvidacijno sodbo, še predno izteče izročili (ediktalni) rok, in dražbeno prodajo zastavljenega posestva, izprositi (§. 51) precej, ko se likvidacijna sodba upravokrepi ;
p) sodni odpisi, ki so bili oskrbniku (upravniku) ali zakupniku zastavljene nepremičnine vročeni, ko posestnika doma ni bilo, ali kateri so se, ko bi tufu 6nih ne bilo domâ, v pričo dveh svedokov pribili na vrata od stanišča po sestnikovega, oskrbnikovega ali zakupnikovega, naj se štejejo, kakor bi bili posestniku samemu v roke dani;
h) od postav izdanih v obeh cesarstva delih v zavarovanje zastavnih listov (Postava od 24. aprila 1874, Drž. zak. št. 48 in postavni člen XXXVI od leta 1876) naj sc — ne krateč tistih propisov, ki uravnujejo zastop ljudi zastavne liste imajočih po skrbnikih, na avstro-ogersko banko uporabljajo samo tista določila, katera so obsežena v teh pravilih (§§. 20 in 36).
§• 12.
Vse avstro-ogerski banki za poslove hipotekarnega kredita dovoljene posebne pravice segajo dalje tudi čez čas privilegije banki podeljene, dokler se n poslovi po polnem ne izmotajo.
Naslov V.
Poslovno obravnavanje in uveti za podeljevanje hipotekarnih kreditov.
A.	kdaj je dopuščeno dajanje v zajem.
§• 13.
Banka ima samo tedaj pravico, zajem dali, kadar je s hipoteko tako zavarovan, da zajem s prištetimi bremeni, kar bi jih že bilo na ponujeni hipoteki, vrednost te hipoteke največ do polovice izpozajme, ali če vknjiženi upniki (verovniki, kreditorji) in podupniki (upnikov upniki) izrecilo namenjeno za vpis v zemljišno knjigo oddadö, da oni prepuščajo banki predstvo za zajem, ki ga ima dati, in za pravice, ki so s tem po pravilih združene, za tega delj, da zajem z dotičnimi pl'U' vicami po pravilih dohode popolno varnost v prvi polovici zastavne vrednosti.
§. 14.
Banka sme tudi že v zajem dane in s hipoteko zavarovane glavnice odkupu-vati, ako se ji pri tem zagotovč vse pravice, katere se ji morajo po teh pravilih pri vsakem zajmu dopustiti.
§. 15.
Hiše, ki se imajo same za se, in gospodarstvena poslopja, ki se imajo zastaviti kakor skladni deli kakega posestva, smejo se samo tedaj vzeti za hipoteko, ako so pri eni ali pri več zavarovavnicah zoper ogenj zavarovane.
B.	Kako se poizvedo vrednost hipotek.
§. 16.
Glavnega svéta odbor za hipotekarno-kreditni oddelek določa, privzemaj0 doverne mozé, sè skrbnim ozirom na predležeča pomagala, katera vrednost hip0' teke naj se dajanju zajma vzame v podlogo.
Za pomagala pri izvedovanji vrednosti zemljišč lahko služijo : Sodne cenitve, večletni izkazi dohodkov, zakupne (štantne) in kupne pogodbe, dedinske delitve, katastralne cenitve, stoternati iznos zemljišnega davka, v dotičnem kraji navadne kupščine in zakupščine.
Za vrednost najmovnih hiš, če jim je dober stan izkazan, sme se vzeti tist iznos, kateri se poda, ako se od dokaznih srednjih dohodkov poslednjih šestih ^et, in pri hišah, ki še niso toliko časa sezidane, od srednjih dohodkov dajanih, °dkar so v porabi, odbije tretjina in ostanek preobrne v kapital, pri čemer se vendar ne sme uporabljati nižja nego petodstotna obrestna stopa.
§• H-
Banka ima tudi pravico, po svojih organih poizvedeti dati, koliko je ponujena hipoteka vredna.
Takšna poizvedba vrednosti godi se vsegdar le s privolitvijo tistega, kateri se poganja za zajem, in on plačuje tudi troške tega poizvedovanja.
§. 18.
Kadar se najde, da je potreba vrednost ponujene hipoteke po bankovnih ljudeh poizvedeti dati, naznani se zajmoproscu pred vsem drugim, koliko mora v opravo troškov za ogled (izvid) naprej vpoložiti, in do katerega roka se mora to zgoditi. Ako ta rok brezuspešno izteče, veljč. to toliko, kakor da se je prosi-t li moleč odpovedal zajma.
§. 19.
Ako je, zajmoprosec v določenem roku vpoložil iznos, naložen mu po §. 18, (U se mu? tako zahteva, na znanje, kateri dan bode ogled.
Izhod opravljenega ogleda zajmoproscu se nikakor ne daje pravice, žahte-Vfhi zajma ali odkupa glavnice, kajti dokončna odloka ona pridržana je samo 111 edino odboru.
(’. Predhodni obet zajma.
§• 20.
Ob enem s priznanilom, da se komu zajem dâ in pod katerimi uveti ga more izroči so zajmoproscu od banke izdano izrecilo, s katerim banka ta zajem postavlja za kavcijo v zavarovanje zastavnih listov, ter naloži v dolžnost, dati to 1Zr,1cilo v javne knjige vpisati.
§• 21.
O vsaki obljubi zajma določi se rok, v katerem mora zajmoprosec izkazati,
( d je uvete izpolnil.
Ako ta rok brezuspešno izide, veljâ to za molčč dano izrecilo, da se zajmo-P'osec podeljenega mu zajma neče poprijeti.
Poznejše nasprotno izrecilo in celo tudi poznejše izpolnjenje postavljenih Uv°tov ne daje mu pravice, zahtevati od banke, da bi ona svojo obljubo izpolnila.
§• 22.
Ako se kako vloga zavrne, priznani se to zajmoproscu a ne priobčijo mu se razlogi, zakaj mu je prošnja odbita.
I). Uveti ali pogoji zajma.
§. 23.
Vsaka dovolitev zajma ali odkupitve glavnice navezana je, kakor se samo ob sebi razume, na ta uvet, da je v slučajih §f> 15 zahtevani izkaz podan, m da so se v §§. 13, 20, 24 in 25 omenjene listine (pisma) v zmislu ondukajšnjih določil izdale, vpisale in oziroma nadvpisale.
§. 24.
Dolžnosti dolžnika ali posestnika zastavljene nepremičnine razvidne so iz vsebine dolžnega pisma in v slučajih §f‘ 25 iz dodatnega izrecila.
Dolžno pismo in pa tiste listine, ki se banki na korist izdajo v slučajih, omenjenih v §§. 13 in 25, morajo biti ali sodno ali po notarji legalizovanc (gledé podpisa overovljene) in v javne knjige vpisane.
V	dolžnem pismu treba je ustanoviti, katero sodišče bode kakor razpoznavno sodišče (§. 11 lit. c) v tej stvari delo imelo.
V	dolžnem pismu mora se zajmoprosec sosebno zavezati:
a)	Da hoče obresti ali letnine, kakor tudi glavnico ali dele glavnične (rate) tanko in o pogojenih rokih, in sicer obresti in letnine za pol leta naprej plačevati (§. 31) ;
h) da hoče v slučaji zamujenega plačila od zastanih iznosov plačevati zamudne obresti, ki se bodo računile od dneva doteklosti do plačilnega dne. in sicer toliko, kakor banka vsakokratno za zamudne obresti določi;
c)	da hoče izkazati plačilo vpisnine zemljišno-knjižne, po tem da hoče po iztek«1 vsakega leta v primernem roku — na zahtev — izkazati s pobotnicami p'a' čilo obresti ali kapitalnih delov od hipotekarnih mest, katera imajo prednost pred zajmom banke, in pa še tudi prinesti potrdbo, da se zastavljenega p°' sestva ne drži nikak davkovni in pristojbinski zastanek (zastali dolg);
d)	da hoče — plačujoč banki obresti dolžne za drugo polovico vsakega leta izkazati, da je premija tekočega leta za posestva zoper ogenj zavarovan» opravljena ;
e) da hoče povrniti vse troškove, ki se naberö vsled tega, ker prevzetih dol^ nosti ni izpolnil, ali ki drugače kakor koli nastanejo, tak6 da banka zaI'a tega zajma ne bode imela nikakega l azhodka;
f)
9)
da se hoče podvreči pravilom kakor postavi, katera ga veže;
da ne bode — ne prejevši poprej dovoljenja od banke, — posednega sfanja hipoteke nikakor izpreminjal s parcelizanjem, delovito meno ali odločitvij > in da hoče vsako premeno lasti v roku, ki ga dolžno pismo določa, nazn»nl in izkazati.
§. 25.
Ako bi pri odkupu že v zajem danili in s hipoteko zavarovanih glavnic tiste pravice, katere se banki po teh pravilih morajo pri vsakem zajmu dopustiti, ne bile zagotovljene že v prvotnem dolžnem pismu, ali če to pismo ni sodno ali po notarji glede podpisa overovljeno, mora se dolžno pismo v tem odnosu dopolniti 8 primernim dodatnim izrecilom lastnika zastavljene nepremičnine. Tudi morajo Qasledni hipotekarni upniki ali Verovniki i predstvo tirjatve, za katere odkup Sre, priznati i podeliti banki predstvo gledé pravic v zemljišno knjigo vpisnih, se zagotavljajo v omenjenem dodatnem izrecilu.
§• 26.
Posledica neizpolnitve katere izmed dolžnosti, naštetih v §§. 24 pod a), c)> d) in g), ta je, da ima banka pravico, potirjati zajem brez vse odpovedi in brez ozira na ustanovljene načine plačila.
E. Odštevanje zajmov.
§• 27.
Zajmovna valuta izroči se stoprv (se le) po tem, ko je zajmoprosec ustregel vsem uvetom ter sosebno z uradnimi izpisi iz javnih knig izkazal, daje bil zajem v zahtevanem predstvenem redu prav vpisan (vknjižen). Pa tudi po tem, ko se je
zgodilo, sme se odreči izročitev zajmovne valute:
a)	če se je od časa, ko je bil zajem dovoljen, vrednost hipoteke tudi samö slučajno takö umanjšala, da bi — kakor se banki pozdi — ona z dovoljenim zajmom ne bila popolnoma zavarovana (§. 13);
b)	ako zajmoprosec ne pride po zajmovno valuto trideset dni po tem, ko je prejel priznanilo, daje bilo ukazano odšteti mu jo;
c)	ako je prositelj umrl;
d)	ako se je nad njegovo imovino razglasil konkurs;
e)	ako sodna prodaja nepremičnine v hipoteko določene na dražbi že teče.
§. 28.
Da je zajmoprosec predložil v §§. 23 in 27 omenjene listine, to mu se za-Casno potrdi s prejemnico ali s pismom, v katerem se ob enem izrekuje, da mu 8e Zajmovna ali odkupna valuta, katerih se listine tičejo, stoprv po tem izroči, če 8e listine najdejo brez spotike.
§. 29.
Ako se je našlo, da so vse listine brez spotike ali pomiŠljaja, prepodado se ^ brambo Dunajski hipotekarno-kreditni blagajnici. Blagajniea hipotekarnega ’•édita na Dunaji ali tisti bankovni zavod, pri katerem hoče zajmoprosec valuto Potegniti (§. 30), dobode ob enem nalog, prinescu v §. 28 omenjene prejemnice v,' pisma, ako ne prestopi roka v §. 27. b) za potegu postavljenega valuto izro-lll> odbivši obresti, katere se naprej plačujejo, in proti temu, da prejemnico ali
pismo'nazaj dâ. Pri izročanji valute jemljö se samo obresti od dne izročitve de prvega prihodnjega roka, o katerem dotekö za plačilo.
§. 30.
Banka bode zajmovno valuto — kakor zahteva zajmovni dolžnik, — Prl hip otekamo-kreditni blagajniei rta Dunaji ali pri bankovnem zavodu na kakem drugem mestu izročiti dala.
F. Opravljanje «bresti, odplačevanje in odpovedanje zajmov.
■ §.31.
Obresti ali letnine je treba v gotovini plačevati, odplačila glavnice, ki jib kdo opravi zunaj pogodbeno določenih odplačil v razdolžbo glavnice, lahko sc dadö tudi v bankovnih zastavnih listih po polni na njih imenovani vrednosti.
rJ’a plačila naj se vrsé pri bankovni blagajniei hipotekarnega kredita na Du-naji vendar se smejo na zahtev zajmovnega dolžnika tudi pri kakem bankovnem zavodu v katerem drugem mestu opraviti.
§. 32.
Dolžnik sme glavnico vso ali nekaj nje tudi, preden za plačilo postavljeni rok izteče, nazaj plačati, ako se z iznosom v odplačilo ponujenim eno ali več v pogodbi izgovorjenih odplačil ali rat brez ostanka poravna, in če dolžnik ta iznos najmanj sest mesecev naprej z vlogo sodno ali po notarji gledé podpisa poverjeno odpove ali pa za odpovedni rok, kar ga Še ni izteklo, pogojene obresti plača.
Ako se odpovedana glavnica po izteku odpovednega roka ne plača, treba,)0 zastran nje z dolžnikom tako postopati, kakor bi bil zamudil v dolžnem pismu ustanovljeni rok (§. 33).
§• 33.
Ako se obresti ali glavnica, glavnični deli (rate) ali letnine.ne plačajo o roku, ko dotekö za plačilo, ali če se izkazi, ki jih je dati po §. 24 c) in </), o pravem °asU ne prinesö, tedaj ima banka pravico, svojo zajmovno terjatev brez poprejšnj0 odpovedi precej po zvršilu ali eksekuciji (§. 11, c) iztirjati.
§. 34.
Ako se zastavljeno posestvo slučajno ali po posestnikovi krivnji tako izpi’°' meni, da bankovna terjatev po pravilih več ni zavarovana (§. 13), pristoji banki pravica, izkazavši polnoverno le-to izpremeno hipoteke, terjatev brez ozira m pogojeni plačilni rok po razpoznavnem sodišči tri mesece naprej odpovedati.
§• 35.
Hoče li ta, komur se terjatev v slučaji, omenjenem v §. 34 odpovč, l°'t0
v štir* it
odpoved izpodbijati, naj svoje vgovore, če hipoteka leži v Dolnji Avstriji, najstih dnevih, a če hipoteka leži v kateri drugi na državnem zboru zastopan1 j kraljevin ali dežel ali v deželah ogersko krone, v tridesetih dnevih, računeč °
dn« sodne vročbe sodne odpovedi poda pri razpoznavnem sodišči, ker sicer odpo-ved obveljâ.
O pravočasno podanih ugovorih postavi se ročišče (dan) na kar je mogoče kratki čas ter postopa po propisih o sumarnem procesu v civilnih pravdali. V tej reui naj sodišče podane ugovore šteje za odgovor ter po sklenjeni razpravi raz-8°di, je li odpoved pravomočna ali ni.
§. 96.
Za izbris sposobne pobotnice (k vi tance) o odplačanih hipotekarnih zajmih ni odstopnice (cesije), katere izdaje banka, morajo biti opravljene s podpisom bankovne firme po pravilih (Člen 38 družbenih pravil).
Za izbris sposobna izročila, odpisna dovolila in odstopi, ki se tičejo hipotek lužečih v kateri na državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, morajo se v smislu postave od 24. aprila 1874 (Drž. zak. št. 48) položiti pred avstrijskega ybidnega komisarja, da se tudi on podpiše na-nje.
Naslov VI.
Določila za izvod sodnih zvršil ali eksekucij.
§. 37.
Sodni eksekuciji se smejo podvreči tudi druge, v §. 11. e) ne omenjene premičnine osebnega dolžnika, ali nepremičnina banki zastavljena ali druga nepremična imovina osebnega dolžnika.
\ vseli teh slučajih bode razpoznavno sodišče na podlogi danih izkazov uksekuoijo dovolilo in ali sdmo zvršilo, ali, ko bi ne bilo ob enem zvršilno s°dišče (§. 11, lit. c), le-to sodišče poprosilo, naj to opravi. Zvršilno sodišče ima dolžnost, zvršitev eksekucije v treh dnevih ukazati, ter jo mora po veljavnih postavali dati dognati.
§. 38.
A ko se premičnine osebnega dolžnika vzamejo v eksekucijo, naj se '• 'obljenjem vred tudi cenitev opravi, in ni potreba posebne prošnje za cenitev. Ako hj blizu okoli ne bilo najti pripravnih cenilcev, naj se cenitev opravi nepo-N|‘odnje pred dražbo. Ako nikdo že o prvi dražbi ne ponudi cenilne vrednosti, '*aj se premičnina tudi pod icnllom proda.
§. 39.
Eksekucija zastavljenega posestva se zvrŠi ali se sekvestracijo ali s prodajo
Posestva.
Danki je ena ali druga teh zvršitev na izbor,,
§• 40.
Ako si banka izvoli sekvestracijo zastavljenega posestva, sme jo raztegnili (m \\s(. dohodke, ali pa utesniti na neke vrste teh dohodkov, in pri njej je dolo-'mi. bode li sekvester dohodke sam neposrednje oskrboval ali v zakup (štant, ar,mdo) dajal.
§• 41.
Zvršilno sodišče naj postavi sekvestra, katerega banka predlaga, vendar na njeno nevarnost in odgovornost (§. 43). Ako bi pa soper osebo nasvetovanega sekvestra imelo osnovanih pomišljajev, poreče banki, naj nasvetuje drugega sekvestra, a za ta čas bode nasvetovanega postavilo.
§• 42.
Posestnik sekvestriranega posestva naj svoje ugovore soper sekvestra, ki je postavljen po nasvetu banke, najpozneje v štirnajstih dneh podâ. O teh ugovorih bode zvršilno sodišče nemudoma imelo razprave z obema deloma, ter postavi sâmo uradoma sekvestra, ako se stranki ne zedinita o sekvestrovi osebi.
Dokler se to ne zgodi, bode brez ovire svojo službo opravljal sekvester, katerega je sodišče na predlog banke postavilo.
§• 43.
Nevarnost in odgovornost banke za sekvestra, katerega je ona nasvetovala (§. 41), mine ali ugasne, kadar izide rok, postavljen v §. 42 ter posestnik sekve-stirane nepremičnine v njem ni ugovarjal soper sekvestrovo osebo, ali pa od tistega časa, ko sta se obe stranki sporazumeli o sekvestrovi osebi ali ko Je sodišče sekvestra uradoma postavilo.
§• 44.	I
Sekvester naj predstvena mesta, kakor davke -in druge naklade, obresti poprej vknjiži nih mest itd. najpred opravi in po tern zastale in tekoče pristojbine neposrednje banki odšteva in sam<5, kar dohodkov po tem preostane, naj odpravi po vsakokratnih določilih sodišča.
§• 45.
Sekvestrova dolžnost je, vsako leto, in to najpozneje v tridesetih dnevih p° izteku solnčnega leta, ali — ko bi sekvestraeija ne bila trpela leta dni, — v štirnajstih dnevih po preklicu sekvestracije račune z vsemi prilogami in izkazi, kar jih je treba, podati zvršilncmu sodišču, katero naj račune, dovprašavši posestnika Bckvestirane nepremičnine, brez odloga reši.
§. 46.
Hoče li banka posamezne ali vse dohodke sekvestriranega posestva v zakup dati, sme se to samo v javni dražbi zgoditi. Za tega delj naj banka nasvetuje ah predloži dražbene uvete, katere sodišče, — nedovprašavši posestnika sekvestfl" rane nepremičnine, — pretehta in odobri, ako najde, da s » brez pomišljaja.
Potem napravi sodišče dražbo ter določi, komu gre odpravljati zakupščm0 po odbitku predstvenih mest. omenjenih v 44 in pa banki idočih plačil.
§. 47.
Kadar banka meni, da je neogibna potreba zastavljeno ji posestvo prodati ($. 39), to naj se vrednost, kakor jo jo poizvedela po §$. 16 in 17. vzame cenilno in izklicno ceno. Torej ni treba nobene zvršilno ali eksekutorne cenit'‘o in, — kolikor je zastavljena nepremična predmet zemljišne knjige, nikakOo'1 izkaza posameznih delov, iz katerih sestoji, in nikacega opisa.
§. 48.
Tudi tedaj, kadar se ima zastavljeno posestvo na prošnjo drugega Verovnika Prodati, pristoji banki pravica, spisati dražbene uvete in pri tem paziti na to, da Se brž kakor bode mogoče banki plača, kar ji gre.
To pravico ima banka tudi tedaj, kadar kak drug vorovnik zahteva, da bi 8e posestvo po sekvestraeiji v zakup dalo, ali ko bi se posestvo med konkursno razpravo prodati imelo.
V vseh teh slučajih treba je banki pred končnim rešenjem prošnje za eksekucijo priobčiti prepis dražbenih uvetov, katere je za eksekucijo proseči predložil, s tem naročilom, naj v roku primernem okolnostim, kateri se ne sme postaviti lla manj nego štirnajst niti na več nego triedset dni. sè svoje strani nasvetuje dražbene uvete.
Z vrši In o sodišče bode te dražbene uvete, dovprašavši predstvene verovnike, pretehtalo, bode potegnilo se za sporazum med verovniki, in ko bi se sporazum ne dosegel, z ozirom na pravice, katerih se eden ali drugi lasti, razsodbo storilo.
§. 49.
Kadar drug verovnik posestvo banki zastavljeno v eksekucijo vzame, a ^etičnih korakov štirnajst dni ne nadaljuje, tedaj ima banka pravico, to eksekucijo v svojem imenu na podlogi že opravljenih korakov eksekucijskih dalje gnati.
§. r>o.
Ako se nad i mo vino dolžnika ali posestnika zastavljene nepremičnine razglasi konkurs, dolžnost je sicer banke v tistih deželah, v katerih mora pred prodajo hipoteke biti likvidacija v konkursu, svojo iskovino v ediktalnem roku Pri konkursnem sodišči napovedati ali zglasiti; vendar je o tem treba celo, predno izteče ediktalni rok in predno se postavi odbor Verovnikov, brez odloga ustno razpravljati in zastopnika mase samo napotiti, da naj dovprasa odbor Verovnikov, ali — ko bi ta še ne bil postavljen, — znane mu, v mestu sodišča stanujoče Vprovnike.
V likvidacijski sodbi, katera naj se stori kar najhitreje mogoče, mora se raz-8°diti tudi o hipotekarni pravici, katera pristoji banki, ne kratčč pravic drugim hipotekarnim Verovnikom.
§. 51.
Čim je likvidacijska sodba postala pravokrepna, sme banka — tudi predno Se stori razredbena (klasifikacijska) sodba, — zahtevati, da se zastavljeno posestvo Precej dražbeno v prodajo ponudi, pri poslednji dražbi, ki se napravi po sodnem redu, tudi pod cenilo prodâ in da se ona iz dobljene kupščinc poplača. Ako bi 8e v nadaljšnjem teku konkursne razprave pokazalo, da se je banki dalo več, tl(ig° ji je 'šlo, mora ona, kar je preveč prejela z obrestmi po štiri od sto vred Precej v maso povrniti.
§• 52.
Tudi tedaj so §§. 39 do 51 uporabni, kadar se kaka druga nepremična unovina osebnega dolžnika v eksekucijo potegne (§. 37).
§• 53.
Kolikorkrat se banka linče poprijeli predstva dodeljenega ji v §. 11, <1) glede potirjevanja zastalih obresti ali letnin, mora dotičnemu političnemu oblasten izkazati iznos na dolg ostalih obresti ali letnin (§. 11,//): dolžnost političnega oblastva je, o tem izkazu po vel jajočih eksekucijskih prepisih storiti, kakor služba nanaša.
§. 54.
Vse troske za eksekucijo opravlja sicer banka v ponaprcdščinah. ali eksekut je dolžan brez vsega drugega povrniti jih. Torej je eksekucijo vselej raztegnit' tudi na iznos teh troskov, kateri naj se na konci eksekucije poravnd.
§• 55.
Meni li tisr, ki pod pade eksekuciji, da iskovina pravno ne sto ji ali ne v iznosu, kakor banka trdi, in če ima v rokah listine, katere to popolnoma dokazujejo, sme s prošnjo prav opravljeno pri razpoznavnem sodišči zahtevati, da naj se eksekucija ustavi, eventualno utesni. Razpoznavno sodišče bode za ta čas eksekucijo ustavilo, 1 ('-to banki in — kadar se obresti ali letnine po političnem potu potirjavajo — tudi političnemu oblastvu priznanih», ročišče na kratek čas postavilo in po tem odlokoma razsodilo, ima li eksekucija prestati ali utesniti se.
V gornjem slučaji, kakor tudi tedaj, kadar eksekuciji podvrženi dolžnik nima popolnoma dokazujočih listin v roki. sme on pri razpoznavnem sodišči vložit' tožbo, o kateri je napotiti smnarni postopek. V teku tega postopka sme se eksekucija samo tedaj ustavljati, kadar eksekut pozneje s posebno prošnjo podâ listine popolnoma dokazujoče; kajti v takem slučaji je ravnati, kakor je bilo gori rečeno, brez ozira na postopek, vpoten vsled tožbe.
Naslon VII.
Zastavni listi avstro-ogerske banke.
§. 56.
Zastavni listi ali zastavna pisma so listine, s katerimi avstro-ogerska banka njih lastniku zagotavlja po določilih, povedanih v zastavnih listih samih, obrest' in plačilo glavnice v zmislu teh pravil hipotekarno zavarovane.
Tisti zastavni listi avstro-ogerske banke, kateri se izdajö pod istimi uvel' kakor izžrebni zastavni listi privilegirane, avstrijske nârodne banke (§. I), kar j”1 koluje med ljudstvom, daj6 svojim imetnikom iste pravice, katere pristojč imetni' kom izžrebnih zastavnih listov privilegirane avstrijske ndrodne banke. Tudi uživajo kolu joči zastavni listi privilegirane avstrijske nârodne banke vse tiste ugodnosti, katere pričujoče ustanovilo zastavnim listom avstro-ogerske banke nakla"Ja'
§. 57.
Banka ima pravico, izdati zastavnih listov do iznosa od 150 milijonov g(d' dinarjev, vendar ne sme vseskupna vsota kol lijočih zastavnih listov nikdar prešo' gati vgo8kupne vsote hipotekarnih iskovin ali terjatev, kolikor jih jo kateri kr»h

Iznos zastavnih listov privilegirane avstrijske nârodne banke, kolikor jih kateri krat koluje, treba je vštevati v zgornjo vseskupno vsoto dopuščenega obteka zastavnih listov.
Kadar se kateri hipotekarnih zajmov pred rokom za dotek ustanovljenim nazaj plača in to v gotovini, naj banka odplačani glavnici enak iznos v zastavnih listih izkupi.
Tist iznos gotovih novcev, ki se nabere od delnih odplačil glavnice, kakor so pogojena, uporabljati je na vsakokratno izžrebovanje zastavnih listov.
§	•	§• 58.
Za točno opravljanje obresti in za plačilo glavnice zastavnih listov so v zajezi najpred hipotekarne iskovine ali tirjatve in vrh tega druga premična in nepremična iinovina banke.
V slučaji, ko bi se bankovna družba razdražila ali hipotekarno-kreditni oddelek odločil od drugih poslovnih oddelkov banke, utesni se ta zaveza (Člen 6 družbenih pravil) na hipotekarne iskovine in na zalog, napravljen iz bankovne delniške glavnice, ki bode najmanj desetini tedaj še kolujočih zastavnih listov enak, pa se po meri izkupa zastavnih listov v istem razmeru umanjsati sme.
§. 59.
Vsak zastavni list se opravi s podpisom firme primernim pravilom in s pečatom banke. Zastavni list obsega :
a)	vsoto glavnice, o kateri je izdan ;
b)	veljava, v kateri se glavnična vsota plača in doticne obresti opravljajo;
c)	obrestno stopo ali merilo in obrestne rokove;
d)	določbo roka za odplačilo glavnice;
e)	zavezanost banke za glavnico in obresti, in
f)	potrdbo po obeh vladnih komisarjih podpisano, da je zastavni list izdan bil na
podlogi bankovnih dobro zavarovanih, v javne knjige vpisanih iskovin ali
terjatev.
§. 60.
Zastavni listi slovč na prinesitelja ter imevajo poluletne obrestne kupone. Izdajö se v iznosih, katere glavni svèt banke določa, vendar ne manjši iznos nego K)0 gld.
§. 61.
Zastavni listi smejo se postavljati na določen čas doteka (dospetja) ali pa na tek čas doteka, ki ga žreb določi. Vendar ne smejo sluti na krajši cas doteka nege *te dvanajst mesecev.
§. 62.
V vseh slučajih, v katerih se kak zastavni list nazaj vzame iz obteka, morajo ®e pridani mu in še ne dospeli kuponi nazaj dati ali se pa mora njih nominalni lznos v gotovem novci povrniti.
§.63.
Kuponi zastavnih listov, ki še niso čez leto dni dotekli ali dospeli, izplačujejo se pri vseh glavnih in podružnih zavodih banke. Zastavni listi in obrestne
(SloTeni.ch.)	40
pobotnice plačujejo se pri bankovni blagajnici hipotekarnega kredita na Dunaji ali — če se stvar štirnajst dni poprej napové, — pri bankovnem zavodu v kakem drugem mestu.
§. 64.
Obresti, po katere se v treh letih, in glavnice zastavnih listov, po katere se v tridesetih letih po doteku ne pride, so zastarele ter se ne morejo več terjati.
§• 65.
Zastavni listi višjih vrst smejo se zamenjati za zastavne liste nižjih vrst in narobe (obratno).
§. 66.
Banka priznava imetnika zastavnega lista, slovočega na prinesitelja, in imetnika kakega kupona, da je lastnik enega in drugega.
Kadar si hoče imetnik zastavnih listov zagotoviti potegovanje obresti od njih, ali kadar se neki zastavni list in njega donos hoče posvetiti določenej svrhi, treba je pri banki, — predlagaje dotični zastavni list s kuponsko polo vred pismeno prositi za privezllo ali vinkulacijo. Pri tem je po tanko povedati, kateri privezilni (vinkulacijski) pridržek naj se postavi na zastavni list, ter imenovati tisto osebo, ki bode imela oblast, prejemati obresti in glavnico, ki prihaja °a vinkulirani zastavni list. Na korist več lastnikom je ni vinkulacije niti se glavnica ali obresti dajo v delnih iznosih.
Obresti vinkuliranih zastavnih listov se izročajo na pobotnico, če le-ta naznanja vse bitne znake zastavnega lista (številko, iznos glavnice, obrestno stop0 in datum), po tem pravi čas doteka in pravi iznos obresti ter je opravljena z ime' nom tega, kateri ima pravico, obresti prejemati.
Pravost podpisa se ne izkuša in banka ne prevzema poroštva za to pravost. Ali na voljo je lastniku zastavnega lista, zahtevati, da se sme glavnica zastavnega lista in iznos obresti samö tedaj izplačati in zastavni list samö tedaj razvezati ali devinkulirati, če se prinese njegov sodno ali po notarji legaliziran podpis.
§. 67.
Za devinkulacijo zastavnih listov, ki so vinkulirane na imena občin ah drugih pod okriljem oblastev stoječih korporacij ali zavodov, mora se prinesti tudi dovolitev nadzornega oblastva.
Kadar kdo drug, in ne v vinkulaciji imenovani lastnik zahteva razvezo at devinkulacijo vinkuliranih zastavnih listov, mora prezentant banki pa sodno ali po notarji legaliziranimi listinami izkazati, da si je on ali svojino dotičnega zastavnega lista.
.§• 68.
Gledé vinkulacije in devinkulacijo izžrebnih zastavnih listov privilegira110 avstrijske narodne banke veljajo določila §§f0T 66 in 67.
§• 69.
Zastavljanje ali odstopanje zastavnih listov avstro-ogerske banke nt P0(^ vrženo plačilu postavno propisanih pristojbin ali davščin.
: javnimi pridobil last
§• 70.
Zastavni listi avstro-ogerske banke smejo se v obeli cesarstva delili upo-rabljati za koristno nalaganje glavnic (kapitalov) občinskih, glavnic kake korpo-racije, zadušbine ali ustanove, kakega pod javnim nadzorom stoječega zavoda, po tem pupilarnib, fidejkomisnih in depozitnih (hranilnih) novcev, v kavcije pri vojaŠkih ženitvah in po borsni ceni za službene in poslovne kavcije, kolikor pri kavcijah ni s posebnimi pravili propisano. da se morajo v gotovem novci položiti.
§. 71.
Zastavni listi avstro-ogerske banke se smejo na borsi prodajati in cena jim Se sme v uradnem cenovniku beležiti (notovati).
Dogovor
finančnima ministroma c. kr. in kr. ogerskim in pa privilegirano avstrijsko
narodno banko.
Člen I.
Ravnateljstvu glavnega zavoda Budim-Peštanskegao dkazuje se za poslove od-bitkovanja ali skontiranje in zajmovne po ogerskih bankovnih mestih iznos od petdeset milijonov goldinarjev, kateri se ne sme porabljati po avstrijskih mestih.
V	slučaji večje potrebe kredita bode glavni svèt Budim-Peštanskemu ravnateljstvu iz občnih reserv, ki so avstro-ogerski banki na razpolog, prehodno odka-zoval tudi zgornjih petdeset milijonov goldinarjev presezajoč iznos, kateri se pa tttora o roku, ki ga ustanovi glavni svèt, zopet glavnemu svétu na razpolog staviti.
Čl en II.
Po kraljevinah in deželah na državnem zboru zastopanih ustanovi avstro-°&erska banka v letih 1878 in 1879 pet novih podružnic v mestih, katera določi e- kr. ministGi'8tvo.
Člen III.
V	deželah ogerske krone ustanovi avstro-ogerska banka v teku leta 1878 štiri in v teku leta 1879 tri nove podružnice v mestih, katera določi ogersko ^inisterstvo.
Razen teh zagotovlja se za pozneje ustanovitev Še treh novih podružnic v testih, katera določi ogersko ministerstvo.
Ölen IV.
Ako avstro-ogerska bankovna družba hoče zaprositi, da bi se ji privilegija Se dalje prodolžila (Člen 105 njenih pravil), mora to prošnjo najmanj dve leti, Predno poteče privilegija, vpoložiti pri obeh vladah.
c

.( :
!
j*
HF
fe'
%
Ï
%
■
I