Papež Pij X. je umrl.
TEDENSKE SlIKE
Nai-očnina za flvstro=Ogrsko: Vi leta K 2-50, V2 leta K 5 - celo leto K 10-- ; za Nemčijo: Vi leta K 3'50, V2 leta K T-celo leto K 14'-; za ostalo inozemstvo, celo leto ft. 16-80. Za Ameriko letno 3'25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celo letno 8 kron. Posamezne štev. 22 vin. — Uredništvo in upravništvo:  Frančiškanska ulica št. 10, 1. nadstropje.
Štev. 3.
V LJUBLJHNI, v sredo 26. avgusta 1914.
Leto I.
v nočnem boju: Zeppelinov zrakoplov je izpustil plavajoče padalce, ki z reflektorjem obseva
pozicije sovražne francoske čete.
stran 2.
TEDENSKE SLIKE.
3. Stev.
Fran Govekar:
Cesarska pesem,
(Dalje.)
»Tudi vi ste tukaj I Ah, sregen sem, da se mi je nocoj vse toli lepo posrečilo 1«
»Bili ste tudi pri, gospodu nadvojvodi, slišim, c
^>Da, in bil je z mano prav nepopisno ljubezniv. Se nihče ni pozdravil ljubljanskega župana tako prijazno in prisrčno, ko ta cesarski princ. Kolik razloček v vedenju generalissima in njegovih generalov! Človek bi ga najrajše objel in poljubil!«
»Demokrat med princi je gotovo bela vrana!"
>Zato pa osvaja ta mož vsa srca in vse duše!« je pritrdil župan. »Takih voditeljev je treba Avstriji, potem bo konec dosedanjih nesreč. A zdaj hitim, da se preoblečem za gledališče. Saj pridete tudi?«
»Vsaj za hip pridem pogledat!«
»Do svidenja torej!« in župan je izginil v hišo. Duhovnik pa je odšel počasi na Kapucinski trg, kjer je stalo gledališče mogočnih kranjskih stanov.
Okoli polsedmih zvečer so drdrale težke kočije in nerodne karose ljubljanskega plemstva in najbogatejšega meščanstva iz vseh ulic na Kapucinski trg. Pred stanovskim g.edališčem na levem bregu Ljubljanice, na prostoru med kapucinskim samostanom in vicedomsko palačo, je izstopala nagizdana gospoda in hitela v Talijino svetišče. Si nedavno je bila tukaj jezdarnica ljubljanskih plemičev. S čudovito naglostjo in spretnostjo jo je bil stavbenik Loreno Prager izpremenil v tempelj dramatične muze. Še nedavno so pojali tod mladi in objestni kranjski aristokratje svoje iskre konjiče, ki so bili večinoma kupljeni z denarjem, iztisnjenim slovenski tlačanski pari, ali pa so se ondi iz same dolgočasnosti in prešernosti viteški pretepali ter si puščali z meči in sulicami prevročo kri. Zdaj pa je stalo tukaj široko in bahavo gledališče ošabnih stanov, le zunaj obdano s tankim zidom, znotraj pa popolnoma leseno. Dobro je opravil svoje zidarsko delo stavbniic Lovrenc Prager, a še večji mojster je bil arhitekt in slikar Janez Gfall, saj je zoal vso leseno beračijo po-pleskali tako spretno, da je notranjščina gledališča delala vtisk, kakor da je povsod sam marmor in rezan kamen.
Tistega večera je vladal v gledališču še prav poseben sijaj. Po lesenih stopnicah in hodnikih so ležale najdebelejše preproge; rdeči baršun in zlati okraski po ložah in balustradah pa so bili videti v svitu neštetih gorečih voščenih sveč nepopisno krasni. V dveh nadstropjih se je vrstilo v velikem polkrogu petdeset zelo ozk?h lož, nedotakljivi privilegij ljubljanskega in tudi zunanjega kranjskega plemstva. V parterju so se v prvih vrstah košatile uniforme ljubljanskega častništva, v zadnjih vrstah pa so se stiskali najbogatejši meščanje s svojimi ženami in hčerami. Prav zgoraj pod streho je bila velikanska galerija, kjer so smeli na dolgih lesenih klopeh sedeti in uživati
dramatično umetnost ljubljanski uradniki, obrtniki in delavci. Za študente je bilo reservirano tik pod stropom še nad galerijo razsežno stojišče, tako-zvani »Ochsenstand«. Le za kandidate filozofije, jurisprudencije in medicine se je včasih izjemoma našlo še prostora pred orhestrom na obeh straneh parternih sedežev.
Italijanska opera in nemška drama sta «e šopirili tiste čase na odru stanovskega gledališča; zakaj razen veseloiger ,,/jupanova Micika« in »Veseli dan ali Matiček se ženi« v priredbi Antona Linharta ljubljanski Slovenci niso videli na tem odru nobene domače drame. Samo leta 1789. in 1790. so se mogli ponižni Slovenci parkrat navduševati pri predstavah teh dveh igric nad sladkostjo in milobo svojega jezika; od tistihmal pa je minilo že skoraj sedem let. Vrli Linhart je bil med tem že umrl, in baron Žiga Zois ni imel poslej nobene slovenske igre več, da bi jo s svojim vplivom vsilil na oder stanovskega gledališča, pa tudi nobenega Linharta ni bilo, ki bi znal s slovenskimi diletanti igro uprizoriti in voditi.
Konstantin pl. Paraskovič je krmaril takrat leseno Talijino barko po plitkih in mirnih valovih tedanjega ljubljanskega estetskega okusa. Težke naloge ni imel, saj so umotvori Ifflandovi, Kotze-buejevi, Schikanedrovi, Spiessovi, Leisewitzovi in drugih takih liieratov docela zadovoljevali Ljubljančane. V razkošni sreči pa so se topili, če so slišali sem ter tja celo kakšno laško opero, čeprav s pevci in pevkami brez glasu in brez šo e ter z orhestrom brez zadostnih instrumentov in brez učenih glasbenikov.
»Še nikdar ni odšel iz Ljubljane noben gle-dahšči ravnatelj nezadovoljen, ako je le ustrezal občinstvu in je bil vobče rede ljuben mož,« poroča »Laibacher Zeitung« iz tiste dobe. Zato je bil z Ljubljančani zadovoljen tudi Konstantin pl. Paraskovič in nocoj še prav posebno. Gledališče se mu je mahoma napolnilo od tal do stropa in napolnila se mu je tudi blagajna.
