SI. 133.
V
vtorek 15. novembra.
III tečaj. 4870.
v__>
Vtorek, četrtek  in soboto izhaja in \ elja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vte   leto 8 g. — k.
„ pol   leta 4 „ — „
„ četrt   „   l„ 20 „
|»o po iti :
s a vse leto H> g. —k „ pol leta <r» „ — „ „   četrt  „     2 „ kiO „
Vredniitro in opravniitvo je na stolnem trga (Domplati) hiš. it. 179.
Oznanila:
Za navadno tristopno
vrsto se plačuje : tj kr. če se tiska i krat, 5 M »» H » 2krat, 4 ,, „ ,, Škrat, veče piamenke se plačujejo po prostoru.
Za vsak tiBek je plačati kolek (Stempelj) za 80 kr.
Bokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo
Ruska u h tfrneni morji.
V sredo med nesrečno prusko-francosko poinir-jevanje in med naše nevspešno domaČe spravljanje — da molčimo o drugih manjih ali večih političnih pri-glavicah — vrgla je največa slovanska država, Rusija, grozečo bombo, ki bode našim nemškim politikarjem in diplomatom dolgo belila njih teoretično osnovane glave. Knjez Gorčakov je namreč vsem onim vlastim, ki so podpisale pariško pogodbo 30. marca 1856, t. j. vladi na Dunaji, v Parizu (Toura-u), Londonu, Berolinu, Flo-renci in v Carigradu po posebni okrožnici naznanil, da se ne čuti Rusija več vezano po čl. XIV. omenjene pogodbe in posebne pogodbe'dodane k čl. XIV, nekoliko zato ne, ker oni čleu Rusijo sramoti in ponižuje, nekoliko tudi zato ne, ker je ona pogodba že večkrat spremenjena, zlasti glede podonavskih knježevin. Čl. XIV in njegov dodatek jo imel nalogo črno morje popolnoma neutralizirati in bistveno sledeče določuje : „Ruska in Turska ne sme na črnem morji imeti drugih vojnih ladij, nego I; većemu po G pnrobrodov, ki ne smejo nud vodo dalji biti kakor 50 metrov in k večemu meriti 800 ton, in pa po 4 lahke parobrode ali Indije ja-dravke , ktere ne smejo več meriti nego po 200 ton." Ravno tako sramotno se glasi drugo določilo : „Rusiju izreka, da alanških otokov ne bode utrjevala, in da na njih ne bode niti vojaškega niti mornarskega zavoda (arsenala) izdržavala ali napravljala."
Gorčakov res pri tej priliki dostavlja, da hoče Ruska odpraviti samo ravno navedene določbo, da pa bode za drugo spoštovala vse druge določbe pariške pogodbe. Vendar ta obljuba nič kaj posebnega ne po-menja, ker se vsa pogodba kakor okolo jedra suče okolo čl. XIV. in njegovih dodatkov z glavnim namenom Rusiji in njenemu vojnemu brodovju na črnem morji popolnoma roke zavezati in Turčijo za vBelej ubraniti vsacegn ruskega napada od to strani, in zagotoviti jej njeno neodvisnost in celokupnost. /o kratek pogled na parižko pogodbo kaže, da mora zadržaj te pogodbe velevlast kakoršna je Ruska kar najbolj Žaliti, skoraj naravnost onečastovati. Ruski velevlasti so se naložile dolžnosti in odvzele pravice na lak način, da bi se v navadnih  odnošajih niti  državica  najzadnje vrste no
mogla ž njim zadovoliti, ako bi se ne hotela odpovedati svoji neodvisnosti. Ali 1. 1856. odnoŠaji za Rusijo ravno niso bili navadni: v krimski vojski premagana je imela proti sebi združene gori naštete vlasti, kteriin sama takrat ni mogla biti kos. Morala je podpisati pogoje, ktere to jej narekali zmagovalci, a podpisala jih je kot onečastenje svoje časti, na ktero ni mogla nikdar pozabiti. Gotovo pa ga ni bilo nikdar nobenega ruskega diplomata, ki bi bil to pogodbe drugače priznaval, nego s tajnim sklepom, da jih pri prvi priliki uniči ali vsaj ue izpolnuje v prihodnje.
V tem sramotnem  položaji je Ruska torej le toliko časa ostala,   dokler   je   ostati  morala. Sedanja prusko-francoska vojska je do dobrega razsekala vse tiste vezi, litore so vezale evropske velevlasti, ko so se drznile zmagani Ruski narekovati pogodbo, ki jej je morala s  časom postati  neprenosljiva.   Kaj  čuda tedaj, če so je  Ruska v sedanjih razmerah spomnila načela francoskega kralja Ljudevika XIV : »Človek ne sme biti rob svoji besedi"   in  je evropskim vlastim raztrgano pred  noge   vrgla  pariško pogodbo.   Seveda je bilo s početka že pričakovati, da bodo čuvaji evropske ničive moralnosti in zastopniki  zbeganega  državnega ravnotežja po farizejski kričali proti Ruski, češ da jo nepošteno ravnala,  ker noče  spoštovati obstoječih mednarodnih pogodeb.   A vse to je prazno farizejstvo; to ve vsako dete. V evropsko državno moralo je pregloboko zašel izrek Richelieu-a, da so zveze in pogodbe podobne igram;  po dokončani  igri,  naj bode že igra dobljena ali zgubljena, izgravci karte zavržejo , ker mislijo, da za novo igro niso več rabljive.   Komu more dandenes imponirati očitanje zarad zanemarjenih pogodeb V Ali nismo tudi mi najmlajši sami doživeli, da bo naši di plomati v Evropi razbegali vso pravno varnost, vsako pogojeno   zvestobo ?   Vsi   se   spominjamo pogodbe v Cirihu.   Še  predno je  bila prav za prav potrjena, že se je Avstriji nasproti najnesramnejše prelomila in niti en poštenjak se ni oglasil proti tej nesramnosti. Italija in Francoska je ciriško pogodbo vrgla v papirnato čajno, predno se je posušilo črnilo, s kterim je bila pisana Po avstijsko-pruski vojski so sklenili pogodbo v Pragi. Pred  nnšiini  očmi se  pogodba uiečo  pod klop — in evropska morala vestno  molči.   Ako   kulturni zapad
take izglede daje, zakaj bi morala ravno „barbarska Rusija" biti tako detinsko poštena in brez potrebe priznavati, ker so jej v njeni zadregi na vrat obesili njeni sovražniki ? Kar je enemu prav , ne more drugemu biti krivica!
Ruski se nadalje očita, da je pariško pogodbo surovo in neobičajno raztrgala, čei da bi se bilo to vse dalo opraviti po diplomatičnih dogovorih, brez prelomljene besede- To bi se bilo dalo, tega ne tajimo , pogodba sama je za to skrbela, in sedanjo evropske vlasti razen ruske in pruske nimajo razlogov biti ošabue. A Ruska bi bila slabo varovala svojo čast, ko bi bila prosila, nnj so jej odvzeme naložena jej sramota. Pariško pogodbo je narekvala sila, sedanji do-godjaji so dali Ruski moč, da se te sile iznebi; Ruska bi torej sama Bebe onečastovala, ko bi hotela beračiti, kjer lahko sama gospodari ; kar je sila dala, je sila vzela : Ruska ni mogla z nova podpisavati svoje sramote.
Kakovšen nasledek bode imel ruski korak ? Za nas Slovane gotovo najboljši. Ruska čuti zopet varna tla pod seboj in po tem ravna; ta zavest bode tlačenim slovanskim narodom, ki bivajo izven Rusije, dala novo moč in krepko moralično podporo. Mogoče, da bodo diplomati rusko zaušnico mirno Bptejeli in k večemu z nekterimi Beustovimi notami prali svojo kosmato vest. To bi bilo gotovo najpri-lož ne jo. Morebiti se bodo vlasti hotele v stvar utikati. Tu se ni mnogo bati. Stari regens-chori Francoz leii na tleh; Italija ima doma posla dovolj; Turčija — bo-lehna Turčija — je nehala biti strah Evropi in bode vesela, ako bode imela v miru pričakovati svoje smrti. An-gležka bi pač utegnila nekoliko srohneti, pa osamljena tudi ona nič ne more in je preveč kupčijska, da bi za druge ljudi prodajala svoja kožo. Prusija je porazumljena z Rusko, in ker bi naši avstrijski diplomati tako radi v miru živeli s Prusko, bodo morali že zarad tega, če ne molčati, a vsaj nedelavni ostati. Pa ko bi tudi Beuit in njegovi diplomati hoteli z orožjem proti Rusiji , so nam ravno nedavno naši politikarji dokazali, da Avstrija mora povsod neutralna ostati, in ko bi ne ostala, potem bodo morali naši merodajni krogi vedeti, da bodo slovanski narodi v Avstriji, t. j. večina prebivalcev v tem Blučaji simpatizirala, očitno simpatizirala
Listek.
Cerkev matere božje na Črnigori.
V poročilih c. k. centralnega odbora za izpito-vanje in ohrnnjonje stavb (Mittheilungen der k. k. Cen-tral-Commission itd.), nahajamo v sept.-okt. zvezku 1.1. popis cerkve Matere božje na „ptujskej Gori", tudi „Crnoj gori" imenovnnej, iz veščega peresa Janko Počnika (po nemški: Hans Petschnig-a), štajerskega našegu rojaka. Ker nam Slovencem okolnosti niso toliko ugodne, da bi sami imeli organ za priobČevanje umetniških stavb in spomenikov, veseli pozdravljamo vsakega umetnika in vsaki članek, ki je o naših starinskih stavbah napisan; zato tudi radi imenovani spis o čislane) cerkvi črnogorske svetnice slovenskemu občinstvu okrajšan podavarao.
Ta cerkev stoji v onih gričih, ki „ptujsko polje" proti jugu opasujejo, v tako imenovanih „Haloznh", na desnej strani železnice, ktera so s Pragerskega proti Ptuju in Ogersljemu vleče.
„Visoko na odrastleku  precej visokih gričev kra-
ljuje to zidovje in se na več milj daleč v večernem solnci sveti. Stopi od koder hočeš na ptujsko polje, izmej spodnje-štajerskih polij najprostornejše, od povsod zagledaš ta hram božji, stoječ vrhu hribovja, strmo v ravnoto padajočega. Razve čarobnega razgleda, kteri potnika k sebi na višino vabi, učenega izpitovalca še to z veseljem zanima, ker tu nahaja hram v srednjeveškem slogu izvrstno postavljen."
Okoli cerkve stoji pćjas ozidja, ktero je nekdaj branilo ta cerkovni „tabor", sedaj do oprsja zrušeno in pokopališče obsegajoče. Sredi mod ozidjom stoji cerkev. Njena notranjost ima največ podobnosti s Strassen-golsko cerkvijo blizu Gradca; ona obsega tri predele (ladijo); svodi (ohloki) Blonijo na Sestero-oglatih stebrih, tenkih in visokih; svetišče lepšata dve nasproti si stoječi in krasno izdelani niši (gl. podobo 3). Tudi v stranskih predelih se nahajajo krasno izdelane niše, dela XV. veka. Zvezdato obokani žagred na severo-vostočnej strani je lep pristan, kakovih se nahaja še le sredi XV. veka bolj pogostomn. V nišah in v nekterih svodih se nahajajo svete in posvetne podobe umetno izrezane, kakoršnih g. Pečnik več našteva.
Posebno imeniten je neki altar zunaj cerkve, kterega predstavlja v spisu četrta podoba, krasen v svojej stavbi, pa tudi v izdelkih, ki stavbo zalšajo: prodrto čelo, lepo izrezane podobice na glavah steber-skih in pravilno in likano izdelana rebrca. „V tem pristranu (ki je na zapadnej strani žagredu prizidan) se vidi redko in mojstersko izvršeno delo cer-kovne umetnosti, kakor je sploh vsa cerkev imenitno delo srednjeveške umetnosti. K sožalenju mora se očito izreči, da se že kos /.a kosom ruši in v razvalino spremenja; streha iz blanj krije to stavbo prav po siromašno; okoli se šopiri ple-velj; vse se podira, in ako se za časa ne zmisli na po-pravljeuje, skoro bode tudi to delo šlo v pogubo ne toliko po časa silnej požrešnosti, kolikor bolj po nevednosti njegove cene in iz pomanjkanja ljubezni k corkovnej umetnosti. Skrajni čaa je, — tako končuje g. Pečnik bvoj spis — da se izveden mojster tega popravljanja loti, da so to lepo in redko delo, k ter emu ni samo v slovenskoj Štirski, temveč tudi zunaj nje nikjer para, ohrani, posebno ker [stroški takega popravljanja  pri malosti tega pristana
1717
8 sorodnimi brati na Ruskem, in da bode vedela svoje simpatije drugače pokazati, kakor so jih kazali naši Nemci do Nemčije, za ktero so imeli samo odprta usta, nekaj starega nitja, umazanega papirja in nekoliko sodčkov kislega vina.
Naj pa za drugo store evropski diplomati, kar hote, iz njih delovanje ne bode govorila pravna samosvest, ampak — razžaljeno malostno samoljubje in gizdavost *
„Zakaj plačujemo toliko štibre?"
Kaj nas uči  prilika  Mate v/e v a i it   jegovega starega
soseda V
Prilika je jako lepa reč.   Prilika nam predstavlja v mali sliki, v domači sliki  veliko življenja. Najlepše prilike imamo v svetem evangelji.   Ali Matevževa prilika je nekaj preveč smešna in lažnjiva.   Kajti po slačenji priliko se pokažejo  kot politični Matevži: „prvi Šmerling in potem Giskra,  zraven teh  pa so bili dodani naši zvoljeni zastopniki,   ki sedijo  v državnem zboru.   To pa se že pravi ljudstvo slepiti. Prvič je že jako smešno Šmerlinga in Giskro v eni vrsti imenovati kajti vsak otrok  ve, da vsak  izmed nju predstavlja drugo politično mišljenje, tedaj bi utegnol le eden biti Matevž, drugi  pa gotovo  kaj druga  iu nasprotnega. Drugič sta že oba izgospodarila iu propadla, kajti bila sta zaporedoma odstavljena in njun sistem za kriv ob sojen. In celo nemški narod je obsodil to politične Ma tevie pri zadnjih volitvah v deželni zbor, ker so štir&ke kmečke srenje volile vse v smislu  opozicije.   Zato pa se ti ustavoverni gospodje v Gradcu jezijo  na konservativce in posebno na duhovnike, ka pišejo o njih: „To so tisti brumni ljudje, ki tako pobožno oči preobračajo in pravijo:  Zato ko imate državni  zbor in pa ustavno vlado, zato toliko štibre  plačujete.   Ob onem jih primerjajo ovaduŠno staremu  sosedu, absolutistični vladi, pod ktero so bili vladni svetovalci ali plemenitaši, ki so ljudstvo črtili, ali škofi in drugi mašniki ali pa generali itd., ki so vladali  po svoji trmi glavi  in ao skrbeli le za svoj žep, bili so dobri prijatelji papeževi in pa ljudski največi sovražniki, ni jih brigalo videčih, da so le v pogubo ljudstva.   Ali se ne pravi  tako pisanje resnico in laž mešati po sleparskem ?   Kajti resnica je, da so za absolutistične vlade vladni svetovalci radi večkrat brez ljudske koristi po svoji  glavi gospodarili in kakor stari sosed zapravljali.   Ali laž je, da bi Šmerliogova in Giskrina in  opozicija centralizacije bila enakega mišljenja.   Ampak ravno nemška centra lističoa stranka  ima   nektere   atribute absolutistične vlade.   Ce hoče tajiti, pa jo prašajte, zakaj  ni odpra vila absolutističnega  kazenskega   zakonika, ni uvedla porotnih sodnij za vse politične obtožence V   Zakaj ni prenaredila in privolila v prenaredbo krivičnega volilnega reda, ki daje nemški manjšini  toliko prednosti V Zakaj volilne pravice ne razteguje po demokratičnih načelih V Zakaj si prilastuje upravo, odgojo in sodnij^
nad nenemškimi narodi? Zakaj narodno ravnopravnosti ne izvede ?
Vse to so političue piedpravice tedaj, absolutistični atributi, ki jih ta ustavoverna stranka za se zah-tevn in ta zahteva je toliko krivična, kolikor draga in učini, da se „štibra zmiraj mora povišati". Pod temi nagledi se naj razumeva samo hvala ustavovernih Ma-tevžev, ki jo „društvo za izobraženje ljudstva" širi med ljudstvom, da bi ustavovercem zgubljen vpljiv v korist prihodnjih volitev že zdaj podkupilo.
Zato pišejo . „Ti gospodi bi bili imeli zdaj o kratkem času vse popraviti in poravnati, kar so po-prejšni ljubeznivi zapravljivci raztrosili in zadolžili. Da se taka reč skoz noč popraviti ne da, razume vsakdor. Saj tudi zanemarjena njiva se ne da v enem toduu popraviti , ravno tako tudi potrebuje država, naj še tako izvrstne ministre ima, dolgo časa predno ji je mogoče popraviti, kar so prejšnji opravniki zadolžili. Tako sta se trudila Šmerling i u Giskra, da bi „kra Ijestvu" (Ogerskemu V) na noge pomagala, tako seje trudil tudi državni zbor, v kterem so zbrani naši po sla uči Res jo pre, da niso vsega storili, kar smo si želeli, kajti ti gospodje so tudi le ljudje ; vemo pa, da noben človek ni popolnoma, da bi se ne zmotil, tudi pre naš papež ne." Ali morda ta zadnja opazka prizna, da sta se Šmerling in Giskra in njune stranke zmotile?
Ne, ampak vse je le spisano, da bi ljudstvo spo znalo, zakaj „državni zbor zmiraj štibro povikša".
„Kajti Avstrijanoin se pre ravno tako godi kakor staremu znancu Matevžu. Prejšnji vladarji no pre vse zanemarili, mi pa moremo zdaj zmirom za mošnjo držati, če hočemo, da bo prihodnjič boljše za nas."
„Da pa v naši Avstriji ni vse tako dobro in izvrstno, kakor mi želimo, tega ni nihče drugi kriv, kakor isti „svetohlinavni brumneži", ki toliko hudega čez državni „odbor" ino čez našo zdajno izvrstno (za vas pa za večino ljudstva ne, ki hočejo imeti spravo, mir pravico in močno Avstrijo !) ustavo govorijo in k van tajo. Varujmo se jih, nečejo nam dobro-" Tudi m nimamo lepšega konca kakor: varujmo se jih, nečejo num dobro.
ne mogd ravno veliki biti. In zakaj ne bi ta altar zopet k temu služil,  čemur je bil namerjen; zakaj  hi so ali o shodih množice, ktero cerkev itak ne more obsegati ali pa na Vernih duš tu pred obličjem krasne prirode sv. opravilo ne vršilo V — Takšna vprašanja navda jajo tu učenega izpitatelja, starinoslovca in katoličana se ve da ona ne najdejo od strani poklicanih potrebnega odmeva!" —
K tem  vrsticam bi mi še pristavili  resen opomin našim  višim  bogoslovBkim oskrbnikom,  kterim gotovo ne manjka čuvstvu in ukusa za krasoto umetno, zakaj se v naših  bogoslovskih učiliščih  umetnost  boljše ne čisla. Koliko prilik, pa tudi koliko nuj imajo naši dušo pastirji o cerkvenih stavbah kaj določeveti ali sami kaj zidati. Brez vse vednosti pak o tem,  kar je cerkovna umetnost  do  zdaj  že storila,   ni mogoče   le vrat ali enega okna na cerkvi spodobno popraviti, kanio li no vih cerkev postavljati I   Neobhodno potrebno je,  da s za cerkovno umetnost  v naših slovenskih semeniščih dobri učitelji postavljajo, ki so se kje dalje v tej umetnosti kaj naučili j  za nančna sredstva pa bi se moralo vsakako in precej skrbeti, X.
Dopisi.
M   o v. Is geriike okolico. 10. nov. [Ijbv. dop. (Slovenci pa stara grška basen o Tantalu dr.   Lav ri č   in   nekaj   iz  Življenja grofa C o r o n i n a.) Mi Slovenci smo res „unicum" na svetu ter še sedaj v dobi narodnosti in napredka se nas sili da bi ostali med vsemi narodnostimi „unicum" do sod njega dne.   Že čez   20 let napenjamo vso žile, v po slednjih treh letih smo zahtevali — kakor bomo še — zbrani v   16 taborih in v ogromnem številu, v sejah političnih društev in deželnih zborih ničesa drugega kot to, kar nam po božji in človeški pravici sliši in ravno isto, kar bi nam vsled osnovnih državnih postav že sam ob sebi za nas dosihmal  no blago — ampak zloglasni § 19 dati moral.   Vsi   razlogi prava in pravice, logik in človečnosti se pri dotičnih organih, ki imajo dolžnost izvrševati od  našega vladarja razglašeno  in slovesno zagotovljeno ravnopravnost, prezirajo, da se le pri starem „šlendrijanu" ostane. Da, da, ravnopravnost, ustavnost v oziru našega, še vedno , kljubu novi uri, zasužnjenega narodu, kakšno protislovje in strašna „ironija," s ktero se nam naravnost v oči bije.   Kaj bi nek rekli in počeli Nemci in naši „Ijubeznjivi" laški sosedje, ako bi  mi enkrat srečno do   zaželjenega federalističnega provstrojonja sedajne  pogubouosne dualistične Avstrije dospevši, prezirali  njih  narodna prava, kakor nam jih sedaj oni, ter jim k  enako mero vračali, s ktero nam oni sedaj merijo?   Po tolikih  različnih vladnih eksperimentih in pri tolikanj različnih narodnostih, ktero obsega AvBtrija, se  bo morala  vlada slednjič vendar le prepričati, da, ker z absolutismom ni šlo, z dualismom, ki je za  nas Slovane absolutizem  v drugem prerano-ženem natisu, ne bo Šlo, da pravim, ostane le šo tretja mogoča državna oblika, in ta je federalizem, obstoječi v djanskem  razvitji ravnopravnosti   vseh narodnosti. Res, da so v severni federalistični Ameriki druge raz-
mere, ali to nič ne de ;   mi vidimo tam velike in mogočne severno ameriške zjedinjene države *), ki obsegajo mnoge narodnosti in veroizpovedanj  in  vendar se nobeni narodnosti in nobeni veri sila in krivica ne godi, ker jih krepki in življenje vdihajoči  federalizem čvrsto sklepa ter jih v vseh  strukah znanosti in blagostanja mogočne dela, tako, da služijo vsemu svetu v izgled ter so dandenašnji  v vsacem oziru  velevlast prvega reda. Enaka je v  mali   federalistični  Švici. Premišljevaje, kakšno je denašnje stanje in vživanje ravnopravnosti pri nas Slovencih, našel sera , da smo dosihmal le v tem z drugimi ravnopravni, da plačujemo enake — ako ne še veče —  davke , v denarji in krvi (v vojakih). Pa kmali  bi bil skoro nehote drugam zabredel, nego sem bil v začetku mislil.   —   Moja namora je bila v kratkem ono grško  basen o Tantalu Slovencem v spomin poklicati, ker smo mi onemu v sedajni dobi enaki. Tantalu smo mi menda v tem in tako-le podobni: Kakor je moral on od bogov obsojen žejen vsred jezera stati in lačen  pri  lepih jabolkih, taka je tudi z nami. Kakor se je namreč žejnemu Tantalu jezero vselej, ko je hotel iz njega piti, brž umaknilo,  in se jabelka, ko je po njih segnoti in jesti hotel, od njega oddalile; tako stojimo tudi mi pred in vsred 19. §., kteri se, ko-likorkrat koli  hočemo po  njem segnoti in njegov sad vživati, od nas oddaljuje in nam „figo" kaže. Naj se mi kdo predrzne tajiti,  da temu  ni  tako , jaz ga hočem precej na  „facturn"  spominjati, ki se je, kakor je že Narodov" dopisnik iz Gorice sporočil,  nedavno v seji dež. odbora dogodil.   Ko so dr. Lavrič  in njegova to-var.sa namestnika, dr. Žigon in Doljak tirjali, da naj se tudi višjim uradnijam zraven taljanskih dopisov tudi slovenske, — se ve da le v slovenskih zadevah — pošiljajo, so naši Ijubeznjivi laški sosedje odborniki podpirani od dež. glavarja grofa   Coroniua naša pravična zahtevanja ovrgli, tako da so rajše videli vrlega Lavriča in njegova tovariša iz odbora izstopiti,   kot pa nam v oziru  19 §.  pravični  biti.   Takih  ilustracija za nas Slovence razvpitemu § 19, najdeš, dragi čitatelj po vsih kotih raztrgane Slovenije v vsacem času in pogostoma, o kterih nam kdaj pa kdaj „SIov. Nar."  poročuje. Ko bi pa hteli vse take ilustracijo razvpitega §. v .Slov. Nar." navajati,  bi  ne imel Vaš list dovolj predalov in prostora ; imeti bi  morali posebni organ za to, ki naj bi se imenoval nalašč  „Ilustracije k § 19"; list za raztrguno Slovenijo. —
Vedenje g. dež. gavarja grofa Coronina v omenjeni seji, je nas goriške Slovence, poznavše ga popred kot pravičnega, naravnost iznenadila in osupnila. Zarad tega je prišla ona zadeva tudi pri seji „Soče" 3. t. m. na dnevni red, kjer so nazoči udje dr. Lavriča in tovarišev možko in nesebično obnašanje in njih izstop iz dež. odbora enog'asuo odobrili, kakor menim, da bodo vsi njegovi volilci in goriški Slovenci; kajti druge poti ni bilo , po kteri bi se bila mogla čast iu veljava slovenskega naroda na Goriškem ohraniti. Tudi pravični Lahi v Gorici, ki žele z nami v miru in zarad žalostnega izida one seje ne-imel priliko od mnogih meščanov naših slovenskih žilah se pretaka le , ne pa „plava krv", kakor si je nekdaj naša aristokracija in birokracija domišljevala ter zarad tega se morda z nami tako ravna, kot nekdaj na Grškem z Heloti in s Parias v Ameriki. Bog si ga vedi, kdaj pridemo do tega, da dosežemo tudi v djanji zvrševanje 19. § ? Popred pa bi že prišli, ako bi bili vsi slovenski poslanci tako pogumni, nesebični in neustrašljivi, kakor je naš vrli dr. Lavrič, ki se je rajše, kot sebi nedoslodeu biti in čast in veljavo slovenskega naroda kompromitirati, 1200 for. letne plače odpovedal.   Tedaj slava mu I
Omenjeni naš dež. glavar grof Coroniui je, kar še ni morda vsem čitateljem „Slov. Nar." znano, edini sin bivšega hrvaškega bana in podmaršala gr. Coronina (1859—60 L), ki je poslednji dal kot naslednik slavnega bana Jelačiča ,  umrlega  20. maja 1859, (ravno v dan
§) Zjedinjene države severo-ameriške merijo tedaj po odstopu rusko Amerike več kot 1&0.000 it. milj. in so dandanašnji zložene iz 26 samostalnih držav (ljudovlad) in iz 8 pokra-
slogi živeti, so bili voljni, kakor sem slišati. Da, da, po „gmaj rudeča krv"
jin ali teritorij, prebivalcev je sedaj dt 40 miljonov.
Pi«.
nesrečne bitve pri Mootebellu med Avstrijanci in Francozi) 1860 1. v Zagrebu narodno čitalnico zatvoriti, Ćeš, da se tam zarote kujejo.   Zarad tega in drugega proti-hrtaškega vedenja je starega gr.  Coronina banovanje brzo Hrvatom omrzelo,  posebno pa mladeži, ter kmalu se je po Hrvaškem in Zagrebu razlegal klic: "nećemo lurlaoa za  bana."   Sicer je dober  človek, kakor vsa njegova družina , ki je dobrega verskega čuta in obnašanja.   Njegov edini sin , naš sedanji dež. glavar ima 35—38 let; on se je i/učil pravoslovja, ter vsled očetove volje in želje je oblekel  tudi on  vojaško suknjo, kar ga pa ni neki ravno mnogo veselilo, ter je pri vsem tem, kar  ni težko  razumeti,  avansiral do polkovnika pri   oklepnikih   (kirasirjih).    Za   banovanja Bvojega očeta mu je služil  v Zagrebu kot pobočnik.   Po bitvi pri Sadovi (3. jul. 1866) je bil v nevarnosti od Prusov ubit ali zajet biti, konja so pod njem ustrelili; on pa je vendarle  srečno   peto odnesel.   Njegov oče exbanus ^ima 12.000 for. penzije) je bil o času bitve pri Sadovi zarad svojega edinega sinu v velikem strahu iu skrbi, — ker ni  bil dolgo o njem nič slišati — sel neki sam ga   na    Češko   iskat,   ter   ga   je   tudi    našel. Po nesrečni vojski ga je vzel iz vojaštva na dom, in da jo to ložje dosegel, se je sin pokojnine odrekel. Od tehnial ni več uniforme oblekel.   Mi Slovenci smo sn v svoji nadi  nad  našim dež. glavarjem zlo goljufali,   ter mu omenjeno  obnašanje  proti g. Lavriču ne mor>ino odpustiti,  dokler  se  nam v zadevi ravnopravnosti zado ščenje ne da.   Naj se gleda popraviti,  kar se je v na glici ali neprimišljenosti storilo,  kajti kdor krivici prostor daje, naj ne upa, da bode pri nas Slovencih zaupanje žel.   Kdor veter seje, bo nevihto žel!
Is Trata, 15. nov. (Izv. dop.)   Veled najvišega|'jev»nji Francozom sklepa  20. oktobra t. 1. ima vlada  pri nas  napraviti se ne čuje. Pruski višerazredno realko z nemškim učnim   jezikom.   Vlada opirati, pa zastonj sama bo iz državne blagajnice plačevala vse stroške od n' pričelo.
ustavoverne tožbe proti sedanjemu ministerstvu v obliki, Jdice, tako da te m moral na zadnje dolg spoznati, kakoršno smo  že dostokrat boljšo brali v uvodnih čluuih|akoravno uisem bil po mojem računu nič  dolžan, raje
dunajskih listov, a nikjer nobene ustvarjajoče raieli, nikjer ne zaznamovane poti, po kteri bi mogla država vi tistih nevarnosti, ktere si ustavoverneži mala jo. Centra-1
kakor še enkrat v Trst hoditi, in po nepotrebnem de-t rosi n    Taka je tedaj ravnopravnost, tako se spol-nuje §. 19.  Zakaj bi me ne bil neki tisti sodnik sodil,
l isti ena stranka si obeta,  da mora  ta adresa pokopati I kteri je slovenski znal, zakaj me je oni sodil, kteri ni
ministerstvo že zarad tegu, da bode pod novim mini-sterstvom mogoče voliti delegacije, kajti — tako vsaj pravi N. fr. IV — čakati z volitvami v delegacije bi bila kažnjiva lahkomiselnost: „Mi moramo perotnim korakom naprej, da nas ne najdejo nepripravljenih nevihta, ki vsem očem jnsua že stoji na obnebji (orijentalako vprašanje). Zdaj še omecavati bi bil nepopravljiv zločin proti Avstriji." — Seveda ko bi držav oprav nn opozicija imela naštevati ministerske grehe, ne bila bi njih vrsta; manjša
Stara  „Presse"  si daje iz Prage telegrafirati, da
se mora reven ume, in ne ve,
v Ljubljani na-20. t. m. (a ne
mene, in ne jaz njega zastopil, da kmet v pogodbo podati, ker laški ne kaj sc govori i u piše."
i (Dramatično društvo) pravi svojo 5. predstavo v nedeljo kakor je bilo zadnjič po zmoti naznanjeno 17. t. m.) to je ravno pred sejmom. Predstavljala se bode prvikrat zanimiva opereta „Skrivnost ljubezni" in poleg nje še dve manjši igri, nova burka „Živa mrliča" in dobro znana in priljubljena veseloigra »Pot skozi okno", v kterej nastopi prvikrat na oder nova
drža v o prav na opozicija državnega zbora ne bode|moč v nalogi markizo d' Esparre. Igre so prav srečno zapustila dunajske lesenjače, češ da Cehom na ljubav ne moro zanemarjati svojih lastnih koristi. Radovedni •mo od teh gospodov zvedeti, ktere so tiste koristi, ki jih bodo s svojim posedanjem pred škotskimi duri priborili svojim volilcem , deželam in narodom. Mislimo, da bi bila dolžnost teb gospodov , ka bi to svojim vo-ilcem tudi na vsa usta povedali in se ne skrivali, kakor j društvo da bi jih pekla slaba vest.
Med ustavo ve v u o stranko je nastal razpor in Rechbauerjanci ter Giskra- Herbstovci se pulijo med seboj po časopisji. Povod temu razporu je, ker skrajna levica pri volitvi v adresni odbor ni hotela svojih glasov dati pemskim poslancem.
Z bojišča denes ni nič novega,  celo o nada toliko  ugodno  bitke pri Orleansu listi si prizadevajo generala Tanna Tudi streljanje na Pariz  se še Pruska pošilja svojo deželno  brambo na
mastne ravnateljeve plače do najmanjšega cveka, ki ga Francosko in je zaukazala, da se mora ustanoviti 7
bodo v peči skurili.
Italijani se nad to določeno napravo silno jezijo Že državna gimnazija jim je hud trn v peti,  ker se njej nemški podučuje ; tem bolj jih jo pri sedanjih Prus kili zmagah vznemirila določena realna šola.   Sprva so po vsej pravici v panitalijanskem dnevniku „Cittadinu"
novih baterij trdnjavskega topniČarstva. V kratkom bode torej vse prusko moštvo na Francoskem.
Na Angležkem delajo priprave , da Turški vsaj tinancijelno na pomoč pridejo, ko bi kaj tacega trebalo zarad ruske odpovedi. Na Dunaji in v Carigradu čakajo, kaj poreče Angležka, ki se zdaj nekoliko
izbrano in gotovo se bodo dobro zabavali posebno tisti unanji domoljubi, kteri utegnejo priti pri tej priliki v Ljubljano po svojih opravilih. Prihodnja predstava bode potem 26. t. m., to je v saboto. Kaj se bo takrat igralo, naznanimo pozneje. Ako bi prišlo ob priliki občnega zbora Matico več uuanjih udov v Ljubljano, namerava tudi isti dan napraviti predstavo, to bi bilo namreč v četrtek 1. decembra.
* (Slovanski komite)  v Petrogadu je objavil poročilo o svojem delovanji od junija 1869 do
unija 1870. Iz tega se razvidi, kako blagovoljno podpira vsestransko slovansko reč. Med letom se je izdalo nad 9000 rubljev za razne namene, na primer 50O rub. za češki spis o Husu, 1050 rub. za slovanske učilnice, 500 rub. za rusinsko gledališče v Lvovu, 300 rub. za lnžičko-srbski časopis i. t. d. V blagajnici je ostalo še 14.000 rubljev — in vendar ima društvo samo 300 udov.
* (Notarske službe), „Wien. Abdp." na-znanja, da jo minister pravosodja imenoval penzijoni-ranega magistratnega svetnika v Ljubljani, g. Luka Svetca, zdaj državnega poslanca na Dunaji, za c. k. notarja v Idriji. Znano je, da je slaviti bivši poslanec Schindler tisti dan, ko je pod Schmerlingovim ministerstvu dobil notarijatsko službo, govoril prvi ostri opozi-
vlado obirali zarad nje pristranosti.   V Trstu živi, je 1 jezi proti Ruski.   Diplomati se tolažijo, da se snidelcijonnlni govor proti Schmerlingu.   Upajmo,  da enaka
poudarjal omenjeni laški list, jako malo Nemcev, drugi stanovalci bo ali Italijani ali Slovenci.   Za Italijane in Slovence vlada nič ne potrosi iz državne blagajnice, za peščico Nemcev pa pri vsakej priliki ustanovlja drage naprave. In davke po večem le prvi v blagajnico znašajo Ta prepir med vladno nemško stranko (Triester Zeitung) pa italijansko se vname  pri zadnej seji (4. t m.) mostnega svotovalstva med  vladnim zastopnikom dvor. svet. Jennyom, pa mestnimi odborniki. Štirje od borniki (med njimi tudi za okolico izvoljeni dr. Nakič) so vladi zarad ustanovljene  nemške  realke hudo za pleča segali.   Jenny se kot pravi nepripravljenec zagovarja. Med drugim omeni: Ker mestno sve tova 1-stvo z mestnimi  dohodki le zaltalijnne in italijanske šole  skrbi, za tukaj biva
konferencija ali kongres. V tem svojo igro že vnaprej dobila.
slučaji bi Ruska bila
Hazii« stvari.
—ič. (V mariborski Čitalnici) soje pevski zbor osnoval. Pevske vajo bodo vsaki torek in petek ob osmih večer. Do sedaj jo že lepo število samih iz urjenih pevcev pristopilo, in sploh še se nove pevske moči oglašujejo, ktere se petja udeležiti hočejo. Pevski zbor si hode prizadeval, pri vsaki veselici z novimi, najboljšimi slovanskimi pesmi pred občinstvo stopiti. Na dejati se je tedaj, ako dobra volja ne bo popustila,
služba napravi tudi enak utis na našega Svetca. — Dosedanji sodnijski pristav v Kranji g. Heinrich Heyne je imenovan za c. k. notarja v Crnomlji, s pristavkom, da mora tudi v Metliko hoditi na uradne dnove.
(G. Schonwetter v Celji) hoče zarad davkarskih zadev na Vranjskem vrednika „Slov. Naroda" tožiti pred tiskovno sodnijo. Tako vsaj so uradna usta pripovedovala in raznašala po Vranjskem. Ako so ta uradna usta to zato govorila, da bi s to govorico motila uradna preiskavanja proti davkarskemu uradu, potem je dolžnost gosp. Schbnvvetterja, da on nasproti stopi lažnjivi govorici; ako je pa g. Schon-vretter res kaj enacega Žugal našemu vredniku, mora ostati mož beseda.   Preiskavanje na Vranjskem se itak
najboljšega vspeha,  in v narodno  društvo bode s tem I jako mlačno in površno vrši in še le sodnijsko obrav-
joče Nemce pa nič ne stori, je bila vlada prišlo novo življenje. Mi mislimo, da nikdo ne bo opu-prisiljena nemško realko na svoje stroške stil čem preje pristopiti, kdor količkaj pevsko zraož-ustanoviti. Dobro g. dvorni svetovalec! Vlada ve, nosti in narodnega duba v sobi čuti. Uljudno so tedaj da Italijani tudi za tržaške Slovence nič ne store; teh vsi vabljeni, ktori se udeležiti hočejo, da že v prihodnje
je 7 do Škrat toliko v mestu kot je Nemcev. Vlada naj tudi za nas potrebne šole preskrbi. Odborniki, slovenske okolice! ali hote molčali? Nakič oglasite se za do mačine I
Politični rii/gUMl.
pevske vaje pridejo, ker se je petje žo začelo
* (Iz Notranjskega) nam piše ondoten kmečk posestnik : „Ko sem imel pred majhnim časom v Trstu na tribunalu (mestni sodniji) pravdo i nekim Tržačonom, pridem v pisarno pred sodnika, kteri je bil Slovenec, podam mu tožbo, ktera je bila v laškem, meni nerazumljivom jeziku narejena, in ga prosim, da bi me zaslišal, toda on pošlje mene in mojega nasprot-B 0119 t jo v Beroliu poslnl neko poinii jajočo notolnika k drugemu sodniku, kteri ni znal ne besedico slovenske. Jaz ga ponižno in v strahu poprosim, da bi mi tožbo po slovenski prečital, ker jaz laški ne umom. Kaj mi odgovori: „Koše šiV io knpiši niente krajnolin." Jaz so podam v strahu zopet nazaj k onemu, ki je umel slovenski, toda on me zavrne i besedami : „Saj imate pri onom sodniku opraviti, no pri meni, če pa laški ne umete, pa si poiščite enega besednika (dohtarja)
v francoskih zadevah. V berolinu so stvar slabo spre jeli in Beustu precej srdito odgovorili , da on v teh stvareh nima uičesa utikati, marveč naj so briga za svojo hišo. Po tem takem bi prusko - avstrijsko prijateljstvo nc bilo še tako gotovo, kakor si to žele naši velikonemci.
Adresni odbor gospos ko zbornice je izdelal svojo adreBso.   V njej ne nahajamo nič novoga, Btare
navanjo pred porotniki dalo bi nam priliko razkriti vranjsko davkarsko uradovanje vse in celo. Torej le pogumno! Morebiti g. Schiinvvetterju še kaj hujega spoštujemo kakor kak — nos od namestnije.
11 (Razpisana služba.) Na mariborski priprav nišnici je razpisana služba glavnega učitelja za geografijo, zgodovino in nemški jezik. Na prosilce, ki bi utegnili dokazati, da so sposobni ob enem podučo-vati tudi iz matematičnih in naravoslovskih predmetov, in ki bi bili zmožni še slovenskega jezika, bode se v prvi vrsti oziralo. Dohodki te službe so določeni po po državni postavi 14. maja 1869.
* i „ 11 rvatska Danic a") je ime akademičnega društva hrvaških študentov na graškem vseučilišči. Društvo ima samo znanstvene namene in jo svoje delovanje nedavno začelo. V svoji prvi seji se je volil sledeči odbor: stud. phil. Plohel-Hadvigov, predsednik; stud. med. K. Vipavec, tajnik; namestnika: stud. jur. Dornik in stud. med. Bencan. Taka društva so gotovo vesela znamenja, samo da ne moremo prav razumevati,
Obravnava je bila vsa laška, jaz nisem zastopil bese..kako da ne bi mogli  vsi južni Slovani, kar jih je na
graškem vseučilišči v enem društvu skupno dosezati svoje gotovo blage namene. Ne cepimo se še sami, ampak bližajmo se in složimo!
* (Rojanska Čitalnica)  napravi 20. t. m.
rilo in sklepalo o raznih zadevali, ktere le občni zbor rešavati sme. Odbor.
* (V r a n j s k a narodna čitalnica) bo 20. t. in.  obhajala  slavni spomin  dr.  Franceta Prc-
bosedo z deklaraacijami, petjem in tombolo. Uljudno širna. Da se ta svečanost kolikor mogoče dostojno in vabimo vse ude in rodoljube. Dne 27. t. m. bo palslovesno vrši, je tudi „odsele za podučljivo prednašanjett vsled obče želje udov občni z b o r, kjer se bo govo- [sklenil sledeči načrt besede:   1) govor v spomin Pre-
sirnov, 2) znanstveni govor „o vojski", 3) deklamacije, navzmes 4) petje in 4) godba. — Uljudno se k tej svečanosti vabijo čitalničarji, pa tudi naj seboj pripeljejo druge poštene ljudi, zunanje nečitalničarje.
J. D. Budna, načelnik odseka.
Cenejše kakor prato zlato,
pa lepše in elegantnejše je od  prof. Rheinn iznajdeni žlahtni metal
S£jT Rheinovo zlato, c==g>&
ktero   se edino
s a ni o   izdeluje   v fabrikah
Iz tega novega metala, Rheinovo zlato imenovanega, izdelani kine nepotreben dela pravi kinč, ker ta novi fabrikat glede barvo in oblike nič ne zaostaja za pravim, pri tem pa velja le '/« del, kar se pri pravem kinči računi samo za njegovo izdelovanje Se strokovnjake naš kinč lahko moti, tako natanko je ponarejen. (°0
KoravdaBt kine, od pravega ne razločljiv, zapestnik in nhani f. 1.50, ovratni kinu f. 1.20, veča rešta koravtl t*. 3, velik zapastnik z uhani f. '2.50.
Granatov kinč: 1 zapestnik 50 kr., veči 80 kr., uhani 50 kr., veči 80 kr.
£P9"" Cela garnitura iz Rheinovega zlatu, zapestnik, uhani z granatovim ali koravdastim kinćem, ali bfOS tega BS ba8en9ko ceno 40 kr.
Najnovejii kinči!
Moderno, lepo, ceno, kako» pravo zlato, nikdar no otemni, motljivo ponarejeno kamenje, krasena emaile 1 Zapestniki, fino po kr.: 40, liO, 80, i'. 1. Uhani, fino po kr.: 50, 80, f.: 1.
„      najfineji po f.: 1.50, '2, 2.50. Cele garniture, zapestniki in uhani 80 kr., t'.:  1.20, 1.60,
najfini, f.: 2, 2.50, 8. 3.50, 4, 5. Narokvica, fino po kr.: 50, 80, f. 1;  najtineji po t.: 1.50, 2, 2, 3.50.
Ogrljaj, najfineji po kr. DO, i'. 1.20, 1.50. Medalijoni, fini po kr. 20, 40, 00;   najfineji  po kr. 80, f. 1, 1.50.
Glavniki z Rheinovim zlatom oplatičeni, kr. 80, f. I, 1.50, 2, 3.
Prstani s ponarejenim žlahtnim kamenjem, kr. 30, 40, 50, G0, 80, f. 1.
Urne verige, krasne, za gospodo  kratke, kr. 50, HO, f. I, 1.50, 2.
Urne vrige, take, za gospe, f. 1.00,
„      „      dolge, venecjanskega lica, f. 1.40, 1.80, 2.
Naprsne igle za gospode,  kr. 20, 40, 60, 80. Predsrajčno gumbe kr. 10, 15, 20, 30. Zapestniške gumbe, kr. 20, 30, 40, fiO, 80. Zavratniške gumbe, kr. 5, 10.
Cele garniture gumb, jako fino, elegantno, kr. 50, 80, f. 1. Malosti za k uri, krasno sestavljeno, kr. 08, 30, f. 1. jJ9^" ltiegerjevi prstani, pravo srebro, emajlirano in dobro pozlačeno z udolbljenim napisom: „Nedejmo se!" potem „Sokolski1' prstani, ravno tako ■ vpisom: ,,Na z dar!" samo f. 1.
13 lot. punc. srebrna urna veriga, v ogni pozlačena, kratka,
8 t 50 kr., 4 f., dolga f. ii, 7. 18 lotni sreberni medalijoni, v opnji pozlačeni, pun sirani,
t 2.50, 8.
Vedno   dušeč   kinč,   iz indijskega zelišča, ki vedno ohrani svoj  naravni kiuč in je vsakako neprecenljiv in obče priljubljen.    Ako dama ž njim stopi v sobo, napolni jo vso z vonjavo. Zapestnik 50 kr. do f. 1, 1.20., 1.50. Uhani, 80 kr. do f. 1, 1.20, 1.50. Ogrljaj, kr. 00, 80 do F. t, 1.50, 2, 2.60. Narokvica, kr. 40, 60, 80 do f. 1, 1.50.
JfccjET* Tudi malo premožen človek lahko je b sreber-nine ! Najlepše, najprikladnejšo darilo in vse garantiramo.
£j^~ Noži in vilici.' \/. kineškega srebra, angleška klinju 90 kr., žlica G0 kr., žličica 30 kr.
K tu i  • 0 not I j o vilicami in 6 žlicami, izborno, krasno darilo samo t*. 191 I
Izključljiva last in zaloga slovanske kupcTjske hiše
Ustnica opravnlfitva.
Gosp. Martin Kolenko : Se zgodi po Vaši volji. — G. F. A. v Mengšu: Plačate še za 3 mesece, tedaj gld. 2.60. — Gosp. Ferdinand Del h u n j a, prosimo natančneje adrese, vsaj pošto. Gosp. A. K. v Ter-žiču: Do konca leta še plačate gold. 1.40. — Sploh pa vabimo vse zaostale n a r o č u i k e p r a v uljudno, da nam dolžno naročnino brž pošljejo.
Dunajska borsa 14. novembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   .   55 H 30 kr.
London...........124 „  25 „
Kreditne akcije........245 „ — 9
Srebro...........122 „ 50 m
Napol........... 10 „    1 „
Lepo okoreninjene, enoletne
trsne sadeže
I WurzelrebenJ.
Sipon ali malnik (weisser Mosler)..... 18.000
Erjavina (rother Portugieser)........ 6.000
Žlahnina (weisser Gutedel) ......... 3.000
oddum iz svojo trsnico :  1000 po 12 gold. dobro okovarjene, v Poljčane (Poltschach) postavljene.
I>r». «J. Voši\jal£.,
(2) v Š m a rji. (Siidbahn, St. Georgen.)
na Dunaji,   verlangeite Kiirntnorstrassc, Nr. 57, Karntnerring Nr. 2.
Na prodaj
iz prosto roke so: več hiš v Mariborskem mestu in predmestjih, ki neso obilne obresti, dva vinograda, voč travnikov in dve veliki  kmetiji.   Več o
tem se zve pri gospodu
Ignacij-ii Sollak-n v Mariboru,
ki tudi posreduje pri kupovanji in prodajanji deželnih pridelkov. (i)
(7)
Papirji, obiskalnioe, pečati in druge pisne priprave,
najbolje blago p» sledeči preniski ceni.
Geslo kupčije :   Tudi za malo denarja se lahko kupi dobro blago.
Francoski papir za pisma
v ktero so zastonj vtisne vsako ime,   črke in krone.
100 listov osmike, fini, beli   . gld. — kr. 45
100     „     angl. rebrastega ali
tiniranega......„   — n
100 listov   rebrastega  v vseh
barvah.......r   — »78
100 liBtov četvorke,  lini, beli    „   --•  „ 85
100     „ „ angl. re-
brast in linirau .   .    «     I   „ —
100 listov, zavitkov, osmerke,
beli........„   —  ~ 50
100 listov, zavitkov> osmerke,
rebr. močan ps.pir ...    „   —   « 50
100 listov, zavitkesv, pisanih rebrastih......„
100 listov,   zavitkov, znotraj
ostekljenih......„ „ 60
100 listov, zavitkov, za četvorko, rebr. močan  papir .   —   ,» 81
OJi!^* Dve lepi črki s krono v običnim I m t-
votisku veljati na 100  liBtih 30 kr., za 10(
zavitkov 30 kr.
100 obiskalnic
na dvojno  lakiranem  papirji, najfineji kani-notisk, najnovejšo }jismcnke, 1 gl., ravno tako, fineje, s č.rnim tiskom 50 k
Jeklena  p o r o s a
itegulalor-peresa za vsako roko in papir, 12 peres........kr. 24.
12 ungležkih, najboljših 12 vrst . . „10 12 docentov (1 karton) omenjenih vrst ,, 80 12       „        Aluminium-pereB, proti rji
zavarovani.........„ ao
1 ducent kavčukastih peres,  po svoji-
izvrstnih..........„10
I ducent svinčnikov, dobrih, kr. 10, 16, 25, :15, 45.
I ducent peresnih ročajev, kr. 10, 15, 25 SO. Jako sprotni so novi m asi uski svinčniki: ni jih treba ostriti, tudi se ne lomijo, 1 svinčnik v les vdelan 10 kr, v kost 15 kr., 1 sviuč. u peresnim ročajem in nožem 00 kr., 1 kapsula s tekočino za 3 mesece 10 kr., 1 kos union-radir-gunii za svinec in tinto ,'> kr. S&F' Najlepšo izrezani pečati s krušno pisavo. 1. pečat z 2 črkama h finim držalom 60 kr., krona velja 80 kr., cela imena po ceni.
i»aP- Preše za visoko iztisne u i tisk z imenom lepo delane f. 2.80, 3.50.
B tam p i lij 0   b   kositarjovo škatljo, mastjo in šuetom 4 f. 50.
iaV~ Najnovejši; s t a m p i 1 i j o s a m o o m a-
knlnicu napravijo 1000 iztisov, ako se mašina samo  enkrat   namoči , najprikladneje za
pisarne in m ado, 1 6 f. 50.
šk. z. uajlinijem izrezom
Jj^T" Nepokončljive elastične tablice za računanje po 5, 10, 15, 'Jq kr.
Najlepše karte za god in gratu-lacije, krasno izdelane po 5, 10, 15 kr., posebno lepe z vedno dišečo blazinico po 20, 80, 40, 50 kr.
"St^T" Pisno mapo majhne, osinome brez oprave u zaporico 1. 1.20, 1.50, 1.80. Take z vso opravo po f. 2., 2.50. Zunaj in znotraj umetno izdelane po f 3.50, 4, 4.50. V veliki četvorki brez oprave po f. 1.80, 2.50, z vso pisno opravo po f. 8, il.50, 4, Umetno izdelane po f. 4.50, 6, 5.50. jfG~" Pečatne marko za pisma, ktere bo zarad svoje prirodnosti , cene in varnega zapiranja bolje, nego oblati in vosek, najlepše delo z vsakojako firmo, grbom, imenom, mo-nogramom, 500 mark po gld. 1.20, 1000 mark gld. 1.80.
Papeterije. Lepo oskrbljen navoj, napolnjen z raznimi krasnimi papirji po 25, 35, 50, 00, 80 k., gld- 1-
ijay~ Praktično dober kup darilo je uova pisna garnitura iz vlitega bronsa, sestav-
I ročen Bvinčnik, 1 škatlica za netilo, 1 obrisalo, 1 obešalo za kinč ali uro. Vse prav krasno izdelano iu velja samo 8 gld.
Najbolje črtavno orodje. 1 škatlica 80 kr., gld. 1,  1.20, 1.50;  1 škatlica popolna  gld.  1.80, 2.50, 3.   1 črtavnik 30 kr., 1 cirkelj, majhen, 80 kr., velik 40 kr.
Globusi po 50, 80 hr., gl. 1, 1.50, 2, 8.
Škatlice s tušom, napolnjene z najlepšimi medenimi barvami po kr. 30, 50, 80, gld. 1, 1.50, 2.
Listnice
lepe po kr. 10, 15, 20, v UBnji kr. 25, 85, 50.
Najfineji pečatni vosek z vonjavo, rudeč po kr. 8, 10, izvvsten v raauih barvah po 10 kr.
Novo iznajden tintni prah, kteremu je (roba samo vode primešati, da Be dobi najbolja leskeča tinta; skatljica po 20 kr.
Izgledi za navadno iu k a I i -grafične vaje v pisanji dobri za uoi-teljo in učence. 1 sešit male oblike z 12 pis. kartami velja 10 kr., 1 sešit velike oblike ■ 30 krasnimi pisavami 05 kr. — Izgledi hitro naučiti so risanja,  najnovejša metoda, za za-
:.. „___' «■'»-« r ■ 'ali.
Ijena iz 10 kosov. 1 tintnik, 1 peresni roč-! četnike iu diletante v različni i zbirki l sešit nik, 1 peza, 2 pisna Bvečnika,  1 termometer,' 10, 15, 25 kr.
Dobiva se tako dobro blago edino na Dunaj pri  A, J?rie«lm»ii-u, Praterstrasse Nr. 26.
TTdatalj j o vrednik Anton TomiU-
baatniki: Dr. Jote Vouojak in drugi.
Tiskar Kduard Janschlti