Naročnina listu: — Celo leto . . Mesečno. , . K 10 — . 5— , 2-50 . 1— luna] Avstrije:—- Celo leto . . a 15-— #»samezne številke ■«. 10 vinarjev. — Inserat! ali oznanila se računajo po 12 vin od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih vdih — popust — „Straža“ izhaja v po* deljek in petek popoldne Rokopisi se ne vračajo tfrcdnliivo in upravnifttvo : Maribor allea. S. — Telefon St. 113. I Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo, j Z uredništvom se more govoriš vsak dan od 11.—12. nre dopoldne. Braševo zopet naše. Tudi Oderkellen naš. — Rumimi se umikajo na celi sedmograški fronti. — Na Krasu zopet silno artilerijsko obstreljevanje. — Ofenzivni sunki na Tirolskem odbiti, — Na ruskem bojišču nič posebnega. — Nemški Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 8. oktobra. Uradno »e razglaša: R® »umsko bojišče. Avstro-ogrske m nemško čete so včeraj zvečer vidrle v Braševo ('Kronstadt). Druge kolone so zavzele dolino reke A lute vzhodno od gorovja Geisterwald. Ogrski taizarji-Črnovojniki so zasedli S z e k e-1 y. - U d v a jr- ti e 1 v (:0,derk(e}leii). Tudi v J n r j e v s k e m g o r o v j u se sovražnik umika pred avstro-ogrskimi četami eerie rala pl. Arz. Roško bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. Hudo obstreljevanje naših postojank na K r a-Ški gorski planoti se je vnovič priželo. Obstreljevanje je s polno silo trajalo včeraj celi dan. Južno od N o ve v a s i je opoldne poskušala sovjražna inf arterija prodirati v skupinah: na,š ar- tilerijski ogenj jo je vrgel nazaj. Na fronti doline F l e i m s se je nahajal zlasti odsek G a r d i n a 1 — Cold o s e v trajnem sovražnem ognju. Močan ponočni napad proti tem višinam je bil krvavo o d b i t. Balkansko belišče. Položaj je nespremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršal. Ifajnovejše nemške uradno poročilo. Berolin, 8. oktobra. Francosko bojišče. Skupina prestolonaslednika R u p erta: Nov angleško-francoski poizkus med Ancro in Sommo, predreti nemško črto, se je izjalovil. Trajni razvoj sovražnega artilerijskega ognja v zadnjih dneh nam to potrjuje. V žilavi vstrajnosti in težkem boju je armada generala pl. Belova ogromni sunek — mnogokrat v ročnem metežu ali s protinapadom — v celoti odbila. Sovražnik je vdrl v vas Le Sars in v dele naših postojank severovzhodno od kraja Lesboeuf, kakor tudi med krajem Morval in gozdom St. Pierre Vaast. Južno od reke Somme so se francoski napadalni poizkusi na obeh straneh kraja VornandoVillers pred nemškimi črtami v zatvornem ognju udušili. Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov, Sedinograško bojišče. Rumimi se na celi vzhodni fronti umikajo. Zavezniške Čete so si izsilile izhod iz Geiste r-gozda. v dolino rek© Alute in v pokrajno Burcev; v. svežem prodiranju so vrgle sovražnika dalje nazaj. Mesto Braševo je zavzeto. • podmorski čoln y Ameriki. Balkansko bojišče:. Skupina maršala Mackensen a: Na fronti nobenih dogodkov. Naši zrakoplovni oddelki so napadli z bombami železniške naprave severozahodno od Bukarešte. Maeedonsko bojišče. Na mnogih mestih med jezerom Prespa in Vardarjem živahni artilerijski boji. Na obeh straneh železnice Bitolj- - Fiorina so bili posamezni sovražni sunki odbiti. Noy četverosporazumov ultimat Grčiji. Iz Aten se poroča: Dne 5. oktobra je izročil četverosporaznm grški vladi nov ultimat, v katerem zahteva, da grška vlada ustavi zbira®je četverosporazumu sovražnih rezervistov. Da se grški kralj ukloni novi četvero-sporazumovi zahtevi, je izkrcal čete v vseh grških pristaniščih. Grčija mobilizira. iz Aten se poroča: Kralj Konstantin je izdal povelje, ki določa, da so vpoklicani pod orožje letniki 1877 do 1883, oproš-čenci, ki so oer umazano koristolovstvo, kojih kva-rljivi izrastki se očito pojavljajo v vseh stanovih in v vseh krogih; končno boj zoper malodušnost in nezadovoljnost, ki je vsled dolgo trajajoče vojske in gospodarskih o-težkoč kot strupena rosa legla na. sveže klijočo vojno setev. Letošnja trgatev m razvoj vinskih cen* (Izviren dopis iz Slovenskih goric.) 2e čriček prepeva, Ne more več spat, : V, trgatev relevja, Spet pojdemo brat. peh z rizlingom nas tudi ne sme premotiti, da bi od- j slej sadili to to vrsto. V. manj toplih letih: bode zopet žlahfcnina in silvapec boljše uspel. Soditi po uspehih v, posameznih krajih, bo 1 e-t o s vina gotovo v s sa j za e n-o 'četrtino manj, kot lansko leto. Ker so stare vinske zaloge malodane popolnoma izčrpane, bo bodoči razvoj cen, posebno v poletni dobi 1917, sigurno za vinogradnike prav ugoden. Vinska kupčija. Kako veselo se je razlegala ta narodna pesem prejšnja leta po naših vinorodnih Slovenskih golicah! Srečni časi so bili to. In še srečnejše so se takrat čutili ljudje v lepih slovenskih krajih. Pokanje topičev je odmevalo od hriba do hriba,- glas veselo pevajočih trgačev pa se je razlegal tje čez hrib in plan. In danes? Ne pokanje topičev, ne glas veselih narodnih pesmi ne razglaša najveselejših dni slovenskega vinogradnika: dni trgatve. Pretekli teden je bila trgatev povečini končana. Le gosposki vinogradi so Še tupatam neobrani. Kaka je letošnja letina. V krajih, kjer ne - raste vino, so gotovo radovedni, kaka je bila letošnja trgatev na Slovenskem Štajerskem. Splošno srednja. Vina bo v primeri z drugimi leti manj, glede kakovosti pa letošnji mošt prekaša lanskega. V kolikor je mogel naš dopisnik, ki je pretekli teden spadal mejd tiste srečne ljudi, ki so bili na trgatvi, poizvedeti, je imel letošnji vinski mošt sledeče množine sladkorja: V ljutomerskih, ormoških, pekerskih, kamniških in najboljših slovenje-goriških legah 17—19% (traminec, burgundec, ru-landec in slične žlahtne vrste izjemoma tudi 20%), v srednjih legah 15—17% in v slabih legah 13—15%, (izredno slabo grozdje in izabela 12—13%. Kisline ima letošnji mošt manj kot lanski; lahMio rečemo, bo letošnje vino lanskega 'dokaj prekašalo. Zanimivo je, kako so se letos skazale posamezne vrste trt. Najboljše je letos brezdvomno uspel rizling. Dočim je druga leta, n. pr. leta 1914 in 1915 zelo trpel vsled plesnobe in grozdne peronospore, je bil letos med vsemi trtnimi vrstami najbolj zdrav in najbolj bogato obložen. Tudi dozorel je izborno. Silvanec je tudi dober, le gniloba in oidi-um sta ga, ponekod, posebno v peščenih legah, močno zdelala. Kjer pa je grozdje zdravo, bo dal izborno kapljico. P o š i p (moslovina) je skoro med vsemi vrstami grozdja letos najslabši. Oidinm in grozdna peronospora sta mu uničila v vseh legah grozdje od 50 do 90%. Z 1 a h t ,n i n, a, je uspela srednje dobro. Več je trpela na raznih boleznih, posebno n® grozdni peronospori bela in muškatna žlahtnina, 'dočim se je rdeča žlahtnina dobro držala. Grozdja, pa je žlahtnina letos razmeroma malo nastavila. Traminec, r u 1 a n 'd e c„ v e 111 i n e c in enake vrste so nastavile mnogo manj grozdja, kakor rizling. Druge vrste trt, n. pr. muškat, renski rizling itd,, so bile zelo slabe, Muskat je bil uničen po raznih boleznih do 90%, Letos se zopet vidi, kako dobro je, če vinogradnik v svojem vinogradu ne nasadi samo ene ali po dveh vrst, ampak vsaj štiri do pet. Eno leto obrodi ta, drugo leto pa druga vrsta. Letošnji izborni us- Včeraj (dne 5, oktobra) sem vprašal starega slovenskega vinograjdnika, iz Svečine: „Vi očka, po com pa Vi letos vinski mošt prodajate? Ali ste kaj zadovoljni s cenami?“ — „Ej, tako, tako! Pet polovil jakov mošta sem prodal po 80 krajcarjev (1 K 60). A kaj mi to pomaga, ko pa moram drugo, icar rabim, desetkrat dražje plačati kot pred nekaterimi leti. Poprejšnja leta, ko sem prodajal vino po 40 vinarjev 1 liter, mi je več ostalo kot sedaj. Pravi dobiček od našega vina imajo gotovi vinski trgovci. Pomislite le: Lanski vinski mošt sem prodal vinotržcu po 80 vin. liter, vinotržec ga pa prodaja sedaj p,o 2 K do 2 K 40 v..“ Res je tako! Kar se tiče vinske cene, sem izvedel, da je merodajna gornja cena ne samo v neposredni mariborski okolici, ampak tudi po Slovenskih goricah: v Jarenini, Št. 'Jakobu, Svečini, 'Sv. Kungoti. Enako je baje tudi v Ormoških in Ljutomerskih goricah in v okolici Radgone. Kako je v Halozah, na Bizeljskem, v Konjicah in drugod, nisem mogel izvedeti. Vinotržci v Cmureku so skušali nakupovati vino po 10 vinarjev za stopinjo sladkorja, tako da bi mošt, ki tehta 16%', stal 1 K 60 v. A le malokateri vinogradnik je tako prodal, ampak letos se vino trži povečini vse le počez, kar je tudi bolj ugodno, ker so moštne tehtnice zelo raznolike in se mošt že čez nekaj 'dni po prešanju navadno močno „stere“, to je: izgubi svojo prvotno slajo. Iz zanesljivega vira vem, da so letos nekateri veletržci z vinom dobili okrog 10 vagonov sladkorja za „zboljšanje“ vinskega mošta, 9 vagonov sladkorja pa je šlo v druge kraje. Vinogradniki, ki bi tudi re bili sladkor za sladkanje „podberineKi in slabejših vrst ter za napravo domače pijače (petijota), pa so dobili ali nič, ali pa le malenkostne množine. Po našem mnenju to ni prav. Naj bi se skušalo pomagati pred vsem do naprednega kletarstva vinogradnikom samim, a ne samo vinotržcem. Trgovina z vinom nese zadnja leta gotovim ljudem tisočake. Naj bi se skušali naši ljudje v tem oziru vsa] nekoliko osamosvojiti. Vinogradnike, ki so prosili za sladkor, a se jim je prošnja odbila.; prosimo, da nam naznanijo, zakaj se jim ni dalo sladkorja. s —t. Romunsko bojišče. Proti Rumenom zmagujemo. Na črti od Oršo-ve do Brašovega so vrgli naši Rumuue daleč nazaj na/ obmejno gorovje. Dne 7. oktobra so naše čete v-korakale v mesto Braševo (Kronstadt) in Szekely-Udvarhely (Oderkellen). Cel jugovzhodni kos Sedmo-graške od Vulkanskega gorovja do Braševega je o- OSTEM* Cerkvenopevski preporod. Dovolite, g. urednik, k zgoraj označenem predmetu tudi podpisanemu kratko besedico. Dotaknil bi se rad zlasti vprašanja, kajco uvesti zopet občno cerkveno petje in katere mašne pesmi bi bile primerne za ljudsko, t. j. splošno cerkveno petje. Kar se tiče prvega vprašanja, glede načina, kako uvrsti to petje v cerkev, bi bila po mojem mnenju stvar taka-le : V vsakem kraju se nahaja več ali manj starejših. za petje vnetih ljudi, ki hranijo v spominu še marsikatero starinsko nabožno pesem. Saj je bilo pred kakimi 30 leti, t. j. pred uredbo oecilijanskega petja, zlasti na Štajerskem splošno ljudsko petje v cerkvi v navadi, 'Teli starih ljudi se naj organist oklene in naj zapisuje primerne pesmi. Besedilo teh pesem se nahaja zvečine v, Hergorem „Vencu“, glede melodije pa naj razsodi organist sam, je-li glede na značaj vredna in sposobna, da se uvede v cerkev. Okroglih in trivialnih kajpada ni uvajati v hišo božjo, Na to naj vadi organist dotično pesem z nekaterimi mlajšimi pevkami, oziroma pevci, in prihodnjo nedeljo naj zazveni nanovo priučena stara pesem na koru iz ust organistovlh, spremljana z orgijami, njegovi pevci, stoječi spodaj v ladji cerkve, jo naj poprimejo in u-verjen naj bode,‘da se pridruži temu „Ijudskopevs-kemu zboru“ vedno večje število pevajočih vernikov. Saj je splošno ljudsko petje vseh župljanov — starili in mladih — v cerkvi nekak ideal cerkvenega petja na deželi, ki (da govorim z besedami določbe lav. sinode 1883) „nrav posebno blaži srca ter v obilni meri zbuja čustva vere, ljubezni in kesaj, če se pobožni glasovi domala vseh zbranih kakor iz enega. grla in srca vzdigujejo kvišku k sedežu milosti m božjega usmiljenja.“* Kar se tiče drugega vprašanja, katere pesmi se naj pojo, bi bil odgovor: Take pesmi se naj pojo, ki se strinjajo, kakor že zgoraj omenjeno, v vsakem oziru, t. j. glede na besedilo in napev, z vzvišenim namenom svete glasbe, O tem bo razsojala, kakor do sedaj, cerkvena oblast, ki podeli zbirkam običajni: „Imprimatur.“ Do sedaj imamo Slovenci za ljudsko-cerkveno pebe te-le pesemske zbirke: 1. F. S. Špindler, Ljudska pesmarica, 2, Dr. J. Somrefc „Kvišku srca!“ in 3, „Nabožne ljudske pesmi“ I. in IL, ki jih je izdal pisec teh vrstic. Glede starih ali kakor jih nazivliemo Slomšekovih blagoslovnih pesmi, ki jih imam v rokopisu že za tisk pripravljene, govorim na drugem mestu današnje „Stražine“ številke, v „Književnem naznanilu.“ Končno še omenim, da more v povzdigo narodnega, cerkvenega petja tudi ljudska šola mnogo storiti, ako se drži natanko predpisov glede gojitve nabožne pesmi. Za gojitev petja v šoli namreč ni predpisana samo posvetna, marveč tudi nabožna pesem. Potom šole, oziroma mladine, se zanese lepa nabožna pesem potem tudi v cerkev, a-ko si gresta učitelj in organist v tem oziru na roko. Še nekaj ! Da podpisanca in drugih ljubiteljev občnocerkvenega petja, nikdo krivo ne razume, bodi na tem mestu povedano, da nismo proti umetnemu petju v cerkvi, nikakor ne. Naj le zvene dobro iz-vežbani zbori v hiši božji, kjer najde primerno izšolan pevovodja zadostno število glasov — toda naše verno ljudstvo, zlasti na, deželi, se oklepa gesla: „Prepevaj Gospodu vsa zemlja!“ Zato je neovrgljiva, resnica, da je bodočnost cerkvene glasbe pri nas v nrav ozki zvezi z narodnim duhom. Anton Kosi, Središče. * Glej: „Mat. Štrakl, obrednik za organiste, stran 189. čiščen sovražnika. Tudi v Jurjevskem gorovju (na našem levem krilu) se sovražnik umika, V Dobru čl so Rumuni in Rusi dne 5. oktobra napadali naše postojanke na črti Karabaču—AVnča-ča—Der reli, Zadnje dni nič novega. Rumunski prehod čez Donavo pri Rakovem se je ponesrečil. Druga ruznunska armada tudi tepena. Po porazu, prve rumunske armade pri Sibinju in prelazu Cer venti veža se je levo krilo druge rumunske armade pred našimi in nemškimi četajmi v dolini reke Alute preko mesta Fo.garaš umaknilo za dolino reke Sinka, ki se steka v Aiuto, ter je zavzelo utrjene postojanke na zahodnih obronkih Geis-terwalda, ki zapira pot proti Praševu Naše čete so te rumunske oddelke napadle ter premagale ter jim odvzele 28 poljskih topov, 2 težka topova in 13 in-lanterijskih topov, zajele pa so 2 častnika in 220 vojakov, Središče druge rumunske armade, ki je držalo črto Fogaraš—Keresdur, je' bilo v bitkah pri Repsu in Krihalmi tepeno in vrženo nazaj preko A-lute in Homoronda, ki se južnovzhodno od Repsa steka v Aiuto, ter je izgubilo 2 častnika in 202 moža kot vjetnike. Desno krilo je stalo zahodno od Para;-da ter je držalo cesto MagylaroS—Parajd;, bilo je napadeno in tepeno* Tudi v jurjevem gorovju so Romuni bili poraženi. Pri Libanlalvi, severno-vzhodno od mesta Maroš-Vasarhely, ob pritoku reke Maroš, so namreč avstrijsko-nemške čete dne 5, oktobra v-novič porazile Rumune, zavzele kraj Libianfalvo, odbile vse rumunske^ napade dalje proti jugu pri Boe-keeskopfu ter so ob obeh straneh ceste 'Magyaroš— Parajld zavzele postojanko, katero so izgubile v bojili dne 3, oktobra. Sovražnik se umika proti vzhodu. Vjetih je nad 200 Rumunov. Nov rumunski vrhovni poveljnik. V kratkem času, odkar je Rumuni j d, posegla v svetovno vojsko, je že imela dva vrhovna armadna poveljnika. Sedaj poročajo iz Pariza, do. je rumunski kralj imenoval generala, Bazile Zottu za vrhovnega poveljnika vseli romunskih armad. Bukarešta — veliko pogorišče. j Berolinski list „Tägliche Rundschau“ piše: Ne preteče noči, da bi avstrijska letala ne priplula nad Bukarešto in metala bombe na mesto, Bukarešta gori na vseh koncih in krajih. Celi mestni deli. so eno samo veliko pogorišče. Roško bojišče. Med Narajovko in Zloto Lipo in južnovzhodno od mesta Brzezo.ni so pričeli Rusi dne 5. oktobra napadati zopet z veliko silo. Na tem prostoru bi sovražnik rad prebil našo fronto. Vsi tozadevni poizkusi so se mu ponesrečili. Tudi na črti med železnicama iz Brodyja in Zborova v Lvov so se boji oživeli V Voliniji in v Karpatih večinoma mir. Smotrnost v rastlinstvu« Prof. Fr. Pengov. (Dalje.) Kot gotovo lahko smatramo, da tvori temelj sporazumevanju- med protoplast!, kakor tudi prehranjevanju, rasti in členkovanju rastlinskemu, ki so posledica omenjenega sporazuma gibanje najmanjših delcev v protoplazmi, atomov, privlažnost in odbijanje, nihanje in premikanje atomov in iz njih obstoječih molekulov, vsa ta gibanja pa da so rezultat sil, pred vsem težnosti, svetlobe in toplote, A skušnja uči, da povzročata težnost in svetloba, četudi u-Činkujeta pod enakimi pogoji na živo protoplazmo, v te: vendarle različne učinke; talko se godi n. pr. pri korenskem vratu rastlin. Rast se vrši tukaj v dveh diametralno nasprotnih smereh in dočim hrepeni deblo navzgor proti solncu, se pogreza korenina v zemljo proti čremu Hadu, Iz samega zakona gravitacije, ki obvladuje vso (tudi organsko) snov, teženja korenine po središču zemlje ne moreš razločiti, ker se vendar deblo, ki se vobče tudi klanja temu zakonu, do neke meje ustavlja mehaničnemu uplivu gravitacije. Tukaj se že kažejo prvi sledovi neke višje svobode, po kateri dviga človek svoje roke kvišku in hiti orel kljub teži svojega telesa nasproti zlatemu solncu, dočim sledi anorganska, tvar ali tudi morivo organsko telo vedno in povsod le težnosti brez najmanjše reakcije proti njej. Iz tega izprevidiš, da delujejo sile pač, toda tudi samo izpodbuja/joge, ne pa s silo in nujo, Malo in dosti pa niso samo vnanje, naravne sile oni činitelji, M določujejo obliko. Značilno za delovanje težnosti in svetlobe je tudi to, da se pokažejo očividna gibanja ranogokrr* na. takih delih rastline, ki so primeroma daleč proč od onega dela, ki je bil neposredno prizadet. Tega si ne moremo tolmačiti drugače, kakor da se prevaja dojem, ki Ruski navali v Volinlii. Pri zadnji ruski ofenzivi v Voliniji je bila arti-ieri stična priprava Rusov popolnoma, drugačna, kakor v poprejšnjih ruskih ofenzivah in je tudi dalje časa trajala, kakor vse poprejšnje ruske ofenzive. Na avstrijsko-nemške čete so Rusi izstrelili 1% milijona granat. Tudi ni bil ogenj ruskih topov strogo določen na posamezne dele naših postojank, ampak je bil enakomerno namerjen na celo našo fronto. Ta ruski artilerijski ogenj so podpirali močni oddelki metalcev min. Pekel ob Sommi- menda ne more biti hujši, kakor je bil zadnji ruski artilerijski ogenj v Voliniji. Italijansko bojišče. Italijani so pričeli na 'Krasu in na-vzhodnem delu južne Tirolske z novimi srditimi napadi. Vojni poročevalci pravijo, da je to pričetek) osme italijanske ofenzive. Francija je poslala, v Italijo veliko število novih velikanskih topov, iz česar se sklepa, da ho italijanski artilerijski ogenj na naše postojanke na Goriškem tokrat posebno hud. Tr vt ii>ora ' pasti. Iz Curiha se poroča: Veliko it ali j ajn s kih listov očita Cadorni, da se je za zadnjo ofenzivo-* ki ni prinesla Italiji nobenih uspehov, veliko premalo pripravil, V odločilnem tre-notku je baje odrekla artilerija, ker ji je zmanjkalo municije. Kaj sličnega se ne sme več pripetiti. Za prihodnjo ofenzivo se naj bolj skrbno pripravi in še naj zlasti artileriji posveti vso svojo pozornost, — kajti geslo italijanske armade naj bo: Tokrat mora Trst pasti ! Novi. italijanski topovi. Na Kraški visoki planoti se vrši ogromna artilerijska bitka. Novi dalekosežni topovi že dalje časa ojačujejo težko italijansko artilerijo. Ti topovi so narejeni na Francoskem. Italijanska artilerija je bila že doslej silno močna, novi topovi pa so že prej v kraški bitki, v kateri je italijanska poraba mum cije znašala poldrugi milijon strelov, omogočili sovražniku, da je izpremenil svoj način obstreljevanja. Doslej je razdelil ogenj iz svojih težkih kalibrov v bobnajočem ognju na postojanke same in v trenotku, ko je infanterija začela napadati, na one kraje in pota za postojankami, kjer je slutil zbrane ali kor: kajoče rezerve. V kraški bitki ta dvojni ogenj ni bil več ostro točen, marveč bobnajoči ogenj je bil preložen počasi nazaj, nad postojankami samimi se je iz premeni! v ogenj metalcev min. Predno pa sta dei vala bobnajoči ogenj in metalec min, 80 Že zet streljati tudi najnovejši najtežji topovi sovražnika ir sicer so streljali kolikor mogoče globoko v prostor za fronto. Hoteli so namreč zadeti bivališča naših poveljstev, da jih tako osamijo od čet in onemogočijo vodstvo bitke. Čeprav se je sovražni artileriji včasih posrečilo, da je pretrgala telefonske jn brzojavu-napeljave, vendar ni mogla zredčiti zvez med vodstvom in\najsprednejšo črto» zakaj mislilo se je tudi na take slučaje in se ukrenilo vse potrebno proti i-ialijanskim nameram. Italija še potrebuje 34 milijona mož. Italijanska vlada je odredila po vsej Italiji zopet naknadna prebiranja letnikov 1876 do 1881. 'List je mi povod gibanju skozi protoplasmatične nitke od atoma, do atoma, od jedra do jedra.. Največja naravna zastavica pa je, da se vrši to- alkimistično in molekularno gibanje v isti rastlini vselej prilagođeno danim potrebam, tako da prevzame in izvrši izmed .-sosednjih protoplastov rastlinske zadruge vsak ravno ono opravilo, ki celokupnosti največ koristi in da napravlja celotni efekt' dela vtis enotnega vodstva«, vtis smotrnega delovanja po nekem natančnem načrtu, Ta smotrnost nas vodi z nujnostjo do duha, ki misli, računa, kombinira, izključuje pa vsako možnost samo golega slučaja. Ako priznaš smotrnost — In kje najdeš odkritosrčnega naravoslovca, ki bi resno tajil smrtnost v notranjem, ustroju rastffijaie! — potem moraš nehote priznati tudi duhovni temeljni vzrok njegov in le najhuiša nedoslednost in slepota sc more temu upirati. Ce iščeš tega duha v materiji (snovi) sami in ga ž njo istovetiš, kakor delajo ma-terijalisti, je ravno tako logično, kakor če iščeš urarja v uri sami. Kdor tako ravna, taji evidentna toči vicina) dejstva brez vsakega pametnega vzroka. Človek, ki tako ravna, je znanstven monstrum (spaček) in se prostovoljno upira očitni resnici. Kdor ne priznava n et vari ioga principa- ki deluje v materiji, nad tistim se maščuje logika s tem, da ga tira v — najhujše praznoversfvo, ki si ga moreš misliti: verovati mora, da ustvarja nezavedna materijalna, sila bitja, iz katerih jasno odseva smotern načrt! (Dalje prih.) „Tribuna“ piše, da potrebuje Italija še 34 milijona ! mož* Macedonsko bojišče. Na macedonskem bojišču so napravile četvero-s po raz umove čete- dne 0. oktobra več močnih sunkov zahodno od železnice Bitolj ; Fiorina, ki so pa bili odbiti. Med jezerom Prespa, in reko Vardar hudi artilerijski boji. Angleško vojno brodovje je dne G. o-ktobra obstreljevalo bolgarsko obrežno mesto Dede-agač v Egejskem morju. Italijani zasedli Ergeri in Delvinon. Iz Aten se poroča, da je oddelek italijanskih čet zasedel Ergeri (Argyrokastro). Zopet drug italijanski, oddelek so pa izkrcale angleške ladje pri 'S. Quaranta ter je isti zasedel Delvinon. V obeh slučajih so se grške čete iz teh krajev takoj prostovoljno umaknile. ' Ruske čete v bojih pri Fiorini. List „ Temps“ poroča, da so se bojev pri Fiorini udeležile v prav odlični meri tudi ruske čete. Cireiia* Grško ministrstvo Kaloeeropulos j-e, kot smo že poročali, odstopilo. Kralju Konfštatntinu se še vedno m posrečilo sestaviti novega ministrstva. Vsi vplivnejši grški državniki, kot Demitrikópulos, Diaman-dedis in Venizelosov pristaš Tatsos so odklonili sestavo novega ministrstva. Kralj bo baje ponudil sestavo novega-; ministrstva SOletnemu generalu Vasso-su. Poročila iz Aten pravijo, da se je kralj pogajal tudi z Venizelosom glede sestave ministrstva, a Venizelos je pa odklonil vse tozadevne ponudbe. Kot sedež nove vlade od Grčije odpadlega ozemlja je Ve-, nizelos proglasil otok Samos. Cetverosporazum je izročil Grčiji nov ultimat, v katerem zahteva, da kralj prepove zbiranje četverosporazumu sovražnih rezervistov, Da podpre to zahtevo s silo, je zasedel vsa grška pristanišča in izkrcal čete. Zmede v Grčiji so dosegle vrhunec. Grčija v denarnih stiskah. Iz Aten se poroča: Velike težave dela grški vladi finančni položaj, Vlada ne more dobiti potrebnega denarja, s katerim bi krila stroške uprave. V septembru so znašali izdatki 80.000 funtov, v državnih blagajnah pa se je nahajalo komaj 20.000 funtov, — Zadnji dogodki so državne prejemke še bolj omejili. Kralj Konstantin se pogaja z Venizelosom. Iz Londona se poroča: Nek dopisnik javlja iz Kaneje, da je bil Veni-zelos od osebnosti, ki je nastopala kot pooblaščenec kralja Konstantina, vprašan, ali bi bil pripravljen, prevzeti prejdsedništvo novega, kabineta, ki bi napovedal Bolgarom vojno, drugič ali bi se zadovoljil s tem, da bi bila njegova strainka v takem kabinetu zastopana z 1 ali 2 članoma in tretjič, ali bi tak ,ka-binet tudi potem podpiral, če-bi v, njem ne bil niti sam niti kak član njegove stranke. Venizelos je odgovoril, da. je pripravljen brezpogojno podpirati ministrstvo, ki bi hotelo Bolgarom napovedati vojno Dopisnik nadaljuje: Kakor stojijo sedaj stvari na Grškem, je mogoče grški narod zediniti le tedaj, čz se kralj in Venizelos popolnoma pobotata. Merodajni Venizelosisti ne verjamejo, da pomeni nov korak atenske vlade obrat k boljšemu. Dopisnik je v-prašal Venizelosa, kako sodi on. Venizelos je odgovoril; Ako ima kralj resno vol.,o, naj to pokaže s tem, da odredi takojšnjo mobilizacijo. Kadar se bo to zgodilo, potem, je Čas poklicati Venizelosa ter mu naročiti, da sestavi nov kabinet. Sr Grèiji proglašeno obsedno stanje. Listu „Itale“ se poroča iz Aten, da je proglašeno čez vso Grčijo obsedno stanje. Cetverosporazum je odredil cenzuro za pisma po vsej Grčiji. Francosko bojišče. Na francoskem bojišču se še vedno nadaljuje ofenziva angleško-francoskih armad med rekama Allere in Somme. Dne 6, oktobra so pa začeli Angleži napadati z veliko silo nemške postojanke tudi na severnem bregu reke Ancre. Jz zbiranja številnih angleških čet v sverno-zahodni Flandriji pri mestu Y-pern se sklepa, da nameravajo Angleži tudi na tem prostoru napadati nemške postojanke. Grom in peklo ob Sommi. Listu „Daily Nfews“ se poroča s fronta oo reki Sonimi : Na najskrajnejšem levem krilu je boj naših čet najtežavnejši. Ako proderejo čez prve nasipe, se pa vselej pojavijo iz podzemeljskih _ postojank nevarne strojne puške in nemška artilerija strelja iz postojank, ki so deloma utrjene z velikimi železnimi ploščami. Zlasti.Guendecourt je bil skrajno močno utrjen. Angleži so imeli tukaj težke izgube, zlasti polki iz Leieestra. Cez 1000 topov je uporablja! sovražnik proti naši fronti in najmanj toliko proti francoski črti. Ker smo tudi mi najmanj isto število topovi spravili v boj, se smelo trdi, da bruha vsak dan ogenj in smrt najmanj čez 4000 topov, od teh tri četrtine noč in dan. Vse je sestreljeno v grozote polno zmes lesa, kamenja in drugih razbitin. Od časa do časa bruha kar istočasno okrog 1000 topov in ta ogenj salv, kakor se ga imenuje, traja navadno 30—40 minut. Na vsako tako salvo sledi navadno za hip mir. To je pa znamenje za naskok iufanterije. Toda v istem hipu otvorijo Nemci naglo streljanje in kmalu nato je . videti, kako frčijo v zrak glave naših vojakov. Načeli fronti leži gost dim, skozi katerega prodirajo samo bliski in ognjeni žarki raz pokajočih se granat in blisk iz topovskih žrel. Popolnoma nemogoče je, natančneje opisati tak prizor. Anglija sp bo vojskovala do konca. Iz Londona se poroča: Načelnik angleškega generalnega štaba, Robertson, se je na nekem zborovanju v Lincolnu dne 4. oktobra izjavil sledeče: Ura še ni napočila. 'Mo- ramo biti pripravljeni na dolgo trajajočo vojsko, koje koiiec se še ne more določiti. Naše geslo je: Boj dto konca. Anglija je vpeljala splošno vojno dolžnost in treba jo bo tudi vdejstviti. Mnogo smo že storili, in mislim, da bomo v stanu storiti še več. Robimo sedaj več moštva. Potrebujemo slehernega moža, Katerega se le more pogrešati. Naloga vlade je, da se ravna po tem. izgube Angležev, List „Daily Telegraph“ poroča o angleških izgubah : Meseca julija 7071 častnikov, 52,001 mož, ; seca avgusta 4(i93 častnikov, 123.097 mož; meseca septembra 5403 častnike, 113.780 mož; skupaj 17.107 častnikov in 288.878 mož. Nova angleška milijonska armada. Angleška vojna uprava namerava vpoklicati vse oproščene vojake, postaviti zopet 1,000.000 mož, ter jih izvežbati do junija 1917. Francoske šole zadaj za fronto. V francoskih krajih zadaj za fronto, kojih prebivalstvo še dosedaj ni moralo zbežati, se nadaljuje šolski pouk, čeprav ga je vojska seveda precej iz-premenila). Tako je v kraju Bethune združen poduk za dečke in deklice v enem poslopju. Učitelji in učiteljice tega nevarnega kraja — v Bethune je namreč že padlo več kakor 3000 granat — opravljajo tu svojo učiteljsko službo prostovoljno in so se zavezali, da bodo to storili tudi za časa najhujšega obstreljevanja, dočim je v takem slučaju učencem dano na prosto, se li hočejo udeležiti pouka ali ne, V krajih Bethune, Arras, Soissons in Pont-a-Mousson se je šolarjem čisto natančno zabičalo, kaj morajo storiti v slučaju nujne nevarnosti. Vsak otrok ima na prostoru pred seboj električno svetilko in ve, da mora na določeno znamenje zbežati takoj v klet. Nato se, ako je potrebno, razdeljujejo krinke za kritje obraza proti plinu, o čemer so otroci natančno poučeni vsled rednih vaj, in v kleti, tesno skupaj stisnjeni, čakajo učenci, dokler ni zrak tam zunaj zopet nekoliko „manj debel.“ Ce količkaj gre, se s poukom nadaljuje tudi pod zemljo. Dočim se v ogroženih francoskih mestih šolski otroci samo o gotovih prilikah udeležujejo šolskega pouka v kleteh, se to redno dogaja v Reimsu, kjer se nahajajo redne „šole v Mete h,“ Ker je v mesecu oktobru leta 1Ö14 bil vsled vojnih dogodkov pričetek šolskega pouka onemogočen, je neka iznajdljiva francoska glavica prišla na misel, na.j bi se za šolski pouk opremilo kleti, v katerih so shranjevali šampanjec. Prostora je bilo v teh kletih dosti, kajti te kleti so široke do Id m, dolge pa po več kilometrov, visoke so pa povprečno 334 m. Tudi niso preveč vlažne, za zrak pa skrbijo odprtine ali okna, ki se nahajajo v določenih razdaljah, drugo od druge. Seveda, prijazne solnčne svetlobe ne more nadomestiti električna razsvetljava, a Francozi so spravili v kleti zelene rastline, na stene pa razobesili podobe francoskih generalov. Razred ločijo od razreda visoke lesene skrinje in veliki sodi, ki segajo do stropa. Ena taka šola v kleti je na pr. oddaljena komaj 1800 m od prvih francoskih ^strelskih jarkov. Na napol votlo gromenje topov, ki spremlja šolski pouk, se je že vse, staro in mlado, pri-vaidilo. Angleški pritisk na nepristranske države. Iz Kodanja se poroča: Listi prinašajo na vidnih mestih poročilo iz Londona, da je izročila angleška vlada gotovim nepristranskim državam noto, M zahtevat, da se podmorskim čolnom v bodoče v nevtralnih vodah odtegne vsako varstvo mednarodnega prava. Angleži pa imajo v mislih seveda nemške podvodnike. Srbija izgubila 1 milijon ljudi. List „Nouvelliste de Lyon“ javlja dne 5. t. m. iz Krfa; Po uradnih podatkih je izgubila Srbija v sedanji vojski nad en milijon ljudi; torej celo četrtino svojega prebivalstva. Politične vesti. Gosposka zbornica za; sklicanje drž. zbora in delegacij, Dne 6, t. m, so imele vse tri stranke gosposke zbornice več ur trajajoče posvetovanje, na katerem so se soglasno izrekle za takojšnje sklicanje parlamenta in delegacij. Poroča se, da je bil pred nekaj dnevi zastopnik gosposke zbornice v, tej stvari že pri ministrskem predsedniku grofu Btiirgkhu, ki pa je sklicanje parlamenta odklonil in se postavil na stališče, da ni načelnik parlamentarne vlade in mu torej popolnoma zadostuje zaupanje krone. Konferenca socialnih demokratov četverospo-razumovih držav. Kakor javlja list „Humanit©“, se je stalni odbor francoske socialnodemokratske stranka bavil z vprašanjem sklicanja konference socialnih demokratov četverosporazumovih držav in sklenil, če izjavijo inozemske sekcije, da še strinjajo, da se bo vršila konferenca meseca januarja. Kongres francoskih socialnih demokratov, na katerem n a.j bi se vršilo posvetoVanje! o dnevnem redu novega kongresa, je bil določen na dne 24. decembra ih naslednje dni, . : ' ■ ' r Prepovedan list. Milanski kardinal nadškof Ferrari je v posebnem pastirskem listu dne 29. septembra zavoljo sramotenja vere prepovedal vojhohuj-skaški list ..Popolo d’Italia.“ Novi japonski ministrski predsednik. Kakor poroča list „Journal“, je general grof Terauchi imenovan za japonskega ministrskega predsednika- Tedfiwit« n«vice, Duhovniške vesti. Za kn.-šk. konzistorijaine svetnike so imenovani prečastiti gospodje kanoniki: dr « Ivan Tomažič, Rudolf Janežič in Alojzij Arzenšek ter prečastiti g. arhidijakon v Konjicah Franc Hrastelj. — Dne 4. t. m. je umrl nagle smrti č. g. Anton Kolar, župnik v St. liju pri Velenju, Pogreb je bil dne 6. oktobra. Rajni je bil rojen dne 16. jan. 1863 pri Št. Jerneju pri Ločah in dne 25. jul. 1890 v mašnika posvečen. Imel je srčno napako, katera mu je sedaj tako naglo utrgala nit življenja. Bil ie pobožen duhovnik, plemenit človek in zvest prijatnu. Svetila mu večna luč! Proti hujskanju šolskih otrok k narod ne,uu sovraštvu je napisal šolski vodja Scharrelmann toplo besedo, ki jej pritrja gotovo vsak blag človek. Piše: „Gotovo je otrok nagnjen k temu, da obožuje junake in da v vsakem zložincu vidi samega vraga. A to prihaja le od tega, ker se srce otroka lahko razvnemlje v ljubezni in sovraštvu in ker mu vendar ne dostaje zrelosti sodbe, tako, da ne more izpozna-vati, kako tesno sta spojena v vsakem človeku dobro, in zlo. Ali, če bi to otroško nagnenje in slabost hoteli izvajati iz kakega zavestnega hotenja, bi bilo temeljito zgrešeno. Reči bi morali marveč nasprotno: Ravno zato, ker je otrok tako lahko nagnjen, da to, kar ljubi, stavlja v zlat okvar in da naše nasprotnike vidi črnotemne, naj bi bili očetje, matere in učitelji tem previdneji, da sodbo otroka vodijo in naj ne bi ga Še poidkrepljali v tem priljubljenem mu slikanju v svitlo in v črno, V resnici le otežujemo bodočim rodovom iznebitev tega nahujskanega sovraštva proti našim sovražnikom. Kako težko bo trgovcu, tovarnarju, umetniku, učenjaku, po petih ali 'desetih letih stopiti zopet v zveze z deželami, ki bi naš hotele danes uničiti in proti katerim bi se hotelo danes ògor-čati mladino! In vend a,r se bodo morale vse tiste ni- Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.* K, ki jih je pretrgala vojna, enkrat zopet na novo spojiti. In staršem in učiteljem je danes bolj kakor kda,j v sveto dolžnost, da se ßpominjajo stalnega reka iz sv. pisma,: „Ljubite svoje sovražnike: Blagoslavljajte njih, ki vas preklinjajo; storite dobro tistim, ki vas sovražijo ; molite za tiste, ki vas žalijo in pa preganjajo!“ Kolikor je na nas, moramo Čuvati mladino pred vsemi prenagljenimi sodbami in obsodbami ! Dajte, da storimo vse, da bodo globlje gledali in da se nauče pravičneje ceniti prijatelja in sovražnika, To je in ostane najsvetejša dolžnost vzgojevate-Ija! Zastrupljeno čustvovanje v naši mladini bi bilo za narod za stoletja v; naprej v največjo škodo, ki nam jo ie mogla prinesti vojna . . Kap je zadela predsednika ogrske državne z-bornice Pavla pl. Beöthy, ki je sedaj v vojaški službi v Lvovu. Za notarja v Šoštanju je imenovan notarijat-ski kandidat Jožef Hiris, ki je bil v pisarni mariborskega notarja Hansa. Iz justične službe. Za deželnega sodnega svetnika je imenovan dr, Gustav Rostok v Mariboru za Maribor, Za okrajna sodnika sta imenovana dr. J Premschak v Marenbergu za Celje in dr. Franc Bytzek v Mariboru za Maribor. Iz srednješolske službe. Naučno ministrstvo je imenovalo dosedanje suplente na c. kr. samostojnih nemško-slovensldh gimnazijskih zavodih v Gelju g. Matijo Heric, Martina Beranič in Franca Mravljak za provizorične gimnazijske učitelje. Vsi ostanejo začasno na svojem mestu. Ponovno odlikovan Mariborčan. Ponočni/k H. Verderber, sin tukajšnjega prvega državnega pravd-nika, je bil1 odlikovan z malo in veliko srebrno hrabrostim kolajno in je prišel nedavno v rusko vjetništ-vo. Sedaj je pa ;bil vnovič odlikovan s Signum lau-dis. Tudi njegov brat se je bojevajl na ruskem bojišču, kjer je padel junaške smrti za cesarja in domo vino. , Vojakom na bojišče. Poštno ravnateljstvo za Štajersko razglaša: V zadnjem času se množijo slučaji, da pošiljajo svojci vojakom na bojišče razna jedila, kot grozdje, svež sir, sirovo maslo, pecivo itd., torej predmete, ki se kaj radi pokvarijo, postanejo nezavžiitni in se morajo uničiti. Pri tem ima odpošiljat el j nepotrebne stroške, naslovljenec pa nobene koristi. Torej ne pošiljajte takih predmetov vojakom na bojišče. Nadalje je prepovedano pošiljati vojakom n a bojišče razne tekočine, kot petrolej, špirit, bencin, in nadalje vžigalice it’d t V pismih na vojake, ki so poštnine j mista in kojili toža posameznega komada ne znaša več kakor 100. gramov, ni dovoljeno. pošiljati lob'ak, čokolado, zdravila itd., marveč se smejo pošiljati samo pismena obvestila. Kolekovanje prošenj za oprostitev od črnovoj-niške službe. Finančno ravnateljstvo razglaša, da morajo biti odslej naprej kolekovane s kolekom po 1 K za vsako polo vse prošnje za oprostitev črnovojni-kov od črnovojaniške službe. Pošte sprejemajo deljene d vok ronske bankovce. Poštno ravnateljstvo za Štajersko naznanja, da bodo do preklica sprejemali poštni uradi dvekronske papirnate bankovce, raztrgane čez polovico in na 4 štiri dele in sicer brez vsakega odbitka. Gospodarske novice. Cf—...1 vwgaf -inrtr Žrmlje in domači mlini. Na posredovanje kmetskih poslancev je cesarsKi namestnik za Štajersko pooblastil okrajna glavarstva, da smejp zopet 'dati na prosto žrmlje in domače mline in sicer za slučaj, a-ko se v žrmljah in domačih mlinih zmelje le toliko moke, da ravno zadostuje za domače tekoče potrebščine in ako se teh žrmelj in domačih mlinov, vsled krajevnih razmer, zlasti pa, ako so mezdni mlini zelo oddaljeni, ne more pogrešati. To velja zlasti za slučaj, ako se melje na žrmljah in domačih mlinih koruza letošnjega pridelka, katere se ne more veliko zmleti, ker se mora sproti posušiti, .kar pa seveda v veliki množini ni mogoče. Kjer še pa obstojajo tozadevne težkoče, naj se prizadete osebe obrnejo do o-krajnega glavarstva; isto naj storijo tudi tisti: Kmeti, katerim se je odvzelo preveč žita. Nove cene za sladkor. Štajersko cesarsko namestništvo je določilo cene za sladkor pri prodaji in sicer: Doklada za sladkor pri prodaji na debelo, torej zvišanje cen, Znaša K 2.25 za 100 kg, pri prodaji na drobno pa 6.75 v za 1 kg. Temu primerno so sedaj okrajne politične oblasti izračunale cene za sladkor pri prodaji n a drobno in na debelo za posamezne kraje. Te cene stopijo v veljavo z 12. oktobrom, in morajo biti nabite po vseh prodajalnah, kjer se prodaja sladkor in na drugače običajni način. Prestopki ropier to naredbo se kaznujejo z denarno globo, do 5000 K ali z zaporom do,6 mesecev. Vinske tropine. Ker letos v prav mnogih krajin primanjkuje potrebne kriiie, naj se vse izrabljene vinske tropine obračajo za krmljenje. Po čem so letos jabolka? Trgovci na deželi plačujejo kanadske in mašančke po 60 vin. 1 kilogr., ponekod celo po 64 vin,, druge vrste pa po 50--5(5 v. šadje. za jabolčnik. stane po 30—40 v kilogram. Svarilo proti špekulaciji z zemljišči. C. i. kr. poveljnik vojne skijpirie nadvojvoda Evgen je glede Odgovorni urednik: Vekoslav Stapan. na dejanske dogodke skleni;], da stvari proti brezvestni špekulaciji z zemljišči, ki poizkuša zapeljati kmečko prebivalstvo pod napačno pretvezo k prodaji zemljišč, češ, da so zemljišča vsled vojske postala manj vrejdna. Nasproti takemu nepoštenemu postopanju naj se nastopi z vso srogostjo;; moštvo naj se pouči, da vojska vlrednosti zemlje in zemljišč ni le ne znižala, marveč da je še vedno višja, od prodaje se zato najodločnejše odsvetuje. Iz pisem ali iz vprašanj vojakov znani slučaji kake nameravane zemljiške špeculacije ali zapeljevanja na prodajo zemljišč se bodo takoj naznanili pristojnemu civilnemu sodišču in istočasno tistemu okrajnemu glavarstvu, kjer leži posestvo. Poljedelsko ministrstvo je glede na navedeno opozorilo c. in kr. poveljnika vojne skupine nadvojvode Evgena opozorilo politične deželne oblasti, da so dolžni zastopniki političnih okrajnih oblasti, ki so odjposlani v prometno komisijo zemljišč, da pozorno pazijo na take pojave in da naj v danih slučajih glasujejo proti prodaji. Namesto grozdnega in sadnega vina grozdni in sadni sok. V Nemčiji se je posebno sedaj med to veliko vojsko razvila močna struja’, ki z vsemi mogočimi sredstvi deluje na to, da bi se dosedanji način sadne uporabe za sadno vino temeljito izpremenil. Iz sadja, pa tudi iz grozdja., naj bi se potom kipenja več ne izdelalo vino, ampak kipenje naj' bi se preprečilo in sok užival v svojem naravnem stanju kot mošt. Gotovo je sicer, da se bo vsaj zaenkrat kakor dozdaj, tako tudi poslej ogromna veeinai sadnega in posebno pa grozdnega soka predelala v vino. Vendar bi pa bilo želeti, da bi dobra misel našla rodovitna tla. Tudi pri nas bi se bilo treba bolj zanimati za pripravo sadnih sokov, da bi vsaj abstinenti© imeli kako pristno in naravno pijačo. Rem© novice. Blazen vojak ua strehi. V Velikem Varadinu np Ogrskem se j© primeril razburljiv prizor: Vojak Mihajlo Kukulič je zblaznel.. Zlezel je na streho bolnice in klical : „Kje so Rusi ?“ Siromak je imel na glavi kalpak, sicer pa je bil siamo v srajci. Prihiteli so redarji, gasilci in dimnikarji, vsi, ki bi mogli pomagati, da se spravi vojaka, s strehe. Dimnikarji so končno prislonili lestve, zlezli na streho in po težkem, razburljivem lovu blaznika vjeli in ga spravili v bolnico. Največji bogataš na svetu. Že dosedaj so smatrali Rockefellerja v Ameriki, kojega premoženje se je cenilo na 6 milijard, za najbogatejšega moža na celem svetu. V teku sedanje vojske se: je njegovo premoženje še pomnožilo za eno celo tretjino. 450 srbskih volov za Dunaj. Dunajska mestna občina je kupila v Srbiji 450 pitanih volòv za prehrano dunajskega mestnega prebivalstva. Meso bodo prodajali 1 kg po 5.40 K, torej razmeroma poceni. Dopisi. Maribor. Preteklo soboto je naš mestni magistrat začel izdajati tudi karte za krompir za mestno prebivalstvo, ker se je dognalo, da so si razne osebe nakupovale v Mariboru večie množine krompirja in ga izvažale v druse kraje izven Štajerske, a v Mariboru samem je pa - delala preskrba prebivalstva s krompirjem težkoče. Karte za krompir se bodo izdajale na, slični način, kakor krušne karte. Sv. Peter pri Mariboru. Na Vinički gori je u-mrl dne 6. t. m. posestnik Matija Šnuet. Bil je naš zvest in zaveden pristaš. Celje. V tukajšnji vojaški bolnišnici je umrl pešec 87. pešpolka Jožef Petek. — Vdem Putlin. če-tovodja in sin tukajšnjega trgovca Lukeža Putah, je bil odlikovan z bronasto hrabrostim kolajno. KNJIŽEVNE NOVOSTI. Književno naznanilo. G. šolski ravnatelj Atot. Kosi iz Središča nam piše: Vsem onim prijateljem in ljubiteljem cerkvenega petja, ki me ; okrašujejo, kedaj izide moja naznanjena zbirka blagoslovniii pesmi, sporočam tem potom, da se je ogla Alo na moj poziv v časnikih sicer povoljno število naročnikov, < toda kljub temu radi tehničnih težav v tiskarnah z delom ne morem na svetlo, dokler še ne vrnejo spet redne razmere. Isto velja i za, 3. zvezek „Nabožnih ljudskih pesmi“, ki je v rokopisu dogotovljen in tudi že za tisk pripravljen — V Središču, dne 3. oktobra 1916. Anton Kosi, šolski ravnatelj. Najprimernejša knjiga za vojake. Z dovoljenjem preč. kn.-šk. lavantinskega ordinariata so izšli: „Nedeljski evangeliji s kratko naobračbo zlasti v korist krščanskim vojakom.“ Knjiga vsebuje evangelije vseh nedelj in praznikov cerkvenega leta, povrh pa še kratko razlago in naobračbo za vojaške razmere. Vojak, ki se ne more udeleževati redne službe božje,- naj seže z veseljem po tej knjižici, ki mu bo milo nadomestilo za nedeljsko prerojen je v * domačiji in blago hladilo za upa, poguma in tolažbe potrebno dušo. Knjiga obsega v mali žepni obliki 93 strani in stane 25 vin. Vojaki jo dobijo, če to želijo, tudi zastonj. Naslov za naročila je: Knezoškofijska pisarna v Mariboru. — Ravnotam še dobi tudi knjiga v nemškem jeziku iste vsebine, katero je spisal profesor dr Slavič. Komad stane 30 vin. Tu® nemško knjigo dobijo vojaki zastonj Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora«