Poitnlna platana v gotovini
Cena Mn
Ste v. 85.
V Ljubljani, petek 14. aprila 1939.
Leto IV
Predsednik angleške m predsednik francoske vlade izjavljata:
Francija in Anglija bosta i vsemi silami branili Grčijo, Romunijo in sedanje meje na Balkanu
London 14. aprila, o. Predsednik angleške vlado Chamberlain je včeraj v poslanski zbornici imel dolg govor, vkaterem je povedal angleško stališče do zadnjih dogodkov v Evropi ter dokazal njeno voljo, da ne bo več pustila nasilno spreminjati sedanjega stanja v nobenem delu Evrope. Njegov govor je vseboval naslednje glavne misli:
Angleška vlada še vedno ni dobila podrobnih vesti o dogodkih v Albaniji, ker so bile zvezo med Albanijo in Anglijo onemogočene. Poročila o dogodkih v Albaniji si nasprotujejo in so pristranska, vendar so bili velikonočni dogodki v tej državi taki, da so zahtevali izredno sklicanje angleške zbornice, zlasti še, ker je 8. aprila albanski poslanik prosil angleško vlado, naj podpre mali albanski narod v njegovem boju za svobodo.
Nova uporaba sile v Evropi je presunila ves svet, ki je dvomil o tem, da bi v Albaniji grdo ravnali z Italijani. Toda Italija je 7. aprila s sklicevanjem na to ravnanje začela zasedati Albanijo, ker so baje v Tirani nastali neredi. Kakšna so bila prava ozadja tega italijanskega koraka, še ni mogoče povedati, ker manjka angleški vladi podrobnih poročil.
Po albanskih vesteh je italijanska vlada skušala Albaniji vsiliti svojo voljo z ulti-matumom, katerega je pa Albanija odklonila, nakar so se Italijani med hudim bombardiranjem iz zraka in z morja začeli izkrcevati v štirih albanskih pristaniščih. Italijanski predlogi so zahtevali, naj Albanija sprejme italijanski protektorat, s čimer bi bilo albanske neodvisnosti in samostojnosti konec.
Govorice o nevarnosti, ki je grozila italijanskim koristim ▼ Albaniji in o navdušenju, s katerim so sprejeli Albanci italijansko vojsko, so zelo prozorne. Svet se na ta poročila ni »zi-ral in je z nevoljo sprejel dejstvo, da je močna država z nasiljem vsilila svojo voljo državici, ki se ni mogla braniti.
Spričo vsega tega ne more angleška vlada pustiti nikogar v dvomu o svojem stališču in zato poudarja, da pripisuje poseben pomen ohranitvi miru in sedanjega stanja na Sredozemskem morju in na Balkanskem polotoku.
Anglija ne želi, da bi kdo motil ta mir s silo ali grožnjo. Če bi pri-š 1 o do kakega koraka, ki bi očitno ogražal neodvisnost Grčije ali Romunije, ali če bi ti dve državi morali za svojo obrambo seči po orožju, bo Anglija smatrala za dolžnost, da romunski in grški vladi priskoči na pomoč z vsemi svojimi s i 1 a in i.
Navzlic razočaranju je Anglija prepričana, da so dobri odnošaji med njo in Italijo potrebni. Foda Italija mora dejansko dokazati, da ima take Eelje tudi ona. Italijanski korak v Albaniji ne iluži ohranitvi miru in varnosti, marveč še po-»struje mednarodno napetost. Angleška vlada je italijanski jasno sporočila, da tak korak lahko celo krši sedanje ravnovesje na Sredozemskem morja, kar je zelo važno za italijansko-angleški sporazum. Italijanski zunanji minister je angleškemu poslaniku zagotovil, da bodo bodoči koraki Italije v Albaniji odvisni od želje albanskega ljudstva. Albanska začasna vlada je ponudila vladarsko krono italijanskemu kralju. Do zdaj Italija na to ponudbo še ni odgovorila.
Naloga angleške vlade je ne le uresničevati tisto, kar si žele Angleži, temveč tudi tisto, kar iele drugi narodi. Zato bo Anglija branila ne samo sebe, marveč se bo vedno postavila tudi
na stran tistih, ki bi bili ogroženi in b! se bali za svojo svobodo. Zato Anglija ne bo pustila, da bi se spremenila katerakoli meja na Balkanu.
Po govoru ministrskega predsednika je bila v zbornici krajša debata, v kateri so se oglašali zlasti opozicijski poslanci, a so vsi odobravali predsednikovo izjavo o jamstvu za meje na Balkanu.
Predsednik francoske vlade Daladier je
včeraj dal časnikarjem naslednjo izjavo:
Politiko Francije sem orisal v govoru, ki sem ga imel po radiu 29. marca. Rekel sem, da je Evropa v pripravljenosti in da je Francija odločena, da ohrani mir v svobodi in časti, zato pa mora predvsem okrepiti svojo lastno obrambo in raztegniti svoje zveze z vsemi narodi, ki so pripravljeni upreti se napadu. Od tedaj smo delali v tem smislu. To smo delali brez besedičenj in brez izzivanj. Da bi bilo delo uspešno, _ ni treba, da bi ga spremljali govori in grožnje. Zato smo sprejeli vojaške ukrepe, ki jamčijo uspeh proti kakršnemukoli iznenadenju .na
meji Francije in njenega imperija. Vlada se zahvaljuje, da v imenu Francije vsem, ki so odšli na svoja mesta, v svoje polke, svoje eskadrilje in na svoje ladje, kakor tudi vsem tistim, ki so prispevali, da se njihovi državi zagotovi varnost. Želim se tudi zahvaliti tudi vsem onih po naših tovarnah, ki delajo za narodno obrambo in katerih trud vsak dan rodi srečne uspehe. Istočasno in po istih načinih smo nadaljevali diplomatsko delo, ki je potrebno za ohranitev miru in za okrepitev sloge, ki mora pred skupno nevarnostjo združiti vse države, katere so pripravljene braniti svojo svobodo. Ostali smo v neprestanem stiku z vladami Anglije, USA, Rusije, Poljske in Balkanskega sporazuma. Naš cilj — ki ga bomo dosegli — je, da organiziramo tesno in potrebno sodelovanje med vsemi narodi, ki vedo, da se je treba boriti za življenjske koristi, ki ne zavračajo nobenega preučevanja sedanjih vprašanj in ki so nazadnje pripravljeni, da se upro vsakemu poskusu tujega gospodstva.
Ali je potrebno še pripominjati, da naš tesni in globoki sporazum z Veliko Britanijo ni nikdar predstavljal večje sile, kakor jo predstavlja danes. Na francoski narod torej naslavljam naslednjo izjavo, ki je bila izdelana v sporazumu med Francijo in Veliko Britanijo;
Francoska vlada pripisuje največjo važnost temu, da se že vnaprej upre vsaki spremembi sedanjega stanja v Sredozemskem morju in na Balkanskem polotoku, spremembi, ki bi nastala nasilno ali * grožnjami. Upoštevajoč posebno vznemirjenost, ki so jo povzročili dogodki zadnjih tednov, je francoska vlada dala Romuniji in Grčiji posebna zagotovila, da bo v primeru, če se pripeti kaj, kar bi jasno ogrožalo neodvisnost Grčije in Romunije in kar bi romunska in grška vlada smatrali za napad na svoje življenjske koristi ter bi zato odgovorili, bi sc francoska vlada smatrala za obvezano, da jima nudi svojo pomoč. Angleška vlada je zavzela isto stališče. Francoska vlada je na drugi strani srečna, da so bili doseženi sklepi glede ^medsebojnih obveznosti med Veliko Britanijo in Poljsko, ki sta sklenili nuditi druga drugi pomoč zaradi obrambe neodvisnosti, če bi bila posredno ali neposredno v nevarnosti. Poljsko-francoska zveza je potrjena od Francije in od Poljske v istem duhu. Francija in Poljska sta si dali med seboj zagotovila proti vsaki neposredni ali posredni nevarnosti, ki bi mogla ogrožati njune življenjske koristi, Vprav danes so naši veleposlaniki sporočili to izjavo vsem vladam, posebno še turški vladi.
Pred važnimi dogodki v Španiji?
Tretjfna nemškega vojnega brodovja je odplula v španske vode
Zb ran«e vo.aških oddelkov v bližina Gibraltarja
uouuon, 14. apr. o. Uradno poročajo, da je Nemčija obvestila poveljstvo angleške mornarice o tem, da bo prihodnje dni odplula tretjina nemškega vojnega brodovja v španske vode in tam ostala mesec dni. To obvestilo je v skladu a mednarodnimi običaji. Je pa vzbudilo v Angliji velike pozornost, da se je Nemčija prav te čase odločila poslati svoje brodovje v španske vode. V zvezi s tem se širijo govorice o korakih, ki jih nameravata izvesti Nemčija in Italija v Španiji. Ob pristopu k zvezi proti Kominterni je po teh govoricah Španija morala podpisati tndi določilo, da bo v primeru kakega spopada dala vsa svoja pristanišča na razpolago nemški in italijanski vojni mornarici.
Pariz, 14. aprila, o. Po poročilih, ki prihajajo
zadnje dni iz Španije, sklepajo v francoski politični javnosti, da bo Španija v kratkem postala spet središče važnih mednarodnih dogodkov. Zagotovila, ki jih je dala italijanska vlada glede umika prostovoljcev, izgubljajo verjetnost spričo poročil o zadnjih vojaških pripravah na španskem ozemlju okoli Gibraltarja in v španskem Maroku. V Cadizu 60 se zadnje dni izkrcali novi oddelki italijanske vojske z velikimi množinami vojnega materiala. Anglija in Francija morata obrniti vso svojo pozornost na te dogodke, ker kaže, da bosta Nemčija in Italija odgovorili na angleško izjavo glede pomoči Grčiji in Romuniji s kakimi koraki pri Gibraltarju.
Pogajanja glede angieške pomoči Turčiji
Ture 'n naj dovoli francoskim in angleškim bolnim ladfam prehod v turno mor e — Za sporazum med Romunijo in Bolgariio
razum o vzajemni popolni pomoči v primeru
London, 14. aprila, o. V poučenih, vladi bližnjih angleških krogih pravijo, da se bodo med Anglijo, Grčijo in Romunijo v kratkejn začela pogajanja, ki bodo točno določila opliko angleške pomoči za ti državi. Vsa pogajanja naj bi enostransko angleško jamstvo in pomoč spremenila v pogodbo o vzajemni pomoči. Po tej pogodbi bi se tndi Grčija in Romunija obvezali pomagati Angliji^ Angleška vlada je_ začela preučevati možnosti o tem, da bi se njene obljube raztegnile tudi na druge balkanske države, ki se čutijo ogrožene.
Glavno pozornost pa je Anglija zdaj po; svetila Turčiji. Angleška in francoska pomoč za Romunijo ne more biti uspešna, če Turčija ne dovoli, da bi angleške ni francoske bojne ladje lahko plule skozi Dardanele v Crno morje in tako šle pomagat Romuniji. Romunija in Turčija sta pred kratkim sklenili spo-
Šahovska tekma xa državno prvenstvo
P.r« izgub.l( a tud. Kostiu se obeta prvi poraz
V Zagrebu 60 včeraj udeleženci mojstrskega Šahovskega turnirja začeli igrati 11. kolo. Najhitreje je končal dr. Milan Vidmar, ker mu sploh ni bilo treba igrati. Njegov tekmec je bil odsotni Furlani, ki je moral zaradi očetove smrti odpotovati v Ljubljano. Vodstvo turnirja je sicer pred dvema dnevoma odločilo, da bo smel Furlani svoje nadaljnje partije odigrati pozneje ko se vrne v Zagreb, včeraj pa je Furlani sporočil, da ne bo mogel pravočasno priti nazaj v Zagreb in naj si vsi tisti tekmovalci, s katerimi bi moral še igrati, točke kar zapišejo 6ebi v korist. Prvi dar je torej dobil velemojster dr. Vidmar.
Vukovil in Avirovii 6ta igrala damski gambit. Začela sta približno oba enako dobro. Vukovič je 6poznal, da ne bo proti izvrstno razpoloženemu Aviroviču mogel doseči ničesar in je ponudil nasprotniku pol točke. — Avirovič jo je hvaležno sprejel.
Prav tako sta si 6egla v roke in se zedinila za remis tudi Filiplit in Kalabar. Filipčič je 6icer začel nekoliko boljše, vendar se mu je kmalu zazdelo, da ima še premajhno prednost, da bi mogel igro dobiti.
Broder je igral tokrat z Roiilem. Rožič je takoj v začetku začel nespretno postavljati 6voje figure in je kmalu izgubil kmeta Broderjev napad na nasprotnikovo kraljevo krilo se je posrečil in Rožič se je moral potem, ko sta bili vojski obeh 2e precej razredčeni, vdati.
Petek : Preinfalk. Indijska obramba damskega gambita. Začela sta približno enako močno, potem pa je Preinfalk spregledal potezo, s katero Ifi dobil šah ter izgubil važnega kmeta. Sledila
je izmenjava figur. Preinfalk se je nato nekoliko popravil. V končnici trdnjave in kmeta proti kraljici ima Preinfalk še vedno upanje, da reši po1 to5ko«
kostii : Lešnik. Španska igra. Oba 6ta igr*la zelo močno. Začela sta piecej nejasno. Lešnik se je dobro branil in bil ves čas nevaren s svojimi dvoreznimi potezami. Igra je bila drugič prekinjena v končnici trdnjav, kjer ima Lešnik nevarnega kmeta in precej upanja na zmago. Ta igra je bila največje presenečenje 11. kola, ker nihče ni pričakoval od Lešnika, da bo tako sijajno zaigral proti toliko slovitemu Kostiču.
Tomovič ; Pirc. Damski gambit. Pirc je lepo odgovarjal. Ob prekinitvi je bil položaj precej nejasen. Tomovič je stal sicer že nekoliko slabše, a se je pozneje popravil in stal do konca partije boljše od Pirca. Da bi se rešil pritiska, je naredil zelo tvegano potezo, ki pa se mu ni posrečila. Pritiska se je res rešil, toda tako, da je izgubil celo točko.
Vidmar ml : Schreiber. Kraljevska indijska obramba. Vidmar je začel boljše. Pozneje je žrtvoval kvaliteto za napad, ki pa ga je Schreiber zvrnil s tem, da je tudi on žrtvoval kvaliteto. Ob prekinitvi jp imel Vidmar boljšo pozicijo, doseči pa pozneje ni mogel ničesar in je moral nasprotniku dovoliti pol točke.
Stanje po 11. kolu: KostiČ 7.5 (1), dr. Vidmar, Vukovič 7, Preinfalk 6.5 (1), Pirc, Tomovič, Vidmar ml., Brfider 6.5. Lešnik 6 (1), Schreiber 6, Filipčič, Avirovič 5, Petek 3 (1), dr. Kalabar 2, Rožič 1. — V prekinjeni partiji Kalabar : Furlani iz 9. kola je zaradi odsotnosti Furlanija dobil Kalabar celo točko.
vojne in sta v sporazumu sprejeli tudi določilo glede prehoda tujih bojnih ladij skozi Dardanele. Spričo vsega tega so pogajanja med Anglijo in Turčijo morala uspešno potekati. Angleška vlada je sinoči izdala uradno poročilo o teh razgovorih, pri katerih je glavni predmet pomoč, ki jo bo Anglija nudila Turčiji, če bi bila napadena. Ni dvoma, da bodo ta pogajanja v kratkem ugodno zaključena, in bo v angleško-francoski obrambni sestav stopila tudi Turčija.
Prizadevanja angleške vlade so zdaj usmerjena tudi na Bolgarijo. Dokler Bolgarija ni pridobljena za angleško obrambno zvezo, do tedaj angleška prizadevanja ne bodo imela velikega uspeha. Bolgarija bi bila pripravljena priključiti se drugim balkanskim državam in skleniti z njimi skujmo fronto proti tujim napadom, če ji Romunija vrne Dobrndžo, katero je zasedla po svetovni vojni. V Angliji so mnenja, da sta angleška in francoska vlada dovolj močni, da bi vplivali nn Romunijo, naj zaradi lastne rešitve to storL
Vesti 14. aprila
Dva parnika koruze in drugih živil je poslala italijanska vlada v Albanijo.
Vse angleško časopisje razpravlja danes o govoru predsednika Chambercaina in pravi, da bo Anglija morala odpovedati sporazum z Italijo ter zasesti Kri, če Italija ne bo spremenila 6voje politike.	.
Nemški propagandni minister dr. Goebbels je danes dopotoval v Belgrad, kjer se misli ustaviti kake dva dni.
Poljska se ne bo nič prerekala z nemškimi listi, marveč bo molčala in se branila, če bo treba, ker je za obrambo pripravljena — pišejo današnji poljski listi v odgovor na nemška poročila glede preganjanja Nemqev na poljskem. Jamstvo Anglije In Francije za Romunijo in Grčijo ne vsebuje novih obveznosti za Poljsko in se ne tiče poljsko-angleške in poljsko-francoske zveze — izjavljajo uradni krogi v Varšavi.
1,400.000 mož ima Italija zdaj pod orožjem.
Zadnje spremembe v Albaniji pomenijo pomiritev položaja v južnovzhodni Evropi. Zasedba Albanije po italijanski vojski ie samo potrditev dejanskega stanja, iti je vladalo v Albaniji ves čas po svetovni vojni, ko je bilo s pogodbami priznano, da spada Albanija v italijansko politično in gospodarsko območje. Tako piše o zasedbi Albanije uradno glasilo nemškega zunanjega ministrstva.
Za Albanijo mora priti na vrsto romunska Transilvanija. češ da Romunija tam tako zatira madžarsko prebivalstvo, da za Madžare ni drugega izhoda, kakor zasedba te pokrajine. piše glasilo madžarskih fašistov »Magyarszag«. List je bil zaradi tega članka za nekaj časa prepovedan.
Bolgarski ministrski predsednik Kjoseivanov je sprejel jugoslovanskega in grškega poslanika m imel z njima dolg pogovor, ki se je nanašal na nekatere varnostne ukrepe v Jugoslaviji in Grčiji, za katere bi Bolgarija rada vedela, kaj pomenijo.
Albanija bo kljub istemu vladarju ostala čisto >< samostojna država, ki bo imela 6vojo vlado in celo ^ svojo zastavo. Zanjo se začenjajo zdaj dnevi sreče in blagostanja, napoveduje rimski »Giomale d'Italia«.
Za novega angleškega poslanika v Rimu je imenovan dosedanji poslanik v Belgiji Percy Loraine Sedanji poslanik Perth bo v desetih dneh zapustil 6voje mesto.
Belgijska vlada je sklenila poklicati nod orožje vse rezerviste-specialiste. O preganjanju Nemcev na Poljskem ve veliko poročati nemško časopisje. To poročanje je podobno poročanju ob dogodkih na Češkem pred zasedbo sudetskega ozemlja.
Veliki fašistovski svet je potrdil združitev Albanije z Italijo
Izstop Albanije iz Zveze narodov
itim, 14, aprila, o. Veliki fašistovski svet je na »močni seji razpravljal o ponudbi albanskega ustavodajnega zbora, da se Albanija priključi Italiji in da svojo krono italijanskemu vladarju. Seja je bila kratka in so albansko ponudbo soglasno sprejeli. Po seji je glavni tajnik fašistovske stranke Starace iz balkona Beneške palače razglasil sklep o priključitvi Albanije k Italiji in zagotovila, da bo Italija s svojim orožjem varovala albanskemu narodu red, zagotovila napredek in branila tudi njegove meje. Za tem je na kratko spregovoril Mussolini ki je dejal, da so zadnji dogodki sad italijanske vc1.ie, vere in moči. Italija bo do prijateljev razpoložena prijateljsko, do sovražnikov pa bo zavzela jasno sovražno stališče.
Po teh razglasih so se začele po rimskih ulicah velike manifestacije organiziranih fašistovskih enot. Množice so odkorakale pred kraljevo palačo, kjer so vzklikale vladarski hiši. Kralj in cesar se je v spremstvu prestolonaslednika trikrat pokazal na balkonu in odzdravljal ljudstvu.
Sklep velikega fašistovskega sveta o združitvi Albanije z Italijo je na današnji dopoldanski seji sprejela tudi italijanska vlada, jutri zvečer pa bosta ta sklep potrdili tud' obe zbornici.
Predsednik albanske vlade Derlaci je poslal Mussoliniju naslednjo brzojavko;
»Kot predsednik vlade obnovljene Albanije sem tolmač soglasne volje albanskega naroda, ki vas danes navdušeno pozdravlja, Pošiljam vam naše misli,
našo glaboko zahvalo in izraze brezmejne vdanosti. Albanija izreka svojo voljo, da se za zmerom združi z Italijo v znamenju fašistovskih 6nopov ;n je ponosna, da se neločljivo združi z usodo velike fašistovske Italije.«
V nedeljo pride v Rim posebno albansko odposlanstvo, ki bo ponudila italijanskemu kralju albansko krono.	t
Tirana, 14 aprila, o Albanska vlada Je , na si-nočni seji sklenila, da Albanija izstopi iz Zveze narodov. Sporočilo o tem sklepu je bilo takoj poslano tajništvu Zveze narodov
Romunifa ie vesela angleške izjave o amstvu za n^ene meje
Bukarešta, 14. aprila. AA »Tiitipul«, orgR i ministra za zunanje zadeve Gafenca. komentira včerajšnje izjave predsednika francoske in angleške vlade takole: »Prijateljske izjave angleških in francoskih državnikov lahko sprejmemo e popolnim zadovoljstvom. Prepričani smo, da bo ta prijateljski korak pomiril duhove naših sosedov, ker dokazuje, da so stvarni in prijateljski od-nošaji mnogo koristnejši od neustvarljivih sanj in nerazumljivih želj obnavljanja proelosti
Gradnja nove mariborske carinarnice naglo napreduje
Maribor, 13. aprila.
V Melju je začela naglo rasti iz tal mogočna zgradba nove mariborske carinarnice. Poslopje bo že maja meseca pod streho, prav tedaj bo dograjena in izročena v promet tudi že prva polovica skladišč, vsa dela na novi carinarnici pa bodo končana do jeseni, ko bo zgradba izročena svojemu namenu. Novo carinarnico gradi mestna občina iz sredstev kaldrminskega sklada in v okviru velikega 15 milijonskega grad- • benega načrta, ki bo v svoji popolni izvedbi eno največjih javnih del v Mariboru. Gradnja carinarnice predstavlja prvo etapo tega načrta, druga etapa bo obstojala iz zgraditve stanovanjskih vil za carinike med Kopitarjevo. Kersnikovo ulico in Tomšičevim drevoredom. v tretji etapi pa se bodo uredile in tlakovale ceste okrog.carinarnice in se bo zgradila nova cestna zveza, ki bo vezala Melje pod železniško progo z državno cesto v Košakih. Ta cestna zveza bo dobila posebno važen pomen potem, ko bo zgrajen tudi most čez Dravo med Me-
ljem in Pobrežjem, ker bo gotovo prevzela na sebe tudi del tranzitnega prometa, ki bo potekal od severa preko Maribora proti Dravskemu
polju in Ptuju.
Načrte za novo carinarnico je izdelal mestni gradbeni urad, gradbena dela pa vrši tvrdka Just Gabrijelčič iz Ljubljane. Dela so se že začela preteklo jesen, potem ko je mestna občina prevzela del vojaških skladišč pod Meljskim hribom, v katerih je imela carinarnica svoja skladišča v najemu. Del teh skladišč so že v jesen podrli ter so začeli pripravljati teren za novo stavbo. Pripravljalna dela so bila zelo obsežna, ker je teren izredno moker ter je bilo treba izvršiti obsežno drenažo, ki odvaja podtalno vodo v kanale. Lansko jesen so bili zgrajeni tudi temelji stavbe in podpritličje, sedaj pa se zgradba naglo dviga ter bo meseca maja že pod streho. Ko bo zgrajena prva polovica novih skladišč, se bodo podrla še ostala ter se bodo na »»iihovem prostoru sezidala nova.
Morilec Zabukovšek obsojen na smrt
Celje, dne 13. aprila.
Že včeraj smo obširno poročali o razpravi proti morilcu Juriju Zabukovšku. Popoldanski razpravi je prisostvovalo okrog 250 ljudi, ki eo z vso pozornostjo sledili zasliševanju posameznih prič. Posamezne skupine prič je predsednik senata zaprisegel.
Značilna izpoved zdravnikov
Sodna izvedenca zdravnika dr. Steinfelser in dr. Perko sta podala prav značilni mnenji. Primarij dr. Steinfelser je mnenja, da je morilec Zabukovšek zastrupil Ivanko Zakrajšek s ciankalijem, ki trenutna povzroči 6inrt. Dr. Perko jc bil istega mnenja, pristavil pa je tudi, kakor tudi njegov tovariš primarij dr. Steinfelser, da je bila Ivanka obenem zadavljena. Dr. Perko je celo natančno orisal položaj, kako je mogel Jurij zastrupiti Ivanko, jo nato zagrabil z leva roko za vrvico in zadrgnil, a z drugo roko davil.
Orožniški poveljnik France Mekinda iz štor je nato sodnikom opisal, kako sta morilca aretirala in ga rešila smrti, ker se jc pri aretaciji hotel zastrupiti. Pri zasliševanju je Zabukovšek priznal, da je Ivanko zastrupil, da pa se jo je hotel le znebiti, ker mu ni bila simpatična. Glede denarja je Zabukovšek zatrjeval, da ga je skril sam pri Sovinčevi, in sicer 7000 din. Popolnoma pa je zanikal, da bi priznal »rožnikom, da je že v Ljubljani sklenil usmrtiti Ivanko. Med orožnikom in morilcem se je pričel živahen dvogovor. Morilec 6e je kar dobro zagovarjal, na hitra vprašanja in odgovore orožnika pa je zašel v protislovja. Morilec je tudi njegovo izpoved smatral za neresnično. Kozole Martin iz Rajhenburga. ki ie poročen s sestro umorjenke, je izpovedal, da je bila Ivanka približno 3 mesece 'pri njemu. Nat«) je natančno opisal, kako je prišel Jurij v Raj-henburg, kakšen vtis je dobil pri sestanku Jurija z Ivanko, ki sta ga povabila. Kozole in njegova žena sta Ivanko in Jurija spremila o polnoči na kolodvor. Pred odhodom vlaka jc Kozole ponovno opozoril Ivanko, da naj bo zares previdna. Dne 7. novembra je Kozole prejel dopisnico z Brezij, pisano v nemščini. Ivanka je bila takrat že mrtva, vkliub temu pa je na kartici podpisal oba. Jurij je bil namreč to pot na Brezju s So-vinčevo. Nato je bila zaslišana sestra pokojnice Kozole. Koren Mihael, zlatarski mojster v Trbovljah, pri katerem je bil Zabukovšek pred umorom v službi, ni izpovedal ničesar obtezilnega.
Zavolovšek, vaienec pri Korenu, je potrdil, da ga je Zabukovšek res poslal po ciankalij ter t?a poslal celo v lekarno, da bi mu kupil strupa. Tega pa fant seveda ni storil, četudi mu je Zabukovšek ponujal 20 din. Nato je Zabukovšek priznal, da je Ivanki resnično dal ciankalij, zatrjeval pa je, da ga je sam 31 let užival.
Ob pol 5 je predsednik senata prekinil javno 'azpravo in proglasil tajno. Zaslišana je bila namreč Sovinčeva, katero je moralo sodišče zaslišati zaradi ošabnih vprašanj.
Po desetih minutah je bila zopet javna razprava. Predsednik senata dr. Vidovič je nato prebral več izpovedi posameznih prič in zaslišal brata pokojnice, kateremu je Ivanlfca posodila denar.
Razšfrena obtožnica
Drž. tožilec g. dr. Rus je v obtožnici dodal, da je Zabukovšek Ivanko zastrupil s ciankalijem. Morilec pa je vztrajal pri svojem zagovoru. Ob pal 7 zvečer je dobil besedo državni tožilec, ki je pribijal dokaze o Zabukovškovi krivdi.
Pa govoru morilčevega zagovornika se je senat umaknil k posvetovanju. Okrog 300 ljudi je z vso napetostjo in nervoznostjo pričakovalo tre-
nutka, ko bo vstopil v sodno dvorano veliki senat. Mnogi so čakali sodbe pred sodno palačo na prostem. Vsi so bili prepričani, da bo Zabukovšek obsojen na smrt.
Okrog pol 8 je stopil v sodno dvorano predsednik okrožnega sodiš« ft. dr. Vidovih in prebral obsodbo:
Na vešalai
Zabukovšek Jurij je kriv, da je zastrupil 6 ciankalijem Ivanko Zakrajšek in jo zadavil, da se je polastil njenega denarja. — Po dvorani je zabučalo, skoraj vse občinstvo je začelo ploskati, da ga je moral predsednik g. dr. Vidovič glasno opozoriti. Nato ie predsednik dr. Vidovič utemeljil sodbo.
Morilec je bil precej preplašen in je ie bolj prebledel. Na vprašanje predsednika, č« sprejme Jcazen, je odločno odgovoril, da ja ne sprejme. Branilec je vložil priziv in revizijo.
Zabukovska so nato peljali v zapore okrožnega sodišča.
Predrzen slepar, ki ie opeharil 33 gospodinj
Maribor, 14. aprila.
Lansko poletje in jeeen je strašil pri mari* borskih gospodinjah predrzen slepar, ki se je znal okoristiti na spreten načiti na račun okoliških dobaviteljev mleka. Bil je to 88 letni Hugon Markuš. brez stalnega bivališča. Spretno se je informiral, kdo dobavlja raznim strankam v Mariboru mleko. Ob koncu meseca, ko se ponavadi pojavljajo mlekarji^ pri mariborskih gospodinjah z računi, pa je prišel s pismom, katerega je napisal sam, podpisal pa je dobavitelja mleka. V pismo prosi dozdevni dobavitelj evojo odjemalko, da izroči manjšo vsoto denarja donosilcu na račun dobavljenega mleka. Te vsote so se gibale okrog 50 do 70 dinarjev. Gospodinje so možu nič hudega sluteč izročale denar, čez nekaj dni pa so bile hudo začudene, ko je prišel k njim pravi dobavitelj, ki o kakšnem pisiuu ni ničesar vedel. Seveda je bilo treba zopet plačati mleko dobavitelju, gospodinje pa^so uvidele, da 60 opeharjene. Pa ne samo denar' tudi druge stvari je izvabljal od gospodinj, tako vreče, prazne pletenke in steklenice, nahrbtnike itd., ker jim je največkrat obljubljal, da jim bo poceni nabavil vino. Mariborska policija je imela veliko posla, predno je moža izsledila. Dokazali so mu nič manj kot 33 sleparij. Danes je prišel pred mali senat mariborskega okrožnega sodišča, da se zagovarja.
Razprava ob času poročila traja.
Nova zmaga ZZD
„	.	,	, Mislinje, '13. aprila.
Ho skoro pettedenski stavki 170 delavcev podjetja dr. Artur Perger se je končno dne 11. t. m. po vztrajnem prizadevanju ZZD sklenil sporazum, s katerim se je stavka likvidirala.
Delavstvo, ki je v celoti organizirano v ZZD, je stopilo v stavko, da zaščiti svoje pravice, Stavka je potekala v redu in miru, tako da ni bilo nobenih stavkokazov in tudi ne kakih incidentov.
Že itak slabo plačani delavci so bili ob 6tavki še toliko bolj prizadeti, vendar so vzdržali, ker so pač vedeli, da gre za njihov obstoj. Z novo pogodbo ima delavstvo približno 25 par vilje urne mezde kot po prejšnji pogodbi, temu primemo pa so regulirane tudi akordne postavke.
Delavska organizacija Zveza združenih delavcev je zopet enkrat pokazala, da je zmožna izvesti sama večje akcije m to z uspehom, kakršnega bi pod danimi pogoji ne mogla doseči nobena druga organizacija.
Ljubljana od včeraj do danes
Ob tehle lepih pomladanskih dneh si človek takole v zgodnjem popoldnevom kar zaželi, da bi bil kje na deželi. V mestu vidiš, da prihaja pomlua skoraj le po tem, da zeleni drevje, da si pestrne upajo z vozički pod milo nebo, da ljudje odlagajo suknje in da se ženski svet prikaže v pisanih oblačilih in s klobuki, ki so jih bili v pustih zimskih dneh s polno fantazijo potuhtali duhoviti modni mojstri na obeh plateh oceana. Drugače pa ni skoraj sprememb. Asfalt ostane asfalt, v zidovju brez presledka ni vrzeli, v katerih bi se utegnilo kaj menjati zaradi izpremenjenega letnega časa Tam na deželi pa je vse drugače. Polja, ki so prav do zadnjega časa ostala zapuščena, postanejo spet obljudena. Novo življenje se začenja na njih s poljskim delom. Plug prevrača črne brazde, spočita zemlja zadiši. Hrib in dol pogrne svetlozelena preproga. Kmet hodi za plugom,_ živini se kaai iz nozdrvi, za oračem pa tekajo ptiči in pridno hlastajo za mrčesom. Visoko v zraku se že oglaša škrjanec. Daleč tam za polji in za črno progo gozda se v opoldanski bleščavi širi mogočni zid gorskega lanca, po temenih še snežnobel, v pobočjih še po-prskan z belimi lisami. Poldne zazvoni pri domači cerkvi. Orač izpreže. si z rokavom obriše potno čelo, se odkrije in zmoli angelski pozdrav. S tehtnimi koraki se nato odpravi k vozu, vpreže živino in se odpelje po kolovozu v vas. Kosilo se že kadi na mizi. Jed diši. Ko je lakota potešena, ta ali oni še malo pobrklja okrog hiše. v hlevu in v šupi, marsikakšno reč je treba opraviti. Potlej pa se za nekaj časa vsede na klop pred hišo ter se brez misli in besed preda dnevu in prijazno gorkemu soncu. Ni mu treba občudovati domače pokrajine, sama mn preplavlja dušo; globoko v njem je zakoreninjena ljubezen do nje, čuti jo, ni mu treba o njej razmišljati in si jo sam pri sebi hvaliti, šele, kadar je preč od domačih tal. jo začuti in bolečina v srcu mu pove, kako je bil nanjo navezan. Zdaj pa si vzemite nas enega, da sede takole ob opoldanski uri po kosilu zraven njega na klop in se zagleda v njen spomladanski, svatovski sijaj. Mlada trava jc ozelenela, drevje se je obleklo v zeleno, praznično obleko, majhna, pisana očesca cvetja mežikajo iz zelenja. Teman je še brib. Z griča pozdravlja cerkvica, doli na vasi se že prve češnje pripravljajo k cvetju. Vas se širi v mirnem kro-gm Strehe blišče v soncu, radostne glasove prinaša odondot pohleven veter v breg. Mlačen jc in vznemirja _ srce kakor bi prinašal človeku slutnje in obljube radosti za bližnjo bodočnost. Okrog hiše se že oglaša drobno čivkanje. Koklja prepeljava črna in rumena piščeta. Nebo je jasno, sijajno^ sinje, na daljnem obzorju skrilnato zelno. Čadasta črta onkrajnih gora se kaže zamolklo siva v opoldanski prigrevici. Meščan, ki opoldne doma sede pred hišo ali si napravi udobno na balkonu, če ga že ne zanese pot v park, si marsikdaj zaželi te dni, da bi lahko posedel na deželi kje pred kmečko hišo, kar takole praznično seveda. Prepustil bi se idili, ne bi gajnogla prevzeti topa zamišljenost, ki prevzame človeka, ko je vse dopoldne pre-garal sredi njiv in si zdaj po kosilu položi zdelane, vroče dlani na kolena, da se malo odpočijejo, preden bodo znova prijele za težko delo.
Tako pa meščan zaide le ob nedeljah tja na deželo in še takrat najde časa za vse drugo, samo za to ne. da bi malo po pameti posedel in pogledal okrog sebe v mirni zbranosti. Navadno se preganjajo nedeljski izletniki kar vprek čez travnike, rujejo cvetje, poležavajo po travi, vriskajo in pojo in puste za seboj toliko smeti kakor bi jih truma kmetov niti ob malem žegnanju ne bi mogla pustiti pri »štantib«.
Nenadna egiptovska tema
Snoči so spet nastnlo motnje v ljubljanski lokalni električni napeljavi. Te motnje so pripeljale s seboj nekaj prav zanimivih posledic. V teh burnih časih, ko svet požira besede vodilnih političnih mož kakor bi bile samo razodetje, je marsikak Ljubljančan zvečer sedel k radijskemu aparatu, da bi zvedel, kaj je bil povedal znameniti »dežniški mož< Chamberlain. Nekaj časa je res lahko le^o poslušal, pa ga je kar na sredi zmotil spak. Takole nekaj pred polsedmo uro zvečer so žarnice omagale. Tisti, ki so delali, so se kmalu znašli v temi. Kjer ni bilo pri hiši za vsak slučaj pripravljene petrolejke ali sveče, so morali delo kar ustaviti. Drugod pa so si pomagali z lučjo, s kakršno so si svetili naši dedje. Prav zabavno je bilo pogledati ta Čas v naše lokale. Celo tam, kjer se zbira najimenitnejša gospoda, ki je navajena na bleščečo svetlobo modernih »lungsram žarnic z dvojno vijačnico«, po nekaterih ljubljanskih elitnih kavarnah sredi mesta, so na mizicah temno brlele sveče. Prav skrivnostno je učinkoval ta pogled :nekdo, ki je šel mimo in pogledal skozi okno, je dejal, da se mu zdi ta »svečna skupščina« podobna kakšnemu
občnemu zboru mrlakarjev ali pa britofu a prazniku mrtvih zvečer. No, sredi mesta so vse te nevšečne reči trajale le kakšno dobro uro, potem pa je spet zagorela elektrika in so se sodobnejšemu svetilu morale umakniti starokopitna, pa zato bolj zanesljiva, ki nikdar ne odpovedo, čeprav niso tako bleščeča. Ta čas je elektrika večkrat poskušala spet priti do besede; žarnice so počasi žarele, svetloba pa je omahovala in nazadnje spet izginila. Končno je sredi mesta le korajžno zagorela. Nekateri meščani so ta čas delali že salabolsko učene razlage: menili so. da gre najbrž za kakšno nenapovedano preskušanje, kako bi mesto iz-gledalo. če bi doživelo letalski napad. Pa še več drugih takih »pogruntacij« je doživelo snoči svojo rojstno uro. Nazadnje te razlage v splošnem današnjem razpoloženju niso prav za prav nič čudne.
Na periferiji, zlasti tam doli pod farnim trnovskim zvonom, pa je egiptovska tema trajala še pozno v noč. Le iz hišnih oken, ki pa so^bila večinoma zavešena. je prihajala oklevajoča _ svetloba. Ulice pa so bile docela temne, zlasti še. ker zdaj na nebu ni lune. Človeku se je zazdelo kakor bi hodil ob pozni nočni uri skozi vas, tako je bilo vse v kraru neznano in čudno. ■
Za tiste, ki se vozilo s tramvajem
Davi smo prejeli od tehničnega vodstva električne cestne železnice obvestilo, da bo zaradi lokalnih motenj v omrežju visoke napetosti, danes tramvaj vozil s polovično brzino. Pričakujejo pa. da bodo se danes do večernih ur odstranili vse motnje, tako da bo drevi že vse spet v starem redu. ioliko, da si tisti, ki se vozijo običajno « ,,l.''vn^,cm’ ,ne **>do brez potrebe in neutemeljeno belih glav in se pritoževali.
Novi gostje v bolnišnici
Delavka B. y., ki se ni počutila dobro, je vzela malo preveč praska za pomirjenje, pa ji j« med delom postalo slabo, tako da so jo morali reševalci odpeljati v ljubljansko bolnišnico.
Mesarski pomočnik pri Maroltu v Ljubljani? Milan Kačič, 6e je pri delu vsekal v desno roko.
S kolesom se je peljal Šuštaršič Franc, mizarski pomočnik iz Ljubljane, pa je padel in se potolkel ter si »pahnil roko.
Zjutraj je odšel iz ljubljanske bolnišnice, kjer so ga obvezali in mu nudili potrebno zdravniško pomoč, poštar Jože Mejač, ki je ob odhodu povedal tole:
Včeraj popoldne se je peljal s kolesom po Šmartinski cesti. Tam na Šmartinski cesti je stala gruča mladih fantov, ki so postavali okrog in se prešerno 6mejali. Kar na lepem pa je v poštarja priletel kamen, za prvim pa se je vsula kar prava toča. To pa še ni bilo dovolj. Priskočil je neki fant in poštarja močno udaril s palico. To pa je bilo dovolj. Mejač je potegnil iz žepa revolver in ustrelil ter zadel v nogo tik pod zadnjico fanta R- V., služiteljevega sina s Šmartinske ceste. Brž so se pripeljali reševalci, ki so fanta naložili na avtomobil. Tudi poštar Mejač se je moral napotiti y boIniSnjco po zdravniško pomoč. Davi pa je bil ze odpuščen, da se bo zdravil v domači oskrbi. Ta dogodek prinašamo seveda brez komentarja. Merodajni bodo itak morali preiskati vso zadevo ter natančno ugotoviti kako in zakaj.
Smrtna nesreča v St. Vidu nad L ubliano
. ?n°či okrog devetih zvečer je prišlo na križišču banovinske in državne ceste, malo naprej od Ljudskega doma, do težke prometne nesreče, ki je zahtevala človeško življenje.
Ob tej uri se je peljal s svojim avtomobilom iz Ljubljane »roti Bledu zdravnik dr. J. Benedik. Nasproti mu je privozil s kolesom pri križišču v Šentvidu upokojeni železničar Klinc Martin iz Vižmarij.
Nesreča je hotela, da sta avtomobil in kolo trčila. Kolesarja je vrglo s ceste ter je obležal v nezavesti. Avtomobilist dr. Benedik je nemudoma telefoniral ljubljanski reševalni postaji, ki je takoj poslala svoje moštvo > avtomobilom na kraj nesreče ter naložila ponesrečenca. V ljubljanski bolnišnici so zdraV niki ugotovili, da ima kolesar udrto lobanjo zlomljeno nogo in še več drugih poškodb pc telesu. Njegovo stanje je bilo brezupno tei jo kmalu po prevozu v bolnišnico tudi izdihnil
Kakor so nam zatrdili v Šentvidu, gre z( nesrečo, kjer jo igral glavno vlogo predvsen nesrečni slučaj. Ovinek je tam od sile oster Morda sta vrhu tega oba, avtomobilist kako: tudi kolesar, ponoči za spoznanje hitro vozila Seveda bo podrobnosti natančno ugotovita pre iskava. Smrtno ponesrečeni upokojeni žele/, ničar zapušča užaloščeno rodbino. V šentvidi in v Vižgarjih je imel mnogo prijateljev, k so ga cenili kot mirnega, značajnega moža.
Herwey Allen:
196
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
V teh širokih in suhih dolinah so je čas vlekel kakor v Futa .Jalun, prestolnici Fulahov. Zdelo se je, da sploh ne teče. Noči in dnevi so sicer izprenienili barve pokrajini, toda čas sam je ostal neizpremenjen. S kočijo so se peljali samo mimo. Hiteli so, kakor so mogli, toda zdelo se je, da ne pridejo nikamor. Ko so zavili proti zapadu proti Burgosu, je videl Antonio pri zadnji kmetiji vasi • luintapalla postavo, ki mu je ostala v spominu kakor dobri duh tega kraja. Ril je nekt deček, ki je slonel na svetlosivi steni.
Njegov plašč je bil od bokov naprej oguljen. Toda njegove ravne noge, trdne in rjave, kakor da je Arahec, so bile izproženo ob zidu. S prekrižanimi rokami, s katerimi je z mogočno kretnjo ovil okoli ramen gornji ostanek plašča, je stal ponosno in zmagoslavno ter gledal s svojimi črnimi, diamantnimi očmi od sonca ožgano ravnino l.eon. Kadar bo prišel čas, bo imel otroka, ki ga bo nadomestil na njegovem prčstoru pri zidu. Z nepopisnim zaničevanjem in bre-lirižnostjo je gledal v kočijo, ki je vozila mimo in iz ozkih, neveselih ustnic so mu je izvil običajni: »Voya usted con Dios.c
V Burgosu so ostali dalj časa. Godoy je bil gotovo obveščen o njihovem prihodu po francoskem poslaništvu v Madridu, kajti krajevne oblasti so bile naravnost vsiljivo prijazne. Vso družbo so namestili in oskrbovali Alkaldi. Seveda prej slavnostno kot pa domače in prijetno. Godoyevo pismo, ki je prišlo za Ouvrarda, so mu dostavili na brokatni blazini. S sto praznimi in obrabljenimi besedami mu ja vošči! dobrodošlico. Toda zvili kraljičin ljubljenec, ki je tedaj vladal Španijo prav za prav z vso avtorileto svoje gospodarice in njenega moža, no samo kot prvi minister, je bil dovolj previden, da sicer ni napravil ničesar več. Ponudil mu je oboroženo častno spremstvo, v leti sapi pa mu je tudi nasvetoval, naj svoj prihod v Madrid izvrši v popolni tajnosti, da bi se izognil prezgodnjemu nasprotovanju njegovim načrtom.
Iz tega razloga je Ouvrard odšel inkognito v El Paradar del Dorado, najboljšo gostilno v mestu, .in so v svoji duševni revščini popolnoma prepustil razkošju telesnega uživanja in zapravljal denar za mozos in muliahe, dokler ni Juan posegel vmes.
»Vije skupaj aJiuohadas, limpias con sus fondas in podobno
drobnarije vam lahko prinesem za en nasmešek ali za cigaro, ali z eno samo besedo, senor. Ali niste še nikoli slišali, da plača zapravljivec za en grozd več kakor varčen človek za cel zaboj. Mislili bodo, da ste neumni, če boste tako razmetavali denar.«
»Saj tudi 8em,c je rekel bankir. »Pošlji po gospoda Advcrsa. Strah me je biti sam.«
Ko je Antonio prišel v sobo, mu je Ouvrard potožil, 4b je v svoji notranjosti že od Pariza razdvojen.
>Ne smejte se mi,« je dejal, »zagotavljam vas, da je tako. Ne morem vam to drugače povedati. Trenutno sta v meni dve osebi namesto eno same. To pomeni, da sem jaz lahko ena od obeh oseb. Do sedaj so še nisem odločil, katera oseba naj bom. Ali lahko ostanem tisti, ki ga poznate vi, J. O. Ouvrard, finančnik — ali pa oni drugi, ki se zanima samo za čevlje.«
Njegove oči so žarele in postavil se je pokonci. »Nekaj moram napraviti. Od Pariza sem sem vedno bolj »drugi«. V tuji okolici jo vedno laže pridobiti tla. Za božjo voljo, napravite vendar kaj za Ouvrardal Potisnili so me vstran.«
Tako je doživel Antonio v Burgosu zanimiv intermezzo.
Prvo »zdravilo«, ki se ga je spomnil za Ouvarda, jo bilo vino. Ouvrard je bil s tem zadovoljen. Duhovnika in kopeli ni mogel videti. Odklanjal je tudi tobak. Toda napil se je in jo ostal nekaj dni, pod vplivom malago z žganjem, mirno v postelji. Ko se pa je spot prebudil, je moral biti nekdo v njegovi bližini, kajti tedaj je bil zelo ubog. Juan in Antonio sla se pri njem menjavala.
V 6vojem prostem Saau je imel Antonio dovolj prilike, da si dodobra ogloda Burgos. To je bilo prvo špansko mesto, ki si pa je imel veselje ogledovati. Tu je našel vsaj ostanko in pravljice tega, kar je iskal. Burgos, Palada Španijo, domovina in grob Sida, Burgos. skrinja Marije. Nikdar več ga ni pozabil; štrleči grad nad mestom, mogočna katedrala, ki se je dvigala visoko iznad v polkrogu stisnjenih hiš, montanas v ozadju, stari nasipi in z zelenjem porasli bregovi Arlansona ob njihovem vznožju.
Medtem ko |e Ouvrard ležal v svoji vinski omotici in premišljal >katen človek« naj bi bil, je Antonio ugotovil, kdo je bil, oziroma bi lahko bil on pred sto leti. Preiskal je mesto od trga s preprostim vodnjakom do vrat Santa Maria, kjer je štrlela podoba Brez-madožne visoko kvišku nad utrdbami na rečni strani in spominjala vsakogar, da je prišel v njeno mesto.
V resnici jo naletel na vsakem količkaj mogočem trgu v Bur-
gosu kraljico Marijo v vseh mogočih stavih in vseh dogodkih ii
njenega življenja, o katerem govori legenda. Ona je bila tukaj živi resničnost. Mislil je nanjo in sanjal o njej, medtem ko se je sprehajal po prijetno obrasli poti ob reki in ob nunskem samostani) Santa Maria la Real, kjer sta Ferdinand in Izabela dala upodobiti nad vrata zgodbo o spočetju.
V nekem križnem hodniku romarske bolnišnice, ki je bila odprta samo za tujce, je sedel v tišini po ure dolgo pod oboki jn pri tem občutil, da more zopet moliti.
Prosil jo .je za pomoč in svet za vzgojo svojega sina. Tu je sedel brez besedi in milo proseč upal na otrokovo vrnitev. Končno se je zopet pomiril.
Ves nemir in vsa zmeda čustev, ki ju je prinesel is Pariza, sta izginila. Nenadoma je bil zopet sam svoj. Iz svoje nanovo okrep-ljene zavesti zdravja, se je zopet začutil sposobnega za delo. Dobro je vedel, da to ni posledica spremembe v njegovem telesu; nasprotno ta občutek zdravja, ki mu je dajal moč, da je bil srečen v vsakem življenjskem položaju, je izviral iz notranje pravilnosti m pomirjenja. Bilo jo nekaj, kar je prihajalo od znotraj, ne od zunaj.
Kako čudna in nepričakovana so življenjska pota! Kako se loči človek od človeka, si je mislil. V tem, ko je on našel tu svoj mir, se Ouvrard v svoji sobi bori sam s seboj in išče iz negotovih razlogov svoje pravo bistvo. Morda mu bo mogel sedaj pomagati. Kako — tega še ne ve. Vrnil se je v Fondo nazaj in našel Ouvrarda budnega ter pripravljenega za razgovor. Ure in ure dolgo mu je razvijal sedaj ta mož, s krčevito drgetajočim obrazom velikanski načrt o neizmernem uvozu pšenice v Španijo, z vsemi političnimi in finančnimi posledicami. Bil je do kraja napet, žareč od duhovitosti in od nekega notranjega ognja, skratka, bil je zopet veliki bankir.
»Samo, če bom lahko ostal tak,« je stokal. »Kaj je bilo * menoj?«
»Ne mislite prav nič na to,c je dejal Antonio in se trudil izraziti svoje občudovanje nad Ouvrardovim načrtom, ki je bil v svoji drznosti in originalnosti res genialen.
»In tako jasen in neverjetno določen,« je hvalil. Tudi sain je bil ves navdušen. Pretreslo ga je. da je pri svojem prihodu slišal govoriti moža, ki je bil pred nekaj uranu še zmeden in otopel, tako določno in duhovito. Njegovo začudenje in njegovo resnično občudovanje sta se zrcalila na obrazu.