»Nadvojvoda Karel pride! In ž njim nadvojvoda Ferdinand!« ta vest je priletela že v mraku v Paraskovičevo pisarr>.o, in patriot Konstantin je poskočil od veselja. Se v istem hipu pa se mu je rodila ideja, da mora prirediti slavnemu zma-galcu Francozov in osvoboditelju Nemčije primerno ovacijo. To dejstvo izpričuje najsijajneje, da je bil pl. Paraskovič vrlo sposoben ravnatelj, ker gledališki vodja brez idej v najkritičnejšem hipu je žalostna prikazen.
»Zapojemo mu himno! Ampak z novo, aktu-valno kitico!« je vzklikal in dirjal po sobi. »Kitica pa mora opevati Karla !«
Ideja je bila porojena, toda kdo naj jo izvrši ?
Tedaj je bil vrli Paraskovič v zadregi. Toda le za trenotek. Takoj nato je ogrnil svoj plašč, se pokril s svojim klobukom ter oddirjal na Breg k baronu Zoisu.
»Kraljestvo za aktuvalno kitico!« je kričal in prosil barona pomoči in sveta. »Kdo mi jo spesni, preblagorodje, spesni takoj in brez napake ?« (Dalje sledi.)
3. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 3.
Zrakoplovi v vojni.
(Glej naše slike!)
Zrakoplovi (baloni in aeroplani) so igrali prvič važnejšo uldgo v minolih balkanskih vojnah. V sedanji vojni pa bodo zrakoplovi nedvomno še mnogo važnejši. Francoski letalci so se takoj prve dni vojne nenadoma pojavili blizu Norimberka, nemški Zeppelin je metal z uspehom bombe na belgijsko trdnjavo Ltlttich in tudi o ruskih aeropla-nih se je že govorilo in pisalo. Nekaj vojnih aeroplanov so tudi že postreljali iz ozračja, in vse armade posvečajo sovražnim zrakoplovom prav posebno pozornost. Zrakoplovci v vojni imajo nalogo: dognati, kje so sovražni kori in kako so razpostavljeni, dalje imajo namen metati bombe na utrdbe, nevarna mesta in na železniške proge ter prenašati na daljave najvažnejše ukaze in vesti.
Prva dolžnost je za zrakoplove vsekakor glavna: pil^^ti (letalci) imajo dognati, kolike so sovražne čete, odkod prihajajo, kam so namenjene in kako so sestavljene. Tudi vojne priprave sploh zanimajo pilote; zato morajo letati daleč preko meje in ostati v poletu navadno 5—6 ur. Nekateri civilni piloti pa morajo leteti celo preko 20 ur. Navadno imajo piloti s seboj spremljevalca, opazovalca, metalca bomb ali celo strelja ca. Aeroplan more nositi navadno le dve osebi; zrakoplovi nemškega. Zeppelinovega sestava pa nosijo večje družbe. Zrakoplovi imajo izborne daljnoglede in reflektorje, da morejo opravljati svojo službo tudi ponoči.
Druga naloga je metanje bomb. V to svrho mora letati aeroplan ali balon dokaj nizko, 300 m nad zemljo ali še nižje, ker sicer padajo bombe drugam, kakor je nameravano. Za razrušenje trdnjav, utrdb, mest, smodnišnic, skladišč, železniških prog i. dr. je treba, da pade bomba natančno na določeni prostor. To pa je tem težje, ker zrako-
plov naglo plove in se niha. Na zrakoplove se streljaš topovi in puškami, a čim nižje plavajo, tem lažje jih seveda za-'rdenejo. Berlinski magistrat je že izdal
svarilo pred francoskimi letali, čeprav ni verjetno, da  bi  se francoski piloti upali toli daleč preko meje.
Tretja naloga je prenašanja povelj in poročil preko sovražnih krajev in čez glavo sovražnih vojska.
Poslednja naloga pa je boj s sovražnim zračnim ladijevjem. Ta naloga je najopasnejša in najstrašnejša, kajti tak boj je gotovo smrtonosen za večino pilotov, bodisi za zmagalce, bodisi za premagance. Da bi trčili dve jati sovražnih aeroplanov ali balonov skupaj ter se naskočili v zraku, se doslej še ni zgodilo. Ako pa se zgodi, bodo imeli nedvomno zmagalci-naskakovalci ,še več mrtvih kakor bežeča stranka. Francija, Nemčija in Avstro-Ogrska imajo že velika zračna ladijevja in v letalstvu izvrstno izvežbane pilote, častnike, podčastnike in civiliste.
Sedanja voj na prinese mogoče tudi nov način boja na — bojišču v ozračju.
Nemško-francosko bojišče.
Na kopnem sta Nemčija in Avstro-Ogrska s čudovito naglico in nečuveno smelostjo prenesli vojno onstran svojih mej na sovražno ozemlje. S tem so šanse za obe velevlasti jako velike, ker se ne vrši boj niti na enem kvadratnem metru njunega zemljišča in ker sta obe naskakovalki in ne brani-teljici. Na ta način je zavarovano narodno gospodarsko imetje, ki bi zelo trpelo, ako bi se vršila vojna na domačem
Vojaški vlak prfed odhodom na mejo.
Prizor na kolodvoru na Gorenjskem.
strm 4.
TEDENSKE SLIKE.
3. Stev.
Patrijotične demonstracije pred vojnim ministrstvom in spomenikom Radeckega na Dunaju.
ozemlju. Nemčija je prezrla nevtralnost Belgije ter napala Francijo od severovzhodne strani, prodirajoča vanjo v črti Sedan-Lille—Cilais. Po bitki pri Ltittichu in zavzetju te velike, moderne belgijske trdnjave ^(koraka nemška armada dalje preko Belgije proti utrjenemu Namuru nekako sredi belgijskega kraljestva. Nato morajo zavzeti Nemci francoske utrdbena francosko-belgijski in francosko - nemški meji. Te trdnjave stoje v dolžini 270 km ter tvorijo najhujšo vojno nalogo nemške armade. Ko prodero Nemci ta trd-njavski obroč, bodo imeli svobodno pot proti Parizu. Velike francoske trdnjave Dtinkir-chen, Lille, Va-
lenciennes,
Manbeuge, Cambrai,   nato
še trdnjave Rheims, Ldon in Soisson bodo dalenemškivoj-ski še nekaj truda, če se ji naskoki posrečijo z  isto   impo-
nujočo naglico, s katero je osvojilaLiittich. Prodiranje od severovzhoda pa je nemški armadi najugodnejše, ker nima pri tem še borbe z gorami in prelazi.
Nemčija je začela z ofenzivo tudi od jugovzhodne stra-tii, ko e vrgla francoske polke pri Miihlhause-nu, t. j. v najjužnejšem kotu med Švico in Francijo. Zdaj prodirajo nemške čete tudi ob tej, 255 km dolgi nemško-franco-ski meji. Tudi tod je zgradila Francoska cel pas trdnjav, ki
se vleče kakor veriga od Verduna, Toula,^ Epi-nala do B alfo rta in do švicarske meje.
Rusko-nemško bojišče.
Rusko ozemlje se je globoko vsekalo med Nemčijo in Avstrijo ter je zato meja silno dolga.
Kompanijska kuhinja, ki kuha vojakom hrano tudi med maršem.
3.? štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 5.
Rusko]^ Poljsko oklepa na severu Vzhodna Pruska, na zahodu Poznanj-ska in na jugo-zahoduNemška Šlezija. Ta naeja nima posebnih trdnjav in je prehod lahak, ker ni niti globokih mejnih reknitimejnega gorovja. Skozi Rusko Poljsko pa vodijo Pnaj-važnejše strateške železnice, ki spajajo Rusijo z Nemčijo in z Gahoijo. Te železnice vodijo iz Varšave v Berlin in"- na Dunaj preko Krakova ter 5ez sredo Galicije iz Pinska preko Lvova in preko Podwoloczyske.
Nemčija je začela prodirati v Rusko Poljsko iz svoje Šlezije ter je zasedla mesti Censtohov ir KaHš, s čimer je prišla v posest železniških zvez proti Varšavi. Gotovo se že v kratkem polasti tudi Varšave, ker jo podpira poljsko prebivalstvo, ki jez rusko vlado nezadovoljno ter besno sovraži rusko nasilno uradništvo in še nasilnejše vojaštvo. Ruska armada se zbira zato višje, da se more umakniti pred prodirajočimi Nemci. Prava vojna se začne torej šele tedaj, ko se približajo Neirjci ruskim utrdbam Grodno, Vilna in Bjbrusjk. Čim dalje pa je vojska na tujem ozemlju, tem več bo seveda trpela Rusija. Zato bodo morali Nemci zaradi prehrane skrbeti,
Tip močnega-vojaškega aeroplana.
da ostanejo železniške zveze z Nemčijo'zavarovane. To pa bo zahtevalo ogromno straž. Dosedanji uspehi Nemcev na ruskih-poljskih tleh so bili krasni; dvomiti ni, da bodo tudi nadalje.
Avstrijsko-rusko bojišče.
Ruska Poljska meji na jugu!z Galicijo]v;vsem njenem polkrogu. Onstran gališke meje se razširja gola planjava, ki jo prekinja le sem ter tja kak grič. Le severno od Krakova ob mestu Kielcj je manjša planina. Za razvijanje velikih bojnih črt je to ozemlje zelo ugodno, zato je povsem pri-rodno, da je prenesla Avstro-Ogrska svojo ofenzivo na ta teren. S tem je prihranjeno domačemu gališkemu prebivalstvu vse gorje, ki ga prinašajo boji. Naša vojska je prekoračila mejo na raznih točkah gališko - ruske meje, najuspešneje pa severno Krakova. Tu ima namen podpirati nemško ofenzivo ter se v zvezi z nemško armado čim preje polastiti vseh železniških prog, ki vodijo v sredino Rusije. Naša armada je zavzela že vso gubernijo Kielce, kar dokazuje, da L6 je vzporedno operi-ranje nemške in naše armade že docela posrečilo. Naša ofenziva ima troje izhodišč: zahodno-gahška ofenziva se opira na Kra-
Reflektor, kakršne rabi naša armada, da razsvetljuje ponoči sovražnikovo pozicijo.
kov, srednje-gališka na Przemisl ter vzhodnje-gališka in bukovinska, ki ima obenem defenziven značaj, da prepreči ruske vpade iz Besarabije v Galicijo ali v Bukovino. Doslej so naše čete na vseh točkah zmagovito prodrle na sovražna tla ter so že 20—80 km daleč od meje. Najvišje je prodrla naša vojska na zahodno-gališkem bojišču, kjer je že okoli 100 km daleč v Rusiji. Povsod se kaže, da postopata Hotzendorf in Moltke solidarno po dogovorjenem vojnem načrtu. Zato pa so tudi uspehi sijajni. ^^J.
Doživljaji beguncev pri osvojitvi Liitticha.
Neki^ slikar iz Gradca je bil s svojo ženo 4. avgusta v Antverpah, ko je došel ukaz, da morajo vsi inozemci tekom 24 ur ostaviti Belgijo. Avstrijski konzul v Antverpah je shkarju svetoval, naj se odpelje preko Ahena ter naj ne govori po poti nobene nemške besede. Ker pa so vlak zasedli že francoski vojaki, slikar z ženo ni dobil nobenega prostora več, in hotel se je vrniti domov preko Bruslja in Liitticha. To se jima je posrečilo. V Bruslju so bežeče Nemce, Avstrijce, Lahe in Rumune pač psovali in zaničevali, a storili jim niso nič zlega.
V sredo, 5. avgusta ob štirih popoldne pa so dospeli begunci v Liittich. Biš ob tistem času je poizkušal oddelek brunšviških huzarjev zajeti trdnjavskega poveljnika. Belgijski general se je bil peljal izven mesta pregledovat zunanje utrdbe, ko so pridirjali takozvani »huzarji z mrtvaško glavo« (na čepici) in so hoteli generala ujeti. Smeli načrt bi se bil tudi posrečil, če bi ne bil generalov avtomobil hitrejši kot so bili huzarski konji. Huzarji so se morali umakniti, toda jeza Itittichskega občinstva se je obrnila zdaj z grozno besnostjo proti vsemu, kar je nemškega. V Ltittichu bivajoče Nemce so pometali iz stanovanj ter jih pretepaU, suvali in psovali. Ko so stopUi begunci iz kolodvora na cesto, so jih sprejeli s kamenji in palicami. Graški slikar je nosil svoj kovče^, a na poti na drug kolodvor so mu kovčeg iztrgali iz rok, ga razbili in si vsebino razdelih.
Ko je hotel -slikar svojo posest braniti, so ga pretepli. Vzeli so mu vse obleke, perilo in ves denar. Izgredi proti nemštvu so medtem naraščali vedno huje. Zlasti ženske so bile uprav živinsko surove. Neka Nemka je nosila v naročju svoje dete, ko so jo Belgijci napadli z batinami. Z lastnim telesom je pokrivala mati jokajoče in se tresoče dete. Toda ko je čez nekaj časa otroka pogledala, je videla, da je že mrtev. Neka druga Nemka je vodila s seboj tri otroke, četrtega, najmanjšega je nosila v naročju. Ko se ]e približala kolodvoru in je postalo napadanje, rjovenje in tuljenje vedno hujše, je hotela ženska z otroki pobegniti v stransko ulico. Toda med tekom je padla in otrok ji je odletel na tla. Drhal pa je planila na dete, nekdo ga je zgrabil za nogo in ga tolkel z glavo ob steber bhžnje uhčne sve-tiljke tako dolgo, da je izdihnil. Ženo so medtem uprav bestijalno mučili; vlačili so jo za lase po tleh, da je v hipu postala plešasta in vsa krvava. Belgijske vešče so ji končno s kamni razbile glavo.
Kaj se je zgodilo z ostaHmi otroki, ni znano. Begunci so vzeli ženske in otroke medse v sredo ter so odbijali naskoke poulične sodrge. Toda marsikdo je dobil sunke z noži in udarce z ba-tinami.
Končno so dospeli begunci na kolodvor, kjer so vojaki ločili može od žen. Ostati so morali vso noč pod milim nebom ter niso dobili ničesar jesti. Piti so smeli le umazano vodo. Brezkončna je bila noč, in vsi so trepetali pred bodočnostjo. Gosta megla se je le počasi umikala solncu. Na-
enkrat so opazili begunci visoko in daleč pod oblaki zeppelinov zrakoplov. Zdelo se jim je, kakor da jim nebesa pošiljajo odrešitelja. Vse je kričalo in jokalo, moški in ženske so padale na kolena in vpile: »Zeppelin! Zeppelin!«  Ko se je
približal mestu, se je iz zadnje ladjice zakadilo. Bila je bomba, ki se pa ni užgala. Zrakoplov je plaval okoli 600 m visoko. Hipoma se je nagml sprednji del zrakoplova in Zeppelin se je približal za kakih 300 m tlom. Obenem je vrgel dve bombi, ki sta se v mestu razpočili med gromskim
hruščem. Takoj nato se je začelo besno streljanje na zrakoplov. Vse mesto in razne utrdbe so streljale nanj. Med grmenje topov se je mešalo pokanje nešteviinih pušk. Kdor je le imel puško ali revolver, je meril in streljal. Po vseh cestah, po strehah in balkonih so stali meščanje ter streljali. Tudi vojaki, ki so imeli nalogo begunce stražiti, so tekli pred kolodvor in streljali na zrakoplov. Zeppehn pa je plaval nad mestom sem ter tja ter je vrgel še deset bomb, ki so vse dosegle svoj strašni namen. Dj, bi mogh kretanje zrakoplova opazovati bolje, so tudi begunci tekli pred kolodvorsko poslopje. Povsod vse prazno. Le iz stranskih ulic in hiš so Belgijci streljali kot blazni za Zeppelinom.
Nienkrat je pridirjal iz neke ulice huzar. Jedva so ga ljudje zagledali, so ze začeli streljati nanj iz vseh oken. Huzar je obrnil konja in izginil. Takoj nato je pridrvel častnik pešec okoli ogla, v desnici sabljo, v levici pištolo. Za njim v brzem koraku oddelek nemških pešcev. B.li so rešitelji beguncev. Vriskaje so hiteli Nemci svojim bratom naproti. Hitro so poročali o svoji bedi. Častnik je ukazal Nemce in ostale begunce obkoliti s stražami in jih ščititi pred nadaljnimi naskoki. ¦ Skoraj smrtno utrujeni begunci so dobili od nemških vojakov prvo krepčilo. Ridovoljno 80 delili vojaki z njimi svoj kruh in jim dajali mrzle kave iz svojih steklenic.
Bilo je ob 8. zjutraj. Neprestano so prihajali novi oddelki infanterije v mesto. Prebivalci so streljan na vojake iz oken, ženske so metale nanje steklenice in sklede ter so jih polivale s kropom. Nemci pa odgovora niso ostali dolžni. S proženim bajonetom so udirali vojaki v hiše, odkoder so padali streli, ter so izganjali ljudi na ulico. V diru se je pripeljal pred kolodvor nemški top in jedva so se konji ustavili, je že zagr-rael strel na neko hišo, iz katere je pokalo na Nem-ce. Takoj je nastal mir. L;udje so zbežali v notranje mesto, in vojaki so drii za njimi.
Begunce so pravili v železniške vozove, in ker ni bilo lokomotiv, so jih vojaki počasi rinili proti zunanjim utrdbam. Vojaki so pripovedovali o strašnih surovostih, ki so jih prestali od belgijskega prebivalstva. V neki vasi pred Ltittichom, ki so jo zasedli Nemci, je prenočevalo pet nemških pešcev na nekem skednju. Ker jih zjutraj ni bilo na pregled, so poslali ponje patruljo, ki jih je našla mrtve s prerezanimi vratovi. Topničarji so razrušili s topovi vso vas. Nekemu nemškemu podčastniku, ki so ga Belgijci zajeli, so iztaknili obe očesi. Nekega druzega podčastnika so privezali na drevo in streljali nanj, dokler ni umrl.
Končno so se begunci odpeljali z vlakom na Nizozemsko, kjer so jih nizozemski prebivalci sprejeli z vso gostoljubnostjo.
Žalosten je ta bestijalni odpor Belgijcev proti Nemcem, ako pomislimo, daje med njim 550/0 germanskih Flamov, bivajočih večinoma po nižinah, ter le 44V0 francoski govorečih V al on o v. Ves katoliški svet ostro obsoja Belgijce, ki se vedejo kakor besni Turki, ne pa kot kulturno evropsko ljudstvo.
Francoski pešci poizkušajo brez uspeha obstreliti nemške aeroplane, ki obletavajo in bombardirajo francoske pozicije.
Papež — umrl.
v Rimu je dne 20. avgusta ob 2. 10 minut ponoči papež Pij X. umrl.
Josip Sarto, ki je imel kot papež ime Pij X., je bil rojen dne 2. junija 1835 v vasi Riese pri Trevisu in je bil 18. septembra 1858. posveSen za duhovnika. L. 1875. je postal kanonik v Trevisu in 10. novembra 1. 1884. škof v Mantovi. Dne 12. junija 1893. je postal kardinal in patrijarh v Benetkah. Italijanska vlada ga nekaj časa ni hotela potrditi, pa se je ž njim sprijaznila in patrijarh je postal trdna opora italijanske vlade ter je tudi s kraljem Umbertom in s kraljico Margerito mnogo osebno občeval. Za papeža je bil izvoljen dne 8. avgusta 1903., ker je Avstrija vložila svoj »veto« proti izvohtvi kardinalla RampoUe. Papež Pij X. je načeloma pač ostal na stališču, da je treba cerkvenemu poglavarju posvetne države, da bi
bil popolnoma neodvisen, toda sicer
je jako dobro izhajal z italijansko vlado in je katoUga-nom dovolil, da se smejo udeležiti političnih volitev. Tudi z Avstrijo je papež dobro izhajal.   Pj X. je predvsem delal na to, da se pre-c snuje notranje cerkveno življenje, cerkvena
ustava in uprava. Glavne zasluge si je pridobil Leon XIIL brezpogojno na cerkveno-političnem polju, dasi je tudi izboljšal notranje cerkvene razmere. O razločku med Pijem X. in Leonom XIII. je sodil znani prelat Anton de Waal: »Ce je drevo svojo krono pod Leonom močno razvilo, bodo pod Pijem X- njegove korenine globokeje v zemljo prodrle in notranje ojačile deblo in veje.< V tem oziru se je naselil s Pijem X. gotovo nov duh v Vatikan. Veliko predlog in veliko brošur, ki so se pečale s preosnovami in ki so gotovo s tajno odobritvijo papeža izšle, ni bilo mogoče izvesti. Ni se posrečilo omejiti število laških škofij in tako izvesti boljše in enotnejše pastirstvo. A marsikaj je le prodrlo in ostane gotovo slaven list v cerkveni povesti.
Svoj velikanski vpliv si je pridobil blagi pokojnik predvsem s svojo veliko radodarnostjo, ki je bila večja kakor njegovi dohodki. Kot visok
Pokojni papež Pij X. na poslednjem izprehodu po vatikanskih vrtovih.
cerkven knez se ni nikdar sramoval, da je sin ljudstva. Njegove tri sestre, ki so mu gospodinjile, so priprosto oblečene morale vsak dan na trgu preskrbeti kuhinjske potrebščine. Ko je njegova stara mati prišla k slavnostnemu vhodu v Benetke, si je za slavnost izposodila mestni klobuk. Patrijarh pa ni trpel tega nenavadnega pokrivala in jo je preprosil, da je vzela svojo navadno ruto.
Mati je umrla eno leto potem, ko je Sarto postal benečanski patriarh. Obili posli so povzročili, da ni mogel patriarh k pogrebu svoje matere, ki jo je prisrčno ljubil. Ob njegovi smrtni postelji je bi a papeževa nečakinja in njegovi dve sestri. Visoki pokojnik je bil vsemu svetu simpatičen mož.
Zanimivo je, da je bil rajni Pij X. po rodu Avstrijec, ker je bila pokrajina Treviso ob njegovem rojstvu avstrijska dežela.
Pogreb se je vršil 22. t. m. ob šestih. zve-čer.Pokoj-nik, ki je bil vse življenje skromen in   resen mož, si je prepovedal ves pretirani pomp. Niti m azili ti ni pustil svojega trupla. Njegova zapuščina je malenkostna. Oporoka, ki   jo   je spisal leta 1911.. pravi: »Ubog sem bil rn-
jen, reven sem živel in želim tudi reven umreti. Prosim sv. stolico, naj daje mojima sestrama mesečno 300 lir. Nočem, da se moje truplo balzamira.< Po njegovi želji so ga pokopali v grobnici pod cerkvijo sv. Petra.
(O pogrebnih svečanostih in več podrobnosti o umrlem papežu priobčino v prihodnji številki.)
Minoli teden.
(Nadaljevanje vojnih dogodkov.)
Avstrijske čete zmagujejo na vseh poljih sijajno ; z vseh bojišč prihajajo le izredno ugodna poročila in vsak dan nam prinaša novo zmago. Angleško in francosko vojno brodovje ne more doseči nikjer uspehov; v Adriji vlada mir pred viharjem; naša mornarica pa je junaška, da jo občuduje vsa Evropa.
Dne 14. avgusta so zavzele naše čete srbski mesti Loznico in Lješnico ter zaplenile   mnogo   srbskega  orožja.
3 štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 9.
Povsod je bila borba krvava in so se zlasti odlikovali hrvatski in češki vojaki. Pešpolk št. 16. iz Varaždina se je boril čudovito hrabro; imel je več ranjencev, ki so jih sprejeli povsod z veliko častjo.
Rusi so bili iz galiških obmejnih krajev Zalosče, Brody in Sokal vrženi čez mejo od avstrijske vojske.
Dne !5. in 16. avgusta so se naše čete po junaških bo jih na Drini vrgle z odločilno zmagovitostjo proti mestu Va-Ijevu.
Dne 17. avgusta so naše čete zavzele Obrenovac južno Belgrada. Istega dne so vzele Požarevac. Na severu je bila pri Stalluponenu bitka med Nemci in Rusi. Nemci so sijajno zmagali, ujeli okoli 3000 Rusov in zaplenili 6 strojnih pušk i. dr. Pri Marggrabowi (Obleczka) v vzhodnji Prusiji so bili ruski konjiški eskadroni razbiti in vrženi čez mejo.
Dne 18. avgusta. Francoska konjiča je bila pri Pervezu severno od Namurja z velikimi izgubami'pognan3 na jug; bavarske in badenske čete so porazile 55. francosko pehotno brigado severnozahodno od Schlettstadta in jo vrgle preko Vogezov.
Dne 19. avgusta je Japonska stavila Nemčiji ultimatum, da mora Nemčija iz japonskih in kitajskih voda odstraniti vse svoje ladje in izprazniti luko Kiavčav. Nemške čete so zasedle rusko mesto Mlava, ki šteje okoli 13.000 prebivalcev in leži v okraju Plosk. Francozi so odbiti od Weilerja v Alzaciji. Na Kavkazu se širi proti Rusom vstaja; ruski vojaki so pobegnili.
Dne 20. avgusta  so zasedli Nemci stolno belgijsko
mesto Bruselj, ki ima 5i7.000 duš. — Egipt napove Nemčiji vojno. Tega dne so bili Francozi blizu Metza in pred Vogezi strahovito poraženi. Nemci so zajeli okoli 10.000 Francozov. — Vsaka ladjeplovba v morskih vodah naše države je ustavljena; Adrija je zaprta. Avstrijska vojska si je prisvojila že tri prehode čez Savo v Srbijo in se bliža Belgradu.
Dne 21. avgusta prihaja poročilo, da se hoče Grčija pridružiti Srbiji, če bi Nemčija prisilila Turčijo, da napade Grčijo. Poročilo še ni potrjeno. Grki podpirajo Srbe s strelji-vom in hrano. Angleški vojni minister general French je posetil minoli teden Pariz. V Parizu in Petrogradu je zavladal strah,
da pridero Nemci tjalcaj. Car se je že umajjnii v Moskvo.
Dne 22. avgusta je naznanila avstro-ogrska vlada, da se prično utrjevalna dela ob Donavi v obrambo Dunaja in Budimpešte. Naša vojska je zavzela Sandomierz, mesto na ruskem Poljskem.
List .Tedenske Slike" bo priobčeval najnovejše zanimive slike, ker smo stopili v zvezo z ilustračno centralo na Dunaju, ki ima več posebnih vojnih poročevalcev« fotografov.
NaroČite in razširjajte ..TEDENSKE SLIKE"!
Aeroplan-omnibus, s katerim se more dvigniti 10—15 vojakov v zrak, da opazujejo ali obstreljuje sovražnikovo kretanje.
Pridobivajte no-viii naročniicov!
stran 10.
TEDENSKE SLIKE.
3. štev.
Darujte za „Rdeči križ"!
Razne vesti.
Cesarjevega brivca je zadela usoda rezervistov, poklican je bil k vojakom. Mož se je zavedal, kako navajen je cesar njegove britve in je menil, da ga bo njegova kompanija laglje pogrešala, kakor cesar. V tem prepričanju je porabil prvo priliko, da je rekel cesarju: »Veličanstvo, jaz sem tudi poklican k vojakom." Cesar je na to mirno odgovoril: „Se pač ne da nič storiti!° Brivec pa ni bil cesarjevega mnenja, nego je poizkušal dokazati cesarju, da mu bo jako neprijetno, če bo svo-
Oddelek^avstrijskih vojakov-kolesarjev.
jega brivca pogrešal, na kar je cesar z dobrohotno udanostjo dejal: „No, moj Bog,, teh par dni se lahko tudi sam brijem."
Straža ustrelila stražo. ,Edinost" poroča: V nedeljo, dne 26. julija zvečer ob četrt na 11. se je pripetila na kolodvoru v Ajdovščini nesreča, da je straža ustrelila stražo. Vojaška dvojna straža čuva namreč municijo, naloženo na postaji v vagonih. Vsled teme in nevihte in ker je baje ena straža hotela drugo nekoliko „potegniti' s tem, da se je drugi straži približala in se na klice „stoj' ni ustavila in ni odgovorila, je druga straža ustrelila. Ranjenega vojaka so takoj prepeljali v bolnišnico v Gorico, kjer pa je takoj po operaciji umrl. Tako je plačal šalo z življenjem. Oba vojaka sta Slovenca.
„/v\oja soproga bo sama kuhala!" MobiHzacija je zadela tudi hišo prestolonaslednika Karla Franca Jožefa. Vsi moški uslužbenci v prestolonaslednikovem gradu s kuharjem vred so morali iti pod orožje. Prestolonaslednik mora bit sedaj zadovoljen z bolj skromno urejenim gospodinjstvom. Ko so kuhar in drugi uslužbenci odhajali, je rekel prestolonaslednik: ,No sedaj bo pač moja soproga sama kuhala!' Vsi sloji so potemtakem prizadeti vsled sedanjih priprav, a prestolonaslednikova udanost kaže, da je treba vse težkoče iz ljubezni do pravične stvari, za katero se bori naša domovina, voljno prenašati.
Ovacije vojvodi Maksu Hohenbergu. Ko so se čete, ki imajo maščevati umor prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove visoke soproge, peljale mimo postaje Chlumec, je
tam pozdravil vojake sin umorjenega nadvojvode, vojvoda Maks, v spremstvu svoje tete grofice Henriete Cho-tekove. Prispela sta nalašč z grada Chlumec. Vojaki so vojvodi odzdravljali z burnimi vzkliki. Vojvoda je ostal na postaji, dokler se ni vlak odpeljal. Potem se je vrnil na grad.
Grofica Lucija Christalnig-gova   ustreljena.
Grofica Lucija Chri-stalniggova, rojena grofica Bellegarde, soproga veleposestnika v Svincu, nad-
poročnika grofa Oskarja Christal-nigga, se je peljala 9. t. m. zvečer iz Celovca v avtomobilu  čez Predil v
v Gorico, da se kui odbornica .Rdečega križa" posveti človekoljubnosti. Grofica je imela izkaz deželne vlade, ki ji je dovoljeval vožnjo po vseh cestah. Pri Bovcu na Primorskem pa je bila grofica ustreljena. Grofica Christalniggova je bila za ,Rdeči križ' izredno delavna ter je bila pri vseh slojih na Koroškem zelo priljubljena. Vest o njeni tragični smrti je vzbudila povsod veliko žalost. Kakor se zatrjuje, je bila grofica Christalniggova ustreljena, ker se njen avtomobil na poziv straže ni takoj ustavil. Ustreljena grofica je soproga grofa Oskarja Christalnigga, naslednika ene najimenitnejših koroških plemenitih rodbin, ki je zaveden Slovenec, ki obvlada slovenski jezik popolnoma in se živo zanima za razvoj in napredek našega naroda.
Kdor hoče kaj prodati ali kupiti; kdor išče službe ali pa uslužbenca; kdor hoče kaj v najem dati ali vzeti; kdor išče odjemalcev itd. itd., nai da oglas v list
..Tedenske Slike".
Novi Osetov „Silva"-vrelec. Podjetje tolstovrške slatine planinska kisla voda, Tolstivrh, pošta Guštajn, Koroško, železniška postaja Spodnji Dravograd.
Tolstovrška slatina je izborno osvežujoča in okrepčujoča zdravilna in namizna kisla voda.
Pridne in pošteno dekle
Želi službe
kot kuhinjska dekla, sobarica ali kaj druzega. Naslov pove upravništvo.
NaroČite se na lisi „Te-denske Slike", ki je edini slovenski list te vrste! Slovenci, razširjajte ga in pridobivajte mu naročnikov!
.3 štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 11.
Pod ugodnimi pogoji se prodasta
v Črnučah pri Ljubljani. Vsaka ima 3 sobe, kulilnjo, jedilno shrambo, klet In lastni vodovod. Zraven je do 1300 m vrta s sadnim drevjem. Poizve se pri F. Jerko, Podboršt 10. Jezica. 387
FR. ŠEVCIK, PUŠKAR,
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA STEV. 8.
Poslano.
priporoča svojo veliko zalogo najboljših pušk in samo- Š g. n) TmkOCZT lekamaF V Llubljaili. kresov najnovejšega sistema ter tudi municijo in vse druge : j-i, ••"»i.uu^j , loivui uui i i^juuijum 393 lovske priprave, po najnižjih cenah. :
Popravila se izvršujejo točno. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
JVloja soproga je zadnjega sinčka s SJadinom .sladni čaj" zredila. Fant je poldrugo leto star, čvrst in močan in ni bil še sploh nič bolan. Pri prejšnjih 3 otrocih je rabila razne redilne moke, s kojimi ni niti približnjega uspeha imela. Sladin priporočam vsem staršem.        Spoštovanjem
Makso Kovač, c. kr. voj. uradnik.
V p ulju, 23. marca 1914.
KRSTE
lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, drevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potretiščine so najceneje pri Fr. Margolius, Beljak, (Koroško). — Iščem sohdne zastopnike. 33
Sfetovooznani čevlji sedanjosti z znamko
;The Komfort Shoe'
so in ostanejo vedno najboljSi in najcenejSi. Edina zaloga
]0S. SIMR, Ljubljana;
Kongresni trg št. 6.   348
S ANAT ORIUM • EMONA L
l ZA-NOTRANJE - IN-KIRURG ICNE •BOL.EZKl. •PCKODNISNICA.
LtX]BL JANA • KOMENSKEGA- ULICA- 4
SEF-zDRWNK:PRimRu • D^- FR. DERGANC
Usmilite se rodbin vpoklicanih rezervistov in pomagajte jim!
Manufakturna trgovina
J. Grobelnik
prej Franc Souvan sin
Ljubljana Mestni trg 22
nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
za moška oblačila!
suHna
Najboljši nakupni vir
modernega blaga
za ženske obleke ifefe^ia^td"'"'' Vedno zadnje novosti rut in serp. Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri sifoni, platno, kotenine in drugo belo 152 blago.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Ali ste že Dridobiii vsaj enega naročnika za „TecienskeSliice ?
Rane in poškodbe.
vsake vrste ozdravi Bartuličeva ,zdravilna mast". Treba je, da se jo ima v vsaki hiši, ker če se kdo poškoduje, opraska, opeče, vreze, je zelo pripravna za prvo pomoč, da se prepreči zastrupljenje krvi. Cena škatle 50 v, s poštnino 70 v in se plača naprej ali 12 škatelj za 6 K franku proti povzetju. Edino pristno pod varstveno znamko sv. Marije pomočnice. Dobiva se pri Vladku Bartuliču, lekarnarju Zagreb, Jelačičev trg 10.        (d)
Maročoikom turških in drugih vrednostnih srečk. Na različna vprašanja odgovarjamo, da se žrebanja in izplačila dobitkov, kateri so za vse slučaje trdno zavarovani, vrše nemoteno dalje, in in da tedaj naročniki radi vojske v tem oziru niso in ne morejo biti prikrajšani. Glavno zastopstvo srečkovnega oodelka Češke industrijalne banke v Pragi, Ljubljana.
Veliko ljubljanskega občinstva se
ravna po električni uri v Prešernovi ulici št. 1. Opozarjamo, da bi se vsakdo posluževal iste, ki kaže pravi čas in je v Ljubljani edina te vrste. Uro je postavila tvrdka F. Čuden.
Najhujši zapeljivec in škodljivec ljudi je velika reklama. Mnogo je ljudi, ki naročajo razno blago in pošiljajo naš denar v tujino le zato, ker so brali v koledarjih, v časnikih ali na lepakih velikansko reklamo. Dobijo navadno slabo blago za dragi denar, potem pa se jezijo, a dobavitelj se iz njih norčuje in reklamacij noče razumeti, ker je druge narodnosti. Kdor torej hoče dobiti zanesljivo dobro in poceni blago, naj se obrne na Prvo slovensko spodnještajersko razpo-šiljalno, j. N.,Sostarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5. Če pridete v Maribor, pazite na slovenski napis, da te trgovine ne zamenjate s kako drugo, ki se morda tudi tako glasi, piše pa Schosteritsch, Schuste-ritsch ali Schusterschiitz.
Y vsakem varčnem gospodinjstvu
rabijo že mnogo let najrajše 239
,Sapolin*
kot najb pranje. Dobiva se v vseh špecerijskih trgovinah, izdeluje firma:
Pavel Hathcyer
tov. mila, Celovec.
Velika zaloga
dalmatinskih vin
J, Matkovič, Celje
Najioljše blago
296      Najnižje cene
SLAVIJA«
»
VZR:JEMN0 ZRVnROV. BnMKR v PRROI.
REZERVNI FONDI K 65,000.000'-.
Izplačane dohodnine in kapitalije K 129,965.304*25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000 —. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vsezkozi slov- narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrsteejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje. ZAVARUJE TUDI PROTI VLOMU.
Vsa pojasnila daje: »Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke Slavije v Ljubljani".
B)i naj otroke hranimo naravno ali umetno? Samo naravno, ako ja materi le količkaj mogoče. Šele v sili in csobito ob času odstavljanja pride v po-štev umetni hranilni preparat, ta pa mora biti potem tudi res dober, da jamči za zdrav in krepak dojenčkov razvoj. Edino znano in od vsakega zdravnika nasveto-vano hranilno sredstvo je Nestle-jova moka za otroke, ki se dobi v vsaki lekarni ali drogeriji po K 1-80 z škatljo. Pošušnja zastonj pri Henri Nestle, Dunaj L, Biberstrasse.
stran 12.
TEDENSKE SLIKE.
3. štev.
Na prvi pogled
opaziš na fini izdelavi, da je blago od naj. večje Ijubljan-slte trgovine z urami zlatnino in srebrnino.
Krasna
izbira
uhanov, prstanov, briljantov, obeskov, verižic, modernih kuhinjskih ur, stenskih ur itd.
Tovarniška znamka ,,UNION*'a
Predmeti serije so
žepne budilke, ure v zapestnicah, moderni manšetni gumbi itd.     Prva ekspertna tvrdka 212
F. ČUDEIM
Ljubljana 20L - Prešernova ul. 1.
Zalogo si lahko vsakdo ogleda ali pa naj piše po cenik.
A. ZANKIi sinovi
tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani 8.5
priporočajo oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbolinej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kaksr tudi vseh vrst mazila in olja za stroje. - Zahtevajte cenike.
Miramar
pri Trstu, hotel „Bellevue", nanovo urejen, oddaljen tri minute od gradu Miramar. - Morsko kopališče Grljan. Elegantne sobe. -- Celoletna oskrba.
V. BENDA, hotelir. 353
:
71
Velika zaloga špecerijskega blaga
špirita, žganja, moke, otro- ' bov'in koruze
Franc Babic
Ljubljana;
štev 2 in 14.
ha drobno in na debelo,
Dobro in ceno kupite v
specialni modni trgovini za gospode -—       = in dečke —=^
J. KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa c. 3
klobuke, slamnike, čepice, kravate,
srajce, drugo perilo itd. itd.
81
„Floks"
tinktura uniči vse stenice z zalogo vred. ,Floks'tinktura stane 1 stekl. 70v.,5stekl.3K. Preprodajalci visok popust i Wertheimer Moritz,
zav.zaunicevanjemrčesa, Zagreli, Petrinjska ul. 47.
Zastonj
dobi 2^/2 rn modernega blaga zabhizealizarobce
za otroke kdor naroči 6 kg postni zaboiček žitne kave za K 4-50 ali 4 kg žitne in 1 kg fine figove kave za K 4-70. Pošilja tudi z 2"2mblaga vred franko po povzetju Prva Severomor. Pra-žarna Žitne Kave v Po-strelmovu. (Sev. Morav.) Podpirajte podjetje v obmejnih krajih.    21
Na prodaj je
hiša
na Jerški cesti štev. 23, blizu novega pokopališča (Sv. Križ) v Ljubljani. — Hiša ima 5 sob, 4 kuhinje, klet, lasten vodnjak in okrog 700 sežnjev vrta. Kraj iz miren in zdrav. Plačilni pogoji zelo ugodni. Več se izve v Novem Vod-matu št. 152. 38J
Učenca
ki je krepak in zdrav, boljših starišev, je dovršil z boljšim uspehom ljudsko šolo, dober v računstvu, se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga. Fr. Vink-šelj v Gradacu, Belakrajina.
Ceno posteljno iperje!
1 kg sivega dobrega puljenega 2, boljšega 2-40, prima polbelega 280, belega 4, belega puhastega 5-10, vele-finega snežnobelega, puljenega 640 do 8, puha sivega 6 do 7, belega, finega 10, najfinejši prsni puh 12 h.
Zgotovljene postelje ;,^odC"be".:|LHŠ:
nega nankinga, pernica 180 cm, dolga 120 cm široka z 2 Klavnicama 80|60, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16, napol puh 20, puh 24 K, posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavnice 3, 3-50 in 4 K. Pernica 2001140 cm 13, 14-70, 17-80 in 21 K, zglavnica 90,70 cm 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica :z močnega črtastega gradla 1^0 116 cm 12-80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
Najboljši češki nakupni vir. - Naročila od o kg naprej Jranko.
S.BENISCH, DESENICE 180, ČEŠKO.
Natančneji cenik gratis in franko.       20
'.FOTOGRAFSKE APARATE
in vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
fotomauufaktura in dro-
gerija
obl. konces. prodaja strupov
V Ljubljani,
Selenbnrgova ulica 5.
Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. Zahtevajte cenike.
PRIPOROČA SE UMETNA KNJIGOVEZNICA
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA.   is6
Jabolka
in hruške — namizno sadje — od 70 kg naprej po 12 do 60 vin. kg razpošilja A. Osel, posestnik, Guštanj, Koroško.
Tehnikam Mittweida
Ravnatelj: Prof. A. Holzt.Kraljevina Saška. Višji tehniški zavod za električno in stroj-notehniko. Posebni oddelki za inženerje, tehnike in delpvodje. Eiekt. in strojni laboratoriji. Učna tovarna — delavnica. Najstarejši in najbolj obiskovani zavod. Program itd. brezplačno pošlje tajništvo.
SŠT
,,BAI.KAN
trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba.
Podružnica: Ljubljana, Dnnajska cesta 33. Centrala: TrsL - Telefon štev. 100.
Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanjovsake vrste, prevažanje blaga, skladišča iu kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvrženega blaga. Najmodernejše opremljeno podjetje za selitve in prevažanje pohištva v mesta in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Ometanje itd. Spedicijski arad, generalni zastop in prodaja voznih listov: , J)almatie" delniške parobrodne družbe v Trsta. Brzovozne proge Trst-Ancona parobrodne dražbe D. Tripeovich & Co., Trst, Avstrijskega Llofda, Cnnard-Line za I. r II. razr. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke«.
Izdajatelj in odgovorni urednik Dragotin Mohar.
Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani.