MAMIMt/M; ___ http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 8.JUNIJ 2017 / ŠTEVILKA 1206, LETO XXII / POŠTNINA PLA' tednik t\^310 l^\y ISOLA / CENA: 1,50 EUR 1206 S9(> I 2114406 7 I 11 — S & rti TOPLE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com m/umim/m: NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434 Začetek je včasih pomembnejši od konca Pomembne odločitve terjajo premislek, saj prinašajo posledice, Ko sprejemamo naše osebne odločitve smo praviloma previdni, ko pa sprejemamo odločitve, ki bodo vplivale na širšo skupnost in širše okolje, pa nam modrosti in previdnosti velikokrat zmanjka. (Mef) V življenju imamo nekaj takšnih dogodkov, kjer je potrebno dobro razmisliti in se dolgoročno odločati, čeprav je res, da tudi pri teh včasih ravnamo instinktivno in na prvo žogo. Recimo, da se o tem ali bomo šli na gimnazijo ali na poklicno šolo, skupaj z nami odločajo tudi starši, toda odločitev o študiju je bolj ali manj naša. Malokdo se dandanes odpravi v Ljubljano in vpiše na prvo fakulteto, ki jo najde ob cesti. Večina se vendarle že vidi v nekem prihodnjem času in se s to vizijo odloča, kateri študij bo pravi. Tudi o poroki se v glavnem ne odločamo po prekrokani noči in nakup stanovanja ali gradnja hiše je odločitev, ki terja dober premislek, še posebej, če bomo gradili z denarjem banke. Seveda so tudi manj »usodni« dogodki v našem življenju, ki terjajo dober premislek, čeprav je res, da smo marsikdaj postavljeni v položaj, ko nam je izbira že postavljena pred nos ali pa se odločamo, ko rešujemo živo glavo. Vsak od nas je že opravil slab nakup, se napačno odločil za dopustovanje ali bil žrtev prevarantov. Življenje je pač sestavljeno iz dobrih in slabih odločitev, posledice teh pa nosimo sami in naši bližnji, zelo poredkoma pa širša skupnost. V tem se posamezniki razlikujemo od oblastnikov in vseh, ki sprejemajo odločitve, katerih posledice občutimo krajani, občani, državljani ali kar večina ljudi tega sveta. Zato bi bilo dopustno, da so naše osebne odločitve lahko tudi nepremišljene, ne morejo pa biti takšne odločitve, ki jih sprejemajo tisti, ki odločajo o vseh nas. Pa so. Recimo takšne, kot je odstop Amerike od okoljskega dogovora iz Pariza. Ali je naš slovenski zet sploh pomislil, kaj takšna odločitev pomeni za planet. Tako kot ni jasno ali so o tem razmišljali tisti, ki so dali soglasje za postavitev skladišča nevarnih odpadkov sredi Vrhnike. Če bi o tem odločal krajan Jagodja, bi skladišče zagotovo postavil izven naselja, tako kot zagotovo ne bi bil navdušen nad obratom za razsolje-vanje morja v zaprtem in od vseh in vsega ogroženem zalivu. Izid referenduma o Fiesi bi moral biti opozorilo vsem, ki sprejemajo take odločitve. »Odločajte kot posamezniki, ne kot inštitucija.« nm INTES4 SNN1MOK) BANK OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 Guernica je mestece blizu baskovske prestolnice Bilbao v severni Španiji. Baski, neromansko ljudstvo nedoločljivega izvira, se od nekdaj sklicujejo na pravico do avtonomije. V začetku španske državljanske vojne jim je republikanska vlada to pravico priznala in ustanovili so neodvisno republiko. Baskovski voditelji so večinoma izhajali iz srednjega razreda in so bili goreči katoličani, in čeprav so bili odločno na strani republikanske vlade v Madridu, jih je cerkev še naprej podpirala. Zatorej je moralo biti prav čudno, ko so se frankistične sile pomaknile proti baskovski državi. Skrajno spodobno, nekako staromodno republiko gorečih katoličanov je napadla skupina drugih tradicionalistov, ki so bili prav tako tesno povezani s cerkvijo in so se vojskovali v imenu Kristusa - in v imenu fašizma. General Emilio Mola, poveljnik nacionalistov, je 31. marca 1937 razglasil grožnjo, ki je pozneje neposredno prizadela Guernico: »Če se pri priči ne vdate, bom vso Baskovsko pokrajino zravnal z zemljo. Prvi udarec bom namenil vojni industriji. Na voljo imam vsa potrebna sredstva.« Ta sredstva so bile eskadrilje nemških letal, ki so jih upravljali nemški bojni piloti, ki so se, v skladu z dogovorom med nemškim generalštabom in Stalinom, od leta 1924 šolali v Sovjetski zvezi. To je pomagalo Molu, da je razbil slabo organizirano vojsko Baskov. V ponedeljek, 26. aprila 1937, so bile njegove čete oddaljene od Guernice samo še dobrih petnajst kilometrov. V naslednjih štiriindvajsetih urah so nacistični bombniki razdejali Guernico in jo zravnali z zemljo. »Guernico, nastarejše mesto Baskov in središče njihovega kulturnega izročila, so včeraj popolnoma razdejala letala upornikov. Bombardiranje tega brezobrambnega mesta daleč u zaledju države je trajalo natančno tri ure in petnajst minut. Med tem časom je mogočna zračna flota, ki so jo sestavljali trije tipi nemških letal - Junkersovi in Heinklovi bombniki - nepretrgoma odmetavala poltonske bombe. Ocenjujejo, da so letala odvrgla tudi več kot tri tisoč aluminijevih zažigalnih bomb. Medtem so lovska letala med nizkimi preleti mitraljirala civilne prebivalce, ki so bežali na okoliška polja,« je zapisal George L. Steer, dopisnik londonskega Timesa, v poročilu objavljenem TJ. aprila. Nepoškodovana sta ostala Časa de Juntes, poslopje, v katerem so Baski hranili stare listine, in zgodovinski hrast, pod katerim so španski kralji prisegali, da bodo spoštovali pravice Baskov. Začetek totalne vojne »Če upoštevamo izbiro tarč, obliko napada in stopnjo razdejanja, potem je zračni napad na Guernico brez primere v vojaški zgodovini. Guernica ni bila vojaška tarča. Vojaška tovarna leži izven mesta in je ostala nepoškodovana... Namen bombardiranja je bil očitno ta, da bi vzeli pogum civilnemu prebivalstvu in uničili zibelko baskovskega ljudstva. Vsa dejanja govorijo v prid temu sklepu. Guernico so napadli v ponedljek, ki po izročilu velja za sejemski dan v tem mestu«, je zapisal Steer. Steerovo poročilo se v bistvu ujema z reportažami njegovih kolegov, toda on je o dogodku premišljeval veliko bolj poglobljeno in je znal z močnimi dokazi podpreti ostro obsodbo proti novemu načinu vojskovanja. Steer je kasneje v knjigi »Drevo Guernice« zapisal, kaj so takrat videli on, Cristopher Holme (Reuters), Noel Monks (Daily Express) in Mathieu Corman (Ce Soir): »Petnajst milj južno od Guernice je nebo postalo nenavadno. To ni bilo tisto mirno, brezgibno nočno nebo; zdelo se je, da se premika in nosi s seboj drgetajoče krvne žile; videti je bilo kakor cvetoče bitje z gladko, zaobljeno, zardevajočo poltjo. Ko smo se približali, je dobilo čudovito rožnato barvo - takšno barvo, o kateri že dolga stoletja sanjarijo Parižani. A zdelo seje neznansko debelo; začenjalo se nam je gabiti.« Ko je novica o tem pokolu prišla v javnost, je sprožila val ogorčenja, ki se do danes ni poleglo. Guernica označuje začetek totalne vojne, se pravi brezobzirnih poizkusov, da bi z bombardiranjem civilnih tarč nasprotnikom vzeli pogum. Od takrat so se podobni poizkusi kar vrstili. Guernica je postala razpotje te vojne. Vse pošastne napovedi, kar zadeva učinke množičnih bombardiranj, značilnih za drugo svetovno vojno. Ameriško prakso »požgane zemlje« v Vietnamu, srbsko uničenje Sarajeva, Srbre-nice in drugih mest v vojni, pa hrvaško uničenje Mostarja, so temeljile na španskih izkušnjah. Pa ne samo vojnih. Francova stran je obtožbe o Gu-ernici takoj zanikala; dokaze je podkrepila s trditvijo, da v času napada ni bilo v zraku nobenega nacionalističnega letala. Te izjave ni nihče jemal resno, saj so v zraku bila nemška letala. Zato pa so vzeli resno trditev, da so Guernico požgali republikanci sami. »Rdeče tolpe so z zaž-igalnimi sredstvi in bencinom zažgale Guernico, potem pa so jo z bombami spremenile v razvaline,« je pisalo v uradnem Francovem sporočilu. Temu so verjeli (med drugimi) Pembro-ke Stephens (Daily Telegraph) in VVilliam P. Carney (New York Times). Steer je še drugič napadel nacionaliste s člankom, v katerem je navedel nekaj novih dokazov - najdene ostanke nemških bomb, drevje je izruvalo s koreninami vred, nikjer ni smrdelo po becinu, v truplih so našli drobce bomb. Steer je ponovil prejšnje sklepe in jim dodal še enega, ki ga je prihodnost potrdila: »Letala generala Franca so požgala Guernico in Baski ne bodo tega nikoli pozabili.« V londonskem Timesu so objavili tudi to Steerovo poročilo. Nemški tisk je razglasil Times za lažnjiv časnik, uredniki v Timesu pa so se uklonili pritisku Nemcev in niso podprli Steera v času, ko je najbolj potreboval njihovo podporo. Usoda dobrega in verodostojnega novinarja! Še danes to zveni nekam znano! Guernica je postala simbol fašističnega barbarstva, tudi po Steerovi zaslugi, čeprav smo nanj pozabili, predvsem pa so nanj pozabili v lastni redakciji in lastni uredniki. Nihče pa ni pozabil na Pabla Picassa in njegovo Guernica, veličastno fresko protesta proti zločinu in oda svobodi, ki je nastala 33 dni po uničenju mesteca in njegovih ljudi. Zoran Odič MANDRAC je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Vse kar pritegne javnost, bo treba plačati Na današnji seji Občinskega sveta bodo izolski občinski svetniki obravnavali tudi predlog novega Odloka o tržnem oglaševanju. Iz predloga je videti, da bo treba plačati vsak napis, ki bi lahko pritegnil pozornost javnosti. F- sm im K 7.2011 • —- 25? E . .^-e- .zs. " '1 ' 2017II Doslej je tržno oglaševanje v občini Izola urejal Odlok o občinskih taksah, ki ureja tudi plačevanje občinskih taks za uporabo javnih prostorov za začasne namene (stojnice, točilnice, cirkuse, zabavne parke, gradbišča, prekope ipd.), za uporabo trgov in drugih površin za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih prireditev ter za zvočno oglaševanje. Z novim odlokom želijo občinske službe poenotiti in uskladiti obračunavanje takse po področjih ter za vse taksne predmete enako (ne glede na to ali gre za pano, tendo, zastavo, svetlobni napis, steber,...). Kaj to običajno pomeni, občani seveda vemo. Torej poglejmo, kam pes taco moli. Tri cone oglaševanja Odlok predvideva tri cone oz. taksna območja in sicer Cono A: staro mestno jedro, Cono B: območje industrijske cone, Livad, Jagodja ter Cono C: preostali del Občine Izola, ki ni zajeto s Cono A in B. Odlok našteva površine, ki so podvržene taksiranju (površine, ki so v lasti ali .upravljanju Občine Izola) in taksne predmete (table, panoji, stebri, svetlobni napisi, transparenti, zastave,...). Višina občinske takse se določi tako, da se število točk iz taksne tarife pomnoži z vrednostjo točke ter količnikom (glede na cono). Na podlagi prijave taksne obveznosti se zavezancu izda odločba, s katero se dovoli uporaba taksnega predmeta in odmeri občinsko takso. Takso je potrebno plačati pred namestitvijo taksnega predmeta. V kolikor taksni zavezanec ne prijavi nastanka taksne obveznosti, pristojni organ z odločbo po uradni dolžnosti odmeri takso za celo leto uporabe in jo pomnoži s količnikom 1,5. Prav tako je taksni zavezanec dolžan poravnati globo. Neplačana taksna obveznost se prisilno izterja. Odlok določa oprostitve plačila takse ter obveznosti lastnikov zemljišč in stavb v zasebni lasti. Na občini sicer predvidevajo, da spremenjen Odlok ne bo imel bistvenih posledic za proračun, saj se višina točke ne spreminja, s poenotenjem območij in zagroženimi kaznimi pa naj ne bi prišlo do bistvenih sprememb v višini proračunskih prihodkov iz tega naslova. Občina bo zaračunavala vsa oglasna sporočila na javnih površinah v njeni lasti, kot so: javne ceste, ulice, trgi, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine, nepremične in premične infrastrukture občinskih javnih služb, stavb in zemljišč v lasti občine in drugod, če tako določa zakon. Taksna obveznost nastane, tudi če taksni predmet visi nad prej omenjeno površino. Predmet taksiranja po tem odloku pa so naslednji predmeti: reklamna tabla, reklamni pano, jumbo plakat, reklami steber, svetlobna tabla, prostostoječa tabla, napis s programsko sekvenco, svetlobni napis, svetlobni napis prostostoječ, objekt za oglaševanje, plakat, prenosni reklamni pano, reklamna zastava, reklamni napisi na tendi, transparent usmerjevalna tabla, obvestilno tablo, vitrina izven poslovne stavbe, oglaševanje s pomočjo prevoznih sredstev in naštetim podobni predmeti. V dvomu je taksni predmet po tem odloku vsakršna oblika oglaševanja, ki ima sporočilno vrednost in je namenjena pritegovanju pozornosti javnosti. Plačali bomo skoraj vsi Taksni zavezanci za plačilo občinske takse za oglaševanje so pravne osebe, društva, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost ali druge oblike poslovnega subjekta ali fizične osebe, ki uporabljajo ali nameščajo taksne predmete in izvajajo storitve, za katere so s tem odlokom določene taksne obveznosti. Če ni mogoče ugotoviti uporabnika, je taksni zavezanec lastnik taksnega predmeta ali lastnik objekta ali zemljišča ali posameznega dela stavbe (stanovanja ali poslovnega prostora), kjer je taksni predmet nameščen. Vsi morajo prijaviti Občinske takse za oglaševanje ne plačujejo občinski organi ter javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, ter društva s sedežem v občini, vendar le za izvajanje lastne dejavnosti. Prav tako se občinske takse za glaševanje ne plačuje za objave osnovnih podatov o dejavnosti taksnega zavezanca in sicer do površine lm2 (enostransko). Taksa se ne plačuje za objave humanitarnih organizacij v zvezi z njihovimi aktivnostmi. Kljub oprostitvam po prejšnjih odstavkih, so taksni zavezanci dolžni prijaviti taksno obveznost, pri čemer se o oprostitvi plačila občinske takse izda odločba. ur Imate doma barvni del mozaika Verjetno nimate celega, morda pa imate kje doma še shranjen kakšen delček mozaika iz arheološkega najdišča v Simonovem zalivu. Strokovnjaki Znanstveno raziskovalnega središča so obnovili in na ogled dali del mozika, ki pa je sestavljen le iz črnih in belih delčkov. Barvnih, ob izkopavanjih, niso našli. Vendar pa nekateri Izolani pravijo, da se spomnijo tudi barvnih koščkov, ki so jih nabirali pri najdišču v šestdesetih in sedemdesetih letih. Če je to res in če ima kdo doma takšen barvni delček mozaika, naj ga prinese do nahajališča, da bodo raziskovalci dopolnili svoje vedenje o stari vili v Simonovem zalivu. Konec jumbotov nad tunelom Že več kot leto dni občinske službe poslušajo pripombe na račun velikih jumbo plakatov, ki stojijo na zasebnem zemljišču nad vhodom v tunel Markovec na izolski strani. Vse mogoče inšpekcije so bile doslej neuspešne, zato bi lahko bil ta odlok pripravljen tudi zato, da omogoči ukrepanje občinskih inšpektorjev. V predlogu odloka so namreč zapisane tudi obveznosti lastnikov zemljišč in stavb v zasebni lasti v zvezi z oglaševanjem. Tako piše: Lastniki zemljišč, stavb, delov stavb in drugih površin v zasebni lasti so v primeru oglaševanja na teh površinah dolžni upoštevati vse zakonske omejitve, dovoljenost in omejitve, ki so določene po veljavnih prosorskih aktih občine Izola, ter drugih veljavnih odlokov občine Izola. V vsakem primeru so dolžni v primeru nameravanega oglaševanja pristojnemu organu občine Izola pred postavitvijo oglasa prijaviti podatke o nameravanem oglaševanju (lokacijo, površino oglasa, itd). V nasprotnem primeru je oglaševanje na zasebnih površinah prepovedano. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljata občinski inšpektorat in redarstvo. 1 ' ■ .4. m Avtonomna Izola bo dobila nevarne objekte V sklopu odločanja o pridobivanju nepremičnin bodo svetniki na današnji seji odločali tudi o tem, da občina pridobi spomeniško zaščitena objekta nekdanje tovarne Argo z zemljiščem ob objektu. Območje se nahaja v vplivnem območju historičnega jedra in arheološkega spomenika in je pod nadzorstvom pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Objekti in deli zemljišča so sicer v lasti podjetja Argolina d.o.o. Ljubljana, posredno pa z njimi upravlja hipotekarni upnik Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Nepremičnine so pripravljeni neodplačno prenesti na Občino Izola, ki bi v objektih uredila nadgradnjo muzeja Parenca-na z otroškim muzejem in s hišo eksperimentov za ribištvo, morje in biodiverziteto. Z lociranjem muzeja v industrijsko opuščeno območje, lahko projekt predstavlja tudi sodoben način oživljanja industrijskih območij po zgledu zahodno-evropskih mest (Dunaj, Torino), so še zapisali. Nepremičnini (stavbe in zemljišče) sta sicer obremenjeni z maksimalno hipoteko DUTB, ki se z navedenim prenosom strinja. Pred dejanskim prenosom lastništva pa bodo izbrisane vse hipoteke. Pred odmero ustreznega davka na promet z nepremičninami, ki se ga bo zavezala plačati Občina kot pridobiteljica, bo vrednost nepremičnin ocenil sodni cenilec. Seveda gre za zanimiv preobrat v odnosih med lastniki starega Arga in Občino Izola, ki lahko pomeni revitalizacijo območja, ki je našemu mestu zdaj v sramoto. Res pa je, da bo stari Argov dimnik potem naša skrb. Ta pa zna biti kar velika. V pravdanju, ki trenutno poteka med DUTB in nekaterimi člani kolektiva Avtonomne cone Argo glede stroškov, ki so nastali ob zavarovanju objektov s strani DUTB, lahko preberemo tudi naslednje: »Kot že omenjeno, je prvotožena stranka že pred časom zazidala vsa okna in vrata na objektih bivše tovarne Argo. Namen zazidave in ostalih ukrepov [...], je bila preprečitev nadaljnjega propadanja objektov ter preprečitev nesreč zaradi rušenja objekta, tudi na javne površine. Objekti so torej v zelo slabem stanju, zaradi česar obstaja nevarnost rušenja s tempa nevarnost za življenje ljudi in premoženja. Na navedene nevarnosti je prvotože-no stranko opozorila tudi policija. [■■■] Glede na to, da so tako prvotožena stranka sama, kot tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter nenazadnje Policija ugotovili, da so objekti bivše tovarne Argo zaradi nestabilnosti nevarni za zadrževanje in da obstaja nevarnost za ljudi in premoženje, je bila prvotožena stranka na podlagi zakona dolžna preprečiti zadrževanje oseb na omenjenih objektih.« Smo res kaj pridobili? Glede na zapisano bi bilo dobro, če bi Občina Izola, pred prevzemom omenjenih objektov dobila realno strokovno oceno varnosti teh objektov in napoved, koliko bo treba plačati za njihovo vzdrževanje v prihodnje. Šele potem bomo lahko rekli, da smo dobili objekte, ki bodo občini res prinesli določeno korist. ur EBBaDEHm C5 P®BP®B0 OKI ©CMEZKEgrnB U.P. INDE ponovno na udaru! Po včerajšnji primopredaji novi lastnik Valter Krmac ni izgubljal časa. Že danes so na vhod v Inde delavci prišli dodatno zapirati vhod in rušiti vratarsko hišico, ki stoji ob vhodu. Glede na Krmačevo včerajšnjo izjavo za RA Koper, češ da U.P. Inde ne obstaja, da smo to »neki ljudje, ki harajo po tovarni«, je povsem jasno, da je to šele začetek njegove arogance in ignorance. Kolektiv U.P. Inde namreč že poltretje leto ustvarja in živi v prostorih nekdanje tovarne, Krmac je objekt kupil vedoč, da ga ima v uporabi še cela skupina ljudi, ki večplastno deluje v dobrobit lokalnega okolja (in ne zgolj za lastno korist!), torej je nedopustno, da se obnaša kot da ne obstajamo! To je poziv k solidarnosti vsem, ki veste in čutite, da U.P. Inde ni le motnja v sistemu, temveč kreativna razpoka v tem kislem svetu, ki jo je potrebno z vsemi silami braniti! Viva!! Kolektiv UP Inde Vandali na Parencani Odzivam se na vaš zapis Vandali na Parencani. V tekstu objavljate občinsko opozarjanje na vandalizem, ki naj bi ga neznanci izvajali na Parencani s krajo dveh klope. Tekst je moteč v toliko, da občina vidi le relativno majhno škodo zaradi dveh izginulih klope, ne moti pa jih, da so sami, ob sodelovanju strank na oblasti, uničili Muzej Parencana in ribiško ladjo Biser. To je bistveno večja škoda in slab zgled ostalim. Muzej Parencana je bil edini muzej v mestu, bil je dober, zanimiv in poceni. Ladja Biser pa je bila zadnja še delujoča ribiška barka zgrajena v piranski ladjedelnici. Če ne bi bilo občinskih vandalov, bi Izola še vedno imela Muzej Parencana, barka Biser pa bi lahko vsak dan plula ali v mandraču obiskovalcem v živo prikazovala delo ribičev, pa še nekaj delovnih mest bi vse to omogočalo. Tako pa imamo danes škodo za zaprt in izpraznjen muzej, v katerega je bilo vloženega kar nekaj javnega in zasebnega denarja in škodo za izpraznjeno ter v neuglednem in nenaravnem okolju postavljeno lupino nekdanjega Bisera lokalne ribiške kulture, od katerega bo tam kmalu samo še kup presušenega lesa. Da ne govorimo o tem, da bo, kljub korumpiranosti sistema, slej ko prej prišla naokrog taka ali drugačna komisija za nadzor porabe denarja, zaradi česar bo treba vrniti tudi neupravičeno porabljena evropska sredstva, vložena v obe omenjeni lokaciji. Toliko kot dopolnilo o vandalizmu na Parencani. Srečko Gombač Četrtek, S.junij 2017, št, 1206 ----------------------------------------------- Izola Po dolgem času smo dobili nov hotel Na Belvederju bo v začetku prihodnjega tedna odprl vrata nov hotelski kompleks oziroma hotel, ki bo povezal posamezne dele obstoječega naselja v enoten kompleks. Gradnje so se v podjetju Belvedere, hoteli in turizem lotili z željo, da turistično ponudbo hotelskega naselja Belvedere dvignejo na višjo raven. M/MTOIMvC 5 Prvotna vrednost investicije, ki je bila ocenjena na 2,6 mio EUR je sicer presežena za cca. 400.000 EUR, vendar v podjetju računajo, da bodo z njo podaljšali zimsko sezono za 5 mesecev, oživel pa naj bi tudi obisk med tednom, kjer računajo na večji delež individualnih gostov, posebej tistih iz poslovnega sveta. Nedvomno se turistični kompleks Belvedere lahko pohvali z eno najlepših pozicij ob Tržaškem zalivu, turisti, ki prvič pridejo v naselje nad Izolo pa so očarani nad prizorom, ki se odpre pred njihovimi očmi. Žal pa druga ponudba ni bila na ravni prizora pod njimi, zato so se, po dolgih letih priprav, lotili gradnje osrednjega hotelskega objekta, ki bo ponudil 36 novih ležišč višje kategorije (4 zvezdice) ter možnost, da družba poseže v višji segment turistične ponudbe. Klifje dobil Hotel Cliff Kot so zapisali v gradivu, ki pospremi vabilo na sredino odprtje hotela z imenom Cliff, je značilnost turističnega naselja Belvedere prav grebenska lega z izrednim razgledom proti severu. Ambien-talne kvalitete naselja so redka pozidanost, ozelenitev z avtohtonim rastlinjem in izvedene gradnje v enotni estetiki regionalnega funkcionalizma prof. Eda Mihevca. Novi hotel CLIFF je zgrajen v območju Krajinskega parka Strunjan, v osredju turističnega naselja Belvedere nad Izolo, med restavracijskim paviljonom (restavracija Kamin) in vilo Tamara. Gre za štirietažni objekt, tlorisnih dimenzij cca 25m x 20 m. Na vzhodni strani je z zastekljenim zimskim vrtom povezan z restavracijskim paviljonom. Na zahodni strani je z manjšim zimskim vrtom povezan z vilo Tamara, v kateri so nastanitvene enote. Skupna površina novih zgrajenih površin objekta z zimskimi vrtovi znaša 1.791 m2. V pritličju je urejena centralna recepcija za celoten hotelski kompleks. V kletni etaži so sprostitveni prostori: savne, masaže in bazen tlorisnih mer 9 x 4,5 m. V delu pritlične etaže in nadstropju je skupaj 14 dvoposteljnih sob višjega standarda. V visoki mansardni etaži sta dve dvoposteljni sobi višjega standarda, suita in apartma. 16 od skupaj 18 nastanitvenih enot ima izdaten razgled na morje. Nova gradnja je načrtovana na podlagi strogih kulturnovarstve-nih in naravovarstvenih pogojev z zadržanim oblikovanjem, ki se smiselno navezuje na spome-niškovarstveno zaščitene objekte prof. Mihevca. Hotel je, z zastekljenim hodnikom neposredno povezan z Restavracijo Kamin, ki pričenja novo kulinarično zgodbo s sloganom »Kulinarika z naj lepšim razgledom«. Nova ekipa priznanih kuharjev, med katerimi igra vodilno vlogo Chef Jernej Podpečan, bo poskrbela za izvrstne jedi, ki bodo temeljile na tradicionalnih istrskih okusih s pridihom modernega. Pri tem so se ravnali po vzoru že uveljavljene Restavracije hotela Marina, kjer prav tako kuhajo po principu žive kulinarike ter uporabljajo zgolj sveže, sezonske in lokalne surovine. Tudi zato zagotavljajo gastronomsko doživetje na terasi z najlepšim razgledom. Povejmo še, da je bila, z zadržano eleganco, oblikovana tudi notranjost objekta, kjer je bilo osnovno vodilo udobje gosta. Pročelje recepcij skega pulta krasi ploskovna skulptura Prešernovega nagrajenca, akademskega kiparja Mirka Bratuše. Objekt je delo arhitektov: Aleksandra Bizjaka, Janje Orel in Aleša Žiberta. Glavni izvajalec je bilo podjetje Makro 5 gradnje d.o.o. SZJ Ogled zbirnega centra in črpališča Danes dopoldne, od 8.00 do 11.00 izolska Komunala odpira vrata Zbirnega centra Izola, ki se nahaja na odlagališču nenevarnih odpadkov, obiskovalci pa si bodo ogledali tudi izolsko črpališče. Na zbirnem centru bodo predstavniki Komunale najprej predstavili problematiko na področju zbiranja odpadkov in ponudili rešitve ter podelili nekaj darilnih bonov za nakup knjig. Sledil bo ogled zbirnega centra, centra predelave gradbenih odpadkov s predstavitvijo dnevnih aktivnosti ter predstavitev in ogled Centra uporabnih predmetov. Ob 11.00 uri pa bodo predstavili izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode, kanalizacijski sistem in črpališče ter problematiko obremenjevanja odpadnih voda z neustreznim ravnanjem ter predstavili kanalizacijsko vozilo, simulacijo čiščenja kanalizacije ali greznice, delovanje fekalnega vozila prikaz moči črpanja vode z vozilom. Prikazali bodo tudi postopek spuščanja v kanalizacijo - meritev plinov in slanosti, delovanje črpalke in uporabo balona za zamašitev cevi. Sledil bo še kviz za učence in podelitev nagrad ter pogostitev. Plačilo parkirnine s telefonom Od 1. junija dalje je tudi v Izoli, natančneje na parkirišču Ladjedelnica, možno plačilo parkirnine s telefonom. Komunala Izola, ki upravlja plačljiva parkirišča v občini Izola, vpeljuje možnost plačila parkirnine s pomočjo mobilne aplikacije oziroma pošiljanjem SMS sporočila. Trenutno je plačilo s telefonom možno na parkirišču Ladjedelnica, po uspešno zaključenem mesečnem testnem obdobju, pa načrtujejo to storitev razširiti še na ostala plačljiva parkirišča, ki jih imajo v upravljanju. Vsa navodila za uporabo storitve plačevanja parkirnine s telefonom so oz. bodo na tablah ob parkomatih. Nadzor nad plačilom bodo izvajali občinski redarji. V bodoče pa bo ta nadzor tudi v domeni Komunale Izola d.o.o.. Prireditve so izolska gospodarstvena panoga Izolsko prireditveno poletje se bo začelo s tradicionalnim Praznikom vina, oljk in rib. A letos bo prireditev občutno manj, predvsem zaradi krčenja sredstev, svoje pa bi radi dodali še nekateri posamezniki, ki jih moti sleherni hrup turističnega kraja. Prireditveno poletje se bo neuradno začelo s Praznikom vina, oljk in rib, ki letos praznuje jubilejnih petnajst let. Pred poldrugim stoletjem so namreč oljkarji prosili Zvezo kulturnih društev, da bi jim pomagala pri lastni promociji in tako je nastal praznik, ki ga imamo Izolani danes za najbolj svojega, morda še celo bolj svojega od Ribiškega praznika. A takrat je bilo vse nekoliko drugače, pravi direktorica Centra za kulturo, šport in prireditve, Zvonka Radojevič, ki ne skriva razočaranja nad izjemno težkimi razmerami, v katerih so se v tem času znašli organizatorji prireditev. - Praznik oljk, vina in rib praznuje petnajst let, a še pred nekaj tedni ni bilo jasno, če ga bomo letos sploh praznovali. Razstavljalci so imeli namreč marsikaj povedati čez ceno stojnic. - Sama menim, da je Praznik oljk, vina in rib eden tistih, ki kulinarično, turistično in kulturno resnično oživljajo staro mestno jedro. Dogodek se bo letos odvijal od tržnice, po Ljubljanski ulici, pa vse do Manziolijevega trga in Verdijeve ulice. Žal zaradi omejenega števila razstavljalcev in sredstev nismo izpolnili naših želja in načrtov, da bi Praznik razširili še po Alietovi ulici, vse do neimenovanega trga. Res je prišlo do nekaterih zapletov s ceno. Letos smo lanskoletnim cenam dodali DDV, ker ga moramo, saj svojih stojnic nimamo in jih moramo najeti (od Komunale op.a.), to pa pomeni, da jih moramo tudi plačati. Najem nas kot organizatorja, stane nekaj več kot 100 evrov, od tod smo tako prišli na ceno 70 evrov plus DDV za dva dneva. Glede na odzive smo povprašali vinarje in oljkar-je in vinarji so priznali, da jim ta cena ustreza, oljkarji pa se samo predstavljajo na Prazniku in prodaje takorekoč nimajo. Težava je bila tudi v tem, da so ravno v tem obdobju nekateri večji podobni festivali ponudili brezplačno stojnico, a mi si tega pač ne moremo privoščiti, istočasno pa se v naši okolici, predvsem v zaledju, dogajajo prireditve, ki so pobrale naš koncept in so se nekateri odločili, da se bodo letos predstavili tam. Kljub temu bo letos veliko razstavljalcev, predvidenih je 32, pričakujemo pa lepo vreme in veliko obiskovalcev, na kar smo tudi pripravljeni. - Kakšen bo letošnji kulturni program? - Lani smo imeli dve fiksni prizorišči in izkazalo se je, da to izvajalcem ustreza, saj se je težko premikati v gneči. Letos bomo imeli tako dva odra, enega na začetku Ljubljanske ulice, drugega pa na Manziolijevem trgu, a tako postavljenega, da bo zajel tudi Verdijevo ulico, kjer bodo stojnice s kulinarično ponudbo in jo tudi imenujemo ulica okusov. Imamo pa zanimiv kulturni program: Slavko Ivančič in Matjaž Švagelj, Trio Turn, ansambel Mužika, Duo Nice Priče, Casablanca, Vokalna skupina Tamariska, Društvo harmonikarjev Izola, Moški pevski zbor Izola, KD Šavrinke, Primorski trobilni ansambel in drugi, na Manzioliju pa bo tudi tradicionalna podelitev županovega vina. - Ne bo veliko drugače kot pretekla leta? - Kolikor se le da se prilagajamo in odpravljamo pomanjkljivosti, predvsem s postavitvijo stojnic. Upam, da se bomo uspeli naslednje leto razširti do neimenovanega trga, zanimiva pa je tudi Koprska ulica. Pripravili smo tudi zgibanko, v kateri so označena prizorišča in posamezne stojnice. Zelo dobro smo se pripravili in pričakujemo lepo število ljudi, saj Praznik oljk, vina in rib predstavlja lep uvod v poletje, ki pa bo v primerjavi s preteklim letom nekoliko okrnjen, saj so letos sredstva manjša. Idealno bi bilo imeti več podobnih, čeprav nekoliko manjših, prireditev skozi celo poletje. - Sklepam, da jih letos zaradi sredstev ne moremo pričakovati. - Tako je. Letos bo program količinsko nekoliko skromnejši, saj imamo na razpolago manj sredstev. Gostili bomo dogodek Izola folk, ki pa bo letos le enodnevni, pa tudi v letnem kinu Arrigoni bomo imlei dve in ne štiri filmske projekcije, ki letos ne bodo brezplačne, ampak bomo pobirali simbolično vstopnino. Seveda pa moram izpostaviti koncert ob 50. obletnici Faraonov in Ribiški praznik. Skozi celo poletje bomo veliko sodelovali z različnimi organizatorji, katerim nudimo tehnično in logistično pomoč. Seveda je čutiti pomanjkanje sredstev. - Omenila ste letni kino Arrigoni, ki bi lahko postal osrednje izolsko poletno prizorišče, a nikakor ne uspe zares zaživeti. - Naše želje, da bi letni kino Arrigoni postal osrednje prizorišče žal letos ne bomo mogli realizirati. Problem je, da letni kino nima statusa prizorišča, zaradi česar smo zaradi uredbe, ki je tudi sami ne razumemo, tam omejeni na šest do dvanajst prireditev letno. Če bi uredili ta status letnega kina kot prizorišča, bi se tam lahko redno izvajal kulturni program, tudi gledališki, rešili pa bi težavo tudi, ko bi zaradi slabega vremena morali prireditev odpovedati, saj bi ga bilo preprosto pokriti. A tukaj imamo problematiko, ki je vezana na čezmerni hrup in na nezadovoljstvo nekaterih občanov, kar organizatorje ustavlja, saj nimamo in nimajo podlag in vzvodov, da bi lahko nemoteno delali. Upam, da se bo to prihodnje leto razjasnilo in bo Izola s svojim Arrigoni-jem, seveda, če bo volja politike in občanov, pridobila nenadomestljivo prizorišče, ki bi lahko postalo nekakšne naše »Križanke«. - Veliko se govori o pritožbah nekaterih posameznikov glede tudi najmanjšega hrupa. - Smo turistična občina, tega se moramo zavedati. Industrije ni več in prihodnost vidim le v turizmu, ta pa ima svoje značilnosti. Turisti danes ne iščejo samo spanja, ampak naravo, kulinariko in dogajanje. Vsi vemo, kako pomembna je gospodarska rast mesta in kultura je generator te rasti v turistični občini, zato upam, da nam bodo vsi, ki imajo moč odločanja, nam organizatorjem, ki smo v vsakodnevnem stiku z različnimi ustvarjalci, omogočil čim lažjo izpeljavo dogodkov. Ljudje moramo biti tolerantni, sprejeti, da žvimo v turističnem kraju. - Manjkajo zakonski vzvodi? - Izola ima status turistične občine, zato bi potrebovali le odlok ali sklep občinskega sveta, ki bi določil pravila igre. Kot turistična občina so za nas prireditve gospodarsko področje. Če želimo,da naši podjetniki, gostinci in trgovci preživijo, moramo delati na področju turizma. A kaj so zakonitosti turizma? Nastanitve, narava, hrana in dogajanje. Če živim v turističnemu mestu, moram kot občan potrpeti, tudi če od tega nimam gospodarskega interesa, ker vem, da bomo na ta račun lahko gospodarsko zrasli. Pred leti, ko smo bili industrijska občina, ni nikomur prišlo na pamet, da bi se pritoževal nad dimnikom, zaradi katerega je bilo včasih težko sušiti perilo na prostem. Moja svoboda ne more omejevati tvoje svobode, tvojih želja in interesov. Sploh pa, če govorimo o majhnem številu ljudi. Če se večina odloči, da bomo postali spalno naselje, tudi prav, a naj bo to večina. - Občutite kot organizatorji ta pritisk posameznikov? - Skrb je večja kot je bila, ker ugotavljamo, da ni zakonsko ustreznih listin, da bi lahko brezmadežno šli skozi. Vsi se samo sklicujejo na uredbe, ki pa si jih lahko razlagaš kot hočeš. Na četrtkovem posvetu o organizaciji prireditev je postalo jasno, da nihče nima enotne razlage o interpretaciji teh uredb in zakonov. In ravno ta nejasnost nam dela največ težav. Določeni ljudje tolerirajo tradicionalne prireditve, ampak ni morda tradicionalno tudi to, da že 25 let sodelujemo s PPF-jem? Ne more biti samo Ribiški praznik tradicionalen. Danes je organizacija dogodka izjemno zahtevna, predvsem iz birokratskega vidika, poleg tega nosiš s seboj še velik riziko, ker nikoli ne veš, kakšen bo obisk. TUDI PRIREDITVE Potem pa se moraš boriti še s tem. Če te »a priori« moti glasnost, potem je lahko za nekoga glasen tudi ta najin pogovor. - Ste imeli težave tudi z organizacijo koncerta ob 50. obletnici Faraonov? - Koncert je bil najprej predviden 14. avgusta v San Simonu, a zaradi logističnih rešitev smo se odločili, da ga bomo prestavili na prvi večer Ribiškega praznika. Mnenja smo, da je prav, da omogočimo koncert brez vstopnine in to smo s tem tudi dosegli. San Simon bi seveda imel svoj čar, a prepričani smo, da je to pametnejša odločitev, tudi s tehničnega vidika, saj imamo na Ribiškem tehnično dobro opremljen oder, poleg tega smo se na ta dan odločili, da bo koncert odprla Tinkara Kovač z akustično zasedbo, ki je po malem tudi naša, saj je njen oče Izolan. S tem nadaljujemo tradicijo, ko so petki na Ribiškem prazniku »naši«. - Pa ni nevarno, da bi se s tem izgubil pomen petdesetletnice? - Nikakor ne, ker poudarjamo, da gre za koncert ob 50. obletnici. Poleg tega je letos tudi 50. obletnica Ribiškega praznika, tako da se stvari dobro pokrijejo in konec koncev. Faraoni so velikorat v preteklosti igrali na Ribiškem prazniku. Pričakujemo veliko množico in zaradi logistike, tudi prej omenjenih uredb, je to prava odločitev. Ribiški praznik je naša najbolj tradicionalna prireditev in Faraoni so njen paradni konj. Koncert ne bo zaradi tega nič manj vreden. Ob tem smo se tudi zavarovali z možnostjo premestitve koncerta na nedeljo, če bo morda v petek slabo vreme. - Kaj bo Ribiški praznik ponudil, poleg Faraonov in Tinkare Kovač? Ribiški praznik bo seveda ponudil tradicionalno hrano, tudi letos pa bomo imeli, lani zelo uspešen, pomol okusov. Letos računamo na še več zanimanja in morda, če bo ponudnikov tradicionalnih jedi še več, se bomo lahko razsširili proti Svetilniku. Na Lonki bodo v petek igrali Primorski fantje, v soboto pa bo glavni oder gostil Nino Pušlar in Nove Fosile. AM UP FTŠ Turistica, družba Hoteli Bernardin d.d. in Policijska uprava Koper smo danes že peto leto zapored izvedli preventivno aktivnost za večjo varnost med turistično sezono. Vsako leto damo poudarek specifični problematiki, letos pa smo se določili, da organiziramo predavanja, podkrepljena s konkretnimi primeri, in okroglo mizo, na kateri so govorci skušali osvetliti širšo problematiko organizacije javnih prireditev, ki med drugim vplivajo tudi na varnost in občutek varnosti vseh nas. Posvet je vsako leto namenjen turističnim in gostinskim delavcem, javnim ustanovam, različnim organizacijam, predstavnikom krajevnih in lokalnih skupnosti, kot tudi domačinom, ki se vsako leto znova soočajo z vsemi pozitivnimi in negativnimi posledicami življenja v turističnem kraju. Osrednja tema letošnjega posveta so bile javne prireditve z naslovom »Privlačnost in varnostna tveganja javnih prireditev«. Na začetku so različni organizatorji prireditev osvetlili težave, s katerimi se soočajo predvsem pri organizaciji velikih javnih prireditev na Obalnem območju. Poudarek so dah varnostnim tveganjem, ki so pomemben del pri organizaciji in izvedbi prireditev. Ga. Dunja Karlovič z Upravne enote Izola je pojasnila, kaj vse potrebuje organizator velike javne prireditve, da pridobi vsa dovoljenja. Izpostavila je tudi konkretne primere dobre prakse, s katerimi se srečujejo, pa tudi konkretne težave, s katerimi se soočajo pri organizatorjih, ki ne izpolnjujejo zakonsko določenih zahtev. G. Franc Filipič s Policijske uprave Koper je pojasnil, kdo sploh skrbi za varnost na javnih prireditvah in kako so razdeljene njihove naloge. »Javo zbiranje je seveda ustavna pravica, vendar vedno s posegi v pravice drugih,« je dejal. Zato je treba razumeti, da policija podpira javna zbiranja, vendar v okviru zakonitosti. Predlani je bilo na našem območju prijavljenih 1283 javnih prireditev, lani pa kar 1333, kar je s področja varnostne problematike seveda velik izziv. Ga. Klavdija Zorko, vodja animacije v Hotelih Bernardin, je pojasnila, kako se podjetja ob konkretni organizaciji soočajo z rigidno in včasih tudi neusklajeno zakonodajo. Potrebno je biti izjemno fleksibilen, saj se velikokrat zadeve spreminjajo v zadnjem hipu. G. Branko Auguštin, organizator Diplomatske regate, pa je predstavil razsežnosti varnostnih tveganj na morju in pojasnil, na kaj vse moramo pomisliti pri organizaciji tako obsežnega mednarodnega dogodka, na katerem so prisotni tudi visoki gosti. Tu so pomembne tudi podrobnosti: »Imeti je potrebno natančen načrt in vsak član organizacije mora vsako minuto vedeti, kaj je njegovo delo.« »Nikoli ni konec tveganj pri organizaciji prireditve,« je uvodoma povedal dekan Turistice, izr. prof. dr. Janez Mekine. Predstojnica Turistične organizacije Koper, ga. Tamara Kozlovič je pojasnila, da se na občini soočajo z različnimi vlogami. Po eni strani morajo pri organizaciji prireditev tudi sami pridobiti vsa potrebna dovoljenja, po drugi strani pa izdajajo dovoljenja za različne prireditve tudi sami. Občina je velikokrat tudi v vlogi koordinatorja prireditev. »Dobri rezultati so, ko vsi vpleteni tesno sodelujejo in gledajo na prireditev tudi s človeškega vidika,« je še poudarila. Tomislav Omejec z generalne policijske uprave je pojasnil nekaj dejstev glede sprememb zakonodaje, ki se nam obeta na področju prodaje alkohola na prireditvah. Izpostavil je, da razume, da bodo organizatorji mogoče s prodajo alkohola na javnih prireditvah sicer zaslužili nekoliko več, vendar zakonodajalec s tem povečuje tveganje, da se opiti še dodatno opijajo na športni prireditvi. »Prav s takšnimi dogodki kot je današnji, dajemo sporočilo, da smo pripravljeni in sposobni iskati rešitve, da bodo varni tako domačini kot tudi obiskovalci. Pri tem pa so pomembni tudi mediji, ki takšna sporočila širijo v javnosti.« SZJ lonci na vrhu Triglava Izolski trener in dolgoletni nogometni reprezentant Tonči Žlogar bo v prihodnji sezoni treniral prvoligaša Triglav iz Kranja. Žlogar je po uspešni sezoni, v kateri je vodil Brdo do šestega mesta v drugi ligi, dobil priložnost, da se preizkusi na naj višjem nivoju v državi. Nad priložnostjo so seveda navdušen, saj je Triglav ambiciozen klub s pogledom na prihodnost. Nasvidenje prva liga! Jeruzalem Ormož - IP Izola 32:28 (15:13) IP Izola: Stopar 11, Peharc, Bega-novic 4, Mičovič, Čolič 2, Logar, Smej 2, Poberaj 6, Korošec 2, Ma-džarevič 1. Trener: Peter Pucelj. Izolski trener je imel tokrat na razpolago le deseterico igralcev. Tretjeuvrščena ekipa v skupini za obstanek je imela pretežni del tekme pobudo, naši pa so poskrbeli, da se Prleki rezultatsko niso preveč oddaljili. Dvakrat je bil izid tudi izenačen - nazadnje v drugem delu pri 21:21. Čeprav je tudi Ormož igral nekoliko oslabljen, je bil v rahli prednosti pred našimi fanti. Slednji kljub temu vse do konca niso izgubili poguma. V 57. minuti so pri izidu 30:28 imeli možnost za remi, a jim je enourno igranje vzelo preveč moči, saj menjav skorajda ni bilo. Domačini so to izkoristili, še dvakrat zadeli ter si tako izpolnili načrt, da se z zmago poslovijo od svojih gledalcev. Vsekakor čestitke fantom in srečno v prihodnje! feCME Žan Luka Zelko med najboljšimi V torek se je v Santanderju začel Finale svetovnega pokala, kjer Slovenijo med najboljšimi povabljenci zastopa Žan Luka Zelko v olimpijskem jadralnem razredu laser. V drugih razredih se naši jadralci bodisi zaradi poškodb bodisi zaradi drugih obveznosti niso mogli odzvati vabilu. Žan Luka Zelko je že prvi dan v drugem plovu pokazal odlično jadranje in osvojil 9. mesto, si čimer je nato prvi dan zaključil na skupno 20. mestu. Včeraj sta bila na sporedu dva plova. V razredu laser se bodo jadralci pomerili v skupno 10 plovih do sobote, v nedeljo, 11. junija, pa sledi regata za medalje. Fantastičen nastop Tonija Vodiška v Franciji Danes je v francoskem Montepe-lieru v razredu formula kite jadralni svet zopet navdušil mladi Toni Vodišek (Kite Klub Koper), ki je na Hydrofoil pro Tour, kjer so tekmovali med 2. in 5.6.2017, zmagal v kategoriji do 18 let, osvojil drugo mesto v kategoriji do 21 let, skupno pa je tekmovanje zaključil na več kot odličnem 5. mestu. Tako lanskoletni evropski in svetovni mladinski prvak v kategoriji do 18 let nadaljuje svoj zmagovalni pohod tudi letos. Lumba Match Race Team v četrtfinalu Ekipa Lumba Match Race Team se je v že tretje leto zapored udeležila regate Match Race Germany - Grade 1, ki letos praznuje 2 obletnico in je v novo ustanovljeni seriji Match Race Super League tudi prva regata, ki šteje za skupne točke za končno uvrstitev. Od četrtka do sobote so na jezeru Bodensee v mestecu Langenargen v zelo lahkih vetrovih potekali dvoboji v predtekmovanju; kot sedmi po predtekmovanju med 12 ekipami so se uvrstili v četrtfinale. V nedeljskem četrtfinalu na tri zmage so se pomerili proti Mati Sepp (EST), drugemu iz predtekmovanja, ter v vetru med 15 in 20 vozli v prvih dveh dvobojih povedli z 2-0, potem pa je sledil padec vetra in preobrat, tako je estonska ekipa dobila naslednje tri dvoboje s številnimi menjavami v vodstvu. Čez dobre tri tedne se bo ekipa udeležila evropskega match race prvenstva, ki bo na italijanskem jezeru Ledro. SteEROO THiKIlS V Preserju je bil v soboto, 3. junija, odigran 1. TOP-8 RS za mlajše kadete in mlajše kadetinje. Zadnji državni turnir pred Master-som, ki bo na sporedu prihodnjo soboto je okronal Mihaela Kocjančiča (NTK Arrigoni) in Saro Tokič (NTK Letrika). Kocjančič je letos že slavil na državnem prvnestvu za mlajše kadete, tokrat pa je potrdil, da je ta hip najboljši mlajši kadet v državi, saj je v 1. kvalitetni skupini dobil vseh 7 obračunov. Za zmago je moral Izolan sicer pošteno garati, saj je na poti oddal 9 nizov, pri čemer je dvakrat kožo reševal v podaljšku petega niza. Na drugem mestu je končal Aljaž Goltnik (NTS Mengeš), tretji pa je bil še en Mengšan Dejan Jokič. Na Mastersu bo zelo pestro, saj bo v igri 1. mesto na državni jakostni lestvici. Trenutno si Kocjančič in Jokič s 5100 točkami delita prvo mesto, a Goltnik na tretjem mestu za njima zaostaja le za 100 točk. toscs : . Prejšnji četrtek so bile v Pivki športne igre upokojencev Južne Primorske. Odlično so se odrezali tarokaši DU Izola, ki so osvojili prvo mesto z ekipo v sestavi Marija Bolje, Božo Praprotnik in Bogomir Strohsack. Med posamezniki je Marija Bolje zasedla drugo mesto pred Gregorjem Mihevcem (DU Jagodje Dobrava), ki je zbral enako število točk (8), a slabšo razliko. DU Jagodje Dobrava je pristala na četrtem mestu od 6 ekip. V ponedeljek 5. junija 2017 pa je bil v kavarni hotela Delfin Izola odigran 19. turnir v taroku za posameznike za letošnje prvenstvo občine Izola. Vseh 9 možnih točk ni osvojil nihče, zato je bil drenj za uvrstitev na prvih petih mestih. Prvo mesto je osvojil Zvonko Glušič z 8 točkami in razliko +929, drugo mesto je pripadlo Božu Praprotniku z enakim številom točk a slabšo razliko +336. Od tretjega do vključno petega mesta so trije tarokaši zbrali po 7 točk, odločala je razlika. Najboljšo je zbral Ivica Grdič +750, sledita Boris Debeljak + 491 in Vladimir Šetina z razliko +39. Naslednji turnir bodo tarokaši odigrali 12.6.2017 in ga združili s piknikom ob zaključku prve polovica letošnjih tekmovanj. Šola Skupno do nove telovadnice SS Izola z mednarodnim pridihom Na OŠ Vojke Šmuc si že vrsto let prizadevamo za prenovo dotrajane telovadnice. Ena od možnosti za hitrejšo rešitev je tudi prijava na projekt HUDOdobra TELOva-dnica, ki ga je razpisalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju s Fakulteto za šport. Naša šola se je med 167 -imi šolami na podlagi strokovnih kriterijev, dokumentacije in inovativnih posnetkov uvrstila med prve štiri. V tem trenutku poteka izbor med finalisti in sicer izključno preko spletnega glasovanja. V projekt smo vložili veliko truda in verjamemo, da si zaslužimo novo telovadnico, v kateri bo vadba še kvalitetnejša, bolj zabavna in varna. Kot vsi Izolani vemo, naša šola kljub manj primernim pogojem za šport, dosega odlične rezultate tudi na državnem nivoju. Tudi zato menimo, da si zaslužimo boljšo telovadnico. Zato vas učenci in delavci šole prosimo za pomoč! Glasujete po sledečih navodilih: - V spletnem brskalniku odprite spletno stran - www.hudodobra-telovadmca.si - kliknite na povezavo GLASUJ pod našim posnetkom - Ujemi trenutek, OŠ Vojke Šmuc - izpolnite zahtevana polja in oddajte glas - prejeli boste elektronsko pošto za potrditev glasovanja - kliknite na besedo “povezava” in vaš glas bo oddan! - Iz enega spletnega naslova lahko glasujete vsakih 24 ur, vse do 15.6. HVALA! Učenci in delavci OŠ Vojke Šmuc Le petit Chaperon rouge Učenci neobveznega izbirnega predmeta francosščina z OŠ Livade Izola so v petek, 2. 6. 2017, na OŠ Vojke Šmuc zaigrali učencem 1. razredov in malčkom iz vrtca Mavrica Rdečo Kapico - Le petit Chaperon Rouge v francoščini. Učenka Lukrecija Ambrožič iz 5. a razreda pa je zapela letošnjo francosko evrovizijsko pesem Requiem. Prvošolčki in malčki so se navdušili nad melodičnim francoskim jezikom. Maša Avsenak Zobec, učiteljica francoščine V sredo, 12. 4. 2017, je Srednjo šolo Izola obiskalo 22 dijakov in trije učitelji francoske šole Jean Baptiste d’ Allard iz Montbrisona. Po sprejemu in krajšem kulturnem programu so dijaki obiskovalcem predstavili šolo, izobraževalne programe in utrinke šolskega dela. V strokovnih kabinetih so jim pripravili zanimive predstavitve in jih seznanili s posebnostmi poklicev programov Kozmetični tehnik in Zdravstvena nega. Šola je svoje gostoljubje izkazala tudi v četrtek, 18. 5. 2017. Dijaki in profesorji so sprejeli 189 dijakov Medicinske šole Užice, tudi njim so predstavili življenje in delo Srednje šole Izola. Z vsemi obiskovalci si je šola izmenjala izkušnje, navezala prisrčne stike ter se dogovarjala o nadaljnjem sodelovanju. 5. maja 2017, ob mednarodnem dnevu higiene rok, pa so dijaki 3. letnikov programa Zdravstvena nega kot bodoči zdravstveni delavci ostale dijake in obiskovalce šole ozaveščali o pomembnosti čistoče rok. Izdelali so plakat o pomenu in pravilnem načinu razkuževanja rok, prikazali pravilen postopek razkuževanja rok ter poudarili, da so čiste roke ključnega pomena pri preprečevanju in obvladovanju okužb. Bodoče srednje medicinske sestre in srednji zdravstveniki so se 12. maja 201, ob mednarodnem dnevu medicinskih sester, ki je letos potekal pod geslom » Medicinske sestre - vodilni glas za doseganje ciljev trajnostnega razvoja,« še posebej potrudili. V 1. nadstropju šole so pripravili razstavo pripomočkov za zdravstveno nego in diagnostično terapevtske postopke, ki so jih uporabljali nekoč, izobesili plakat ter izdelali priponke z znakom »Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije« za vse dijake šole. Prikazali so tudi uniforme, ki so jih medicinske sestre nosile v preteklosti. Dijaki in učitelji so si z zanimanjem ogledali steklene brizgalke in igle, gorilnike, pripomočke za hranjenje po sondi, spirometer in še veliko drugih pripomočkov. Filmski festival Zakaj je bil Kino Otok izgnan z Manziolija? V nedeljo, 4. junija, se je sklenil štiridnevni izolski del 13. mednarodnega filmskega festivala Kino Otok - Isola Cine-ma. Tokrat je Izolo obiskalo 48 gostov, od katerih jih je 14 pripeljalo svoje filme in jih v pogovorih po filmih publiki tudi predstavilo. V novem programu za filmske profesionalce PRO OTOK je sodelovalo 22 filmskih ustvarjalcev, filmskovzgojni program Podmornica - Otok za mularijo pa je soustvarjalo 12 gostov. Vsi ti filmu predani ljudje so prišli od blizu in daleč, iz kar enajstih različnih držav sveta. Odvrtelo se je 40 filmskih programov, več kakor 100 kratkih in celovečernih filmov, ki jih je doživelo na tisoče gledalcev. Štiri dni filmskega bivanja v Izoli je pripravila stogla-va festivalska ekipa. Kje je festival doma Pošteno moramo priznati, da smo bili razočarani, ko se je Občina Izola kar tako odrekla Mediteran festivala, predvsem s tem, ko je organizatorja pustila, da se sam bori z vsemi, ki jim festival ni pomenil nič ali pa so ščitili zgolj svoje poslovne interese. Razočarani zato, ker je takrat Občina Izola s polnimi rokami podprla festival Kino Otok in mu ponudila takorekoč vse, kar so organizatorji potrebovali. Festival se je hitro prijel, naše razočaranje se je poleglo in festivalu smo dali vso potrebno in možno podporo. Z vsako izvedbo je festival postajal bolj domač, dobil je ime in zdelo se je, da je postal neizogiben del izolskega poletja. Toda, naš večni pomislek, da Občina Izola enostavno ne zna vzeti nekaterih prireditev za svoje (izjema sta Ribiški praznik in praznik olja, vina in rib) se je potrdil tudi v tem primeru. Seveda je mogoče razumeti, da zaradi pomanjkanja denarja v občinski blagajni festival ne more dobiti toliko podpore, kot bi si jo želel, toda prepuščanje organizatorjem, da se sami dogovarjajo o vsem kar festival potrebuje, pač ni na mestu. Nič čudnega torej, da se festival predstavlja vedno več krajem po Sloveniji in da je v Ljubljani že tako ali tako na pol doma. Ne le s programom, ki se te dni že nadaljuje v glavnem mestu ampak ima zavod Otok tam tudi sedež. . Izolski župan, Igor Kolenc, je na odprtju letošnjega festivala v kulturnem domu sicer obljubil, da bo drugo leto bolje, kaj je s tem misli pa ne vemo. Direktorica festivala, Tanja Hladnik, je v pogovoru za koprski radio sicer skušala blažiti glasne pripombe nekaterih, saj se zaveda pomena dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo oziroma lokalno oblastjo. Vseeno pa je povedala: - Skupaj smo prikazali nekaj čez 100 filmov, od tega nekaj več kot 20 celovečernih, skupaj pa je bilo izvedenih okrog 40 projekcij in spremljevalnih programov. Posebej pa nas zanimajo številke obiskovalcev, saj smo imeli zaradi spremembe večerne lokacije, na voljo manj prostih sedežev. Kulturni dom je žal precej dotrajana in slabo opremljena, predvsem za poletni čas dokaj neprimerna infrastruktura. K sreči smo ugotovili, da naša publika izbira filme in si jih ogleda, neglede na lokacijo, po drugi strani pa je za širšo publiko, ki ima rada kino na prostem, ostal kino na plaži. Svetilnik se je še enkrat izkazal kot odlično prizorišče in tamkajšnji večerni programi so bili za nekatere goste prav prijetno presenečenje. Trg je javni prostor Še iz pogovora za RA Koper: - V zadnjem letu smo intenzivno raziskovali možnosti razvoja festivala Kino Otok. Izola je pri tem s svojo infrastrukturo nekoliko omejena, zato smo se odločili za sodelovanje s še štirimi kraji, ki sodelujejo v tako imenovani filmski Art mreži. Tako se bodo nekateri programi letošnjega festivala predstavili tudi v Sežani, Tolminu, Idriji in Cerknici. Doslej je bilo tega za vzorec, zdaj gremo bolj zares. Glede samega obiska festivala v Izoli pa točne podatke še čakamo, vendar že zdaj vemo, da je bil obisk dober. Gotovo pa bi bil še boljši, če bi imeli na voljo prizorišče na Manziolijevem trgu. Sicer smo tudi v Izoli iskali drugačne rešitve, vendar žal nismo prišli do rešitve. Vsekakor bi si zelo želeli spet imeti projekcije na Manziolijevem trgu, vendar želimo to početi v sožitju z okolico, v sožitju s stanovalci in drugimi uporabniki in želimo, da z njimi poteka dialog ter, da zagotovimo res prijetno izkušnjo za vse obiskovalce. Kino otok je sicer le eden od uporabnikov, ki prihaja na Manziolijev trg kjer svoje dejavnosti izvajajo tudi gostinci ki včasih enostavno ne razumejo potrebe po tovrstni kulturni ponudbi. ur 0 KULTURNI POLITIKI, KINO OTOKU in... piše: Neva Zajc Pred leti je prišel na obisk v Izolo minister za kulturo dr. Uroš Grilc. Pri županu smo se za krajši čas pojavili tudi novinarji in v nevezanem pogovoru sem ministru omenila razkorak med državno kulturno politiko in lokalnimi, ki da so brez strategije, ker je praviloma obvezna le za mestne občine. Takrat se je oglasil župan mag. Igor Kolenc in izjavil: »Mi pa jo imamo!« Bila sem ponosna, da jo v Izoli imamo, čeprav sem, po pravici povedano, iz izkušenj v to večkrat podvomila. Prav letos me je nekajkrat zasrbel jezik, da bi povedala, kaj si mislim o tej »strategiji«. Nekajkrat ob obisku kulturnega doma, ki je, kot sem pred časom že napisala, sramota za mesto, ki se dela, da je »in», turistično in sploh. Samo o tem bi lahko napisala knjigo, ker se spomnim vsega še iz rajnke Jugoslavije, od čisto prvih načrtov, prenove in drugih zgodb okoli tega. Tudi najnovejša zgodba je žal povezana s kulturnim domom, tokrat kot nadomestkom za najbolj prikladno prizorišče filmskega festivala Kino otok, to je, kot vemo vsi, Manziolijev trg. Film imaš lahko rad ali ne, a vsakemu še tako nevednemu opazovalcu, tudi vodstvu tega mesta in njegovim službam, ki se ukvarjajo s strategijo ali javnim življenjem v Izoli, bi moralo biti po dobrem desetletju izkušenj s tem projektom jasno, da je Kino otok priljubljen med domačini, med obiskovalci od drugod, tudi tujimi, in da vsi skupaj v Izolo prinašajo domačim politikom tako ljubo »dodano vrednost«. Več kot 300 zasedenih stolov na trgu pod milim nebom, ljudje, ki posedajo po tleh, če zmanjka prostora, je pač nesporno dejstvo, da se tu dogaja nekaj dobrega za vse, tudi za mesto, tudi za njegovo promocijo, če hočete. Če prište-jem k temu še preverjen podatek, da so filmarji in vse, kar se vrti okrog njih, v mestu pustili več, veliko več, kot je mesto-občina namenilo temu projektu, se mi postavlja vprašanje, kaj in s kom je tu nekaj narobe. Kajti, tu gre za čisto matematiko: dam-dobim, denar in znova »dodano vrednost«, ki je ne morem opredeliti drugače kot ugled, odmevnost, kar vse generira nove obiskovalce. Razumem, da je bilo ekipi, ki dela festival zelo hudo, ko so se morali odpovedati najlepši filmski dvorani na prostem daleč naokoli in da niso imeli drugega izbora kot vrteti filme v pregretem in zadušnem kulturnem domu. Zakaj? Zaradi manj denarja, ki so ga dobili od občine, pa tudi zato, ker bi sicer verjetno »ovirali že obstoječe dejavnosti« na tem trgu oziroma, ker jim je občina formalno (v dovoljenju za uporabo javne površine) prepustila pogajalske manevre s stalnimi uporabniki 30 kvadratnih metrov javne površine taistega trga. Ta pogajanja se niso izšla v korist festivala. Podrobnosti bom izpustila. Ne razumem dveh stvari: kako malo je do zadovoljstva ljudi tistemu, ki se za štiri dni znajde skupaj s prireditelji tega dogodka - ti se mu za svoj vsiljeni položaj celo več kot primerno materialno odkupijo - ko je vendarle vse skupaj odlična promocija in seveda iztržek tudi zanj (filmarji tudi pijejo, mar ne?). In še druga: kako lahko občinsko vodstvo spregleda preprosto dejstvo, da je bil omenjeni trg ob prenovi obeh zgradb, Manziolijeve palače in cerkve Marije Alietske, financiranih iz javnega denarja države in občine, ves čas namenjen javni funkciji in bi morala ta funkcija biti prioriteta? Ne, zdaj občina »priporoča« organizatorjem , da si poiščejo kaj drugega. Zakaj pa? Nehajmo se sprenevedati. Moja draga občina (vemo, da so to ljudje!), ki ji davčno in sicer ob volitvah poverim v upravljanje svoje mesto, se tokrat ni opredelila za nekaj, kar služi javni koristi in je pri srcu veliko ljudem, marveč za korist posameznika. Del kulturne strategije? Ne, to je klientelizem! O podrobnostih raje ne pišem. Neva Zajc je novinarka, kulturna urednica Radia Koper - Capo-distria, članica prvega uredništva Mandrača in organizatorka PPF in drugih kulturnih dogodkov ter predvsem angažirana Izolanka. Kortežanke sredi škornja Ženski pevski zbor KD Korte pod vodstvom Eneje Baloh je minulo soboto s celovečernim koncertom odprl poletni zborovski festival v italijanskem turističnem kraju ob Trasimenskem jezeru. Naša pevka Jezerka je profesorica jezikov, ki precej pogosto sodeluje v evropskih projektih kot je Erasmus. Pred časom sta se v Bruslju na takem delovnem projektu spoznali z izjemno zanimivo osebnostjo, razgledano, živahno-energično profesorico biologije in - v svojem kraju pa tudi širše - zelo spoštovano Mariello Morbidelli iz kraja Castiglione del Lago v provinci Perugie v Umbrijii. Beseda je dala besedo, Mari-ella je stopila do pristojnih na oddelku za kulturo, župana občine in predsednika domačega mešanega pevskega zbora “Schola Cantorum”, Emilia Malvagie in v dveh mesecih je bil dogovorjen, pripravljen in v soboto, 3.6. tudi izveden otvoritveni koncert 37. pevske revije v dvorani najuglednejšega objekta kraja, vojvodske palače Della Corgna. Za ta koncert, ki je pravzaprav za naš zbor prvi samostojni in celovečerni, smo se pevke pod vodstvom Eneje Baloh pripravljale že zelo dolgo, bolj zbrano in zgoščeno pa v mesecu maju. Naš program je bil zastavljen v treh sklopih. V prvem smo predstavile nekaj priredb slovenskih ljudskih pesmi s posebnim poudarkom na domače iz slovenske Istre, med katerimi nismo pozabile niti na Glavinovo triglasno priredbo kortežanske Dokler sen še mlada bila. Napev z besedilom je v zaselku Čedlje pred leti zapisala in nam ga s tem ohranila zbiralka ljudskih pesmi in plesov, Tončka Marolt. Zapele smo koštabonsko Jest ti bon kipila in seveda vseistrsko Moja mati kuha kafe. Čopijevo priredbo znane O, mati mam’ca iz Kaštela smo podale v italijanski verziji in bile še dodatno nagrajene z navdušenim ploskanjem. V drugem sklopu so bile umetne skladbe na tekste italijanskega renesančnega pesnika Gabriella Chiabrere, pa naših F. Levstika, S. Jenka in F. Prešerna, uglasbili so jih Primorca Ubald Vrabec in Vinko Vodopivec ter Jakob Jež. V tretjem delu smo ob klavirski spremljavi Ive Dobovičnik izvedle lahkotnejši in popularnejši slovenski in angleški program. Nekatere naše pevke so program pospremile s spremno besedo in razlago besedil. Naši gostitelji in tudi poslušalci sploh, ki so dvorano dodobra napolnili, nas niso spustili z odra ne da bi zapele še dodatek in prav vsako pesem programa pospremili z navdušenim ploskanjem. Po koncertu je sledilo družabno srečanje z zelo spodbudnimi komentarji in prisrčnimi čestitkami. Tu seveda ni mogla manjkati niti slovita O sole mio... Sicer pa je bil naš tridnevni izlet napolnjen z ogledi pomembnejših centrov ob poti: v Toskani smo se ustavili in doživeli sončno Sieno, v Umbriji smo se nekaj ur mudili v Perugi in Assisiju, ogledali smo si vojvodsko palačo z mogočnim obzidjem ob Transimenskem jezeru, ob povratku pa se na kratko ustavili še v Venetu in si ogledali glavni trg v Padovi. Vsi ti kraji izžarevajo pozitivno toplino in sončnost, zaužiti je k sreči še vedno mogoče tudi nekaj še neokrnjene narave, predvsem pa - vedno znova ugotavljamo, da je Italija en sam kulturni spomenik, njeni prebivalci pa nič ne skrivajo svojega temperamentnega ponosa nad vsem tem bogastvom, kar z obiskovalci prav radi delijo. Povsod, kjer smo se ustavili, smo naleteli na izjemno prijaznost in odprtost ljudi, naši gostitelji pa so v teh lastnostih še dodatno močno prednjačili. Še enkrat hvala številčni ekipi pevk zbora, ki so Jezerki pomagale pri organizaciji in številnim podpornikom, donatorjem in sponzorjem, ki so nam omogočili to prečudovito izkušnjo! D j 8.6. četrtek 19.00 Manziolijeva palača Otvoritev razstave tečaja čipk v Izoli 20.00 Ljubljanska ulica - Pri spini Koncert je preložen Čipkarska šola iz Gorice na kasnejši datum Tri strele + 1 sir 9.6. petek 19.00 Mestna knjižnica Izola Literarni večer Iz zelenega fotelja o zelenem fotelju v zeleni fotelj bomo posedli mlado novogoriško pisateljico Anjo Mugerli, ki je to pomlad udeležence bralnega kluba KIRA KNJIGA očarala s svojo zbirko kratkih zgodb Zeleni fotelj (Litera, 2015). V literarnem večeru bomo pisateljico povprašali o njenem prvencu, njenih literarnih začetkih in nadaljnjih podvigih. Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite ne glede na to, ali ste knjigo prebrali ali tudi ne. Nemara boste poletne urice potem želeli preživeti prav z Zelenim foteljem v roki. od 19.00 dalje Staro mestno jedro Izole - petek in sobota tradicionalna prireditev Praznik oljk, Vina iti rib 15. edicija tradicionalne etnološke prireditve v starem mestnem jedru z bogato kulinariko in pestrim kulturnim programom. Prek Ljubljanske ulice, pa vse do Manziolijevega trga bodo 9. in 10. junija zvečer se bodo predstavili različni vinarji, oljkarji in ribiči, ki bodo obiskovalcem ponujali različne dobrote. Nastopili bodo: Slavko Ivančič, Trio Turn, ansambel Mužika, Duo Nice Priče, Casablanca, Društvo harmonikarjev Izola, Moški pevski zbor Izola in drugi. 11.6. nedelja 21.00 Hangar koncert 3 BOTE 12.6. ponedeljek 17.00 Mestna knjižnica Izola delavnica Govorica otroške risbe, delavnica izdelave lutke V srečanju bomo osvetlili potrebo po risanju, začetke risanja, izražanje veselja in stisk skozi risbo, predstavili bomo primere in motiviko otroških risb ter staršem podelili nasvete pri vzpodbujanju otroške in lastne ustvarjalnosti. Srečanje se bo zaključilo z izdelavo preproste lutke. Srečanje bosta vodili Marina Hrs in Aljoša Križ. 13.6. torek 19.00 Kulturni dom Izola plesna predstava LAInarija Letna produkcija Plesnega studia L A I L A I redno pripravlja odrske produkcije na katerih je gib, ki ga postavi pred občinstvo, vedno vez med ustvarjalnostjo, učenjem, izrazom in umetnostjo. 14.6. sreda 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 Mestna knjižnica Izola SPOZNAJMO PressReader: Dan odprtih vrat v središču za samostojno učenje V Tednu vseživljenjskega učenja 2017 Mestna knjižnica Izola vabi na DAN ODPRTIH VRAT V SREDIŠČU ZA SAMOSTOJNO UČENJE. Predstavljena bo nova podatkovna zbirka PressReader, kjer je na enem mestu je zbranih preko 5.000 naslovov svežih časopisov in revij iz več kot 100-ih držav in več kot 60-ih jezikih. Med njimi so na voljo številni ugledni časniki, na primer britanska The Guaridan in The Independent, ameriška The VVashington Post in USA Today, francoska Le Figaro in Le Monde, italijanska Corriere della Sera in II Sole 24 Ore,.... 15.6. četrtek 16.30 Manziolijeva palača Zaključni nazstop skupine violin ob zaključku šolskega leta. 20.00 Ljubljanska ulica - Pri spini koncert Poletje pri špini Les Amis 17.6. sobota 19.30 različne lokacije Poletna Muzejska Noč otvoritev skupinske razstave IZOLANI. Moški pevski zbor Izola bo glasbeno povezoval prireditev. Pri projektu bo sodelovala večina galerijskih prostorov in umetniških ateljejev v Izoli. Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa http://center-izola.si Center za kulturo, šport in prireditve http://www.odeon.si Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola 1 —1 Ta teden v Izoli ne spreglejte ... to ep®* ^siiO 1 | Praznik AŽ^in/^ Festa delle p/fop', del VMM e delM^ * i žoln, 'Jlsohi ,/n t iTorek>13.,junij, ob 19.00, Kulturni dom Izola Plesna predstava ^ j LAInarija 2017 Letna produkcija Plesnega studia L AI Rezervacija in prodala vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/64184 39, gsm: 051 394133, m: galerija(5>center-izola.si) ponedeljek in torek: 09.00-12.00,sreda,četrtek, petek: tudi od 18.00-20.00; A rt kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/ 396 283, m: info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom. URA vsak čsirtsk ob 2C.CC ogni giovstii’ ails 2C.CC asi/K« asa« ;z:ji/;sc;a-2"7 . "'vmM tTsir LES AMIS ZMELKOOW ..GORAZD LAMPE julij;li^lio,'a\pi.sl/agost() XENIA JUS- PETER ANDREJ- ANŽE PALKA-ALDO KUMAR ir BAND-MATEJ KRAJNC ,m razstava JONI ZAKONJŠEK Kako je, če si srce? Razstava bo na ogled do 16. junija 2017. Galerija Alga skupinska razstava LIK-ove pozitivne sile (Družbeno koristno ustvarjanje) - KLDU LIK Izola Razstavljajo:Milenka Arsenov, Dragana - Dada Čurin, Zorko Dežjot, Marica Frančeškin, Oskar Jogan, Jožica Kleva, Edo Lesjak, Mira Puhar, Vahida-lda Puhov Mentoru.d.i.a. Teodor Tavzelj Galerija Plač Ljubljanska32 skupinska fotografska razstava ULIČNA FOTOGRAFIJA Andragoško društvo Morje - Univerza za tretje življenjsko obdobje Izola Člani I. in II. Fotografske skupine pod mentorstvom Remigia Grižoniča pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje MORJE Izola se predstavijo s skupinsko fotografsko razstavo «ULIČNA FOTOGRAFIJA« Razstavljajo: Špela Bagon, Barbara Casser-man, Irena Čarman, Stane Čebron, Pavla Črnac, Krisztina Doltar, Jožef Fabjan, Maks Flander, Irena Gregorc, Marija Grižonic, Oskar Jogan, Vinka Kastelic, Irena Lipovec Lorget, Jack Lorget, Adrijana Mandalenič, Maja Mavrič, Saša Sergej Merkandel, Bojan Škerjanc, Mirko Štrancar, Vlasta Štrancar Kava bar TISA fotografska razstava Univerze za tretje življ. obdobje Špela Bagon Ali slišiš zvok? Marija Grižonic Privezi Kavarna ZVON razstava slik Tanja Prezelj Mestna knjižnica Izola Razstava slik članov Likovnega društva 2002 Škofljic. Tematska razstava z naslovom »Tobak«_ pipe, cigaretnice, pepelniki in še mnogo drugih predmetov, povezanih s kajenjem tobaka, so iz zbirke starin Janeza in Marije Janežič. Kako je, če si srce? Slikarstvo, umetnost, ki jo izvaja Joni Zakonjšek, ni le likovnost, je odkrivane, je življenje. Zelo preprosto bi rekli, da je njeno delo posebno, saj gre tu za iskreno osebno predanost ustvarjalnosti, ki je v končnem izdelku popolna, slikarsko izjemna in tako v tehničnem smislu kot v izraznosti presežna. Gibanje, ples ali prepletenost vegetativne rasti in cvetenja imata v njenih podobah podobno ozadje. Zato bi rekli, da so drobne podobice, s katerimi se tokrat predstavlja v izolski galeriji Insula, ki upodabljajo ritual modrecev, povsem spontano ustvarjalno odkrivanje znotraj avtoričine ustaljene izrazne poetike. Njen slikarski proces je neustavljivo iskanje in prepletanje v oscilantnem toku dajanja in jemanja, iskanje možnosti med ponujenim in sprejetim. Tako avtorica tudi v predstavljenih slikicah na papirju gradi podobo v pogovoru z njo samo. Vse poteka v zavedanju pomembnosti dogodka. V tišini, ki je na meji med nastankom in ničem, med bivajočim in nebivajočim (tišina je prostor gostoljubja, pravi filozofinja Luče Irigaray). Z gesto, gibom, ki je spočetje, je spontano »prelitje« čaja, vode na rižev papir začetno dejanje. Papir, ki je poseben, s postopkom polivanja tako odda svojo skrivnost, ustvari podlago, optični »madež«, na katerem umetnica uprizori plesalca, derviša. Lahko bi rekli, da je ta ustvarjalni način obreden. Tu se snidejo vsi tisti pojmi, s katerimi Aristotel pojasnjuje vzrok in namen (telos). »Gibanje (kinesis), udelovljenost (energia), nedovršenost (ateles), meja (peras). Mirovanje je tu naj višja zbranost gibljivosti in v zagledanju je gledanje doseglo svoj vrh, svojo svrho (telos).« Joni Zakonjšek je v likovnem izrazu zelo dovršena (krožno gibanje je dovršeno; vrtenje je gibanje, ki vodi derviše v spoznanje, v hipnotično stanje soočanja z resnico). Filigranska obdelava slikovnega polja je v njeni izpeljavi ustvarjalno izpovedna. Drobna sled čopiča, pisala naloži vsebino, ki predstavlja kontempla-tivno meditativno stanje duha. V konkretnem so v ospredju derviši, vendar je Jonino umetniško poslanstvo usmerjeno v globoko zavedanje in doživetje sebe, drugega, okolja-narave. Rahlo in z vsem občutjem vodi gledalca na kraj, kjer sta »blizu in daleč« skupaj. V tem doživetju je pot. In ta pot je nakazana v »dihu podobic«, ki so v svoji majhni pojavnosti monumentalne. V barvi in formi so skozi transparentno prelivnost naravnane v skladnost, ki sega k očiščenju. Vse se dogaja znotraj, v nas gledalcih, ki s pogledom nabiramo pripoved in resnico. Kot rečeno, je umetniško dejanje Joni Zakonjšek precej posebno. Pogled gledalca se v njenih podobah izgublja v globino, saj ga slike, ki pred njim razgrinjajo vse polno detajlčkov, dobesedno vsrkavajo vase. Bohotni kolorizem, ki ga umetnica na platno slik vnaša z zelo premišljeno akcijo čopiča, ni samo realističen, mimetičen, ampak hoteno »zapeljevalen«. Atmosfera, ki jo kot gledalci doživljamo ob njenih delih, je lirična. Občutimo lahko svetlobo, igrivo pozitivno energijo, lepoto sveta, ki nas obdaja... Razstavno predstavitev v galeriji Insula tvori cikel subtilno zastavljenih malih podobic na papirju, ki značilno odkrivajo duhovni svet. Rahel transparenten likovni zapis, ki je nastal na riževem papirju zelo pretanjeno in pazljivo posreduje avtoričino izpovedno namero. Neposredno so pred nami derviši in njihov ples, vendar tu je samo začetek ... Dejan Mehmedovič Razstava Joni Zakonjšek bo na ogled do 16. junija 2017 v Galeriji Insula. Društvo prijateljev mladine Izola - Zvezdnate novičke POLETNO VARSTVO - ŠOLA NA POČITNICAH Potekalo bo od 26.6. do 31.8. vse delavnike od 7. do 16. ure, namenjeno pa je osnovnošolcem od 1. do 5. razreda OŠ. Program bo potekal po tematskih sklopih (mozaiki, grafika, skrb za živali, novinarstvo, gledališče, film, itd). Vse informacije in prijave na e-mail dpm.zvezdice@gmail.com ali na tel. 030 313906. DELAVNICA ROBOTIKE IN LEGO IZZIVOV Delavnica bo potekala v petek, 16.6. od 16. do 19. ure, namenjena je otrokom od 7. do 12. let. Prispevek za delavnico je 11 EUR,* prijava je obvezna* (glej mail in tel. zgoraj). TABORJENJE NA DRAGONJI Naše tradicionalno taborjenje na Dragonji bo letos od 23. do 25.6. Za vse prijave in informacije nam pišite na mail dpm.zvezdice@gmail.com ali na tel. 030 313 906. Radio povezave Ko vse ostalo odpade, ostanejo radioamaterji Izolski klub radioamaterjev se bo v soboto ob 10.00 uri predstavil na Lonki. Preko novih, digitalnih sistemov, se bodo povezali z ostalima dvema obalnima kluboma in tako dokazali, da ko vsa ostala komunikacija odpade, ostanejo le oni. Zveza radioamaterjev Slovenije letos praznuje 70 let delovanja. Ob tej priložnosti se bodo vsi trije občinski radioamaterski klubi to soboto med 10.000 in 12.00 uro predstavili javnosti. Izolski radioamaterski klub se bo predstavil na Lonki, od koder se bodo poskusili povezati med seboj. O tem, kaj pravzaprav radioamaterji sploh so, smo se pogovarjali s starešino izolskega kluba, Silvom Škrbino. - Kaj je bistvo radioamaterstva? - Radioamaterji imamo svoj kodeks, v Sloveniji je to takoimeno-vani ARO N, amatersko radijsko omrežje za nevarnost. To omrežje radioamaterji aktiviramo takrat, ko vsi drugi sistemi odpovejo, torej javni sistem, telefoni, mobiteli in ostalo, pa posebni sistemi, ki jih imajo civilna zaščita, gasilci... Najbolj svež primer, ko se je to zgodilo, je bila žled iz leta 2014, ko so odpovedale najprej javne komunikacije, potem mobilni telefoni, vojsko pa so prepozno aktivirali. Takrat smo prav radioamaterji poskrbeli za najnujnejša sporočila in komunikacijo, ki je delovala. Prve tri ali štiri dni je torej vse slonelo na radioamaterjih. - Se radioamaterstvo kaj spreminja? - Se, ja. Prej smo imeli bolj analogne sisteme, telegrafijo, SSB, FM, zdaj pa gremo v digitalne vode. V zadnjih letih seje namreč razvila digitalna komunikacija in Slovenija jo je tudi že sprejela. Prav to bi radi v soboto prikazali. - Digitalni sistem v radioamaterstvu? - Gre za digitalne sisteme, ki jih uporabljamo radioamaterij za prenos in so neke vrste elektronske pošte. Dokler dela internet gre komunikacija preko tega, ko pa internet odpove, gre preko radioamaterskih postaj, vse dokler ne pride do prve delujoče točke in se potem lahko razširi po planetu. - Kako je radioamaterstvo organizirano pri nas? - V Sloveniji ima zveza radioamaterjev vzpostavljeno pogodbo z upravo za zaščito in reševanje, imamo pa tudi 13 regijski ekip ter veliko število občinskih ekip, a seveda ne toliko, kot je občin, seveda, ker teh je sorazmerno veliko. Tudi na obali smo se povezali, organizirali in prenovili ta naš sistem, ki ga bomo predstavili. Zaenkrat imamo tri radio klube, v Izoli, Kopru in Piranu, Ankaran ga še nima, a je tudi tam veliko radioamaterjev, tako da bomo s tem novim sistemom pokrili vse štiri občine. - Koliko je radioamaterjev v Izoli? - Na papirju jih je veliko, aktivnih članov je kakšnih petdeset, a vsak je aktiven na svoj način, eni so bolj aktivni v klubu, drugi pa zasebno. Sprejem za krvodajalce V petek, 9. junija, bo ob 17.00 uri, v restavraciji Kamin na Belveder-ju Sprejem krvodajalcev jubilantov za leto 2016. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim krvodajalcem podeljene značke in plakete Rdečega križa, ter posebna nagrada Adriatic Slovenke iz Kopra. - Vseeno je to lepa številka. - Ja, imamo opremo, imamo ljudi in imamo predvsem znanje. Če pride to takšnih ali drugačnih večjih izpadov lahko zagotovimo potrebno komunikacijo. - Starejši radioamaterji seveda obvladate telegrafijo. Kaj pa mlajši? - Starejši ja. Za mlade pa to vseeno predstavlja preveč vloženega truda za sorazmerno majhen izkupiček. Klasična telegrafija je vezana na človeško uho, moderne tehnologije telegrafijo prepoznajo in berejo, a vseeno je pomembno tudi predvsem človeško uho. A sodobna tehnologija bere tudi tisto, česar človek ne sliši, šuma, ki ga človeški organi ne zaznajo. Težko je pripraviti mladino, da bi v to vlagala čas. Imajo moderne telefone in seveda jim ne diši, da bi za to znanje morali garati več mesecev in nato še pridobili licenco. Gredo na internet in na pametni telefon in jih je težko motivirati. A nekaj takšnih, ki jih to zanima, še vedno je. - Vendarle je to smer tehničnega razvoja. - Seveda. Je pa razlika med radioamaterji in profesionalnimi službami. Radioamaterji vedno najdejo rešitev. Če ne gre po eni poti, bo šlo pa po drugi. Če ni enega napajanja, bo drugo. Ampak rešitev bomo našli. ur Brezplačno do znanja računalništva Ljudska univerza Koper pripravlja naslednje brezplačne delavnice učenja računalništva oziroma uporabe pametnega telefona (Koper, Cankarjeva 33 - od 8.30 do 10.30): Računalništvo - naslov delavnice: Osnove računalništva: pišemo v VVordu 1. del 12. 6. 2017 Osnove računalništva: pišemo v Wordu 2. del 15. 6. 2017 Osnove računalništva: internet 1. del 19.6. 2017 Osnove računalništva: internet 2. del 22.6.2017 Osnove računalništva: e-pošta 1. del 26. 6. 2017 Osnove računalništva: e-pošta 2. del 29.6.2017 Uporaba pametnega telefona - naslov delavnice: Internet na mobilnem telefonu ni nujno drag 14. 6. 2017 Navigacija in aktivno načrtovanje poti 21. 6. 2017 Tudi s pametnim telefonom do lepe fotografije 28. 6. 2017 V Večgeneracijskem centru na Gregorčičevi 21 v Izoli (stara italijan- Izlet v Radovljico in tradicionalno srečanje na Nanosu V mesecu juniju bomo organizirali 2 izleta skupaj z MDI Koper. Zaradi združenja dveh društev je število udeležencev omejeno. 1. Izlet 17.06.2017 - Radovljica - Lesce 2. Izlet 24.06.2017 - Tradicionalno srečanje invalidov na Nanosu ska šola) pa prireja LU Koper v torek, 13. junija naslednje aktivnosti: Informacije o brezplačnem izobraževanju - tudi v Izoli 13.00-17.00 Fotografija za začetnike 17.00-20.00 Prijave: vsaj en dan pred delavnico na 05/ 612 80 17 ali ss.ucenietS) lu-koper.si n 15 Predzadnja [ammEM KJE V ISTRI MAJ KOMČNO POTEKA MEJA? Zalotena brez dovoljenj Delavci FURS-a so v enem od lokalov v Izoli pri delu brez dovoljenja zalotili tujo državljanko. Ker ni imela urejenega statusa za prebivanje, so jo predali v postopek policistom. Po postopku pri prekrškovnem organu je bila napotena iz države. Vozil brez izpita Na Cankarjevem drevoredu so policisti zalotili 27-letnega domačina pri vožnji avtomobila brez izpita. Vozilo so mu zasegli in zoper njega podali obdolžilni predlog pristojnemu sodišču. Airsoft na premične tarče Na številko 113 je poklical domačin in prijavil streljanje z airsoft orožjem na Partizanski ulici. Ko je sprehajal psa, so neznanci iz mimo vozečega vozila streljali proti njemu in ga zadeli v roko. Policisti so strelca izsledili in mu pištolo tudi zasegli. Epilog zgodbe bo končan na pristojnemu sodišču. S sprejem nad table Policist so med patruljiranjem zalotili skupino ob objektu nekdanje tovarne. Eden od mladeničev je s sprejem pisal po izobešenih obvestilnih tablah, zato so mu policisti zaradi prekrška izdali plačilni nalog. Tatvine na plaži Zaradi toplega vremena se je povečal obisk na plažah, kar pa so izkoristili zlikovci in izkoriščajo nepazljivost kopalcev. Policisti so že prejeli nekaj prijav tatvin mobilnih telefonov, ključev osebnih vozil in ostalih predmetov. Vse ljubitelje morja in sonca policisti opozarjajo, da na plažo ne nosijo vrednejših predmetov in denarja. Padel in se utopil V soboto zjutraj so bili policisti obveščeni o negibni osebi v morju, zato so na kraj odhiteli z gasilci in reševalci. Pri zbiranju obvestil so ugotovili, da je s privezane jadrnice na pomolu v marini omahnil v morje 42-letni moški in se utopil. 15 in pika Policisti PP Izola so uspešno preiskali več kot 15 premoženjskih kaznivih dejanja, ki jih je utemeljeno osumljen 38-letni Izolan, policistom v preteklosti že poznan kot storilec podobnih premoženjskih kaznivih dejanj. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da je v zadnjih treh mesecih v Izoli vlomil v stanovanje in ukradel več kosov zlatnini in tehničnih predmetov; v trgovino, kjer je kradel cigarete in kozmetične izdelke; v več parkiranih tovornih vozil, iz katerih je kradel električno orodje; iz kolesarnic in ulice je ukradel več koles; iz odklenjenega vozila je ukradel torbico z denarjem in bančnimi karticami. Večino ukradenih predmetov je takoj prodal naprej in si tako pridobil več tisoč evrov protipravne premoženjske koristi, denar pa je večinoma porabil za nakup droge. Policisti so ga 30. 6. 2017 s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Kopru, ki je zanj odredil pripor. ©BeesiDS EBsSoaa [aaSa Evropska hrana Rdeči križ Izola je včeraj sprejel drugo dobavo hrane iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (mleko, olje, moka, testenine, riž in konzervirana zelenjava) v skupni teži 6.7 ton. Hrano bomo začeli deliti v ponedeljek, 12.06.2017 po ustaljenem urniku (vsak ponedeljek in sredo od 9-12. ure). Vse naše uporabnike naprošamo, da se zaradi organizacije dela držijo urnika. S seboj prinesite vrečke. Poleg evropske hrane bomo delili tudi paštete, ki nam jih je podarilo podjetje DROGA - KOLINSKA d.o.o. iz Izole. Ob tej priliki se Rdeči križ zahvaljuje podjetju za dobrodelno gesto. Rdeči križ Izola I piše: Franc Krajnc Zdi se, da je arbitražno sodišče v Haagu postalo malce skrivnostno, predvsem pa še ni odločitve o določitvi meje, ki pa je Hrvaška tako ali tako ne bo spoštovala, pač pa so si že zarisali morsko mejo na sredini Piranskega zaliva, ki mu pravijo (zgodovinsko) Savudrijska vala. Pa nič. Stvari naj bi dokončno »zaribala« dva slovenska uradnika, agent-: ka Simona Drenik in arbiter Jernej Sekolec, ki naj bi se po (snemanem) telefonu pogovarjala, da bo vse tako kot mi želimo. Hopla, so rekli Hrvatje - in odstopili od pogajanj o arbitražnem sporazumu, povrhu vsega pa tudi plačali ne bodo. Morda bi v Haag morali poslati dva s kmečko logiko, ki bi morala : vedeti, da ju lahko kdo tudi posluša. Hrvatje dobro vedo, da smo Slovenci ponižni ljudje. Cankar bi rekel rojeni - in vzgojeni za hlapce, kar smo dokazali tudi leta 1992, ki so ; nas nagnali čez sečoveljski most. V Bruslju so redkobesedni. Tu in tam kaj omenijo s poudar-i kom, da je to dvostransko (bilateralno) vprašanje dveh članic EU in : Bruselj kar tako vendarle ne more določati mej, čeprav ima že po-i polni nadzor nad ribami v morju. Dejstvo je, da se dve polnopravni ! članici EU že 25 let nista sposobni dogovoriti kje naj bi vendarle I končno potekala nekoč administrativna meja. Pomagajmo prijateljski Hrvaški, da nas bodo lažje pokupili. Hrvaški podjetniki kar lepo in uspešno usmerjajo svoje poslovne puščice : tudi v Slovenijo. Ne morejo prehvaliti ugodnega nakupa Droge-Kolinske, zelo : poceni so kupili kompleks hotelov Metropol. No glede meje pa nekako ne gre, j a oni že vejo kako bo: trije (slovenski) zaselki so tako ali tako že hrvaški, vzeli bi si polovico Piranskega zaliva, a zadovoljni bodo tudi z eno tretjino, nam j pa bodo velikodušno dovolili, da lahko naše ladje neškodljivo plovejo prek njihovega teritorialnega morja na odprto morje. Če s tega ne bo nič, pa spet od začetka, moda novih 25 let. Velike obljube o napredku kraja ob meji. Leta 1999 smo novinarji pisali kaj vse bosta prinesli vključitev Hrvaške v EU in odprta meja tudi obmejnemu kraju Sečovlje. Govorili so, da se bodo odprle neslutene možnosti razvoja tamkajšnjih krajev; nastala bo brezcarinska cona, razširili bomo letališče, gradili terminale, na območju nekdanjega rudnika bo nastalo termalno zdravilišče, v zeleni dolini golf igrišče, kar bo prispevalo k večji turistični ponudbi obmejnega kraja, pa še veleblagovnica bo... Žal je ostalo le pri besedah. V KS so dobili nov trden most, prek katerega bi lahko vozili celo tanki. Vse ostalo pa so morda bile le pravljice. Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavnega lastnik in urednik mesečnika Primorski utrip in zdaj finančni komentator Mandrača. ODDAMO - V Izoli oddam garsonjero za daljše obdobje. Informacije na gsm: 041 670 085. KUPIMO - V bloku ali hiši kupim svetlo in zračno stanovanje, najraje v Izoli, Kopru ali Strunjanu z okolico. Tel.: 031 218 485 PRODAMO - Vrstno hišo, vmesno, v Jagodju, prodamo. Tel 064 228 846 - Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Oktavio ZAMENJAVA - Menjam stanovanje v Velenju v bloku, 2. nadstropje, 60m2, na novo opremljeno. 200m do pošte, špara, zdravstvenega doma in šole, vrtec pod balkonom, za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino. Tel: 070 780 530 - Zamenjam pol hiše z dvoriščem v Kortah za garsonjero v Izoli (doplačilo), tel 051 640 876 NAJAMEMO - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli od junija do oktobra (z možnostjo podaljšanja). Nina. Tel: 041 909 615 - V Izoli najamem apartma/garsonjero za 300 eur s stroški - za en mesec (ali krajše obdobje, če je tudi 10 e/dan). Čim bližje centra (lahko tudi Livade), s pralnim strojem. Mama 40+ let in predšolska hčerka, iz osrednje Slovenije. Tel: 051 871 114. - Prodam nov okvir korekcijskih očal za ženske z malimi bleščicami,mačje oblike .SIVAROVSKI .kupljene v Italiji za 180 EUR. Prodam za 50 EUR. Tel 041936005 - Zamenjam privez v mandraču za privez na pontonu (Izola 40). Tel: 031 737 347 - Podarim starejše žensko kolo. Tel: 041 655 797 - Prodam dobro ohranjen pianino »Petrof«. Cena po dogovoru. Tel.: 041 655 797 - Inšrtuiram za osnovno in srednjo šolo ter pripravo za maturo. Tel. 041 863 360 - Prodam hladilnik Gorenje za 50 eur. Tel: 051 870 712 Prodam osebni avtomobil Renault R4 GTL (katra), rdeče barve, prva registracija 1991. Registriran do 17. maja 2017, tretja tablica, vlečna kljuka. Avto je v voznem stanju. Cena 300 eur. Tel: 041 607 821 gftiRILLGRILI )^ +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. SOLIDARNO z M UP iMIE h Stiskama fflandrač -3(36 040/43-29-43 splet: stiskarna.mandrac.si fb: uuuuuj.facebook.com/ mandrac.si maitstiskama.mandrac@gmail.com majice kape šalice itd T*)# nalepke za avto r nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke