Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah.
Velja za vse leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo csio leto... $7.00
GLAS NARODA
Lisi Rlovewlh delavcev v Ameriki
Tli« largest Slovenian Dally Is the United State«,
Issued every day except Sunday! and legal Holidays. IT 75,000 Readers.
TELEFON. 2876 CORTLANDT	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 GORTLANDT.
NO 79 — ŠTEV. 79.	NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 5, 1922. — SREDA, 5. APRILA. 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK
ZA NACIJONALIZIRANJE PREMOGOVNIKOV
PREDSEDNIK LEWIS JE IZJAVIL PRED DELAVSKIM KOMITEJEM POSLANSKE ZBORNICE. DA JE NACIJONALIZIRANJE PREMOGOVNKOV DEŽELE EDINA VARNA POT K MIRU V TEJ INDUSTRIJI. — ON PA NI ZA ZVEZNO LASTNINSTVO. 2JA SPROTUJE TUDI TRIBUNA LU ZA DOLOČEN JE PLAČ IN DELAVNIH POGOJEV, KAJTI TO BI BILA PRISILNA ARBI-TRACIJA. — STALIŠČE BARONOV.
Washington, I). ('., aprila. — Nroijonal.ziran je premoparske in-i!ust riji* jt> j)i i poro«" i 1 hivnemu de-l;!\>kcmu komiteju J. L. Louis, predsednik I'nited Mine Work-in • T America kot fdino r«'Aitev spolov med prt-mofrarji in lastniki Mtvov, katerih no bo konec toliko < iMi. dokler ne bo prevzela vlada i.out role nad položajem.
Taka nnei jonulizaeij-i p.i nima nil akor za cilj vladnega lastnin-siva, — j«- rekel Mr. Lewis; dolo-I'.iiija plar in delavnih j>opojev za ] t*-mo«4arj»' ali pa doloeenja een \ n-mr -a. Uveljaviti je treba vlad-n . »ijnMacijo v namenu, da sr ust;di obratovanje rovov, kar bi >:j/otovilo boljši zaslužek za pre-lito^ar.)«'. I'tritinuie dobičke za de-'<•<!.i al< (* in eenejši preniog za in.st vo.
Mr. wis j.- naprtil Vrivdo za sedanja zadepe na rame deloda-j.iVev. ki se niso hoteli držati dogovora. da bodo sklenili nov kon-ti ikt. Premogarjč, — j * rekel, —-si niso le želeli novih kontraktov, /•ar pu tudi rtorili dejanske korake v namenu, da dovedejo do tega, ri vse njih tozadevne predloge ko d«■ Jod a j a le i za vrnil i.
Škozi štiri ure je *-ital Mr. I.-wis rl<»]«ro ugotovilo. \ katerem .i obrazložil položaj v premogar-^ki industriji. Rekel je. da so pre-» -ogarji v zadnjih letih veliko tr-j.rli vsled pomanjkanja prilike za celo. v .s led vedno naraščajočih cen z-vljenskih potrebščin ter ne-s pravi.ji vega stališča od strani de-i.Mlajaleev. ki v/> delali t b istem i .»u velike dobičke potom različnih manipulacij.
— <V bi se delodajalci držali kontrakta. sklenjenega z nami. bi s « ne pojavilo sedanje obžalovanj? vredno stanje razmer v industriji mehkega premoga, — je re-ke]. — v«© diference bi se moralo nravn tti potom dogovora in izognili bi se lahko prekinjen ju o-l-rntovanja v tej industriji. Naša organizacija obžaluje bolj kot drugi potrebo prekinjanja obratovanja od strani linijskih premo-
■_'.'! rje v dežele. Mi smo storili vse. l.ar je bilo človeško mogočega. «'a preprečimo to prekinjenjje. Skozi več mesecev smo si na vse mogoče načine prizadevali, da do-vedemo delodajalce v mehkih premogovnikh do tegr;, da drže svojo besedo, dano nam in vladi ti*r se sestanejo z nami na skupni koiift-rene«. kjer bi se laliko skle-nilo nov dogovor jrledo plače in delavnih po«/<«iev t»*r preprečilo izbruh stavke iti prekinjen/p* o-lrr.it o vanja
J
Neizprosno stališče delodajalcev.
'»'spričo neizprosnega stališča od strani delodajalčev pn ni preostalo premogarjem ničesar dragega kot pustiti delo. ko je stari dogovor potekel ter čakati na uvi Ijavljenje <lrngega dogovora, s katerim .bi se določilo plače in de'avne pogoje. Vsi trezno misleči ljudje priznavajo, da je treba koncem konca uveljaviti dogovor po*om akreditiranih zastopnikov organiziranih premogarjev deže- j /•? Ter je vsled tega prav posebno obžalovanja vredno, da je treba na stotine in stotine* tisoč mož potegniti iz industrije na škodo soeijalnega in ekonomskega bla-gobita naše dežele, predrto se mori' vi viti skupna konferenea in I"redno bo mogoče skleniti dogo-v< r Odgovornost, za to je treba brez vsakeira dvoma naprtiti na rame delodajalcev, ki so dosledno in arogantno zavrnili izpolnenje r.jih obveznosti, da se sestanejo s l"-« »nogarji na skupni konferenci ter se dogovore z njimi glede no-veea plačilnega dogovora.
Xa vprašanje Blanda, kakšne so prilike za konfereneo med pre-ifingarji in delodajalci je odvrnil Lewis, da se bodo morali del od a-j.ilci konečno udati javnemu pri-t skn ter zadostiti določbam dogovora s premogarji.
PARADA NEMŠKIH MORNARJEV.	S*
Slika nam kaie parado nemških mornarjev v Kielu. Zavezniki pravijo, da jih vzgajajo častniki v istem duhu kot so jih vzgajali za časa kajzerjevega režima. Takoj La poveljnikom stopa zastavonoša i. novo nemško republikansko zastavo.
DELODAJALCI SO ZAČELI POPUŠČATI
NEODVISNI DELODAJALCI SO BAJE PRIPRAVLJENI PRIVOLITI V ZAHTEVE DELAVCEV. ISKANJE TRUPLA JE OHRANILO EN ROV V OBRATOVA- NJU. POSEBEN VLADNI ODBOR NAJ PREIŠČE RAZMERE. t -i
STALIŠČE NEMČIJE NA GENOVSKI KONFERENCI
Poma.ofi.jte Nemčiji če hočete pre-osnovati Evropo. — bodo rekli Nemci rfi konferenci.
Berlin, Nemčija, 3. aprila. — i Poroča Ciiil Brown. > Nem čl-, *e zbolela i.a čudni bolezni, k* j« v zv*zi r. genovsko konferenco. Glavni simptom bolezni je pesimizem. pomešan z optimizmom in obratno. Nob"n misleč Nemec, vključno profesionalne humoriste, ne pričakuje, da bi prišlo kaj iz Genove z izjemo na-"daljnih konferenc, a vsi misleči Nemci upajo proti vsem upanjem. ( da bo prišlo iz konfernce nekaj koristnega za Nemčijo.	__ j
Nemške priprave za konferen- j co so dosegle svoj višek v "kron-; skib' svetih, katerim predseduje predsednik Ebert. v svoji palači r.a ~\Vi 1 helmsstrasse. Na teh posvetovanjih se je zopet in zopet omlatilo nemške kampanjske tak-j tike in nemško strategijo na kon-' ferenci. Cela zadeva no izročena. Rathenau-u. Kaneelar Wirth bo šel na konferenco, če bo šel Llovd George, a le v dekorativne svrlie ali 'lastnosti reprezentanta*' kot se glasi nemški izraz.
Ni treba imeti sil vededeževal-ea. da se ugane kakšna bo nemška politiko na genovski konferenci. Na konferenci in Izven nje. na pozorniei in za kulisami, ofi-ei.j«'lno. družabno neformalno in soeijalno proj>agandistično bo igrala Nemčija v Genovi na gosli, kojih zvoki sr bodo glasili v besedah : PcM.' gajte v prvi \Tsti Nem'ij:. ker jo to neobhodno potrebno za rekonstrukcijo celega sveta.
Vse člane konference in žurnn-liste se bo neprestano spominjalo r.a to geslo. !--i jc soglasno z nemškim naziranje-n edrno logično. C'e bo imel priliko pa bo Rahte-nau tudi predložil poseben program. kako pomagati v prvi vrsti Nemčiji in če no drugače tudi ostalemu r vetu.
Ta ekseentrični kapitan industrije. pts mLst'cn: modrijan in praktični dr/avnik bo brez dvoma a y v:if.rll v Genovi najbolj si-j-ij?.o predstavo »?lc svoje karl-jere. Rathenau je osebno za en-krar take molčeč, da je egiptovska sfinga v primeri z njim stara klepetulja, a upati je. da bo zlomil svoj molk na predvečer odpo-t o vanja v Genovo.
Nemški program za konferenco pa je prilično jasen. Nemčija bo zahtevala veliko inrzemsko ]>oso-jilo, dolg moratorij, sovdeležbo pri rekonstrukciji Rusije in določbe, ki naj bi koneeno dovedle do revizije versaillske mirovne pogodbe. Nobenega dvorna^ tudi ne more
SOVJETSKI ODPOSLANCI IN NEMŠKA DELEGACIJA
Sovjetski deleg-ati so se sestal: i z nemškimi uradniki, da se posvetujejo glede nastopa.
! _
Berlin, Nemčija, 4. aprila. — ! Kuski sovjetski delegati na genovski konferenci so se osveto-vali včeraj na dolgo in široko z nemškimi uradniki v namenu, da pridejo do sporazuma glede -kupne akvije na genovski kon-(> renči. Ničesar pa se ni dosedaj še objavilo glede narave programa. ter obsega, do katerega so Nemci pripravljeni podpirati zahteve in prošnje Rusov.
Kljub splošnemu utisu, da se mude Rusi le v Nemčiji le v ne-oficijelni lastnosti, meiltem ko se nahajajo na potovanju v Italijo, kažejo vendar povsem neboi-čajno pripravljenost, da se odzovejo vsem številnim oficijelnim in družabnim sestankom, katere se je priredilo zanje.
Včeraj je priredil ruskim delegatom banket dr. Rathenau, nemški minister za zunanje zadeve in jned navzočimi so bili tudi številni nemški induslrijal-ni. finančni in politični voditelji, v družbi visokih vladnih uradnikov.
Leonid Krasin. sovjetski minister za inozemsko trgovino, ki je dospel semkaj kmalu po opoldne, se je vdeležii tega banketu ter se je pozneje posvetoval s številnimi odličnimi industrijalci in bankirji.
j Objavilo se je, da bodo med izvedenci, ki bodo spremljali nem-ško delegacijo, ko bo odpotovala slednja v soboto v Genovo, tudi Jlerr Bueclier, tajni svetnik; — IlaiLS Kraemer, načelnik komite-jja namških reparacijskih izvedencev; Frane von Mendelsohn. I predsednik berlinske trgovske zbornice: profesor Karol Duis-berg. načelnik nemške anilinne industrije; Karol Bergmann. prej-šni podtajnik zakladnice: dr. Mel-eliior, bankir: Viljem Cuno. generalni upravitelj Hamburg-American črte in Rudolf Wiessel. prejšnji ekonomski minister.
Nadaljni finančni in industri-jalni izvedenci, katere je izbrala \lada, bodo ostali doma, dokler ne bo d t*. Rathenau. načelnik nemške delegacije, informiran glede nemške kvote zastopnikov pri različnih komisijah, katere bo imenovala konferenca.
UBIL VDOVO IN SEBE.
Fresno, Cal., 4. aprila. — James Randol, ki je v nedeljo zvečer ustrelil Mrs. Ge rt rudo Holsteln, . bogato vdovo iz Fresno, ker je ve£ kot enkrat zavrnila njegove lju-• bezenske ponudbe, je umrl na posledicah ran, katere si je zadal j sam krogljo. Umor se je za vršil j v veži nekega hotela. Policijsko \ poročilo kaže, da je živel Randol i v skrajni revščini.
New York, 4. aprila. — Voditelji premogarske stavke so objavili danes, da se bo generalni politični komite j antraeitnili premogarjev sestal jutri tukaj, da sklepa poročal-e ponudbe več neodvisnih proizvajalcev premoga, k! hočejo baje takoj privoliti v devetnajst plačilnih zahtev premogarjev, če l«i se slednji vrnili na delo.
Sprejem teh ponudb, katere pozdravljajo linijski možje kot 11 prvi razkol v vrstah delodajalcev". bo imel mogoče za posledico pogajanja glede reparatnih kontraktov ter tudi zopetno ot-vor jen je prizadetih rovov, soglasno z okrajnimi predsedniki United Mine Workers of America.
Nekateri izmed štirideset delegatov v 11« h <.!-'- aj. unijah, iz katerih je šestav^j -n politični kom.1-tej. so dospeli danes semkaj.
C J Golden, predsednik okraja O v Shamokin, Pa. jc izjavil, da obratuje vsaj en antracitni rov in to kljub stavki. To rov Philadelphia and Reading Coni Company v Locust Gap. Iowa, kjer je skozi tri mesece trideset mož neprestano kopalo, da najdejo truplo nekega premogarja. Stanlev Zuliskija. ki je izginil pod plazom, trdeča premoga v pričetku meseca januarja.
To kršenje povelja za stavko je postalo splošno znano, ko je Mr. Golden pred mezdnim komitejem naprosil za skupno dovoljenje premogarjev in delodajalcev, da se nadaljuje s tozadevnim delom kljub stavki.
Sogl asno r. Goldenom je delal Zuliski v nekem tunelu z nekim drugim, po imenu P»arretr. ko so stene tunela popustile. Barrett jc rekel, da je bil njegov tovariš pokopan pod neštetimi tonami premoga.
Devetsto ton premoga se je že odstranilo s pozor i šč a nesreče v nr.poru. da se najde truplo Zuli-sk'ja. Co se bo nadaljevalo z delom. --je rekel Mr. Golden, —■ se bo še nadalje odpošiljalo po dvajset ton premoga na dan I r. dotičnega rova.
Unijski voditelji so razpravljali danes o nacijonahzaei iskem račrtu za premogarsko industrijo. kot ga j- predložil včeraj Mr. Levis hišnemu delavskemu ko mite ju.
Prvi korak v tem oziru, — so-glasno z Mr. Goldenom, — bo uvedba predloge v kongresli, ki bo določala imenovanje vladnega komiteja, kojega naloga bo najti dejstva. To zastopstvo ho dobilo nalogo, da natančno preišče raz voj rovov, trošenje, dobičke, de bivske razmere, plače delavce-* ter razmere na premogovnem tr
— Mi smo prepričani, — je re kel Golden. — da bodo razkritja takeira "komiteja dovedla javnosl do tega, d?i bo zahtevala, naj Sf
NOVO RAZDOBJE V ANGLEŠKI POLITIKI
Vsled zaupnice, katero je dobil Lloyd George v zbornici, je sedaj močnejši l:ot je bil kedaj preje.
London. Anglija. 4. aprila. —-Presenetljiva zmaga ministrskega predsednika Llovd George-a v angleški poslanski zbornici, ko jc dobil z;iimiVo slednje z 'i72 glasovi proti 1)4. je imela učinek kratke, a mogočne nevihte, ki je izčistila politično ozračje.
Očividno razkačen vsled nami* gavanj v številnih krogih, da se izogiba direktnemu glasovanju glede zaupnice, s katero naj bi se odobrilo vladno politiko z ozirom na bližajočo se konferenco v Genovi, je vrgel ministrski predsednik rokavico pred svoje nasprotnike takoj v pričet-' ku debate, ko je izjavil, da bo kabinet stal ali padel z izidom' glasovanja. Uspeh glasovanja ni j pustil nobenega dvoma glede dejanske moči sedanje vlade.
Opozicija je osredotočila svoj napad za amendment delavskih j članov zbornice, s katerim bi se' dalo izraza pomanjkanju zaupa-' nja v vlado. Ko je ta amendment1 propadel v celi plohi "'ne-jev'f, je bila zadeva tako dobro od-,ločena in na to sledeča debata ! je bila zgolj formalno zadeva.! j Boja proti koaliciji pa se ven-; fdar še ni opustilo in Sir \YmJ llieks, unijonist. namerava predložiti jutri zbornici resolucijo, vj i kateri se bo glasilo: i — Po mnenju te zbornce je i mogoče odpomoči pomanjkanju 1 definit ivnega in doslednega prin-jcipa v politiki sedanje koalicijske vlade le z ustanovi jen jem | ministrstva, sestavljenega iz mož. katere združuje identičnost političnih principijev.
-
GENERAL PERSHING SE JE PREHLADIL.
Washington, D. C., 3. aprila. — Na zdravnikovo povelje bo moral I general Pershing ostati več dni v postelji. Predvčerajšnjim se je hudo prehladih
| biti, da bo Rathenau v družbi svojih boljševiških "zaveznikov" liudo izigraval Poincareja proti Lloyd George-u. Resno nemško javno mnenje smatra namreč Genovo za bojno polje, kjer bo zadela Nemčija na velike težkoče. kjer pa ne boj boj več tako brezupen kot je bil dosedaj.
Prvikrat izza vojne ima namreč Nemčija v svojih rokah par dobrih kart in v Ratheanau izurjenega Človeka, ki bo igral te karte proti cvetu zavezniških talen-tov,	j - :4
EF" ROJAKI. NASOČAJTE SE NA "GLAS NARCDA", NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEV NIK V ZDR. DRŽAVAH.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
m p*t*m aai« b*ak« fcmfejej« p» nitki tmk. ucmIJIt« b Utr*. Yfar»J M frOe Mfte mm »Idiht
Jugoslavija:
Raz»«tlUm mm	poftt« ki tx»UtaJ« "lr. HM Uuwri nT
te "Jsdnuitdui tenka** w LjnUJaaL
300 kron .... $ 1.15	1,000 kron .... $ 3.60
400 kron ---- $ 1.50	10,000 kron____$35.00
500 kron ____ $ 1.85
gl	** 9°*U	▼ JncMterijl
narjih; n raki itiri tom W kzplatie^aB™dtoarf nifl/ii ttariaa te knmt mtmmt torej MizpctMaJcM.
Italija in medeco onmlje:
RasyoAOte M nfcji Ptlte te bptetej« "Jmčnmakm teka" v
Ma
50 lir .... $ 3.30	500 lir .... $28.50
100 lir .... $ 6.00	1000 lir .... $56.00
300 lir ____ $17.70
nem firm Avstrija: ■«!! m mtmh	te li|lif||i "Aiilalbihu itefc wm
rhmmfm._
EU41 vetikansldk raeHk w teta)« bplatajea« aedal r ATftrlJI htm BBMMikaofke dolar j* Nate pristojbina sa vnlu panMezu» bV"^ de nufe M ceniww; $11.- M- m fL—; te m reija m-kazlla pm t note *d dolarja.
P*d latkBi pkoJI IuUtUmm tudi Mtf-uke la pnflljf > «M> rlike dolarje t Jugoslavijo In t Italijo.
m nfaLstyp7iS*lstogl dL*ltii ' T | I I te!! fcte '"nte
rtatl sa te ki ^o te tf'w tlfc^iiMiiSni^te	^
^YmTmm1^ " iHmwHt IImy Mr. tM m
nux nun riti bank, m ooctiu* m^ w*my«*
vzatni? Ion t rolo nad inilnsrtijo iz rok privatnih interesov ter jo stavi pml \ icoiio nadrorstvo.
—	F.na izmed took progrrama unij. J;o l«o prišel vas za nacionalizacijsko zakonodajo, se bo tika-la urejevalne kontrole vseti rovov. To ho pomenjalo, da bo vla-
lahko prepovedala razvoj novih p >Ija, <lokter ne bodo s^<la-nja polja izčrpana.
—	S tem se bo tudi napravilo k-inec obstoječim razmeram pre-velikega razvoja novih rovov, spravilo produkcijo v soglasja s povpraševanjem ter izloc-ilo pre-veliko Število dela, zaposlenega sedaj v premegarski industriji.
/
SMRT STAREGA EKS P RESNEGA SLA.
Ogden, Vtah, 4. aprila. — Tukaj je umrl A. J. Ross, star tri m devetdeset let, upokojeni sel AVeUs^Fargo ekspresne druibt^ ki se je sam spoprijel s sedmimi roparji, ko so slednji napadli leln 1SS3 neki vlak v Xevadi, na katerem je bilo zlata v vrednosti $80.000. Ross je bil tekom spopada ranjen, a je ubil enega izmed banditov doeim je ranil štiri nadaljne.
j Ross je }>il rojen v Maine ter je prišel v Californijo leta 1856. Pozneje je postal poštni voznik v Montani in Utah ter je imel številne spopade z različnimi landiti in Indijanci. Pri Wells-Fargo kompaniji je služil skoro petdeset let. Nikdar ni bila ukra-, deiia nobena pošiljatev zlata, poverjena njegovi skrbi.
900,000 DIJAKOV NA KITAJT-j	SKEM.
i --
' Peking, Kitajska. 4. aprila. —
Statistike, katere je objavilo pred 1 kratkim vzgojno ministrstvo, kažejo. da je sedaj na Kitajskem i več kot 900.000 dijakov, ki študirajo v približno 40,000 šolah.
To/adevne podatke se je dobilo iz iK»icčil različnih provinc, ki so st odzvale oficijelnemti pozivu.
V pričetku prihodnjega šolske-pr leta se namerava otvoriti približno 15.000 nadaljnih šol.
Pozor potniki!
Parnik "Argentina", ki je imel 29. aprila odpluti v Trst. jc preklican. 20. maja pa bo odplul v Trst parnik
"President Wilson*\ ITT. razred do Trsta $102.50; II. razred $160.00 in $5.00 vojnega davka.
Vsa jpojasnila daje tvrdka Frank Sakser State Bank, 82 Cortludt St.. New York. N. Y.
W ROJAXL HABOCAJTE SS HA "OLA8 NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNXV-HS V SDK. HBtAVAH. -m
Pošiljateljem denarja na znanje.
Pri kr! poštnem čekovnem ura-du v Ljubljani smo irposlov&li, da dobimo vbodoče za vsako naše mu kazilo izplačilno potrdilo a podpisom naslovljenem ali njegovegm pooblaščenca.
Sporazumno e tem ne bomo za-naprej vei razpošiljali dosedaj običajnih obvestil s označbo va, ko je bil odposlan denar is Ljubljane na zadnjo poŠto. Mesto teh obvestil bomo poslali za vsa« ko denarno počil iater, ki cmo jo prejeli dne £». decembra 1921 ali kasneje, izplačilno potrdilo s podpisom naslovljene« oziroma njegovega pooblaščene*.
Te vrste potrdila pa prehajajo večkrat lo počasi z zadnjih pošt nazaj v nrad čekovnega urada ▼ Ljubljani, kjer se zbirajo in fiele nato odpošljejo v Ameriko; radi tega ter drngik možnih zamud ram bo mogoče razposlati potrdila šele v približno devetih tednih od dneva, ko smo izdali pra« jemno potrdilo oziroma kakorki-tro ista prejmemo. Denar pa bo ne glede nato izplačan enako W» tropin pod istimi pogoji Cot do sedaj.
Trank Saks« Stat« Bank,
ci,AS NARODA, 5. APT*. 1922
"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
Owned and Published by
Blovenic Publishing Company
(A Corporation)
FRANK ftAKSER, President	LOUIS BEN EPIK, Treasurer
Iz Slovenije.
Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Officer«: •3 Cortlantit Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"Glas Naroda'* Izhaja vsaki dan Uvzemžl nedelj In praznikov.
Za	celo leto volja	list za Ameriko	Za	New York za celo teto	»7-00
	In Can ado	................. »6-00		za pol leta ...>.,..<•	•3.50
Z«	pol leta ........	................ »3.00	Za	Inozemstvo za celo leto	»7.00
Za	t«trt leta _____	............... ti.SO		za pol leta ...........	»3.50
a L A S NARODA (Vole« ef the People) lesued Every Day Except Sundays and Holidays*
Subscription Yearly »6.0G
Advertisements on Agreement.
Dopisi brex podpira In osebnosti re re prlobPuJeJo. D*>nar naj Be blagovoli po-šlljatl po Money Order. I'rl spremembi kraja naroCnlkov prosimo, da ae nam tUdI jrejinjo btvalJSfe naznani. da hilreje najdemo naslovnika.
GLAS NARODA tS Corttandt Street, Borough of Manhattan. New York, N. Y.
Telephones Cortlandt 2876
NAJ GOVORI PREDSEDNIK.
C—:—. ----J* VI
Sedaj, ko sc ji? vnela bit kil v pivmogarski industriji, je predsednik Ilardinpr brez dvoma oni, ki mora napraviti naslednjo potezo.
Premojrarski baroni se nočejo sestati s premolar ji in premolar j i se vsled tega ne morejo sestati z delodajalci. da razpravljajo z njimi glede novega dogovora, tikajočega se plačilne lestvice ter druiiili stvari v premolars k i industriji.
Tako delodajalk) kot premolar ji se pa morajo sestati z vlado Združenih držav, ee bodo pozvani na sestanek.
je sploh |»il kdaj kak shiraj, ki je zahteval neposredno zvezno preiskavo, «*a imamo sedaj tukaj v obliki prenlogarske stavke.
Narod lio«"e vedeti na določen način, kako se glase odgovori na gotova, povsoin enostavna vprašanja:
—	Kako se uveljavi eene premoga, katere mora plačevali konsument t
—	Koliko dobiva delodajalec i
—	Koliko dobivajo preknpei in prodajalci na drobno i
—	Kakšne so plačilne ali mezdne pristojbine za premoga rje, prvič v premogovnikih trdega premoga; drugič v linijskem ozemlju mehkega premoga in tretjič v iieimijskih ozemljih mehkega premoga?
—	Koliko premolar je v je treba, da dobavijo Združenim državam potrebno množino mehkega in trdega premoga i
—	< V je število premogarjev preveliko, kot se trdi, koliko znaša to naknadno število premogarjev?
—	Na kak narin bi se dalo to preobilo delo premestiti v druge industrije?
—	Koliko dne nezaposlenosti so vsilili premogarjem tekom preteklega leta ?
—	Koliko je znašal v različnih delili dežele dejanski letni zaslužek premogarjev?
Tozadevna dejstva naj se spravi na dan in takoj bo postalo jasno, na kateri strani je krivda in kdo je odgovoren za naravnost neznosne razmere v tej industriji.
X» umnost pa je popustiti, da potekajo tedni, dorim postajajo dejanske zaloge premoga vedno manjše.
Javno mnenje je velika sila.
Naj se vsled tega mobilizira.
Po slovenskih naselbinah.
Zagonetna smrt dveh Železničarjev.
V noži iM.1 nedelja 26. febr. 11a poli del j ek sta v državni javni bolnici v Ljubljani umrla nenadne >111 rti sprevodnik ju-žne železnice. Ivan Kladnik. stanujoč- na Lazali. i n za v i rac j užn c žeJemiee, J ernej Murucelj. Vest je vzbudila med železničarji veliko razburjenje in pričele so s<* raz>irjevati o vzrokih oni t i vse mo«roee govorice. Ivanu Kluduiku je bilo že v soboto d<>-uiii slabo, kai* je potožil tudi svoji hčerki. V nedeljo se je odpeljal v Ljubljano in se ustavil v baraki na južnem kolodvoru, kjer je padel nenadoma v nezavest. Odpeljali so <ra že popoldne v bolnico, kjer je kljub takojšnji zdravniški j.omoči čez nekaj ur umrl. Prod -mrt jo je bil še zaslišan. Na vprašanje ali je kaj jedci, je odgovoril, tla nič, pač pa je pil na rezervoarju. Podrobnosti ni bilo mogoče ve<" izvedeti, ker je padel zopet v nezavest in takoj nato umrl. V poudeljck okoii i!, ure zjutraj je bil iz iste barake na južnem kolodvoru prepeljan v nezavestnem stanju v bolnico zavirač južne že-lezniee*Jernej Marueelj, ki je tudi v par urah izdihnil, ne da bi bilo mogoče kaj izvedeti od njega. Oba žehtzničarja sta imela na sebi _ina-ke akutnega zast mipljenja in je bila rešitev izključena. Zagonetni dogodek, ki je zahteval dve žrtvi, bo dognala sodna obdukcija.
&
Smrt tihotapca.
N.i Mrzlem vrhu je bil dne 22. iebr. ustreljen doslej neznan tihotapec, ki na klic obmejne straž« ni obstal, marveč, se spusti! v beg. Vojak je streljal za tihotapcem ter ga zadel v glavo. Tihotapec je obležal na mestu mrtev.
Tihotapčeva smola.
Anton Drašler, Dietni kajžar je v sin iz Zaviha pri liorovniei. st dosedaj ni udeleževal tihotapstva Neteča pa je hotela, da jim j« doma zbolela krava, ki jo morali takoj zaklat i. Napravili >o veliko klobas, ki so jih sklenili pro dati. Njih. hiša stoji na samem L" sodu o noč je par tihotaipccv za šlo s pota in so dolg" tavali na okrog v temi. Končno so zagledal pri Drašlerjevih luc in krenili ta ko j tja. Stari Drašler jim je tako. pntoižil svojo nesrečo, da je mora zaklat i kravo in pripomnil, da inu na prodaj veliko klobas. Eden iz med tihotapcev mu je Takoj po magal iz zadrege, rekoč: "Sa, imate vendar velikega in močne tra fanta Naprtajte mu klobas i i naj gre z nami." Po kratkem od inoru so se tihotapci podali s fan toni na pot in prešli srečno mejo Fant se j<- vrnil domov, obložei z lirami. To' ga je ojunačilo in lo til se je tihotapstva. Toda sreči mu je 'bila tnpoteča. Kupčija se mi je sicer posrečila tudi v drugič ii je prodal vse klobase po 7—S lir loda v tretji «ra je zadela nesreča Nes»4 je če/, mejo -poleg klobas š< par zavitkov tobaka. Toda ravm na meji so ga opazili obmejni vo jaki ter ga pozvali, naj se ustavi Ker pa je Skušal uteči, je pade strel, ki j«' mladega Draišlerja za del v desno nogo in ze je zgrudi na tla. V temi so vojaki ranjenci zgrešili. Drašler se je šele drugf jutro, ves prezebljen, priplazil d( nekega kim-ta, ki mu je pomaga. Ido doma. kjer so j^a naložili m
voz in odpel jati i v ljublj. bolnE-o
„
Žrtve splašenih konj.
Dne 27. februarja dopoldne j« posestnik Frane Wagner iz Plač; pred hotelom "Pri zamorcu" Mariboru razkladal z voza vino Ko je za trenutek pustil hlapet konje brez nadzorstva, so s<> <t splavili in zdirjali po Gosposki u lici proti Glavnemu trgu, kjer s< >e zaleteli v izložbeno okno Wel t (»ve cvetličarne in razbili išipo Xa x< «zu se nali.ijajoča 131et m Milka Hrovat je ipadla z voza vendar pa se je samo lahko poško dovaJa; "lOletna gospa Milka Mol nar. ki je prihajala s trga. se n' mogla več pravočasno umatknit: in je padla pod voz, pri čemer si je zlomila nogo pod kolenom tei so jo morali prepeljati v bolnico Konje so končno ustavili in jih vrnili lastniku, ki ho moral plii čati za poškodbe odškodnino.
Osemdesetletnica pisatelja.
Pred kratkim je obhajal dr. Pa vel Turner, ki živi na svojem po sestvu v bližini Maribora, svoje aOlebnico. Ob tej priliki so se ge spomnili nasi književniki in na&
Peter Zgaga
Vojna je bila strašna reč, mir je pa grozna polomijado. Ljudstva si nisn čisto nič na boljšem. • •
*
Neprestano se sliši o jari gospodi. Tudi \ Ameriki se je jako raz če peril a in razpasla.
Knj pa je pravzaprav jara gospoda ?
7A\ se mi. da bi bil zanjo dober naslednji primer:
V	neki slovenski vasi je živel :-.upin. ki je bil sila ponosen in mogočen človek. fVravno ni bil s pametjo čisto nič v rodu, je nje-givo gospodstvo pres<"vnlo vse r«i< je.
V	i. si i kraj je prišel nekoč tn-jec in vprašal malo deklico:
—	(.'egava si .*
—	Županova — je odvrnila.
—	Kje je pa mati?
—	.Ta* nimam matere, jaz imam mamo.
—	No. kje pa je mama?
—	Pri potoku srajco pere.
—	Kje je pa oče?
—	-Lir. nimam očeta, jaz imam papain.
—	No. k j 1 pa je papanJ
—	V posielji leži in čaka, da bo lama srajco oprala, da jo bo obleke!.
V	starokrajskih lislV.i čitarno:
-- Pravoslavni lcmetriiar v Bel-
gradn ima 2400 kron štipendije na mesec.
Katoliški škof na otoku livarn ima 1100 kron plače na mesec.
Meni sicer duhovska gosposka ni posebno pri srcu. toda nekoliko eiiafc'»pravno>ti bi moralo biti vseeno v enakopravni državi, kjer je baje versko prepričanje svobodna d v ar.
* * *
To siqer zveni kakor bajka. pa nazadnje vseeno ni:
K met i č je imel staro kravo In suhega osla Ko je opravljal svoje težko delo na polju, je oba vpregel. da sta vozila od ranega jut-a pozne v noč.
Nekesra dne sta se pa sprla. Be-se<ta .i« dala bosedo in slednjič .sf krava 111 -nogla več premagati ter je rekla svojemu d ni trn :
—	Ti si osel.
Osel je imel odgovor na jeziku ter ga je zabrusil:
—	Ti si pa krava.
Tako osel kot krava sta bila razžaljena vsled teli medsebojnih očitkov.
* * *
Baroni se nočejo pogajati z m a jnarj i.
Vlada jih noče siliti, ker stoji na stališču, da mora biti tudi v de-r.iokratični državi razloček med
delavcem in baronom.
• * •
Pred kratkim so imeli v državi New York metodistovski popje svoje zborovanje. Ker se pa na duhovniških zborovanjih razpravlja o vsem čem drugem kot o veri. j? 'asno, da so razpravljali metod s ti o prohibieiji.
Tn sprejeta je bila resolucija \
Predsednik Harding naj mobilizira vrv* armado in mornarico, da bo stikala po privatnih stanovanjih sa pijačo.
To bi biio dobro t gotovih ozi-rih. Samo vprašanje nastane, kje bo del ila Amerika novo armado, ki ! o spravijala pijane mornarje in vojake v kosarne.
Chicago, 111.
Ceavno bi se lahko veliko pisalo iz našega mesta, pa vem'ar. kakor zasledujem, se najmanj.
Kako s«' imamo tu po t'luoagi, mogoče tU' bo nobenega zi^niiniilo. l)a so delavske razmere tudi slabe, j'' gotovo. Dela je malo. ,je!a veliko, a denarja <»d nrkoder.
Kaj pa društveno življenje? To pa, kakor se čuje, se krepko r:u-vija. Vstzinovljeni sta bili pred' nekaj meseci dve driiMtvi, druwtvo Zarja in društvo sv. Mohorja. Obe dobro napredujeta, tako da imata že nad 200 članov, kar jKnneiri v, tem kratkem času velik uspeli. Kakor vidim, bo društvo Zarja presegalo kmalu ;JO0 članov in članic. Društvo Zarja sprejme pod okrilje člana ali člaftieo kateregakoli mišljenja, samo da je vesten član društva. Društvo sv. Mohorja je pa bolj strogo. Tam pravijo: onega lista ne citati in vse cerkvene stvari plačevati. Zato pa tem' raje pristopajo k društvu Zarja, ker jih nihče ne komandira kakor tam. Pri tem društvu so deležne podpore tudi ženske, kar menda pri onem niso. Jaz pa pravim: tudi žene so potrobne podpore, dostikrat, bolj kot možje.
Zakaj ni složnosti med ljudmi? Kako lahko bi bilo <to eno samo društvo, sedaj pa ta razlika! Eden pravi: beri to, ako ne, nisi naš; drugi pravi: čitaj, kar hoeaš, pa vseeno si lahko naš.
Ako eden pazno zasleduje to či-kr.-ško gibali je, bi imel vedno dosti dopisov v Glas Naroda, a ne vem, ali s » ljudje tako strahopetni. al: nočejo ali ne vedo kaj po-rrčati. Veliko j»* takih, ki soj /.možrri tega. zakaj molče?	j
Pozdra!	Cikažanka.
ShtgiiBUnrattska
Ustanovljena 1. 1598
SCatnL Kebnota
Inkomorirana 1. 1900
1
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glaral
Predsednik: RUDOLF PEHDAN, 83» E. 185tb Bt, ClrvaUAO, a Podpredsednik: LOUIS B ALAN T, Box 106 Pearl Arc, Letala, O. Tajnik: JOSEPH PI SELLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely, Ulna.
Blagajnik neizplačanih smrtiiin: JOH N MOVERN, N. 2nd Af«^, W. Dnlatfc, lflaa. -
Trhmi iteraOK
Dr. JOS. V. GHAHEK, 843 E. Ohia Utreet, N. B., PitUlsnrgh, Pa.
NadMrnl
MOHOB MLADIC, 200S So. Law-dale Ave, Chicago, EL FRANK 8KRABEO, 4822 Washington Street, Ltenrar, Cola
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 460, Slf. Mina. GREGOU J. roitKNTA, 11(12 Heacon Ave. Seattle, Wash. FRANK ZORICB. «217 St. Clatr Are., Cleveland, O.
Kdrnievalnl odbor:
VALENTIN PIRC, B19 Meadow Ave.. Rockdale, JoUet. Ill PAULINE EKMENC, — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STEELE, 404 E. Meea Avenue, Puehlo, Colo. ANTON C EI.AH G 70« Market Street, Waukegan, ILL «—- Jednotlno nradno glasilo: "Giai Naroda". t ~n • \
Vse stvari tikajoče se uradnih zadey kakor tudi denarne poftllja-tro naj ee poSiljajo na glavnega tajnika. \'«e pritožbe naj se poiUJa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega sdravnlka.
Jugoslovanska KatolUka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor Seli (tostati član te organizacije, naj ae zglasl tajniku bljižnega društva J. S.. K. ^ Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gL tajnika. Novo druftvo se lahko vstanovl ■ 8 člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
kulturna društva s prisrčnimi čestitkami. Dr. Turner je bil svoje čase mecen in piseitelj. Omogočil je izdajo Trdinovih "B?jk in povesti o Gorjancih", pisal je v "Novice". "'Slovenski Narod". •"Zoro". '"Slovenca", večinoma ]>id psevdonimom Ahasver. Dr. Turner hrani še. <lanes dragoceno ko-Iresp<iiideneo z A&kei-eem, -Jurčičem. Trdino in celo z angleškim državnikom Gladstonom.
Smrtna kosa.
St. .Jurju <m1i Pesnici je umrl višji poštni kontrolor v pok. -Josip Titenšek v starosti 72 let.
V	Ljubljani so umrli: posestnik Ivan Kalin, hčerka majorja v pokoju Lenka Janša in Urban G ril. železniški sprevodnik v pok., star 85 let.
V	Žicah pri Konjicah je umrl Ivan ( iosak, jjosestilik in gostilni-i
| čar. Pokojnik je bil markanttia (»sebnost v konjLšJiem okraju. K«»t [dolgoh'tni župan v stari avstrijski 'dobi je imel mnogo opravka z nemškimi birokrati, a ni nikdar skušal pred njimi 'svojega »kIIoč-[nega narodnega prepričanja skrivati. V svetovni vojni je izgubi! dva sinova, ki ju ni mogel preboleti, tretji pa je odvetnik v Ptuiu. Delo za svojce, občino in narod je bila pokojniku najvišja dolžnost.
V	Mariboru j«- umrl Ant. Hren. nad učitelj v pokoju. Pokojnik je ! služboval 44 let v Frani u in Šent Janžu na Dravskem polju, liil je vzoren učitelj, kremenLt značaj in splošno priljubljen. Star je bil 77 let.
V	službi reparaeijske komisije Jugoslavije j«' po dvadnevni bolezni v Konigsbergu na Pruskem umrl veterinarski nadzornik Fran Majdič, ki je po pi-evratu kot -ži-vinuzdravnik služboval v R»»giiški slatini. Preje je bil nad 20 let o-krajni živinoz<lra^iik pri okrajnem grla varstvu v Logatcu in je bil zaradi svoje konciljantnoisti in dobrohotnosti med Notranje i zelo priljubljen. Velike zasluge si je pridobil tudi na polju mlekarstva. Pokojnik sicer v politiko ni rad aktivno posegal, vendar pa je na željo naprednih No.tran.jcev pri volitvah v državni zbor leta 1911 prevzel kandidaturo in dobil za takratne razmere zelo čaisino število glasov.
Nedaleč od Marberga so našli pred kratikim zmrznjenega v snegu kaplana Vidica. Očividno se je na povratku proti domu hotel odpočiti, a je v snegu zaspal in zmrznil.
Na Jesenicah je umrla Fran ju stergar, soproga višjega šolskega svetnika.
V	Kranju je umrl Raj ko Ma-renčič, trgovec in posestnik.
V	bližini .Medvod so našli pred kratkim truplo človeka, v katerem so spoznali dimnikarja Jožefa Gergcvca. Na glavi je imel smrtonoisaio rano, .povzročeno od samokresa. Ali je izvršil samomor ali pa je bil inorra ustreljen, se ne ve.
V	Ljubljani so umrli: Emil Krajec, trgovec in brat dr. Krajca, zdravstvene šefa za Slovenijo. -Josip Nabornik, magistralni pod-uradnik v pokoju, in na Martinovi cesti ga. Franja Potlkrajsek.
Franc Štimee, rodom iz Brežic, vdovec brez otrok in bivši krojač,' je stanoval že več let v neki Šopi ob periferiji Zagreba. Pred kratkim so našli 771ctnega moža mrtvega v njegovem ležišču. Pri njem so našli Hiti kron.
Naša goriška rojaka
Prinčič in soproga, ki sta morala zaradi faši>»t4#vskega divjanja zapustiti rodno Kozano pri Gorici, sta kupila gostilno "Pri treh ribnikih" v Mariboru, ki je bila doslej last Nemca Heina.
Bazna imenovanja.
Frane IJribernik je imenovan za višjega upravnega oficiala v hiralnici v Vojniku.
Justina Veraaič je imenovana za pisarniško ofieiantko sploene bolnice v Mariboru.
Sodni .sluga Anton Mere u Slo-venjgradca je imenovau pa pod-uradnika pri okr. sodišču v Šmarju pri Jelšah.
Anton Voxel, sodni sluga v Višnji gori, je premeščen k dež. sodišču v Ljubljani.
Invalid Ivan Novak je imenovan za sodnega slugo pri okr. sodišču v Višnji gori.
Orožniški narednik Metod Spro-gar je imenovan za slugo pri okr. sodišču t Slovenjgradeu.
Cleveland, O. Staršem Kneze-i vieh je umrl 7mesečni sinček za ' pljučnico.
— Rojenice so se oglasile v družini Mr. Leopold Skapina. kjer pustile krepko hčerko.
Joliet, Tli. — Umrla je 251etna Antonija Samec. Pokojniea je bi-'<u hči Johna StaufeL Zapušča po-lcg stijiroga še šest malih otrok.
Umrl je 73 let stari rojak M. ttogan. Doma je bil iz Lok vice pn Metliki. V Ameriki je bival 40 i< t. skoraj vedno v -Tolietn.
V -Tolietu je umrl znani George Rkrtič, star okoli 30 let in doma '"»d Ravne irore. Ril je težko in nevarno operrran in od onega Sa-kr ni bil več trdnega zdravja. Zaimšča vdovo" brez otrok.
Terra Alta, W. Va. — V "State Tuberculosis Sanitarium'* v H->pementu. Va. je umrl rojak Anton Knafelje.
Umrl je za snšico v sterosti 2? l?t. v zavodu za jetične se je nahajal 22 dni in tja je bil poslan it Wheeling, "W\ Va. Bolehal je kake štiri mesece. Pokojnik je bil samec, doma iz Bača pri Št. Petra, po doma če Le&a£ev.
jubilar -*rbsl;i šri^tendijat. Mogoče bo zast i > pa no tudi "Društvo Rde-| če ga K riča Verjetno je — na-jdaljiije "Politika", - da se In |./pI:»VvaJ;i "stari hievi" štiipendi-' ta še na daljni h f>u semestrov
Prenos kosti narodnega mučenika.
j Ki-sti narodnega mučenika I i i -|Ste RaduJoviča, ki je kot inlerni-iranec leta l!)15. umrl v Ar:ulu, so j bile pi epc' jaiii' v .Mosaar. kjer so jo ogromni udeležbi prebivalstva ;bile svečano poko»|>ane. Pokojni Raduiovič. ki je na univerzi na ! Dunaju in pozneje v Ženevi Štu-i dira I romanistiko. je bil leta 1IKJ7 ;prevzel uredništv.i "Naroda" v ■ Mostam. Po atentatu na avstrij-islicga priestf lonasiedifika Frane iFerilinanda "J!>. junija 1TH4 je 1 >i 1 j aretiran, liil je obsojen in pozne-ij»'. ko je prestal kazen, interniran j v Aradu na Madžarskem, kjer j»* I umrl na pega vem Ietarju. Uelo j svoje življenje je Radulovie {»o-j svet i 1 delu za narcnl in borbi za n j čarov o ."»».vol m» jen je.
Split proti draginji.
Tudi občinski svet v Splitu je razpravljal te dni o vprašanju splošnega naraščanja, draginje, /.bisti mea$a. Ker vlada v Dalmaciji veliko pomanjkanje mesa, ki se v velikih množinal» izvaža v I Italijo, je sklenila spht>kA občina zaprositi vlado, tla prej^ove izvoz živine in ostalega blaga preko -pristanišč v Kotoi-u, Metkoviču in Splitu, ker preko teh pristanišč gre v Italijo še ono malo živine.
j kar je ima Dalmacija.
|
Žrtve lavin.
Iz Bosne in Ileraegovine prihajajo poročila o velikih nesrečah, ki jih povzročajo lavine nastajajoče vsled tajanja snega. Tako je v bližini Travnika zajela laviua. ki je odtrgala na tamkajšnjem hribovju, nekega 181etnega mladeniča, ga potegnila s seboj in zasula. Kmetje so ponesrečenca izkopali šele naslednji dan mrl.veua. V selu Jakšiču je zasula lavina lavina kmeta Mateja Kuraja, njegovo ženo in dva otroka. Podrla je tudi njegovo hišo in ubila vso živino. V Rambokn je o<!n<\s1a la-_ vina posestniku I vajin Ki-pševiču s seboj sedem glav goveje živine in 4"> ovac ter mu napravila nad -10.(hm> dinarjev škode.
i
"Stare hiše"
_ Imenujejo v.-M*ur iliški dijaki »>n» svoje tovariše, ki ne izvr.Šč ovojih .študij v predpisani dobi. Kakor poroča beograjska "Politika", bo
proslavilo dunajsko vseučilišče te ,dni redek jubilej ""stare hiše": Prnioviral bo Zii doktorja medi-:clne dijak, ki ima polnih •"»<> s.-mest rov! Na slovesnosti bo /ast<>p:i-na tudi beograjska medicinska t";i-kulte-ta in jugoslovansko ministrstvo za narodno zdravje, ker je
f\Ft.RlCHTER'Q
"PAI N-^ EXPEILER
Pri prvih znamenjih prehlada, pr-vih pojavih revmatlima; nevralcje se poslužlte tega zanesljivega oo-mačega linimenta.
I^rilirit'ujte se. da li,ia vsaka steklenica I'aln-Kxpellerja. ki jo kupite. ivorniško znamko'"Siilro" . i
35 in 70 centov v lekarnah ali pri F-. AD- RICHTER i CO.
* 104-1t4 So. 4th St.	v
A Brooklyn, N. V. f f^^Tt «»
ZAKAJ?
plačate več, za pravi, pristni Columbia gramofon, ako ga dobite EDINO t_E OD MENE $10.00 CENEJE. Zalega je obilna. Rekorde v vseh jezikih po 75 centov komad. Sežite takoj p* tej Izvanredn« priliki. Cf lik dobite pri:
Victor Navinsek,__331 Greeve St.,__Conemaugh,_Pa.
Opomba: Fazite na ime "Columbia,, varstvena znamka.
5
'Ssak dan prof vrženih ali drugače zapravljenih, je uničenih v enem letu $18.25, ali v petih letih $91.25 -
zakar bi med tem dobili v samih obrestih $10.95.
$5. naloženih pred 10. aprilom na naš 4r/o, bo priaeslo $—.20.
'Special Interest Account" tekom eat ga leta no
$ 50.	naloženih pred	10.	aprilom bo prineslo $ 2.	na 2eto.
$ 100.	naloženih pred	10.	aprilom bo prineslo $ 4.	na leto.
$ 500.	naloženih pred	10.	aprilom bo prineslo $ 20.	na leto.
$1000.	naloženih pred	10.	aprilom bo prineslo $ 40.	na
$5000.	naloženih pred	10.	aprilom bo prineslo $200.	na leto.
Delati, Pačiti in Varčevati — to pospešuje vašo neodvisnosti! Pričnite z vašimi vlogami TAKOJ DANES—$5—in pošlfte jih po. pošti.
Frank Sakser State Bank
82 Gortlandt Street, Me« York, N. T.
Blaim zastopstva: JADRANSKE BANKE
\
r.LAš NARODA, APTFi. 19-2-2
n
Vladimir Levstik:

GADJE GNEZDO.
Povest iz dni trpljenja in nad.
(Nadaljevanje.)
—	Težka kladiva padajo; toda in: s.ino t rji <*1 jekla. Kujte, ko-vai'i! Kladivo poka od lastnih u-
dareev.; vi menite, da kujete smrt pa kujete bi nT in življenje. Kaj za to, če s** odkrfane drobec in iz-j^in« 1 (Zdaj gre za vs*1, ne r.a enega, w> za Kto. Janez, bodi trd. da • «• ne vpogne petnajststotisoč bratov in sestra, izme<l katerih *i bil izbran!
Mati mu raste pred o. mi. |>o
nosno križem rok. kako i»ledn po gruntu, polna divje orlločnostL On ve, da ji ne klone glava, kljub vsemu ne; vesoljnemu narodu bf jo pokazal " teh časih obrnjene
izkušnjet
—	Kaatelei in stara pravda! t nj sina, mati. in spavaj mimo, re prošnje, ne vzdiha ne bo iz mojih ust, v mojem srcu ne sen čiee plahosti. Povej to svojemu gruntu, »tara. malemu in velflce-m.i, ki je v-iU'h skupna la*t. . .
Oslabelo Telo mu igra v drgetu zanosa.
—	Ali t- nisem rekel, Zrna, listi vvčcr: kar je v nnjn, ne nmrc* < V hi prav ii so.'krat strohnel v tej jami. bom vendar pri tebi. za-l a jgud je zemlja, naša veenn zemlja, ki spoznava svoj zakon In božji ukaz; kjerkoli boš hodila, me bos gledala r o*mi. čutila pod nogami. ... In zemlja se bo krči-la in sama kričala, tudi zadaje-ga iztrebijo ž ti je. in nih'V ne bo sial na nji. kdor ne pri^že na staro pravdo!
Znoj mu rosi čel* in sence; trudi n je. Komaj, komaj odpira tr»e-judniee. Ječa se polni z drobnim, t;li m /venenjem. ki poje ujetemu gadu uspavanko. I* stene raste nt-kaj. pomika s«- bliže, stoji pri postel ji, sklanja se k nj*»mu. Ob-»laz je, včasih kamenit in osalxn. včr.*ili mlad. rail in ljube**. Mati* Zina? Oboje se zliva v eno; mo-Čnn anjrel razgrinja perot nnd je-t .likom : on tvojega gada nr da. . . ('Vi P*M>et — strah, kako votel in mrzel:
—	Daj sina. ljubega, zemljo — <<:• j (rada. meni je zapi^n! TTočem t»a imeti — (laj!
Toda angel odgovarja:
—	Vprašuješ me. ker ga sama j,e more« vzeti. . . Gad ne pogine, tad je moj: odkar so bili in opljuvali. tebi zapisali in živega pokopali, ni več .Tanez, ampak Pravica - Resnica, ki n*- umre. do-kbr gn jar nr zapetim. . . Vera -TT pan je . Ljubezen drži pravteo -14e«nieo; iztrgaj jo. Smrt, če kI r.a m a kos!
7.1 i p los mole i.
In »Janez diha mirno. Potok Sumi po dolini. Škrjanei po jo nad njivami. Nedeljski zvonovi se n-birajo iz. devetih fara. in jutranji plamen akače s Sevškegj hriba k vitkim borovcem Konjske ivhri.
X.
Ka«telka s.- je r.euadoma zbudila ter sedla v postelji. Zaropotalo jt. padlo, počilo — kdo v« • Pa ne da bi bili tatovi v hiši? Zdaj ima soxlrga ve,' poguma, ko je mala moških doma: dva klanca mo jI pobrali, tretji pojde vsak Gas. . . Tenia je v sobi. le komaj se rišeta Štirikotnima oken; zunaj tih. dro-oan, strupeno enoličen dež. Vdova seže tipaje po užigaliee, da posveti. Ničesar ni videti, ničesar čuti; še nekam tiš" se zdi kot ponavadi.
—	Bodalo. — se ozmerja sama. — Kaj skače«, hudiča, ko je vse tiho? Lezi. stara in spi!
Toda reči je leliko. storiti težje. Najprej se spomni Toneta, ki je pisal dane«, da odhaja zdaj na bopišče; v Srbijo, pravi. Tn komaj prižene misel nanj, jo zmoti Janez; beži, skrb, saj pravijo vsi. da je zadeva jasna ko beli dan Jn rc ni bati ničesar! Kajpak tretji je Joža na vrati, ali nje«?;t se okln-ti z obema rokama:
—	Tak vsaj ti me pusti pri rut-lu! Ali naj res ne zatisnein oči radi te ljube pad je zalege? Odkar je vojna in Janez zaprt, ne poz-ram več pravega spanja. . . Talf beži; ne. ne in ne; Kastelke ni do-ina, pa mir besedi!
To rekai se obrne v steno, zatakne ušesa m šteje: ena. dve, tri. Štiri, do petinosemdeset. Zaspala 5c.
Glasno r£Že njgio dijhi|pje tiši tic : zdajpazdaj zasmrči, kar s<
drajrače redko dogaja, IJoke nimajo miru na odeji, telo se pre-j inctava. kakor bi uhajalo težke-, mu bremenu; srajca zdrkne 7. ramen, mogočne prsi Atrle naire v j mrak. Toda vdova hoče spali in i sp« do jutra.
Itleda. sivkasta zarja sleda skozi okno. Kasctlka hi mane oči; ud-! je so kakor o<l svinea. nn" se ji no- ■ *e vstati. Riule jo * Kdo stoji z.u-| naj? Jera ni; ta bi stopila noter! •ti stresla gospo za ramena, saji jc že osmo leto pri hiši.
—	Trk. trk! — Trk. trk! — sit-j rije r i sitnost pred vrati,
—	V uho me piši, kdor si! — de vdova srdito in se odene «"ez glavo. — Ni hudič, da se ne bi naveličal.
Toda zgooTiji prišle e je trdovraten; on hoče h Kastelki. ne da odimati.
—	Trk. trk, trk! — ponavlja čnndalje glasneje,*la ropoče kljuka in rožlja ključ v ključavnici.
—	Ali l>o mir. krščenduš! — za rohni gospa, vsa pripravljena, la skoči ven ter osebno vrže tiad-lepo po stapnicah.
Se<laj zasliši .7 o že v glas. tako *udeii lil daljni, kakor bi stal tiso."- milj od nje:
—	Zakaj me ne spustite k sebi. mati? Ali me ne poznate več? Jaz sem. vaš Joža. najstarejši gad. . .
Tako žalostno govori kakor bi mu bili zobe i/ruvali in izžgalt si 111 p.
—	Jezus! — vzklikne Kastel-ka ; da bi zaklela, se niti ne spomni. - Ti. Joža? Počakaj, precej ti odklenem 1
—	Ni treba, mati; nič ne vstajajte. saj pridem tako. .
Že j.' v sobi, ne da bi bil vrata odprl; vstopil jo kar skozi ceTo.
—	Joža! — Kastelka iztegne roke. — Joža kaj je s teboj? Odkod prihajaš ' Meri si bolan, moj Joža ?
—	Odd alee, mati; vi ne vr»ste, kako dolga je j„>t. Bolan sem.
—	Kaj ti je. otrok? Govori? — siga vdova. Strah jo prijemlje od l ipa do hipa. leze iz uda v ud : sin je hH ko sredica, in kaplje krvi n« v njegovem obrazu, in mraz um dise od lie.
•loža tišči roko Da čelo:
—	Boli me. . . Tako hudo boli. oh. mama!
Od n»»*ne«a imena s.- stavi 5e težje stisne srce; in hkrati jo je cmz.n. sama se vpraJtnjc- zakaj.
—	Glava me boli. . . Oh. tako s1r;:šno me boli glava — tu, prav tu. kjer ste me pol jubili.
In stoka ter kaže s prstom na sredo čela.
—	Joža, — .reči Kastelka. —
pa ne zato?. . . Reci, otrok, imej usmiljenje.; ne zato., ker sem te poljubila 1
—	Zato. — mrmra Joža. — kalilo zato.
In kot je prišel skozi eelo. si seže v glavo ter vzame iž nje kr-vavordcčo rožo; s tihim smehljajem jo položi materi na srce.
—	Jezusi — zarjove vdova z nečloveškim glasom. — Tak vsaj po-'ej. ali si živ. ali si mrtev!
Sin se brulko nasmehne, pok!-r.ia in nič ne pove. kako. Izginil je kakor upilinjen.
Svetlo solnčno jutro s;je v sobo. vrabci čivkajo v žlebu. Jera ro{K>ee v kuhinji. Tista zarja poprej je bila kalna in siva. Sanjala je. . . Toda ko si oddahne, potegne vase tujo vonjavo, kakor po sladkih, temnokrvavih sravtrožah.
tresočimi rokami rasrmeče posteljo; rože ni. Kastelka je sanjala.
—	To ima s.daj človek od vsega, — lentači ko se umiva. — "Kršeen-duš. take sanje. . . Iloho. moj gad! Prav nič ga ne boli glavar zdrav je kakor riba v vodi; njegova krogla še ni ulita in tudi ne bo. Mo-ptH'-i- pride zvečer pisanje.
Pisanje pride, ali vdovi ne od-leže. Danzadnem lete v hišo Jože-ve karte, prešerni, lehkomiselni pozdr avi fanta na vojni; toda ma-l t: jih bere le s pol očesa. Mrkla in sre po gleda hodi okrog, komaj j! leze beseda 7 jezika, misli se j? zapletajo, kadar sploh kaj misli.} Nt kaj ogromnega jo tišči še huje i nego takrat, ko so naznanili voj-no. Duša leži stlačena pod bremenom na dnu srca in se ne more ge-liMi; bogve, če sploh še diha. In kar je najbolj čudno: vdova, dobro ve, da so jo zastrupile sanje o gadu. pa si vendar ne upa mislit) nanje. Pozabiti jih ho«"e: ni res. j ni jih bilo. Kjerkoli jo napade opomin, začne preklinjati, da si vs.- rišr-i ušes h. Toda moreča slika jo drži kakor past ; čim obupne.te se izA-ija. tem bolj jo davi. tem ost r »je delili roža z bledega cela. Kastelka ne spi, ne je. ne pije. ne odgovarja l judem. Kakor nora be-ga okrog, in zares se ii mesa v ;!»lavi; le pomisliti noče. odkod in . zakaj.
Z bojišča dolgo ni poročil o str;:šui burji ki divja pri Levom. Generali molče, toda ljudstva vedo. da se koljeta dva na življenje j in smrt. In zdajci — glas kakor blisk po deželi:
-	Naši es umikajo daleč nazaj?
Tedaj se Kastelka osrči:
—	Nemara je ujet. -- razsodi j rama pri seoi. __ Rekla sem. da
ostane živ. 'T>«ljn prihodnjih
svojo sobo. Posadil jih je krog mize ter šel nato k neki skrinjici. iz katere je vzel vrečo iz ze-!ega blajra. polno rešenih predmetov. sode*' po glasil. kat**reira so povzročali. To vrečo posta-*. il na mizo s svečanstjo svečenika pri izvrševanju svojega svetega urada.
Odprl je vrečo ter prosil mada-mo Dillaud. naj potegne iz nje irajhno kocko. To je storila ter »^oeila koeko irospod'i Labar-dier.
—	S«^daj je vrsta na vaju dveh. — je rekel proti obema hčerkama.
Vse tri so bile skrajno mistifi-cirane ter se na tihem vpraševale, če se stari gospod mogoče ne šali. Gn pa je ostal popolnoma resen.
—	Pričeti hočemo s priprosto mislijo, — je rekel, ko je uredil pred seboj tri kocke, na katerih so bile prilepljene tiskane besede, izrezane od časopisa.
Prečital je počasi:
—	Srce. Dvorljivost, Dobrohotnost.
S temi tremi besedami lahko ustvarimo miseL To pa se zgodi na naslednji način. Z vežemo jih s krJvim navadnim glagolom. Najbolj navadna glagola sta imeti in biti. Vzemimo najprvo glagol biti.
Potem imamo: — Srce je dvor-l/.ivost dobrohotnosti. — To ne pomenja ničesar. Izpremeniti mo ramo red besedi. Ko storim to. sledim mehaničnemu pravilu, da pomaknem na levo besedo, ki stoji na desni. Beseda dobrohotnost pripenja v tem slučaju stavek. Torej; — Dohrolinost je sreč dvorljivosti. — Tudi io nima še nobenega sinisla. Torej naprej: — Ovorljivost je dobrohotnost srca. -- To že pričenja imeti pomen. Mogoče pa je najti še kak boljši pomen. Premaknem besede in rlobini: — Dvorijivost je srce dobrohotnosti. — Nadaljna izpre-memba reda besed: — Dobrohotnost je dvorljivost srca. — Kaj pravile? Ali ni to čedna misel? Ni navadim in ji tudi ne manjka globine Lahko se ustavimo prav tukaj. Ali se mi je dokaz posrečil ?
Vse tri navzoče ž.enskf so bile presenečene, tako jrlede postopanja kot .'lede rezultatov. Kljub temu pa je dala madama Dillauo izraza svojemu dvomu.
—	To ic res zelo čudno. — je rekla. — a bil je le slučaj, ki vam je pripomogel k uspehu. Pogosto morate ostati pred svojimi lesenimi kockami, ne da bi se vam "posrečilo privleči iz njih niti karikature kake misV.
—	Ne trdim, da se to nikdar ne zgodi. — je rekel Labardier.
—	Poskusimo torej še enkrat. — je dostavil.
Zopet je dal potegniti tri koe-ko iz svoje vreče in ženske preči-tale besede, ki stale zapisane na koekah. Kapital. Parfum.
OhrAct?
Izpred ljubljanske porote.
Dne tVbr. se je moral p»-ed porotniki zagovarjati 26let«i mehanik Ivan Pueelj. ker je dne ^4. oktobra 15»1S na ISorovui.-j Amalijo ilarušič s silo oropal /.a
kron. Obtoženee je bil za easa ropa vojaški bea-unet- in je .po z.!«*-činu zbežal na Goriško, 'nikoder!
tudi po prevrat*! ni več vrnil.! vsled <"esar je bila za njim izdana tiralnica. Ko je meseca novembra) ianskega leta prišel rtv mejo, je: bil aretiran in «M.klan v zapore so-] dišča v Ljubljani. Obtoženee pri-j znava svoj zločin in se zagovarjal na bedo. Zaslišane priče so izjavile. da se je obtoženec zelo brutalno vedel. Obtoženca zagovarja1 dr. Novak. Senat je sta.vil pm-ot-j nikom dve vprašanji, prvo glede hudodelstva ro]*a. drago glede! hudodelstva t aft vine. Porotniki so] z H da iu :{ ne potrdili za ro|3, nakar je senat obsodil obtoženca na Z le>tii težke ječe.
Drugi se j«' zagovar.ial 'JI let ni delavec France Gregore tudi zaradi hudodelstva ropa. Obtožen je. da je dne 1. uovenibra na cesti meti Kranjem in Kokrico dejansko oropal berača Jožefa Mar-na za 180 K. Obravnava je dokazala. da sta se obtoženec in oškodovanec v vinjenosti sprla in rva-la. zato ro porotniki glavno \-pra-
šanj- glede hudode4s.tva rojia s..-gla-aio zanikali. Senat je razglasi! oprostilno razsi^lbo in je bil (»Lto-ženee takoj izpuščen.
Tretji se je zagovarjal Jožef Osnerza JtHt.tni trgovski i>i>m*«"--nik. ki je izvršil vlom v trgovino Josipa Vidmarja v Ljubljani. Obtoženee je zaradi tatvine že trikrat predkaznovan. enkrat tudi že pred poroto. Obtožen je, da je vlomil dne •">. derenibra l*rjl v stanovanj*- uradniee .Marije Sire a v Ljn»hi jmr na («ospr»>;vetsJvi ee-ti. Tam je z vetrihom vdrl v zaprto stanovanje. jx>bral mnogo srebr-nine. nekaj ur. vrriž.ic in uhanov v vrednosti P100 K, kar je pozneje prodal aektsnu Židu v Zagrebu. Xato se je klatil j>o Slavoniji in Bosni, dokler g;: ni policija posla--a d<»mov v Žužemberk. Takoj drugi dan pa jo je pobral v Ljubljano in dne 21. januarja tega leta vdrl v trgovino Josipa Vidmarja iter pobral iz. blagajne 1)8.181 kron trotovi ne. 2 srebrni kroni. 1 sre-, orno liro in 1 zlato uro vredno A [tisoč kron. Porotniki so na stav. |ljeno jim vprašanje glede hudo joelstva tatvine v znesku nad 4< j i i s or kron soglasno potrdili, na kar je senat obtoženca obsodil n; ' leta težke ječe.
I	pitlne oslabelosti in impotence napram fašistovski double-vlad!.
! nas to ne briira in nas tudi brieat.t ne sini-. -Tedno pa |»otrebno je In sicer za sedaj, za sedanje čase. namreč najenergičnejše zatrdilo in opozorilo napram italjanski vladi, da se polni in pilili mera kr'eevih in krvavih kri vie in n^-| usmiljenosti. ki jih v«»s in vsaki leas delajo naši talini zavezniki na-j s.-m u ljudstvu, našemu živi ju In jeziku na naši od vsega pamtive-ka slovenski zemlji. Mera se p^l-ni. pravimo danes, ker vkljub vsemu nasilju še in še uvažujemo.
tudi z najtežjim srcem, višje, zgodovinske in — ne vemo — kakšne ozire. (*e pn se vse te raz-; mere — kar je sieer malovrjetno. (ne izpremene od vrha do tal. postane ta mera naše potrpežljivost?
— tudi prej ali slej polna. -
Ponesrečil se je
L .	J
(Jožef < fcprenik. kurjač v kurilnici ! mariborskega kolodvora. Desno • roko mu je zmečkal stroj. Težko .ranjenega prepeljali z rešilnim i vozom v bolnico.
i Marija Asrnis. soprooa finančne-
II
|ua komisarja v Ljubljani, je na |lrgu tako nesrečno padla da si je j lomila levo roko.
Fašistovski napad na dr. Vratoviča.
pa — kakor bi se utegnilo soditi ||
—	našim oblastvom na levo uho prihaja, na desnem pa uhaja in\y-. ndhaja!
In vendar se mora tem. italjan-l\ skim harlekinadam napraviti ko- jk: nee. hitri in primerni konec! Na-i1' šini oblastvom n:ij velja odkrito- y srčni opomin, da kdor zaničuje se ^ sam. podlaga je tujčevi peti. Tn zaničevala bi se naša vlada, če Tu !s, •avno v tem slučaju rlr. Vratovf-['J .'•a. ne nastopila z vso diplomatič-j no pravilnostjo pa tudi strogostjo >
—	usfpte ad finem! Zdi se nam. J1] ki poznamo sosede Ttaljane vseh vrst od glave do zelo razvitih pet.!( da naša vlada še dandanes ni po-j prijela za prava in edino pravil-j*' na sredstva, da ves njen modus ^ proeedendi nr odgovarja dejan-1 skelim položaju in prav dejan- 8 skemu postopanju italjanskega fa-'j. šizma in podivjane megalomanije. j ki razsaja zlasti v sedanji Julij-.I ^kl pokrajini.
Ali je znano naši vladi, da so v'|
zasedenem, sedaj julijskem ozem-,*
i ju. kier razven v Trstu in v me-
. 11
stih — in raz.ven Furlanov — ž»-■«"i jugoslovansko ljudstvo, našte- I ti sedaj pf? zadnjem ljudskem par!J excellence štetju manj nego deset ] odstotkov jugoslovanskih oziro- I ma slovenskih in hrvatskih svo- 1 jih podanikov? Ali je znano naši 4 vladi, da se ima po najnovejših.] in nameravanih odlokih s 1. aprt- ■ lom t. 1. pomesti slovenski in hrvatski jezik iz vseh državnih, po- j litičnih, sodnih in tudi vseh dru- 1 cj"i!. uradov? Res je sicer, da se '
r .	. i
ima izvršiti ta ukrep po neki tragikomični usodi in veselem naključji na prvi april.
Toda sedaj po vseh teh po k a za-nih rogovih mora vendar vsakdo — in naj je rojen za največjega optimista, entenfsta itd. izpregle-dati, da poleg pončljivega fašizma evete in n eomoteno poganja tudi vladni, uradni, ofieijelni fašizem in da sta si oba prav bratca jednega in istega očeta in iste ' matere, ofieijelne vlade in ofiei-jelne Ttalije. Saj se prav tista evo-
■	lueija prikazuje tudi na Reki. Tn
•	prav radi tga nastala jp skrajna
■	potreba, da čimprejei izbijemo 1	Asem tem ital.ianskim neodkrlto-'	srčnostim in za nas poniževalnim '	žalitvam vse njihove diplomatske
•	in -dnjge krinke in Ttaljana za-"	veznika urbi et orbi pokažemo ta-J	le — rpiale v vseh njegovih za-'	vezniških lastnostih in ljubeznjf-
—	vostih. Če so se italjanska vlada
•	in vsi še razsodni njeni državljani " udali in uklonili fašizmu iz prav*
nacijonalne simpatije ali pa iz po-
j Zastopniki J
"astopniki "Clas Narmla" kuteri po tKK>blašeeiii jKilurati iiaroeiiitMi za ilev-uik "i;ins Naro<la".
J \ >:.k zastopnik izila i»»tr<lilo za svoto, 'katero je I»reje! iti jih rojnkoui prifne I ir>e:i m...
|Njiroftilna z:i "lllas Nar.^la" je: Za eelo leto S«;.IM»: za [h,| leta ^KMMl; /-1 štiri Uie>eee	jca eet rt lei:l
t.
Sau Franriseo. CaL; Jakoli I.ausin. IJenver, Colu.; Frank Skrabe«-. l*ueblo. i'olo.: I'eter «"nlii;. Jotin tierm, ■ I in Frank Jauesll. Salida, Colo.; Louis t'ostello. |Indianapolis, Intl.; Alois Kmlunui. (Clinton, litd.: I.:inil>ert Holskar. Aurora, lil.: J. Verl»ie. Chicago, 111.; Josi-ph I'.lish in Jos. Hrv«M0.
'Juliet. III.: Fr. Bamlu«, John Zaletel, i I.iHeoutali. III.: Frank August in. North Chicago, III.; Anton K<>i*ul in
1 Math Ofirin.
Springfield. III.: .Matija Barhorieh. (Waitkegan. 111.: Trunk l*etkovšek. Franklin, Kans. in okolit-o: John ISe-
I	I."-
Kit/miller. Md.: l'r. Yodopivec. jChisholm, Minn.: Frank CJovSe. j Fly. Minn.: .lo<. J. IVshel. Eveleth, Minn.: Louis <Jov/.e. |<iilhert, Minn.: l.onis Vesel. 'Ilibhins. Minn.: John Povše. I Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. I.ouis, .Mo.: Mike <Irahrian .Fast Helena, Mont.: Fr. Hrella.
,'Kicin, Mont.: Ureiror Zol>ee.
i
[(jiowanda. N. Y.: Karl Sternisha. ■ Little Falls. N. Y.: Frank Masle.
•	Ilarberton. O.: A. Okolish. Cleveland, <».: -lanko Pleško, Jakob
Itesnik in ('has Karlinger. Collinwood, O.: Math Slapnik. i;Lorain, (>.: I.oui.s Halant in J. KuniM'. .'Niles, <>.: Frank KogovSek,
\ ouiiKstownw, O.: Anton Kikelj. Ambridge, Pa.; Frank Jak.še.
*	Ifessemer, Pa.: I.ouis Ilrihar.
-	Brougliton. Pa.: Anton Ipavec. ^ Rurdine. Pa.: John Demsliar.
Conemaugh, Pa.: J. Brezovec In Vhl Rovanšek.
-	Claridge, Pa.: Anton Kozo^lav in A.
Jerina.
Dunlo. Pa.: Atnon Oshaben. " Fx port. Pa.: Louis Supaneie. i Forest City, Pa.: Math Kamin. ^ Farrell, Pa.: Jerry Okorn.
Imperial, Pa.: Valentin Peternel. Oreensburg. Pa.: Frank Novak. Irwin. Pa.: Mike Pav.šek. n Johnstown, Pa.: John Polane. I uzerne. Pa.: Anton Osolnik. Lloydell, Pa.: Anton Malovrh, a |Manor, Pa.: Frank Demshar. e Moon Run. Pa.: Frank Mafek, Frank j	P«Mltnl^'k.
Pittsburgh, Pa.: T*. .Takohteh. Z .Tnk-she. Vine. Arh In Itr. ^la^ister. n Ralphton. Pa.: Martin Koroshetz. ^ Heading, Pa.: J. Pezdirc.
HoHiwood, Pa.: A. Hoehevar. ° Steel t on. Pa.: Anton Hren. >* Turtle Creek, Pa. In okolico: Frank n Sehifrer,
West Newton, Pa.: .To<oph Jovan. White Valley. Pa.: Jurij Pre v i«'. Hillock. Pa.: J. Peternel. i- Coketon. W. Va.: Frank Koeinn. Milwaukee, Wis.: Jos. Tratnik. Sheboygan, Wis.: H. Svetlin. '".West Allis, Wis.: Frank Skok. 'a .Rock Springs, Wyo.: Louis Taacliar
II	in A. Justin.
Poleg gori navedenih so pooblaSreni pobirati naroenlno tudi vsi tajniki S. K. J.
Skrivnost misleca.
Francoski spisal Paul Ganlot.
Gospod Labardier je prišel tu-<li to polletje, kot običajno, da preživi par tednov pri svoji so-rodnici. madam i Dillaud. Slednja, vdova z dvema hčerkama. Marto in Lucijo, je živela na svojem prijaznem posestvu, ki se je nahajalo ob bregovih reke Saone. nedaleč ml Villcfranelie.
Ker je bil samec ter star že nad šestdeset let. je znal irospod Labardier ceniti to bivanje pri svojih očarljivih sorodnicah. Tudi -.lednje so znale v prav toliki meri ceniti navzočnost gosta, ki je bil tako priprost, neafektiran in vedno dobre volje, kajti to jim je pomagalo ubiti enoličnost daljšc-!?n bivanja na deželi.
Ta ljubeznjivi stari gospod je bil človek posebnega tipa. Do štiridesetih letih je živel življenje postopača. Nato pa je pričel vsako leto izdajati zbirko iskric in zivljenskih resnic in te zbirke je pošiljal avojim sorodnikom, pri jateljem in znancem. Čeprav je bila v«čina njegovih izrekov povsem navadna ter je bilo le težko najti med njimi nekaj res lepega <di globokonmnega. jc napravilo njegovo pisateljevanje vendar ne kaj utiša ter mu pridobilo v kro jih njegovih sorodnikov in pri iateljev naslov ^fisleea.
Ljudje, ki so bili na tn način vsako leto počaščeni, so se čudili prvi vrsti vrednosti izdajanja i zbirk in v drugi vrsti dejstvu,
da ni v vsakdanjem govoru Mišice nikdar razkrival posebnega nr.gnenja za lazmialjanje. Nekateri njegovi znanci so bili celo mnenja, da črpa stari gospod svoje ideje iz kakega rokopisa, ka terega je slučajno zasledil ali lz kake stare knjige, katero je kupil pri starin ar ju.
Obe mlajši sorodnici sta bili zelo radovedni glede te stvari. Hoteli sta priti na dno te skrivnosti. kajti prepričani sta bili. da čuva stari gospod v svojem srcu neko skrivnost. Z odkritosrčnostjo, ki je bila izraz njih mladosti in očarljivosti, sta ga večkrat iz-praševali glede tega predmeta ter obdelovali z vprašanji, na katera pa je odgovorjal zelo nedoločno. Zavrnjeni v svojih naskokih, nI sta hojteli.deklici nikdar priznati svojega poraza in nekega dne sta sklenili iti nekoliko dalje kot po navadi, ko sta mu omenili, kaj go vore ljudje o njegovih llt'erar-r»ih poskusih. Ta manever je bil uspešen. Labardier, obtožen pla-gijatstva, je vzrastel.
Aha, — je vzkliknil, to torej govori o meni! Ja« jim hočem dokazati, da so ta obrekovanja hrze podlage. Delal bom pred očmi vaju o"beh in pozneje me bosta Iphko branili pred takimi podlimi obdolžitvami. Pokličite mater. Tudi njo hočem kot pričo.
V spremstvu gospe Dillaud i« njenih dveh hčera se je vrnil v
—	Ce boste napravili iz teli treh besed kako misel, vam bom čestitala. Me tri bomo priznale.
smo poražene.
T ja bardic* ni rekel ničesar. Postavil je kneke predse ter pričel.
—	Kapital je parfum obresti.
—	Xe. — Obresti so kapital parfuma. — Zopet nič. — Parfum so obresti kapitala. — Grozno. — Tz-premenimo jih zopet. — Parfum je kapital obresti. — To ne pome-nja ničesar. — Obresti sr. parfum kapitala. Ha. ha.
Ponovil je počsai:
—	Obresti so parfum kapitala.
—	To se mi zdi precej čedno. Kaj mis1:te o tem?
Bolj presenečene kot preje niso mogle ženske drugega kot priznati uspeli drugega poskusa.
—	Bravo ! Zmaga ! Vi imate prav. ^
Prav nič mu niso zavidale tri-uraf, katerega je užival z veliko blaženostjo in naivnim zadovoTj stvora.
—	Sedaj poznate mojo skrivnost, — je rekel. — Ali sem pla-gijator!
—	Gotovo niste. — so rekle vse tri sorodniee.
Marta pa je dostavila z majhno senco ironije:
—	Vi ste velik izumitelj, stric, ^a&lužite svoje mesto med misleci. _ _ A ^
Slovenski Narod piše: Vz.pričo vse naše dom orodne 1 lobrohotnosti moramo danes na št rladi in vsem pristojnim faktor-j eni predložiti odločno in prepo-j rebno vprašanje, ima ali nima i •rimernih sredstev, da na diplomatskem potu if.posluje zaščito ■»ašili Jugosloslovanov. ki so Ita-janski podaniki!
Da je to energično vprašanje mjno in še nujnejša njegova ure-iitev. dokazuje nam in vsem dandanes že ztflo re/lkini '"italofil-dcim" organom naše vlade in javnosti najnovejši dogodek iz Hile. te sedanje fašistovske trdnjave.
Odvetnik dr. Mirko Vratovie jc bil meseca julija leta 1020 uri an iz kraljevine Italije. Izjrnan hrevi mann v pristnem faši.stov-skem smislu te besede. Dasi itn-Ijanski državljan, moral se je n-makniti najhujšim grožnjam, zapustiti s v o jo rodbino, svoj kraj • n poklic tee oditi po svetu. Rog ve. kam. Tačas je pribežal in se naselil v Ljubljani. Post tot «lis-erimina je bil pred kratkim vendarle imenovan za zastopnika Jugoslovanov v istrskem pokrajinskem odboru, ki nadomestuje pokrajinski sabor.
Tako mu je bilo na ta. gotovo častni način, konečno omogočeno povrniti se v domovino in dne 6. mfrca t. 1. je srečno, ne vemo, veselo, dospel v Pulo. &e isti dan. .še isti večer pa prihrumi in pridivja nič več in nič manj nego — rec-i in beri — štirideset fašistov, oboroženih r. batinami najrazličnejših debelosti v njegovo stanovanje v očetovi hiši. Tn z divje grozečim krikom in vikom mu naznanijo slavnostno, da mora v roku osemmštiridesetih nr zapustiti Pulo! V natančno in najverodo-stojnejšo ilustracijo tega brezprf-memega "indijanizma" in povsem zbesnelega fašist o vskog.a hudodelstva moramo dostaviti, da so fašisti — junaki besneli po celi hiši. v vseh nadstropjih, raz grajali in demonstrirali na ulici in pretili, da zažgo hišo in vse, kar je v hiši. njega. dr. Vratoviča na da brez vsake milosti ubijejo, ako takoj ne zgine iz Pule. Tudi moramo še dostaviti, da so med razgrajači nastopili tudi vojaki, uniforme'. Samo njega ni bilo —-namreč kakega oblastnega organa in nobena straža ali stražlea se ni pokazal ves čas. dokler je trajal ta pohod in vse to besneje Ko pa je ves ta vihar konečno vendarle utihnil, pojavili so se -kraljevi stražniki.
To in tako se je zgodilo v Puli 6. marca t. 1. dr. Vratoviču. odvetniku' in domačinu v Puli! Tn kar o tem poročamo, to je čista in živa resnica do zadnje besede !n pičice. Zaradi tega odklanjamo vsak. če sploh* mogoč, n govor, češ to so časniake vesti, fašistov ska kronika, ki se pri nas v našem časopisju sicer registruje, ki
ZASTAVE
Regalije In vse društvene potrebščina. Garantiano delo ln blago. Izdeluje pe zmernih cenah rojak
VICTOR NAVmSEK, 331 Breeve SI., C9MEHUU6H, PA.
CTiA^ XA'RODA. 5_APft 1922
Požigalec.
FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAH.
8»iAAl Emil« Gaboriam,
Zi "01*4 Naroda" pr«Y*l O. P.
pa sem v resnie« izmučen. Mislim, da bom odpioval Jutri eb tričetrt na enajst.
— Če storite to. bomo potovali skupaj. -Jutri ob desetih na Or-lecnski postaji. Dospeli bomo v Sovter krop: polnoči.
(Dalje prihodnjič.)
V e š a I a.

70	(Nadaljevanje.)
Oostilnir-ar sam ni vedel dosti. a njegov natakar, ki je služil pri n >em ž«' pet al: sest lef je poznal šn Burnetta. kot je vsakdo imeno-v.i' Angleža ter je bil v prav dc-biih odnošajih s služkin jo, Sukv Y.'ood. Medtem, ko je «tre<rel obema je povedal vse. kar je vedel.
R-k«'l da j»» hlla Sukv vitka deklica, koje lasje so bili rdeči kot živ < yen j Pogosto se je na dnl«o in široko razgovarjal z njo. k-idar .)<* prišla po kak.t že pripravljeno večerjo, pr> vino ali po pivo. katero str;*- io IjnSUa. Povedala mu je. <la zelo zadovoljna s svojim mestom. k*'t ji* dobivala dosti denarja ter ni imela skoro nobenega dela. k; jii ostajala je sama v hiši skozi dovet mesecev na leto. Od natakarja sta nadalje izvedela, da mora imeti Sir Burnett še : adaljno hišo. ker je prihajal na ^'in^ko cesti le v namenu, da prejme obiske nekr- dame.
Ta dama j- zelo vznem:rj;:la Suky. Izjavila je, da ni mogla nikdar videti niti konea njenega nosn. tako previdna je bila v vseh svojih gibanjih. Kljub temu pa .ie Silky sklenila videti jo in naj stane kar hoče
—	In lahko se znnesete. da se ji jo to posrečilo ob tej pril&i, — je zanepetal C«udar v uho gospoda Felgat.
Konečno sta izvedela od te«r» natakarja, da je bila Sukv wlo intimna s slnžabnieo nekega gospoda, ki živel popolnoma sam zase na št. 27.
—	Morava jo \ulr»ti. — rekel findar.
V" srečo je š-• i gofpodar deklice ravno ven in bila je sama v ! i^1. lzprva j * bila iu koliko prestrašena, ko sta se oglasila pri njej • i v. ne; nana možka ter jo pri Via izpraševati. Detektiv pa jo je znal hitro potolažiti in krr je rada klepetala, je potrdila vse. kar jima je »oved.il natakar v gostilni ter dostavila še par podrobnosti.	|
Sukv je bila nj< iia intimna prijateljica. Povedala ji je, da nil liumett »likal: Anglež, da se ne piše tako in da se le skriva v Vinski < * -' i pod napačnim imenom v namenu, da sestane s svojo Ijubieo, ki je biia vireka dama ter čudovito krasna. Konečnoi, ob izbruhu vojne, ji je povrda'a Sukv. da se bo vrnila domov v Anglijo, k svo-, m sorodnikom. Ko sta zapustila hišo starega samotarja, je rekel
• udar proti miidemn odvetniku:
—	Dobila sva le malo inf« rmr.eij in porotniki bi jim posvečali le malo važnost L Dosti pa je bilo. da se potrdi vsaj deloma ugotovilo •►ospoda de Koaskoiana. Mi lahko dokažemo. da se je sestajal tukaj z i;eko damo. ki je imela največji interes, da ostane nepoznana. Ali je bila to grofica Klodijez. kr.t pravi on! To lahko izvemo od te sukv. Ona jr. v videla, kajti o tem n«> more biti niti najmanjšega dvoma. Vsled lega moramo dobiti to Sukv. Ona jo je videla, kajti ti t<rn ne more biti niti najmanjšega dvoma. Vsled tega moramo do-'titi to Sukv. In sedaj aitro v voz in \ glavni stan. Lahko čakate na-"ie v kavarni, v bližini justične palače. Xe bom se zamudil več kot četrt ure.
V resniei p.; se je zamudil dobre uro in pol Gospod Foigat se je pričel že vzn-Mirj ti. ko se .»e konečno prikazal ter izgledal zelo r dovoljen.
- Xataka~. čašo piva. — je rekel.
Sedel je k odvetniku nasnroii 11 r rekel;
Kaj \. , dolgo »m se zamudil. Nisem pa izgubil niti sekunde či. i«. V prvi visti sem preskrbe! mesec dni dopusta. Nato sem si pridobil {Hinioč človeka, katerega sem hotel poslati za Sir Burnet-to:n in Miss Sukv. To j.- dober dečko, po imenu Barus, ki govori an-•rb-ški kot kak domačin. On zahteva pet in dvajset frankov na dan. j;o»ne stroške ter petnajst sto frankov nagrade v slučaju, da bo ispešen. Dogovoril sei.-i se. da se m stanem z njim ob šestih in mu di in definitivni odgovor. (V prejmete te pogoje, bo odpotoval še da-nev v Aoglijo, dobro prepariran od mene.
Mesto drugega odgovora je potegnil gospod Foigat iz listniee tboč frankov ter rekel;
—	To je nekaj za pričetek.
Gudar j* ravno »/.pil svoje pi\c ter rekel:
—	D'*'iro. potem vas moi-j.m zapustiti. Potikati se hočem krog hiše mat kija «i»» Tassar ter povpraševati. Mogoče bom izvedel kaj >;im. .hitri bom porabil celi dan. da j reiščem hišo v Vinski cesti ter za sliši m vs.- trgovec, ki so na seznamu. Pojutršnjem bom najbrž opravil tukaj. V štirih ali petih dneh bo dospel v Sovter nekdo, ki pa bom jaz
Nato je vstal ter dostavil:
—	Jaz moram namreč rešiti gospoda de Hoaskorana. Jaz hočem storiti tO. Preveč lepo hišieo in a. Videla se bova v Sovter.
l*ra je bi»a štiii. Gospod Foigat je zapustil kavarno neposredno za detektivom ter 5< ■» ob reki navzdol proti Vseučiliški cesti. Hotel je videt; mirkija in markizo	»	\
—	Maikiza počiva. — je ieke? služabnik. — a gospod marki j je v svojem kabinetu.
Gospod F« Iga t <■ vstopil ter nn našel še vedno pod učinkom strašnega priori, katerega je doživel tekom jutra. Ničesar ni rekel vo j i ženi. čes-r bi v resnici n. mislil. Bil pa. je vznemirjen, da je ieke! tn vspri. .. lakih oVolišč-n. K rjuh temu pa je. čutil neke vrste ni.ho. Resnici na 1 ju Ivo rečeno se mu je zdelo kot da so strašni dvomi. katere je .bdržal tajne tako Številna leta. izginili, kakorhitro so 1 lli izgovorjen: Ko jo zagledal gospoda Foigat. je vprašal z žalostno irpremenj« nim «Jr.som :
_ N;>-	-i	i- -
Mladi odvetnik .i» itonovi: podrobno poročilo, katero mu je že j.ve je dala marLiza. Dostavil pa je česar slednja ni mogla omeniti. k»r ni tega vedela, da je namreč sklenil Žak storiti .obupen korak. Vs pričo tega nzkritja je bil mark i J ves iz sebe.
—	Nesrečni človek. — j.- vzklikr.il. — In jaz sem *ra dolžil . . . Hotel «>e je ubiti!
—	In midva, jaz in spod Mag-oar, — je dostavil' Foigat, — sva imela t»žaven p »sel pret-.»vi ri'i vr». da -e opustil svoj sklep in lt- s težavo sva ran ubila v glavo, da bi ne smel nedolžen človek nikdar in pod nobenim; pogoji misliti na samomor.
Debela s dza je stekla po iazoranem lieu markija, ki je za-mrmral: .	' '
—	Jaz som bil f i .ito nepravičen. Ubogo. nesrečno dete!
Nato pa je dostavil naglas.-	v
—	Jaz ga hočem videti. Sklenil sem spremljati markizo Sov-♦< r. Kedaj boste odpotovali?
—	Nobena stvar me ne zadržuje tukaj v Parizu. Storil seui vse, kar je bilo mogoče storiti ter bi se lahko vrnil ie danes zvečer. Jaz
t
i
ta JE	/ *	I
Pred našm i očmi vstaja;o gnusne sLike obešanja protiavstrij-sk-h revolucionarjev v svetovni vojni . . Gledali smo jih v brutalnem doživetju in pi na slikah. Kopa niso pretresle? Kdo se ni zgra-ž d ■ Kdo se ni zavedaš, da pojile zp od o vi na preko vešal svojo odločno pot? Samo Habsburgovec ^e mislil da obeša s človeškim telesom ludi protiavstnjsko revolucionarno iiiisel!
Bolestni fantast Aliagič ki se jo smatral za komunista, je ustrelil lansko poletje v Oednieah ministra notranjih zadev Draškoviča. baje dušev. očeta zloglasne Obznane. ki se j.* drži kri *n jok ti-so"«ev. Draškov'č je mislil, da sluz« z Obznano svoji ideji — kako potresena mii-ei! Ir. kako krvavo jjlačilo! Človeško je naš*1 usmiljenje s človekom Draškovičem in njegovo rod h." no. Politično smatramo kot soe:al * ti dejanje Aliagiče.vo za škodljivo, za pogrošen anarhističen čin. V zmoti se je-boril Al iagič za svoji idejo z napadom po-edinea proti nasprotni mu ideji. Kaj pomeni v gigantskem boju dveh svetovnih naziranj par človeških živi jen; ? Ali privedejo akti poedinea na poedinea akt bližje k >.mngi?
Država kakor je. :ma zakone, ki ščitijo njo in državljane. Vsa njihova, dostikrat kruta teža. mor? zadeti tudi političnega atentatorja.
Pustimo na strani vprašanje smrtne kazni vobee, vprašanje ali si.»e slaboten človek soditi o življenju svojega bližnjega!
Sodniki so sodili na podlagi obstoječih zakonov in izrekli, da je Aiiagič kriv in da mora na vešala. Sodniki so sodili po svoji vesti, zalo odgovarjajo sami sebi in za konu.
Tn Aliagič je bil v Zagreba obešen!
Mi pa se vprašamo: ali j«« bila ž njim obešena tudi komunistična ideja?
Ali ni faktorja v državi ki ima pravico in celo ir^-alno dolžnost popraviti mrtvo črko zakonov in s svojo besedo vr ti političnemu k iveu živl jenje? Ali naj res velja barbarsko pravilo, zob za zob, oko za oko?
Min:str. svet. ki je. vršeč kraljevo oblast, odklonil Aliagiče-v.1 pomiloščenje, je iz političnih motiv, predal smrti človeka, ki je iz političnih motivov ubijal. Ali ni to če že nie drugega, slaba politika' Ali niso motivi isti? Težka odgovornost pada na vas!
Tembolj, ker govori smisel Vidovdanske ustave drugače. Ali-airrčev zločin je nessimljiv političen zločin. Aliagičev zagovornik: dr. Politeo pa tudi drugi po pravilnega mnenja, da vešala niso odgovor pr viei. ki jo niše č'er. 9. Vidovdar.ske ustave, ki noče smrtne kazni zn politien-* krivce.
Koliki pot ste se že. o dtžavotvorci. pregrešili proti besedi in duhu ustave, otroku vašega duha"
Ali ste s tem pomagali državi.' Niti sebi n- boste!
(Dr. M. Korun v "Napreju")
HAMBURG
Direktna vožnja z čudovitimi novimi "O" parniki. Potovanje za vse kraje Evrope.
ARAGUAYA ..................22 aprila
VESTRIS ...................... 20 maja
VANDYCK .................... 12 junija
ORDUNA 15 aprila; 27 maja; 8 julija
VAUBAN ..................... 12 julija
OROPESA 29 aprila; 10 junija; 22 julija
ORBITA ---- 13 maja; 24 junija; 5 avg.
Nararnoit ▼ Cherbourg. Southhampton, Hamburg.
Vse zaprte kabine. Nobenih posebnih pristojbin.
ROYAL MAIL
STEAM PACKET COMPANY
SANDERSON & SON INC. AGENTS
2« Broadway	New York
— ali katerikoli parobrodni agent. —
Ana Bratok, rojena Gunčar, doma iz Letskovca pri Krškem v .Jugoslaviji. išče svoja dva mlajša brata ALOJZIJA in VINCEN-CA GI NCaRJA, ki .sta odpotovala še pred 2U. leti v Ameriko. Po poklicu sta oba rudarja. Zadnji ji je pi.-^il z naslovom: V. Gunčar. Box 31. Haekett. Washington Co., pa. Kdor bi kaj vedel o njiju, naj sporoči na naslov; Mary Siuiončič. 256 Wes4 22. St., New Vork City. 1—i)
Mi vas bomo naiuili brivske r.brli in manlkuriranja. maga-t^Mg^ <!;> ste hromi, da imate na vsaI;i r.»ki samo tri prste ter ^'	ste brez ene ali obeh noff.
Ml poučujemo tudi ženske. Nossokoffs International Barber School. 1202 Penn Ave , Pittsburgh, Pa.
Iščem svojega strica ANTONA ŠI.EBIR, doma iz Stolnika pni Kamniku na Gor<*njskean. Ako kateri izme.d rojakov ve, naj mi sporoči, ali če pa sam čita. naj se mi oglasii na naslov: Marv Šleliir, liox M. Lionkol. AVvo.'
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odptajejo iz New Torka.
j AQUITANIA	11 aprila — Cherbourg
SEYDLITZ	IX aprila — Brtmfn
'FRANCE	12 aprila — Havre
ORDUNA	15 aprila — Hamburg
RYNDAM	15 aprila — Boulogne
AMERICA	15 aprila —Cherbourg
: FINLAND	22 aprila — Cherbourg
HOMERIC	15 aprila — Cherbourg
SAXONIA	18 aprila — Hamburg
PENNISULA	20 aprila — Cherbourg
.OLYMPIC	22 aprila — Cherbourg
I POTOMAC	82 aprila — Cherbourg
LA TOL'RAINE	22 aprila — Havre
'; MAURITANIA	2S aprila — Cherbourg
{ARABIC	25 apiUa — Genoa
ARABIC	25 aprila — Genoa
MANCHURIA	26 aprila — Hamburg
HANOVER	ze aprila — Bremer.
PARIS	26 aprila — Havre
i ROCHAMBEAU	27 aprila — Havr*
I OROPESA	29 aprila — Hamburg
ZČELAND	29 aprila — Cnerbour*
N. AMSTERDAM	29 aprila — Boulogne
wONE 5TAR ST.	29 aprila — Cherbourg
AQUITANIA	2 maja — CherDourc
ST. PAUL	3 maja — Hamburg
LA SAVOIE	• maja — Havr.
G. WASH'GTON	6 maja — Cherbourg
HOMERIC	6 maja — Cherbourg
KROONLAND	6 maja — Cherbourg
NOORDAM	6 maju — Boulogn«
YORK	10 maja — Bremer
FRANCE	10 maja — Havr«
CHICAGO	11 maja — Havre
LAP LAN D	13 maja — Cherbourg
ORBITA	13 maja — Cherbourg
OLYMPIC	13 maja — Cherbourg
HUDSON	13 maja — Cherbourg
ROTTERDAM	13 maja —- Boulogn«
CARONIA	13 maja — Cherbourg
ANDANIA	13 maja — Cherbourg
M A U R ETA NIA	1« maja — Cherbouri
MONGOLIA	17 maja — Hamburc
MAJESTIC	f maja — Cherbouri
HYNDAM	20 maja — Boulogm
AMERICA	20 maja — Cherbouri
PBtS, WILSON	20 maja — ""Val
VESTRIS	20 maja — Hamburj
AtiUlTANIA	23 m*Ja — Cherbourj
°ARIS	24 maja — Havri
SAXONIA	maja — Hamburt
LAFAYETTE	20 maja — Havr.
MANCHURIA	24 niaja — Hamburt
LA TOURAINE	25 maja — Havri
ORDUNA	27 maja — Cherbouri
ANTONIA	27 maja — Cherbouri
FINLAND	27 maja — Cherbouri
PR. MATOIKA	27 maja — Cherbouri
ncPENGARIA	30 maja — Cr^^i^ouri
MINNEKAHDA	31 maja — Hamburi
FRANCE	31 maja — Havr
POTOMAC	31 maja — Bremei
ROCHAMBEAU	1 jun. —. Havr
| OLYMPIC	3 junija — -Roulogn
N. AMSTERDAM	3 juri. — Cherbour
oropesa	9 junija — Ha—bur
LONE STAR ST.	3 maja — Hambur
ZEELAND	6 junija — Cherbour
MAURETANIA	6 jun. — Cherbour
ST. PAUL	7 junija — Hambur
j LA SAVOI E	10 iun. — Havr
j G. WASH'GTON	10 iun. — Cherbour
Reški alarm.
"Corriere dela Sera" jo priobčil k dogodkom na Reki nastopen značilen članek :
Celo Rusija in celo Turčija i; a žet a voljo, da bi se pomirili na znotraj in na zunaj, vsi kažejo tako voljo, samo Reka ne. izolirano in paralizirano tekom Mirih vojnih l<-\ je dušila tri leta revolucija, iu tako je to mesto df-nes brez dela, v veliki bedi. ima pristanišče prazno in njegove tovarne molčijo. Obsojeno bi bilo gladovati, ako bi ne bil oblizu roke velike matere, ki so jej priskočile na pomoč. — IfeŠko vprašanje je b»!o slabo i'oimulirano od prvega početka. Pozabilo se je na njo v iondonsk pogodbi. V novi situaciji tekom premirja in po premirju, ko je bilo treba agitacije, da se Reka priklopi Italiji ali vsaj osvobodi Jugoslavije, se je zgodilo to. da se je ta-korekoč poskusijo ai.cktirati Italijo k Reki. Boj proti Jugoslovanom : ki so ga junaško l>:l: in tudi dosegli zmago Italijani malega munici-! P*'ja, bi bil kmalu prsta vi jen Italiji kot zaključni in stalni program Ujone zunanje politike- in teritorijnlno vprašanje, kakršnih je bilo mnogo liTetl zmagovalci in premaganci, se je razvilo do takega ob-jsfga. da se je bavil v njim velik del mednarodnega pozorišča. Iz tega hiperboi izma napram zunanjosti je na rast el hiperbolizem bolesti v notranjosti. Zanello so bili zavrgli kot izdajalca in slavofila, pa ga je končno večina pok?;eala nazaj, smatrajoč ga za edinega rešitelja reškega mesta. NasUje maloštevilnih se je zaman upiralo volji večine. Ko se je nova vlada konstituirala, so je gibala med stalnimi grožnjami. ki so se v trenutku, ko se je imela končno izvršiti rapallska n.>godba. razvile v odprto in zmagonosno usta jo. Italija je storila napram Reki svojo dolžnost glede prehrane, ali v mnogih drugih za-d.vali se je motila in tako je krivda na današnjih nezgodah na njeni strani mnogo večja, nego na strani Rečanov. Ta odgovornost obtožuje najbolj vlado Bonomija. ki ne bi bil smel pozabiti, da je osebno podpisal rapallsko pogodbo. Naša eležela je imela moč. zavzemati se za nacionalno usodo Reke, rti pa imela moči, da bi razbila mednarodne odnosa je, izprevrnila zeti I je vid, odstranila gorovje in napravila distane;e elastične. Nobena človeška volja ni mogla doseči tega. eli bi reško zaledje n" bilo ve} jugoslovansko in da bi mogla Reka živeti drugače nego kot pristaniški izliv Jugoslavije in drugih podonavskih dežel v konkurenci s Trstom. Rešiti ta problem, ne da bi so upoštevalo v polni meri to dejstvo, bi bilo pomenilo žrtvovati Roko Trstiu ki b' bila po svoji strani žrtev nesmiselne politike. Prava diplomat iona kriza, ki je do vedla do rapallske pogodbe, je trajala manj nego dve loti. Kriza izvršil ve pogodbe pa traja že skoro eno leto m pol. V skrajno lež.avni mednarodni situaciji leta 1920. smo lahko odbili vse zavlačevanje in dosegli potlpis v Rapallu. V mednaro-ni mnogo lajši situaciji bi bili lahko izvedli določbe pogoelbe tekom par mesecev. Res je da onstran Jadrana, zlasti na Hrvatskem, vlada zla volje, rej je pa tudi, da na tej strani Jadrana je vladala vsaj lenoba. V novi *eški revoluciji nekateri Rečani mislijo, da" je mogoče p .godbo. ki še .ni izvršena, kratkomalo razveljaviti, češ, da se ni zgodilo še nič, dokler se ne zgodi vse. Ne: treba, da se v tej točki ne dopuščajo nikaki dvomi. Bila je in je sankrosartna dolžnost Italije, da pomaga Reki. da si obvaruje svoje italijanstvo. da jo podpira gospodarsko »n da jo spremlja na težkem potu novega prospevanja. — Italij^Jma pa tudi dolžnost. k: se veže z njenimi največjimi dolžnostmi, da ne podreja svoje evropske in svetovne politike kontroli reških strank.
Zato.p i nastopata Facta in ftehanzer svojo vlado z dvojno nujno nalogo. Najprej morata dobiti olajševalna sredstva, ela se vzpostavi na Reki red in zmožnost za delo. Takoj nato pa morata zopet pridobiti izgubljeni čas in ga posvetiti izvedbi rapallske pogodbe. Reka ne more ozdraviti iz svoje notranjosti. Njene boIesfi ne bodo ponehale, dokitr s» med reškimi meščani ne razširi prepričanje o storjenevi činu in o stabilnosti neodvisnosti v določenih mejah. Šele takrat bo mogla evolucija za ureditev mesta odstraniti nasilje in ustaške skupine se izpremene v stranke. To je (-misel alarma.
»-» - *
mOJAKt HABOOAJTB SB HA "OLA8 NARODA" ITAJVX6JI 8LOVXH8KI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
santal
CAPSULtS
MIDY
Lablu namt — hitre
pomaga pri
VNETJU MEHURJA
Vsaka pilula (mI0Y/
Varujte aeponaradb
HOMERIC	10 jun. — Cherbourg
KROONLAND	10 jun. — Cherbourg
NOORDAM	10 Jun. — Boulogne
AQUITANIA	13 Jun. — Cherbourg .
PAR'S	14 junija — Havre
CHICAGO	15 jun. — Havre
ROTTERDAM	17 Junija — Boulogne
MAJESTIC	17 Junija — Cherbourg
LAPLAND	17 Jun. — Cherbourg
HUDSON	17 Jun. — Bremen
CARONIA	17 Jun. — Cherbourg
VANDYCK	17 junija — Hamburg
CARONIA	17 jun. — Hamburg
BERENGARlA	2Q Junija — Cherbourg
MONGOLIA	21 jun. — Hamburg
OLYMPIC	24 jun. — Cherbourg
LAFAYETTE	24 jun. — Havre
ORBITA	24 Jun. — Cherbourg
AMERICA	24 jun. — Bremen
RYNDAM	24 Jun. — Roulogne
FRANCE	28 Jun. — Havre
MAURETANIA	27 jun. — Cherbourg
MINNEKAHDA	28 jun. — Hamburg
LA TOURAINE	29 Jun. — Havre
HOMERIC	1 Julija — Cherbourg
SAXONIA	1 julija — Hamburg
PR. MATOIKA	1 Julija — Bremen
ANTONIA	1 Julija — Bremen
AQUITANIA	4 julija — Cherbourg
PARIS	5 Julija — Havre
ROCHAMBEAU	6 julija — Havre
FINLAND	1 julija — Cherbourg
MANCHURIA	5 Julija — Hamburg
ARABIC	8 Julija — Genoa
MAJESTIC	8 julija — Cherbourg
ORDUNA	8 julljp — Cherbourg ; LONE STAR ST. 8 Julija — Cherbourg N. AMSTERDAM 8 julija — Boulogne j PRES. WILSON 8 Julija — Trst
I OROPESA	10 Jun. — Hamburg
ST. PAUL	12 Julija — Hamburg
j BERENGARlA	11 julija — Cherbourg
^AUBAN	12 julija — Hamburg
ZEELAND	12 Julija — Cherbourg
OLYMPIC	15 Julija — Cherbourg
NOORDAM	15 Julija — Boulogne
LA SAVO IE	15 julija — Havre G. WASH'GTON 15 Julija — Cherbourg
MAURETANIA	18 fulija — Cherbourg
ARGENTINA	15 julija — Trst
ANDANIA	22 julija — Cherbourg
ROTTERDAM	22 julija — Boulogne
HOMERIC	22 julija — Cherbourg
LAFAYETTE	22 julija — Havre
OROPESA	22 julija — Hamburg
HUDSON	22 julija — Bremen
MONGOLIA	2G Juiija — Hamburg
FRANCE	26 Julija — Havre
CARONIA	29 Juiija — Cherbourg
MAJESTIC	29 J illja — Cherbourg
RYNDAM	29 julija — Boulogne
VANDYCK	29 Juiija — Hamburg
| AMLRICA	29 Julija — Cherbourg
AQUITANIA	1 avg. — Cherbourg
' PARIS	2 avg. — Havre
jCRETIC	8 avg. — Genoa
| BELVEOERE	10 avg. — Trst
LA SAVOI E	12 avg. — Havre
I LAFAYETTE	19 avg. — Havre
: PARIS	23 avg. — Havre
l PRES. WILSON	26 avg. — Trst
ARABIC	2? avq. — f>no»i
POTOVANJE IZ EVROPE.
Ako imate sorodnika v Avstriji ili Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga ^amorete sedaj dobiti sem. N* -lalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti žene in otroke iz □od 18. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo plakati vizej pti ameriškem konzulu : amerikanskim denarjem in rav-io tako morajo na Ellis Islandu *voto $25.00 pokazati v ameriških lolarjih.
Glede denarnih pošiljatev ^ j. S. dolarjih, za vsa pojasnila ^lede potovanja, potrebnih listin (affidavitov^ in voznih listkov <e obračajte na najstarejšo slovensko *vrdko:
Frank Sakser State Bank, 42 Cortlandt St., New York, N. Y
: Dospelo je novo;; suho grozdje.
! ► Muskfttel zelo sladke debele ja- «i |' gode, boksa oO funtov .. $6.50 ■» Cirar grozdje največje in naj-] * sladke j .še jagode, boksa 50 fun- '!
' * tov ......................$7.50 "'
. ► Malo črno grško groždje, zelo <! ; * sladko, boksa 50 funtov .. $6.5® * <» Cesplje fnnt po 10 centov. Za « [ l vef-ja naročila posebne cene. [ \ (* Pošljite ti. &a račun vsak« boka« '» ki naroČita ta poslali bočno takoj. -
i; BALKAN IMPORTING CO. ;;	51-53 Cherry Street
New York, N. Y, '♦MMMtHMtMM
HITRA POT V EVROPO. TESNE ZVEZE Z
JUGOSLAVIJO
Pogosto odplutje velikih parnlkov
V	Cherbourg- iti Aniwerpen FINLAND, KROONLAND, LAPLAND
ZEELAND
^ American Itns
V	Cherbourg in Hamburg MANCHURIA, MINNEKAHDA,
MONGOLIA, ST. PAUL
^atwmsE Star
V Cherbourg in Southampton MAJESTIC (56.000 ton> največji parniK na svetu. OLYMPIC (46.«>00 ton)
HOMERIC (34.000 ton)
Jako vabljive udobnosti za potnike tretjega razreda.
Dobra in obilna bruna. . Veliko zaprtih prostorov. Udobna družabna zbirališča.. L"lju<Jni služabniki, ki govore vaš jesik. Vprašajte pri
Passenger Department
No: 1 Broadway,	New York
_ali pri lokalnih agentih.
jggggj
Najhltr«)Sl "lodernl parniki na »vetu. Izbor«-,a posireiba potnikom.
V	vaCem mestu all bližal Je lokal-
ni agent.
V	Jugcilanrjo, Bol^aidko, Rumunsko in P4adiarsko,
Preko Cherbourga:
Aquitania
11. aprila - 2. maja
Mauretania
25. aprila - 16. maja
Parobrodni listki $100. Davek $5. Železnica do LJubljane $1CV
O POTOVANJU,
Za potovanj« spomladi, poleti in začetkom jeseni je drujyi razred na prekoceanskih parnikih že vee mesecev naprej razprodan. Že sedaj je težko dobiti prostore uru-sega razreda za junij in dru^e me«ece. Le malo prostorov je šv ^a "azpolago. Kdor bi tedaj hotel potovati prihodnje mesece v drugem razredu, naj nam takoj naznani, da mu preskrbimo prostor.
Frank S&kser Štete Bank
Iščem JANEZA ZA L AR. doma iz Ilriblanu št. 2 pri Sv. Vidu pri lie^unjah nad Cerknico. Želim izvedeti za njegov naslov zaradi najinega umrlega očeta. Pred in-kiij l»»ti s»* je nahajal v I)un-]d. Pa., in zdaj sc baje nahaja nekje v New Vorku. Prosim ce-njene rojake, ako kateri ve, da mi naznani njegov naslov, ali pa naj se sam javi. — Frank Zalar, Pox Point Marion, Pa.
rr>-6--4)
slovenska banka
Zakrajšek & Ceš&rek
70 — »th AVP... new york, N.V
(med IS. In IS. ceeto)
pošilja denar v Jugoslavijo, Italijo Itd; — prodaja vozne listke za vu vainejie irte: — lavriuje notarska posle, ki so v zvezi s etarlm krajem. — Cen« vedno med aajnl£jl.-nl. — Telefon Watklna 761»
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
Dr. Koler je najstarejši Bloveneki zdravnik specja-tist v Pittsburghu. ki ima 24-letno prakso v zdravljenju »vseh moških bolezni.
Zastrupi jen je krvi zdravi s glaso-\*Ttem 60S. ki pa je izurftel dr. prof. Erlich. imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu, izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite in izčistil ■vam bom kri. Xe čakajte, ker ta bolezen naleze.
Vse mn>ke holezni zdravim po rt-knijšaJi i metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte. temve - pridite in jaz vim ga bom zopet povrnil.
H vronolo ali vodno kilo ozdravim v 36. urah in sicer brez operatije
Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri puščanju vode, ozdravim z gotovostjo.
Revmatizem. trganje, bolečine, o-tekine, srbečice, škrofle in druge ko-šne bolezn?, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem fasu in ni potrebno ležati.
Nekateri drugi zdravniki, rabijo tolmače. da vas razumejo. Jaz zn:>m že Iz starega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vas razumen slovenski. Uradne ure: ob delavnikih od 9. do 5. _Ob nedeljah od 9. do 2.
POSEBNA RAZPRODAJA. POSEBNA PONUDBA
Ta ailka Vam pokaže pravi glasni Columbia Gramofon, kateri Igra tako eiato In glasno, da ga slišit« na milje daleč. V zalogi jih Imamo 300 In da jih čimprej« razprodamo, damo vsakemu kupcu, ki narofl tak gramofon. Cisto zato zavratno !glr> all par manietnlh gumbov za $5.00; ženski pa damo krasno okrašeno naprsno broško za »5.00 In sicer zastonj' Garantiramo, da Je vsak gramofon pravi Columbia nov In ne ponarejen, Ako Je kaj druzega, Vam vrnemo denar takoj, Cena gramofonu na eno močno pero Je $30. Cena gramofonu na dve močni peresi Je $35,
V zalogi Imamo prav« slovenske, nemške In v vseh drugih Jezikih gramofonske plošče po 75 centov ena In vsaka Igra na ob« strani. Cenike pošljemo zastojn, pišite ponj na:
IVAN PAJK, 24 Main St-, Conemaugh, Pa.
OPOMIN!
Znano nam Je, da Vam nekste'1 ponudijo star, prebarvan gramofon za novega, ali pa obrabljene plošče za nove: Čemu kupiti starino za novo, ko pa pri nas dobite pravi glasni, čisto nov gramo'in In čiste nov« plošče za Isto ceno. Ne pozabite, da smo ml direktni od Columbia tovarne postavljeni zastopniki v Conemaugh, Pa. 24 Main St.
•TffiiMWrtir"