Telefon št. 74.	Posamna številka 10 h.
.......i^l W Š\W J H T i^l rr.;...^
£isrs;r; BL 1 ■ 111/ lil Mj* M *
mesec"	>HBk B9	HH ^H	HHi^B I	Bn HH	Rokopisi ie ne vraCajo,
i	il ■ W H li I « ■ ljl i "'"t;™"
^etrt'e,U	^^^^^^^^Haasiifl	M. JLJ1 vi ^■Ldfl
Meiec , 1,70,	—
* p»	Političen list za slovenski narod. »st^p'
pol 6. nn popoldne.
„	-,_- .	.........'* .......— iT I---n--i----------------	I Trni i i--—--Tj---1----—
Štev. 58.	V Ljubljani, v torek 11. marca 1902.	Letnik XXX.
Državni zbor.
Dunaj, 10. maroa. deiko-nemška sprava.
Nad dve desetletji je ponosno vihrala na trdnjavi nemško liberalne stranke zastava z vidnim napisom: Nemški državni jezik. Trdnjava je sicer ostala nerazrušena, a skrčilo se je Število posadke ter razkropilo v razne čete, ki imajo vsaka svojo taktiko ter se srečavajo le ob mostu, koder baje preti nevarnost slovanske povodnji. Zastavo nemškega državnega jezika razobešajo le še ob posebnih slovesnostih, kakor so na pr. volitve ali veliki shodi političnih romarjev. Nemški državni jezik je sicer za nemške stranke na levici še vedno ena prvih točk v programih, a ta točka nikdar ne dobi zakonite oblike. Trebalo bi v zbornici dvotretjinske večine, ki pa je izključena. Toda ScbOnerer in tovariši ne kujejo svojih programov samo za kratek čas, temveč smatrajo svoj vsenemški poklic jako resnim. Minole dni je SshSnerer zopet razvil vse-nemško zastavo nad glavami nemških strank ter jih pozval na boj za državni nemški jezik. Odgovorili so mu, da naj sam izdela dotični načrt zakona in ga predloži zboru načelnikov. Z drugimi besedami: Grozdje je prekislo.
Gotovo ni Ie slučaj ali časnikarska in-diskretnost, da je praška »Politik« minuli petek objavila načrt jezikovnega zakona, ki ga je eden mladočeških poslancev predložil izvrševalnemu odboru svoje stranke in katerega vsebino smo že včeraj objavili. Po tem načrtu, ki je nekak kompromis v mla-dočeški stranki, bi bil dvojezičen tudi notranji uradni jezik pri vseh okrajnih gla varstvih na Češkem in Moravskem. »Narodni Listy« seveda izražajo veliko nevoljo, da jih je prehitela »Politik«, ter naglašajo, da je ta načrt le skromna zahteva zmernejšega krila v mladočeškem klubu. To strujo v jezikovnem odboru zastopa poslaneo dr. Pantuček.
Objava tega načrta pa je dala časopisju povod razsežni kritiki in diskusiji. V »Na-
LISTEK.
P") Slepi muzik.
Ruiko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič.
VI.
Od tega časa je deček vsak večer zahajal k Johimu v hlev. Ni mu prišlo na misel, da bi prosil Johima, naj mu po dnevu kaj zasvira. Zdelo se mu je, da bi dnevni hrup in nemir zadušil te tihe melodije. Komaj se je jelo mračiti, se je lotil Peterčka mrzličen nemir. Večerni čaj in večerja mu je bilo samo znamenje, da je težko pričakovani trenutek ie blizu, in dasi materi niso ugajali ti glasbeni večeri, vendar ni mogla prepovedati svojemu ljubljencu, zahajati k sviralcu in pri njem presedati po dve uri. Te urice so bile najsrečnejše za dečka, in mati je z žgočo zavistjo opazila, da so ti večerni vtiski na dečka vplivali še naslednji dan, da celo na njeno božanje ni odgovarjal s prejšnjo prisrčnostjo in da je, sede v njenem naročju in objemajoč jo, z zamišljenim obrazkom mislil na Binočnjo Johimovo pesem.
Zdaj se je Bpomnila, da se je že učila pred nekoliko leti, ko je bila v zavodu gospe
rodnih Listih« je načelnik mladočeške stranke, dr. Skarda, objavil stavek, v katerem potrjuje načela objavljenega načrta. Ti dve načeli sta: Povsod na Ceikem in Moravskem mora uradnik s stranko obravnavati v njenem jeziku ter v tem jeziku izdati tudi rešitev; notranji uradni j e z i k pa se ravna po večini prebivalstva.
Naša sodba je, da ta češka zahteva gotovo ni pretirana. Saj je vendar naravno, da je dri. uradnik zmožen v deželi navadnih jezikov, torej na Češkem in Moravskem češkega in nemškega. In vendar se v nemškem taboru že čujejo agitacije proti temu načrtu, ki naravnost izključuje nemški dri. jezik. Zato svari danes glasilo ustavernega veleposestva nemške stranke, naj ne zažgo mostu, ki more s časom vendar le premostiti radikalne toke v obeh taborih. »Hlas Naroda« meni, da se more ves češki narod sprijazniti z objavljenim načrtom, ter priporoča mladočeškim voditeljem, naj pogumno prezirajo preradikalne utopije.
»Politik« pa v včerajšnjem uvodniku Nemcem polaga na srce, naj se sprijaznijo z načeli načrta, ako jim je sprava resna stvar, ker hočejo Cehi za določena, natančno opisana območja 5e vedno nemščini priznati nekaj prednosti. Železo je sedaj precej mehko, na vladi je, da previdno kuje spravo mej Čehi in Nemci, ki bi bila za vso državo največjega pomena. Seveda mi Jugoslovani v narodnem oziru od tega načrta ne dobimo toliko, kar more kraljiček držati v svojem kljunu. A če enkrat velja za dežele češke krone narodna ravnopravnost, potem je i za naše pokrajine le še vprašanje ugodnega čaBa. Sicer je to slaba tolažba za nas, pa razmere bo močnejše, nego naša sredstva.
Proračunska razprava
V petek koncem seje je zbornica pričela razpravo o vodnih in cestnih zgradbah. Poročevaleo dr. L e m i s c h je priporočal zbornici, naj odobri proračun. Češki poslanec Kaftan, veščak prve vrste, je v dolgem govoru dokazoval potrebo vodnih stavb in v obče koristi vodnih močij. Naj-
Radecki v Kijevu, med drugimi umetno-stimi tudi glasbe. Ta spomin sam na Bebi res ni bil najslajSi, ker se je združeval b spominom na učiteljico, staro Nemko Klaps, jako prozaično, in kar je poglavitno, jako strogo goBpo. Ta gospa je bila nagle jeze in je znala jako dobro mučiti prste svojih učenk, da bi jim dala potrebno gibčnost, poleg tega je pa tudi umela jako vspešno v svojih učenkah zatirati vsako pesniško glasbeno čuvstvo. Ta plašni čut že same prisotnosti gospe Klapsove ni mogel strpeti, da ne omenjamo njene pedagogične metode. Zato Ana Mihajlovna, ko je prišla iz zavoda in se omožila, nikoli ni mislila na nadaljevanje svoje muzikalne izobrazbe. Toda zdaj, poslušajoč maloruskega sviralca, je čutila, da se ob enem z zavistjo do njega v njeni duši polagoma vzbuja veselje do žive melodije in izginja obraz nemške učiteljice. Posledica teh misli je bila prošnja gospe Popeljske do moža, da bi jej iz mesta naročil pijanino.
»Kakor hočeš, moja golobica,« je odgovoril vzorni soprog, »sicer pa do zdaj nisi bila velika prijateljica glasbe . . .«
Se tisti dan je bilo poslano pismo v mesto. Toda predno je bil pijanino kupljen in pripeljan iz mesta v vas, je moralo miniti nekoliko tednov.
Med tem pa šo se vsak večer glasile iz
več se je bivil z vodnimi cestami ter obžaloval, da to vprašanje jako počasi napreduje v Avstriji.
Tirolski poslanec H a u e i s je izražal razne želje glede državnih ceBt in hudournikov na Tirolskem.
Današnja seja
se je pričela ob 3. uri. Zbornica je komaj sklepčna. Naučni minister dr. vitez H a r t e 1 je začetkom seje odgovoril na neko interpelacijo poslanca Seitza glede postopanja dunajskega okrajnega šolskega sveta proti uči-teljstvu. Ker poslanec oeitz ni bil z odgovorom zadovoljen, je predlagal, naj zbornica v bodoči seji razpravlja o ministrovem govoru. Zbornica z veliko večino odkloni ta predlog, ker niti 50 poslancev ni vstalo za predlog.
Poslanec K1 o f a č je, kakor kaže, le za dva dni umaknil svoj nujni predlog, ker danes ga je vložil in tudi utemeljeval z daljšo razpravo o moderni državi in kulturnem napredku. Predlog se tiče nekega vojaka Miillerja, ki je baje v Pragi pretrpel velike muke. Že v petek je Kloiač po zbornici kazal fotografijo dotičnega vojaka, ki ima glavo obešeno na levo stran. Torej zopet »slučaj«, s katerim načelniki klubov niso mogli računati.
Minister za deželno brambo grof Wel-sersheimb je takoj odgovarjal, da vojak MOller ni bil tepen, marveč si je sam vrat tako pokvaril, da drži glavo na levo stran. Stvar je v istini nepojašnjena, tu stoji trditev proti trditvi. Ako vojak ni bil po tovariših pohabljen, potem se je vojak sam pokvaril in zasluži kazen; ako pa si je bolezen nakopal nehotč, potem naj ga izpuste iz službe. Zato se nam čudno zdi, da bo mnogi glasovali proti predlogu, naj vojni odsek to stvar preiskuje ter v 14 dneh poroča. Ker predlog ni obveljal, so Klcfač in tovariši zagnali velik hrup.
Ob »/.5- u" zopet prične zbornica nadrobno razpravo o proračunu.
hleva vabljive Johimove melodije, in deček je vsak večer hitel tjakaj, ne da bi mater poprosil za dovoljenje.
Posebni hlevski duh se je mešal z vonjem suhe trave in ostrim duhom rjavih jermenov. Konji bo tiho žvečili in vlekli šu-šteče seno izza lestve nad jaslim. — Kadar je sviralec prenehal, da bo oddahne, je prihajalo z vrta razločno šepetanje zelenih bukev. Peterček je sedel kakor začaran in poslušal.
Nikoli ni pretrgal sviralca in samo, kadar je sam prenehal in je ie preteklo nekoliko trenutkov v molčanju, se je izpre-menila dečkova Začaranost v neko strastno hrepenenje. Segel je po piščalki, vzel jo je v roke in jo nastavil na usta. Ker je pri tem dečku zastajala Bapa, so bili prvi toni slabotni in tihi. Toda pozneje se je dovolj dobro navadil piskati na preprosto piščalko. Johim je prestavljal njegove prste po luknjicah, in dasi je mala rokca komaj zatisnila luknjice, vendar je kmalu znal zapiskati to-novo lestvico. Pri tem je vsak ton imel zanj svojo posebno barvo, svoj posebni značaj; kmalu je vedel, v kateri luknjici živi vsak ton, od kod ga je treba poklicati. Včasih so bo tudi dečku začeli gibati prsti, kadar je Johim s prsti tiho prebiral kako preprosto melodijo. Popolnoma jasno si je predstavljal
■' '■*■ '■' *-'■ — ■ ....... ■ 11 3b55|SBB5 ■
Delavsko vprašanje na deželi.
(Dalje.)
II. Fosil.
K delavcem na deželi moramo prištevati tudi posle. Kakšne razmere najdemo tu?
Posli, kateri bi veliko let, po 10, 20 in več let služili pri eni hiši, postajajo vedno redkeji. Razni so uzroki, da se to več ne dogaja. O tem bo mnenja in izkušnje tako različne, da Be o tem ne da lahko pisati. Eno se pa vendar lahko reče, in to je: Število poslov na deželi bolj in bolj pojema in bode še bolj pojemalo, ker vse hiti dandanes le v mesta ali se izseljuje, ker ne najde na deieli več ugajajočega plačila in tudi ne obstanka.
Veleposestvo za veleposestvom se prodaja, razkosuje ali daje v zakup in mnoiina potrebnih poslov se s tem znižuje. To posli čutijo, zato se odmikajo in Bi hite drugje kruh služit. So pa seveda še drugi razlogi, slab zaslužek, slabo ravnanje itd., ki napote posle, da si poiščejo drugega kruha. Poljedelec jim v sedanjih razmerah težko ustreže.
Kajpada so tudi o tem mnenja in izkušnje silno različne. Eden zagovarja to, drugi ono, a resnica je, da pada število poslov na deželi leto za letom ter da to silno ne« ugodno vpliva na kmetijstvo.
III. Kaj papo^edeleo?
Istina pa je, da pri teh razmerah silno trpi in največ izgubiva — kmečki stan. Ta stan ima pod tem pritiskom neizmerno škodo. Ž njim vred pa tudi država.
Akoravno se pri nas z vsemi silami na to deluje, da bi se naša država in posebno naša državna polovica prelevila v »industri-elno državo«, akoravno seje to v nekaterih kronovinah z lepimi uspehi doseglo, vendar jako dvomimo, da se bode to pri nas v naših slovenskih pokrajinah posrečilo. Bolj gotovo bodo prišli merodajni krogi do prepričanja, da naj tu ostane kmetijski stan prvi in najobsežnejši sloj prebivalstva in da je ta stan treba okrepiti in
tone, kako bo bili razvrščeni na svojem odločenem mestu.
VII.
Naposled so čez tri tedne iz mesta pripeljali pijanino. Peter je stal na dvorišču in pazljivo poslušal, kako so se delavci pripravljali, da bi spravili v sobo pripeljano »mu-ziko«. Bila je gotovo jako težka, zakaj ko so jo začeli vzdigovati, Be je tresel voz in delavci so stokali in sopeli. Potem so Be pomikali z jednakomernimi težkimi koraki in za vsakim korakom je nad njih glavami nekaj čudno godlo, odmevalo in zvončkalo. Ko so to čudno muziko v sobi postavili na tla, je zapela zopet z zamolklim bobnenjem, kakor da komu preti v silnem Brdu.
Vse to je budilo v dečku čuvstva podobna strahu, ki niso bila nič kaj prijazna novemu neživemu, pa srditemu gostu. Zbežal je na vrt in slišal, kako so postavili pijanino na noge, kako ga je ubiraveo, ki je prišel iz mesta, ubiral s ključem in poskušal strune. Ko je bilo vse končano, je dala mati poklicati Petra v sobo.
Tako oborožena spijaninom imenitnega dunajskega mojstra je slavila Ana Mihajlovna že naprej zmago nad neumetno kmečko piščalko. Bila je prepričana, da bo njen Peterček pozabil hlev in sviralca in da bo vse svoje radosti sprejemal od nje. (Dalje prih.)
podpreti, da bode dajal driavi in človeški družbi dobre in delavne ude. Tudi v drugih državah so oblastva gledala in trpela izseljevanje avojih podanikov, zlaati v Nemčiji. Prišli bo pa do ispoznanja, da s tem država silno slabi in hira. S pravimi po-močki znali so izseljevanje omejiti in to se dandanes ne vrši več v velikih dimenzijah.
Ako hočemo ta dvojni tok izseljevanja ali preseljevanja kmečkega prebivalstva do prave meje omejiti, je treba tem ljudem dati zopet dela in zaslužka in takoj se bode izseljevanje v sedanji meri ustavilo. Za toliko in toliko tisoč ljudij pridobiti dela je pa težka stvar in je to lažje rečeno, nego storjeno.
Dva pomočka imamo: I. Š i r i m o in p o s p e š u j mo r a z v i j a n j e domače industrije po naših krajih. Industrija potrebuje delavskih moči in daje zaslužka celim okrajem. II. Podpirajmo kmetijski stan, delajmo na procvitanje in širjenje kmetijske vede, uredimo racionalno in intenzivno kmetovanje in naložimo velik del našega narodnega imetja v to podjetje. Tudi poljedelec potrebuje in sicer potrebuje mnogo delavskih moči. In akoravno kmetovalec ne more svojih delavcev tako dobro plačati, kakor industrijec, plača jih vendar v toliko in tako, da ima pri tem delavec obstanek in življenje. V ogromni večini pa druzega ne zahteva naše kmečko prebi valstvo.
Kako pa dosežemo ta smoter?
Naš kmečki stan je postal 1. 1848 prost od grajščin, prost je postal vseh osebnih in drugih BlužnoBti. Neprecenljiva dobrota je to in v resnici cesarski dar. Vendar v teku časa se je mnogo izpremenilo. Z odkupom od grajščin obremenilo se je vse poljedelstvo v Avstriji s približno 300 milijoni goldinarjev zemljiške odveze ne oziraje se še na druge dolžnosti. To svoto je moral naš avstrijski poljedelec opravičencem izplačati in to svojo dolžnost je tudi vestno storil. To velikansko svoto je pr: tem ves stan ob jednem izgubil, kajti opravičenci niso ta denar vtaknili več v poljedelstvo, ampak poprijeli so se obrt-nije, trgovine, ali ga naložili v državnih papirjih. Za to svoto je naš poljedelec obubožal. To svoto najmanj je on rabil, da je mogel pravilno obdelovati svojo zemljo, plačevati posle, vzdrževati poslopja, odrajtovati davke i. t. d.
Resnico tega dejstva kažejo najbolj oče-vidno propadajoče grajščine b podrtimi gospodarskimi poslopji in v zakup danimi kulturami! Kak žalosten pogled nam podajejo te nekdaj tako živahne in življenja polne naselbine ! Podobne bo razdjanim mravljiščem! Nekdaj imelo je pri njih na stotine ljudi svoj kruh in grajščine so bile žitne zaklad niče in kraji umne živinoreje, racionalnega gospodarstva, vzgled pridnih gospodarjev! Pa dandanes. Prazni so hlevi, prazne žitnice, prazni kozolci. Mrtvo je vbb, nikogar ni, ki bi ta najlepši svet obdelaval. Njega gospodar biva v mestu, za svoje posestvo se ne briga dosti, ker mu ne donaša mastnih di-vidend kakor državni papirji, tvorniška podjetja in trgovina. S svojega stališča kot posameznik ima morda prav. Vsak se mora v prvi vrsti truditi za svoj obstanek in za svoj poboljšek.	(Dalje prih.)
Občinske volitve na Dunaju.
V mesecu marcu se bije na Dunaju, kot smo že omenili, velik volivni boj za občinski svet. Dne 17. marca se vrše dopolnilne volitve za 3. razred. Volitve se vrše v vseh 20. okrajih in izvoliti bo 4 6 obč. odbornikov; mej kršč.-soc. kandidati sta tudi dr. Lueger in Strobach. Kršč.-soc. volivni odbor je te dni objavil voliven oklic, v katerem poziva vse volivce na noge ter kaže na velika dela, ki jih je v minuli dobi izvedla kršč.-soc. stranka na Dunaju. — Protiliberalni elementi se bodo Beveda vsi združili v boju proti krščanskim kandidatom. Nemški nacionalci sicer izjavljajo, da se bodo docela vzdržali volitve, a sme se pričakovati, da bodo na skrivaj vendarle podpirali težnje židovsko-liberalnega nasprotnika.
Husovo slavlje.
Češki narod ne more mirovati. Če ni v boju z notranjimi in zunanjimi narodnimi nasprotniki, pa poskrbe gotovi elementi v
njegovi sredi za drugo zabavo. Ena takih „zabav', če ne bi tako kruto ialila čuta katoliških Čehov, je nameravano slavlje na čast odpadniku Husu. Praški »Sokol« in sa njim nekateri drugi Husovi oboievatelji so sklenili, da Husov jubilej v prihodnjih letih proslave kar najslovesneje. Na čelo vsemu gibanju se je postavil dr. Jan Podlipny, bivši župan praškega mesta.
Ta mož je v eni mestnih komisij zagovarjal predlog »Sokola«, naj se mestna občina pri tem slavlju postavi na čelo in prevzame inicijativo za vse prireditve. Kajpada je mnogo članov ugovarjalo temu drznemu nasvetu, a PodIipny je vztrajal pri svoji zahtevi in tako so v komisiji prodrli naslednji njegovi predlogi: 1. Praška mestna občina že letcs prevzame vse priprave za Husovo slavlje; 2. v prihodnji proračun se vstavi svota 4000 K za osnovanje ustanove v Bvrho temeljitega proučevanja Husovega vprašanja; 3. češka umetnostna akademija naj se naprosi, da prevzame vodstvo Huso-sovega slavlja.
O teh nasvetih se je pozneje posvetoval mestni svet, ki je, kakor smo omenili, z 11 proti 10 glasovom odklonil vse glavne predloge, le podpore ni odrekel. Zadeva pride sedaj pred obč. svet. Dr. Podlipny bo seveda tudi tu še poskušal svojo srečo, a se ne ve, s kakim vspehom. Gotovo pa je, da katoliško prebivalstvo tega ne bi mirno preneslo. Pač se tudi katoličani strinjajo z nasvetom, naj se proučava Husovo vprašanje ter s tem pokaže, koliko je škodila Husova doba narodu in deželi. Sicer pa naj Husovi obože-vatelji pomislijo, da se gre ravno sedaj za podporo Pragi v znesku 16 milijonov, za katere bodo neradi glasovali katoliški poslanci, če bi prodrl Podlipnega predlog.
Ministerska kriza v Španiji.
Špansko časopisje se te dni marljivo peča z ministersko krizo, ki preti navBtati v najkrajšem času. Kot razlog za to Be navaja bolehnost minist. predsednika Sagaste, dalje zelo zamotano bančno vprašanje ali bolje opozicija proti vladni predlogi ter bližnje proglašenje polnoletnosti kralja Aifonza. Tem povodom Be napovedujejo namreč mnogovrstne notranje homatije, posebno zi slučaj, če bode i nadalje še vladal neki tajni svet, obstoječ iz kraljice regentinje, zborniškega in senatskega predsednika in toledskega škofa. Sagasta, kateremu se že itak majo tla pod nogami, bi se rad izognil tem neljubim dogodkom, opozicija mu bo pa k temu pripomogla.
Z južno-afriškega bojišča.
Zopet velik angleški pora z 1 337 minus-Burom se mora priznati, da so na vsej črti kos velikanski angleški armadi. Dne 7. t. m. so zopet občutno porazili Methuena, znanega angleškega »junaka«. Oficielno poročilo o tem boju, ki ga je doposlal lord Kitchener in včeraj prebral vojni minister Brodrick v spodnji zbornici, slove: Burske čete so pod Del a -r e y e v i m vodstvom dne 7. t. m. blizu Freboscha napadle Methuenovo armado. Ušel ni z zdravimi udi menda nihče. Na angleški strani so u b i t i 3 častniki in 38 mož, ranjenih je 5 častnikov in 72 mož, pogreša se pa 1 častnik z 200 možmi. Poleg tega so izgubili Angleži vse topove. — To naznanilo je napravilo na zbornico uničevalen utis. Irski poslanci so ploskali, večina jim pa ugovarjala. In vendar je bil Brodrick tako drzen, da se je spominjal Methuenovih »zaslug«.
Drugo poročilo nam podaja obširnejo sliko o boju samem. Pravi se tu, da je Me-thuen minuli četrtek z 800 konjiki, 300 pešci in 5 topovi odšel iz Yburga v Lichten-burg ter nameraval naslednji dan sniti se b 1300 možmi pri Revifontainu. Mej Te-vibothom in Palmith-Knilom ga je pa Delarey nenadoma napadel od treh strani. Ušlo je le 500 konjikov, katere so Buri štiri milje daleč zasledovali, v Maritz-burg. Tu so sporočili o velikem porazu ter tudi povedali, da se Methuen ranjen nahaja v burskih rokah. Tudi drugega poveljnika majorja Pa risa so Buri ujeli, a ga pozneje osvobodili pod znanimi pogoji. Buri so se polastili tudi vseh vozov in zaloge ter vefiine vprežne živine, kolikor je ni ušlo v nepopisni zmešnjavi. Methuenov poskus, zajeti
Delareja in Devveta, se je torej popolno izjalovil.
Nadalje se javlja z južno afriškega bojišča, da se je general Botha na lastni farmi, 25 milj severovzhodno od Vryheida, utaboril z 800 možmi, in da so se mej njim in Kitchentrjem vršila neka pogajanja, katerih posledica je bila, da je Kitchener mnogim burakim ujetnikom prizanesel s smrtno kaznijo.
Iz brzojavk.
Prepovedani poljski časopisi. Nemška vlada je prepovedala za dva leti v Avstriji izhajajočim časopisom »Czas« in »Dziennik poljski« dohod na Nemško. — Kralj Edvard bode na potu v Nizzo se dva dni mudil v Parizu in obiskal Lou-beta. — Reforma tiskovnega zakona. Kakor javlja »Politik«, bode vlada še pred Veliko nočjo predložila drž. zboru zakonski načrt o reformi tiskovnega zakona s prosto kolportažo. Načrt bo baje še pred končanim zasedanjem rešen v odseku in morda tudi v zbornioi. — Armenski jezik v ruski državi. Kakor javljajo listi, je minister za ljudsko naobrazbo na prošnjo Armencev v Bjatogorskem dovolil, (L se na tamošnjih deških in dekliških gimnazijah armenskim otrokom pouk daje v armenskem jeziku. — Francoska zbornica je v soboto s 398 proti 64glasovom odobrila ves proračun za tekoče leto in odgodila zasedanje do 17. t. m., da tudi senat reši proračun. Pozneje bo imela le še malo sej. Nove volitve se vrše 27. aprila, ožje pa 11. maja. — Manz-ovo knjigarno so kupili voditelji centra v Mona-kovem. »N. Bayer. Zeitg.« označuje ta dogodek kot najvažneji in najveseleji politiški dogodek v zgodovini centra v zadnjem desetletju. Pri njegovem časopisju se izvrše vsled tega neke premembe. — Upor na Irskem. Živahno delovanje irske lige povzroča londonski vladi velike skrbi. Tri bataljone prostovoljskega Suffolt-polka, ki je bil namenjen v Južno Afriko, so morali nakrat poslati na Irsko. Ker liga po-vzročuje tolike nemire po vsem Irskem, da bo vlada boji splošnega upora, se je včeraj v ministerskem svetu vršil o tem razgovor in bo liga bržkone razpuščena. Ge ne bo prepozno! Sedaj samo še upor v Indiji! — Umirovljeni ruski general. Ruski general Grimbsky, ki je 20.000 Kitajcev pognal v Amur, kjer jih je veliko utonilo, je za kazen umirovljen. — Konji za Južno Afriko. V soboto je odplul z Reke proti Južni Afriki angleški parnik »Montmoth« z 800 konji. Isti dan je priplul na Reko angleški parnik »Plesmor«. — Francoska mornarica si zgradi 13 novih oklopnic in 13 podvodnjih ladij.— Predsednikom italijanske zbornice je izvoljen z veliko večino posl. Biancheri. Podpredsednika sta vladna kandidata Marcora in Palberti.— Ž e 1 ez n ič a r 8 k e stavke v Italiji ne bo. Mej vlado, zastopniki železničarjev in železn. družbami se je doseglo sporazumljenje. Govori se, da danes izide kraljev dekret, s katerim se določi, da počenši s 15. t. m. za železničarje več ne veljajo vojaški službeni predpisi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. marca.
Glasovi o glasovanju slovenskih liberalnih poslancev v drž. zboru.
»Gorica« piše o glasovanju slov. liberalnih poslancev v drž. zboru :Ta korak kluba slovenskih naprednih poslan-cevjezbudil o go r če n j e p ri vsa -komur, kateremu ješekoličkaj za splošne koristi slovenskega naroda in na sploh Slovanov. Oglejmo pa si uzroke temu glasovanju, katere hiti navajati zaporedoma »Slov. Narod« skoro v vsaki svojih zadnjih številk. Ta — nekdaj Jurčičev list, opravičuje korak naprednega kluba na način, ki je jako čuden, »slov. Narod« pravi, da je klub postopal praktično in razumno, ko je glasoval za dispozicijski zaklad, t. j. da je to storil v nadi, da pridobi kako vladno drobtinico. Pri tej priliki moramo že gospode iz naprednega kluba spomniti na njihove izbruhe nasproti poslancem, katere so nazivali po »Narodu« vladno kimovce, vladne podrep-nike in jim potAiiaali, da klečeplazijo okoli
ministerskih stolov, da se zadovoljujejo z vsako drobtinico itd. In glej, komaj so se naši napredni na Dunaju dobro ogreli, po stali so oni sami — vladni kimovci! I z maščevanja, iz osebne mržnje torej je postopal napredni klub tako, kakor je postopal! Iz j e z e zaradi znanega držav-nozborskega dogodka, iz namena, da se slov. centru in hrv. slov. klubu j e d n o založi, zaradi tega in iz antipatije zastopnika Ljubljane do vodstva slov. centra je glasoval napredni klub za dispozicijski zaklad in obrnil hrbet slovenski politiki. No, nam take vrste osebno maščevanje naravnost ne ugaja. Mi smo marvdč mnenja, da v živ-ljenskih interesih slovenskega naroda ponehaj vsaki osebni nagon, v takih vprašanjih ne smemo poznati nobenih »srčnih gnjevov«, marveč imeti moramo pred očmi jedino ie usodo slovenskega naroda, ako se nočemo pred vsem svetom kazati kot take, ki vsaki hipec podležejo svbjim strastem, in kot take, ki se morajo š e n e -kolikoučiti, da postane j o zreli parlamentarci. V življenskih vprašanjih naroda ne sme biti oseb, marveč kompaktna skupnost, tu nismo več »mešana družbica«, marveč Slovani smo, ki moramo iti kakor jeden vojak v boj za svoja prava. Toda Beveda »slov. Narod«, da bi še bolj postavil napredni klub v pravo luč, se še norčuje iz slovanske solidarnosti, ker so ostali slovanski zastopniki — izvzemši vedno samosvoje Poljake — glasovali proti dispo-zicijskemu zakladu! Tako daleč je torej že prišlo pri teh ljudeh pod kompromisom s kranjskimi Nemci!
Cerkveno odlikovanje. Č. g. Mihael Saje, župnik v Štangi, je imenovan za kn. škof. duhovnega svetnika.
Občni zbor „Slov. krič socialne zveze" bode v nedeljo dne 23. t. m. točno ob pol 10. uri v veliki dvorani »Katoliškega Doma« z naslednjim dnevnim redom: Nagovor predsednikov. — Poročilo delavskega tajništva. — Poročilo o društvenih prireditvah. — Poročilo ženske organizacije. — Poročilo o »Zvezinih« književnih izdajanjih. — Poročilo o javnih predavanjih. — Poročilo knjižničarjevo. — Poročilo blagaj-nikovo. — Prememba pravil. — Volitev novega odbora. — Posamezni nasveti. — člani prihitite k občnemu zboru v velikem številu. — Odbor.
»Učiteljski dom« v Celovca. Na čelu tega prekoristnega društva so gg.: 1. A p p i b, o. kr. učiteljiščni profesor, predsednik , kanonik župnik J. V i d o v i c, podpredsednik ; dalje odborniki: c. kr. gimn. profesor J. W a n g, notar F. Svetina, c. kr. gimn. prof. I. S c h e i n i g g , dr. Val. J a n e ž i č, dež. posl. Fr. Graf en-a u e r, nadučitelj Ii. E 11 e r, župnik in ko-mendator Val. Š u m a h, župnik Št. B a y e r in tajnik Jos. Rozman.
Javno predavanje. Opozarjamo na jutrišnje predavanje »Slov. kršč. soc. zveze«, ki se prične točno ob uri v dvorani »Katol. doma«. Predavanje bo izredno zanimivo.
Dopolnilne deielnozborske volitve na Goriikem. Tekoči teden se vrše volitve volivnih mož v glavnih občinah na Tolminskem, kjer »Sloga« upravičeno upa na zmago. Vseh volivnih mož na Tolminskem je 66. »Slogi« se je posrečilo podreti liberalce v veliki občini Grahovo in ker je že pretekli teden zmagala tudi v Cerknem, je imela že v soboto na Tolminskem 20 volivnih mož. Tudi za volitev na Krasu, kjer je šo velik vpliv liberalnih denarnih mogočnjakov, našim ni treba še vreči puško v koruzo. Boj do zadnjega moža za pravično stvari Pred vsem pa priporočamo somišljenikom na Goriškem slogo v boju za načela, katerim se mora ob tako važnem boju vse drugo podrediti.
Nedeljski počitek in ljubljanski odvetniki. Piše se nam iz krogov zasebnih uradnikov: Nedeljski počitek je pravična in potrebna stvar, vendar gredo nekateri ljubljanski odvetniki mimo tega vprašanja z isto indiferentnostjo, ko mimo izgubljenih pravd. Že par let sem je, kar je ljublj. odvetniška zbornica sklenila, da naj se upelje delni nedeljski počitek v pisarnah. In res, precej odvetnikov — večinoma tisti, ki so glasovali zanj — upeljali bo ga. Marsikomu zdelo se je pa greh, zakaj ne bi ravno ob ne-
deljah, ko imajo ljudje najbolj čas obiska-vati odvetnika, »iz pravd koval rumenjake«, z vaem oaobjem. Nekaj časa nato vprašalo je justično ministerstvo odvetniške zbornice, naj poročajo, kako se upolnuje nedeljski počitek in ako ae sploh izpolnuje. In znano nam je, da so Be tedaj nekateri izjavili, da ne izpolnujejo niti delnega počitka in sicer izjavil ae je jeden, da radi tega ne more -upeljati delnega nedeljskega počitka, ker so v ponedeljek razprave (!,), drugi zopet, da radi tega ne, ker notar nima nedeljskega počitka. Notar pa se je zopet skliceval na not. red, da mora biti vedno na razpolago strankam. Z najnovejšim odlokom pa je justično ministerstvo pobilo zadnji jalov vzrok, rekoč, da notarski red ne ovira notarja, dabi ne upeljal nedeljskega počitka. V tem zasedanju državnega zbora pa so stavili Ž i č -k a r in tovariši predlog, da naj vlada predloži zbornici zakon, s katerimi naj bi Be -upeljal popolen nedeljski počitek, ker drugače kakor zakonitim potem ne pride stan odv. in notarskih uradnikov do tako zaželjenega nedeljskega počitka. Posl. Žičkar in tov. pravijo, da so nekateri odvetniki že upeljali delni nedeljski počitek ali ker so notarji in nekateri kolegi odvetnikov kljub temu postopali kot prej, jeli so še ti potem ravno tako postopati kot prej, tako, da se ■v Gorici, Celju, Mariboru in Ljubljani cele dopoludneve ob nedeljah jako obilno in težko dela. »Slov. Pravnika« uredništvo priobčuje •to vest in pravi, da v Ljubljani ni tako. No, mi pa dobro vemo, da je tako! ša vedno jih je precej, ki ne poznajo nikacega nedeljskega počitka. To bi uredništvo »Slov. Pravnika« moralo vedeti in mi pravimo, da je ie skrajni čaB, da Be temu naredi konec, in naj se zamerimo Petru ali Pavlu.
Tretja konferenca P. Hugolina.
V	vseh stoletjih se je svet sklenil s peklom, da ukonča sveto cerkev, ki je drevo, vsajeno od Boga samega v zemljo. I. Najprej so sovražniki skušali posekati to drevo, in sicer so to Bekiro nastavili najprej 1. na korenino — papežtvo. »Vdaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce«. Vsak tepec je veljal za učenjaka, brezbožnež za poštenjaka, samo da je znal zabavljati čez iimsko stolico. — 2. Z drobnogledom motrili verske d o g m e, če bi se ne dale kako omajati. — 3. Ovirali cerkveno delovanje: Otroke posadili v brezverske šole, zakonu vzeli značaj zakramenta, duhovnikovo delovanje skušali omejiti na oerkev in zakristijo. Javna oblast je kovala cerkvi sovražne postave, kršila konkordate, zatirala redove, konfiscirala cerkveno premoženje. Drugi pomoček so bili Judeževi groši, pre-tenja z nemilostjo državnikov, strah pred javnim mnenjem. Tudi veda je ponujala orožje in če vsa nič ni pomagalo, prišla je na vrsto laž. — Sv. cerkev je prejela mnogo ran, padel je Rim, a sveta stolica še stoji, tudi dogme stoje še vse, dočim zamotujejo drugoverci eno resnico za drugo ; edini so le v sovraštvu do katoliške cerkve. Kršč. življenje se kljub temu lepo razcvita. — II. Sovražniki skušajo r a z k 1 a t i sv. cerkev. Vrgli so med narode prepir (divide et impera), za časa vatikanskega zbora netili odpad (starokatoliki), ki se ni posrečil, po razglašenju papeževe nezmotljivosti je prišla lepota in edinost sv. cerkve v Se lepšo luč.
—	III. sovražniki obrekavajo cerkev.
V	kulturnem boju se drŽave kar vrste, Angleška zatira 300 let katoliške Irce, Rusi Poljake, Nemčija in sedaj Franoozka lastne podanike. Navedejo Be zgodovinska dejstva.
—	Cerkev še stoji; dokaz, da je božja, ne pa človeška ustanova. Prebila bo tudi boje 20. stoletja in vršila svoje poBlanje do konca sveta.
Umrl je včeraj v Starem trgu pri Trebnjem posestnik in trgovec Henrik Mtiller v 65. letu. Pred kakimi 35 leti je prišel umrli z Virtenberškega na Kranjsko.
Bolniika blagajna gasilcev. Bolniška podporna blagajna »Zveze« gasilnih društev na Kranjskem bode še delovala, ker je upati, da pristopijo tudi društva, ki še niso pristopila v njen krog.
Ofertov sa bohinjski predor je vloženih štiri, in sicer ste vložili oferte združeni tvdrki Gross & Comp. in Cecconi, dalje »Union«, tvrdka Redlich in Berger in tvrdka E Wciner. Določen je termin za naknadne
oferte. Stroški za bohinjski železniški predor so od vlade proračunjeni na 18 milijonov kron. Med vloženimi oferti »o velike diference in ni izključeno, da ne bi država zidala v lastni režiji.
Pogrela se že od lanskega poletja 241etni posestnika sin Jan. Grimšič iz Gor. Kamenja pri Novem mestu.
Vaenemoi v Celovcu. V Celovcu so Nemci ustanovili »Alldeutscher Verein«. Društvo bode menda polena pod noge metalo nemški ljudski Soli.
Is Kranja se poroča: Interpelacija »Slovanskega središča« glede volitev v bolniško blagajno je zelo poparila liberalce. Mislili ao do sedaj, da smejo delati s poštenimi obrtniki, kakor jim drago. A ti so se naveličali konečno terorizma nekaterih liberalcev. Pravijo, da je Uril Pire letal s »Slovencem« kakor besen po mestu. — Nekaj dni imamo cirkus bratov Nemeček v mestu. Vsak večerje ob 8. uri zvečer predstava. Opoldne in ob 7. uri zvečer se oglašajo godci cirkusa v »uniformah« ter vabijo občinBtvo k »čudovitim« predstavam. — Kakor čujemo, dobi mestna župna cerkev električno razsvetljavo. Poskusi so se v to svrho že vršili pretečeni teden.
Is Tržiča poročajo, da so pričele on-dotne tvrdke E. Glanzmann, A. Gassner in C. Moline z deli za večje gonilne naprave. Pri tem delu je našlo potrebni zaslužek pazniško in delavsko osobje od rudnika v Št. Ani, kjer sedaj počiva vsako dolo. Tudi bivši rudniški ravnatelj Rieger je sedaj pri tem podjetju. V Št. Ani je Bedaj samo namestnik obratnega vodje s šestimi delavci.
Velik sneg na Štajerskem Železniški promet med Vordernbergom in Eisen-erzom je radi velikega snega ustavljen.
Ljubljanske novice. Senzacijo-nalnerazprave ne bo v Ljubljani proti Staudingerju, ki je zapleten v alero Ernsta Wallburga in ki je obdolžen ponarejanja listin, s katerimi je hotel Ernst Walburg doseči »srečo«, bkoro gotovo bo bode, kakor čujemo, razprava vrfiila na Dunaju, kjer je večina prič. Preiskovalni sodnik g. Travner danes zaslišuje piše na Dunaju.
—	Veliko vajo je imela včeraj cela ljublj. garnizija pod vodstvom fml. pl. Cha-vanne. Blizu Šmartina pod Šmarno goro je bila večja bojna vaja. Ob 4. uri popoludne so se vojaki vrnili v Ljubljano. — Vojaški bolnici v Vodmatu je gdčna E. pl. Kasti za ondotno kapelo dobavila iz terrakotta izdelano Kristusovo glavo. - Poro i i 1 se je g. Fran Grm, učitelj na g!u-honemnici v Ljubljani, z gdč. Marico Stritar. — Ljudska šola pri a v. P o t r u v Ljubljani se začasno razširi v dvo-razrednico. S tem se je napravil zopet mal korak naprej za šolstvo na periferiji Ljubljane. Vasi Moste, Selo, zunanji Vodmat, Tomačevo, Jarše, Obrije, Šmartno in Hrastje ob Savi so brez vsake šole ter jim je moral doslej zadoščati le en razred pri Sv. Petru.
—	209izseljencev v Ameriko se je danes popoludne pripeljalo na tukajšnji juž. kolodvor z Reke. Odpotovali so naprej ob 4. uri pop.
Na mesečni semenj dne 8. marca t. 1. je bilo prignanih 1479 konj in volov; 297 krav in 73 telet. Skupaj 1849 glav. — Kupčija je bila dokaj živahna, ker so došli razun kupcev iz Gorice in Trsta tudi mnogi z Moravskega, slednji so nakupili več vagonov volov, posebno plemena živina se je jako ugodno prodajala.
Glasoviti tat po cerkvah prijet. Sporočili smo, da so v Gorici aretirali tatu, ki ima na vesti več tatvin. Prijeli so ga v cerkvi pri oo. kapucinih, kjer je hotel Mater božjo okrasti. Cerkovnik je gledal nekaj časa moža, ali ko je Bpoznal, da ga je moral nekoč že spoditi iz cerkve, ker se mu je zdel sumljiv in se je tudi sedaj obnašal sumljivo, je poslal po redarje, kateri so prijeli tistega ^pobožnega« molilca. Imenuje Be Franc Verdav, star je nekaj čez 20 let, doma od Sv. Jurija na Štajerskem. Prvotno je tajil, češ, da on ni tat in ne ve nič, potem pa se jo udal ter priznal, da jo ukradel dne 29. febr, lani zlato verižico v kapucinski cerkvi, 13. avg. lani je bil odnesel iz cerkve na Kostanjevici rečij v vrednosti 2000 K in 21. pret. m. je okradel goriško stolno cerkev, kakor že znano. Ta mladenič, ki je čedne zunanjosti, je videti precej izobražen in go-
vori lepo več jezikov. Služil je tudi v nekem cirkuau. Sploh ima že precej burno življenje za seboj. Pred dvemi leti je okradel cerkev Mariahilf na Dunaju ter storil najbrže fie mnogo drugih tatvin, katerim Se sploh na sled niao prišli. Išče ga tudi dunajska policija. Verdav je bil svoj čas tudi v norišnici Feldhof pri Gradcu, odkoder pa ae mu je posrečilo pobegniti v I. 1900.
Ustanovni občni sbor »Dramatičnega drnitva« v Trsta se je vršil v soboto zvečer v prostorih »Slov. čitalnioe«. Shod je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora g. Jakob Štoka, ki je povdarjal, da sedaj, ko se vendar bliža čas, da se nam v bodočem »Narodnem domu« otvori hram prosvete, kjer se bo svobodno razvijala slovenska dramatika, smemo računati z gotovostjo, da bo delovanje .Dramat. društva« vspešno in koristno. V stalni odbor so bili izvoljeni: predsednikom g. dr. Jos. Abram, v odbor pa gg.: Grebene Vekoslav, Gorup Ivan, Godina Drag., dr. Mrhar Ivan, Prunk Josip, Ponikvar Fran, Sosič Anton in Štoka Jakob, namestnikoma pa gg.: Bartelj Srečko in Kenda Anton, pregledovalcema računov : dr. Cerne Ferdo ter Pintar Ivan.
Peipolk št 7. v Trst. Garnizija v Trstu bode pomnožena. V Gradcu se govori, da pride v Trst pešpolk štev. 7, ki je sedaj v Gradcu, v Gradec pa pride nek ogrski polk.
Novioe is Trsta. Velik vihar. Včeraj ob 8. uri zjutraj je pri popolnoma jasnem nebu zadivjal močan južnozahodni vihar. Riva in moli so bili preplavljeni. CeBtna železnica jo na enem delu pri morju morala promet ustaviti. — Aretiranja. Včeraj je policija aretirala tri delavce, ki so v neki gostilni peli anarhistične pesmi. — NadporočnikKoppl se ne povrne v Trst. Začasno je prideljen vojnemu mini-sterstvu. — Izpred sodišča. Včeraj so stali pred sodiščem od policije kot anarhisti zaznamovani: trgoveo Jožet Rovigo, brivec Colombo, fotograf Wulz, stavec Rossovich in stavec Linzi, obtoženi radi prestopkov proti javni varnosti. Bili so oproščeni vsi razun Roviga, ki je dobil dva tedna poostrene ječe, ker je nekega človeka, ki mu je dejal »ogleduh«, oklofutal.
Tržaški konjederec Joras. Proti konjedorcu Jorasu se je v soboto vršila na okrajnem sodišču kazenska razprava radi prestopka po § 431 (zoper varnost zdravja). Joras je bil spoznan krivim trga prestopka, storjenega b tem, da je dal, oziroma puščal preplitvo zakopavati mrhovino v svoji — vili. Obsojen je bil na 200 K globe.
Tatvina. Pri Zorinovem Jožetu v Vodicah se je vtihotapil v noči od nedelje na ponedeljek neznani uzmovič skozi slamnato streho v podstrešje. Od tam jo odnesel precej suhega mesa, klobas, fižola, krhljev in pSenice. Veselili so se pri Zorinovih, da bodo o Velikonoči kolač imeli, — pa to upanje jim je tat — odnesel. Na isti način je bilo pred kratkim pokradeno v Repnjah pri Aleni Dernovšek.
Z sagrebškega gledališča. Inten-dant Hreljanovie je podal ostavko, a vlada je ni sprejela, češ, da bi to značilo vspeh opozicijonalnih dnevnikov.
O ameriikih Slovencih. Napredek ameriških Slovenoev. V Pueblo so ameriški Slovenci ustanovili igralno družbo »Naprej«. O Veliki noči bodo igrali veliko igro. Tudi v Jolietu pridno igrajo slovenske igre v Golobičevi dvorani. V Pueblo so ustanovili tudi slovensko čitalnico .Lipa". — Nov slovenski duhovnik. Novomašnik č. gosp. Ažbe je začel delovati med Slovenci in Hrvati v Chairsburgu. — Število ameriških Mohorja-n o v se bo letos gotovo pomnožilo. V ta namen se med ameriškimi Slovenci vrši živahna agitacija. — V Cleveland je
prišlo zadnje dni 80 Slovencev iz Evrope., * *
*
NajnovejSe od rasnih strani.
Končana dijaška stavka Stavka dijakov na tehnični visoki šoli v strojnem oddelku na Dunaju je končana, ker so dijakom preskrbeli večjo učno sobo."— Hiša Be je podrla. V Margit ulici v Budimpešti se je podrla včeraj dopoludno b silnim nruščem streha neke hiše. Pet oseb je pokopanih pod razvalinami. — Zdravnika ustrelil. V Egerbegy jo ondotni obč. zdravnik zdravil že ~ m otroka posestnika Fabijana Hulezarja. Ves njegov trud je bil
zaman. 2ena in otrok sta umrla. Ko je sestavljal zdravnik mrtvaški list, |ga je obupani mož ustrelil. Zdravnik je bil na mestu mrtev. — Morilec pismonoie prijet V mostu Kološu so aretirali gostilničarja Szabo, kateremu so dokazali, da je umoril ondotnega pismonoSa in mu oropal uradni denar. Pri hišni preiskavi so naili tudi obleko neke umorjene ženske. — Proti alkoholu. Vlada ruska je podredila strogi cenzuri vse pošiljatve pijač, da prepreči širjenje nesrečnega alkoholizma. Sedaj pa mora dobro nadzirati tudi družbe zmernosti. Mitropolit moskovski je v dogovoru s civilnimi oblastmi zaukazal, da ae prostori društva zmernosti v Nalshalinu zaprejo. To Belo je postalo shajališče moskovskih alkoholikov, ki so prihajali tjakaj polagat prisego zmernosti. Ali pred prisego so se hoteli še posloviti od vina ter bo se o tem redno opijanjal? po več dni. Slednjič Be je društvo zmernosti razvilo v najbolj obiskovano krčmo. Tako vidimo, kako imajo ljudje tudi ob najbolji volji vedno izgovor za pijančevanje. — Kolera. V Me-dini so konstatirali 74 slučajev kolere. V Meki je bilo od 20. febr. pa do 7. marca 15 slučajev kolere. Sanitetni svet je v izredni seji določil potrebne odredbe, da se o po-vračanju romarjev iz Hedšasa prepreči širjenje te bolezni — Samomori vojakov. V Pragi se je ustrelil s službeno puško narednik Jan. Novak. Samomorilec je sin premožnega kmeta. V Znojmu se je ustrelil sin nadučiteljev enoletni prostovoljec KarolTuma. — Nož v srce. Veliki kuhinjski nož si ie v Zagrebu potisnila v prša proti srcu 18 letna gouvernanta Tereza A m b r o ž i č, pa je zgrešila srce in se je le težko ranila. Sedaj se nahaja v bolnici. — Stavka na Reki. Mod delavci za pomorska dela na Reki se je pri-čola stavka. — Novo klavnico bodo zgradili na Reki. — Potres v Šemahi. Uradni izkaz izkazuje, da je ta potres zrušil 3496 hiš, 3943 hiš je poškodovanih, 11 cerkva in 41 mošej je porušenih. — Hrvatska banka za celo Dalmacjo se snuje v Dubrovniku.
Wolf gre nasaj. Zastop občino Ve-likd Lipi v okraju budejoviškem je sklenil črtati ime K. H. Wolfa iz imenika častnih občanov.
Koliko je veljalo, ko je sadnjiČ car obiskal Franoijo? »Republique frangaiso« piše: »Francoska zbornioa poslancev jo te dui tudi potrdila predložene račune, ki zadevajo stroške zadnjega carjevega obiska. Popravljanje gradu v Com-piegni je veljalo 558.000 frankov in za razsvetljavo, pojedine, predstave in darove je potrošil zunanji min'ster 603.000 frankov. Ministrstvo javnih del je imelo stroškov 180.700 frankov. Notranji minister je plačal za policijsko službo 96.500 frankov. Vojaški minister je pa porabil za varstveno Btražo, za parado itd. 1,332.000 frankov. Ako se oziramo še na manjšo stroške, smemo trditi, da je štiridnevni obisk carjev voljal 2,863.000 frankov. Ako pa vzamemo v poštev še stroške, ki bo jih imela razna mesta, n. pr. Compi-egne, Dtlnkirchen in Reimes in stroške predsednikove, so po tem takem potrošili vs3ki dan blizo 1 milijon frankov.
Sestro zažgal. V Hammondu je triletni Viljem Novak nalašč in iz same škodoželjnosti zažgal obleko svoje mlade sestrice, ko sta bila sama doma, ter je gledal, kako se je zvijala v smrtnih mukah. Njegov oče, ki je kurjač, je odfiel na delo. Malo za tem jo mati mladega Vilčeta hudo okarala vsled razposajenosti, ter odšla v prodajalnico. Pri-šedši nazaj čez kakih 15 minut zaduhala je v sobi smrad in dim kakor bi se žgalo meso. Na tleh pa je zagledala svoje mlado dete vse goreče in zvijajoče se v zadnjih mukah. Blizo nje pa je stal poredni fant ter jo gledal. Povedal jo, da jo sam zažgal sestrino obleko, in pri tem ni kazal nika-kega kesanja.
Bres stanovanja. »Figaro« piše: »Bivši francoski kapitan Dreyfus je hotel najeti stanovanja v Rothschildovi hiši v Parizu Baron E.lmund Rothschild je gospodar te hiSe in je ravno na potovanju v Avstraliji. Ko mu ie o tem njegov oskrbnik telegrafiral, jo odgovoril, da nima stanovanja za Droyfus-a in pri tem je ostal, ko je celo brat baron Alfonz imenovanega priporočal«.
Kako se v Ameriki kregajo časnikarji. Iz Clevelanda so poroča: Poljska lista v Cievelandu »Kuryer Clovelandzki« in pa »Polonia« sta si prišla v lase. »Kuryer-jev« uslužbenec Edvard S. omilaek je v soboto zjutraj ob 3. uri ulomil v urad »Poln-nije« na 2083 Broadway ter pričel razmetavati po tiskarni. Zmešal je črke iz različnih omar vse križem. Odprl je nekaj že zaklenjenih form tako, da je padel ves stavek skupaj. Porušil je dalje vse čolne, v katerih so bila nastavljena imona naročnikov in vsled tega zadnjega čina bo morala »Polonia« skoraj prenehati z izhajanjem, ker so ji imena naročnikov in Ča3, kdaj poido njih naročnina, popolnoma zgubljena. Teodor Gluzinski, urednik »Polonie«, jo bil vns iz sebe, ko je našel tiskarno v takem po-1 ložaju.
X pogovora Joieta In Pspeta o sežiganju mrličev. Sežiganje mrličev je iz zdravstvenih oztrov tako nujno, da se nnora povsod vpeljati. Na to bi morala — jopet iz zdravstvenih ozirov — tiičati zlasti vojaška oblast Pomislite v vojskinem času, koliko vojakov tukaj obleži! Pokopavati jih ? Zdravstveni cziri tega ne dopuščajo, ergo — sežgati se morajo. Pa kje? Po železnici in na vozovih jih voziti v bližnje krema-torije? Kaj porečejo »zdravstveni oziri?« Ne kaže tedaj drugače, kakor da poveljniki zgradijo potrebne kreiratorije tam, kjer se hočejo udariti. To bo imelo tudi drugi uspeh. Vzemimo, da je ena armada močno tepena in mora bežati, kakor na pr. pri Sadovi leta 1866. Abo se zgradi krematorij, zmagovalec ne bo mogel in tudi ne bo smel poraženega preganjiti, ker bi mrliči ostali kar na prostem, in preden bi se zmagovalec vrnil, bi gotovo Že smrdeli. Vojaška oblast naj se te misli na vsak način poprime: obvaruje se sramotnega bega in vsekako zadosti »zdravstvenim ozirom«.
Društva.
(Pevskega d r u š * v a »blavec« občni zbor) vršil se je v nedeljo dne 9. t. m. v društvenih prostorih. Izvoljeni so bili v odbor gg.: predsednikom Iv. Dražil, podpredsednikom Val. Kopitar, tajnikom Albin Debevc, blagajnikom Ivan Flescb, odborniki: Edvard Stuchly, Avgust Lebar, Ivan Vebar, Rudolf Miculinič in Ibnko Tevš, revizorjema pa Karol Klobučar in Jos. Gross. Društvo ima 50 rednih, 20 ustanovnih, 9 častnih in 250 podpornih članov. Skupni promet v minolem letu znaša K 9085 03 in sicer dohodkov K 4660-05, troškov pa kron 4424 98, je torej prebitka K 285 07. Inventar je cenjen na K 5412 70, v gotovini premoženje pa znaša K 1170 36 Kakor je posneti iz teh številk, je društvo v minolem letu prav dobro vspevalo.
(Društvo za podpiranje bolnih duhovnikov v Gorici) je izdalo svoje poročilo za 1. 1901. Dohodkov je bilo to leto 38.227-21 K, izdatkov pa 14.810-61 K. V državnih papirjih ima društvo naloženih 130.400 gld. V izdatkih so vračunani prispevki za tri društvena zdravišča: Za »Rudolfišče« v Gorici 456581 K, za »Filipišče« v Meranu 3822 35 K in za zdravišče ces. Franca Jožefa v Iki 3598 31 K. V teh sanatorijih se je leta 1901 zdravilo 142 duhovnikov in 7 seme-niščnikov, skupno 8385 dni. — To leto je pristopilo društvu 161 članov. Za sprejem v društvene hiše veljajo tudi odslej ista pravila, kakor doslej. Sprejeti se morejo samo taki duhovniki, pri katerih je opravičena nada, da morejo po končanem zdravljenju vstopiti zopet v službeno delavnost, kar morajo potrditi s spričevalom, ki se mora priložiti prošnji. Obračati se je v društvenih zadevah na predsednika »Društva za podpiranje bolnih duhovnikov v Gorioi«.
(Odbor kluba slovenskih biciklistov »Ljubljan a«.) Na le tošnjem, dne 22. februvarija vršivšem se občnem zboru kluba slovenskih biciklistov »Ljubljana«, bo bili voljeni v novi odbor naslednji gospodje: Dr. Ivan Jenko, per acclamationem predsednikom; dalje magister farm. Ivan D e v č i č , c. kr. fin. blag. oficijal Ivan G o gal a, deželni potov, uči telj Fr. G o m b a č , c. kr. sod. tajnik Ivan K a v č n i k , mag. farm. Ernst Koželj, c. kr. sodnik v pok. Feliks Stare, c. kr. fin. prokure koncipist dr. Hubert S o u -v a n in c. kr. nadinžener v pok. Fran Žužek. Dne 28. p. m. se je novoizvoljeni odbor naslednje sestavil: Dr. Ivan Jenko, predsednik ; Fr. Žužek, podpredsednik; Iv. Go-gala, tajnik; E. Koželj, blagajnik; lv. Dev-čič in Fr. Gombač, rednika; Iv. Kavčnik, dr. H. souvan ter Fel. Starč, odborniki.
(Jugoslovanski klub »Slov. Besede« na Dunaju) I. Brauenerstrasse 7. priredi domačo zabavo z gledališčno predstavo v četrtek 13. t, m. ob 8. uri zvečer.
(II. znanstveno-poučno predavanje v Zagorju) bode v nedeljo dne 16. marca 1902 v II. razredu ljudske šole v Toplicah pri Zagorju ob Savi ob pol 4. uri popoldne. Predaval bode g. dr. Tomo Zamik o akutnih nalezljivih boleznih, ter demonstriral različna zdravila in instrumente.
(Prvi izkaz daril »Podpornemu društvu za slovenske viiokoiolce v Gradcu" v šolskem letu 1901/02. V letošnjem šol skem letu so došle našemu društvu do 8
febr. tele podpore: 60 K je poslala slavna posojilnica v Gorenji Radgoni; jio 40 K sta dala: neimenovani Nemeo v Gradcu in slavna posojilnic« v Šoštanju; 34 80 K je poslal tebn. g. Suklje kot dohodek akademične veselice v Novem mestu; 30 K je darovala sl. posojilnica v Makolab, 26 K pa je nabrala gdč. Malči Sušnik v Brežicah; po 20 K sta darovala g. dr. Iv. Klasinc, odvetnik v Gradou, in dr. Jožef Unterluurauer, c. kr. vladni sičtnik v Gradcu; po 10 K so darovali gg.: Fr. Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v p., Jakob Hren, c kr. više dtž. sodnije svetnik v p., oba v Gradou, dr. Fr. Jurtela, odvetnik v Ptuju, slavni slovenski klub v Celovcu, g. Rajko Perušek, c. kr. gimn. prt f v Ljubljani, g. Maks Pletešnik, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani in g. dr. Lan Rudolf, odvetnik v Konjicah; po 5 K so darovali gg : Anton Aškerc, arhivar in urednik v L ub-Ijani, Anton Globočnik, posestnik v ŽUz nikih in Evgen pl. Trbuhovič, o. kr. sodoi pristav v Višnjigori. Vsem t um častitim da rovaveem se odbor v imenu podpirancev presrčno zahvaljuje in opozarja sl. občinstvo, da dozdaj došle podpore nikakor ne zadostujejo, da bi moglo društvo ugoditi vsem prošnjam, ki se stavijo nanj. Ono podpira poprek po 45 dijakov na meseo, med katere razdeli okoli 560 K. Z darili pa, ki so mu došla dozdaj, mu tega ni mogoče storiti; saj je zdaj že vsa zgoraj izkazana svota z lani ostalo razpoložnino vred popolnoma iz dana, majhna osnovna glavnica pa nese društvu komaj — 80 K na leto! Zato potrebuje društvo nujne in obilne podpore, ako hoče izvrševati svojo nalogo vspešno; zatorej se obrača podpisani odbor do vseh rodoljubov, naj ne pozabijo graškega »Podpornega društva za slovenske vi-s o k o S o 1 c e «, s čemur jim seveda nikakor noče zabranjevati, da izkazujejo svojo naklonjenost tudi drugim podobnim dobrodelnim zavodom. Naši dijaki živ6 morda v še slabših razmerah kakor dijaki drugih vse-učiliških mest; zato pa jih ne podpirati, bi bilo pač narobe! Da res zasluži naše društvo podporo, ki mu jo je poklonilo Blovensko občinstvo dozdaj, je razvidno iz nastopnih številk iz zadnjega poročila: Lnni smo podpirali 45 dijakov: 31 juristov, 8 filozofov, 5 medicincev in 1 tehnika; razdelili smo med nje lepo svoto 5971 K, torej za celih 2641 K več kakor prejšnje leto ter dosegli lani tako ne samo največjo svoto podpor, ampak tudi največje število podpirancev. Letos pa se zahteva od društva še več. tako da smo izdali dozdaj za 433 K več kakor v isti dobi lanskega leta. Od našega občinstva je torej odvisno, bo li moglo izpolnjevati društvo svojo nalogo še nadalje. Darila prejemlje društveni predsednik dr. Benjamin I p a -vic, e m. p r i m a r i j itd. v Gradcu (Karl-Ludwig Ring 4).	Odbor.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: G. A Kukelj, župnik v Št. Jurji 10 K in 10 K za Marijanišče. — Gosp. M. Narobe, župnik v Zapogah 20 K — Neimen. 10 K. — Finančni komisar g. A. Janežič za febr. 5 K. — G. Vilko Paulus, kaplan v Vodicah 8 K. — G. Fr. Zoree, župni upravitelj v Novi Oselici 4 K in nekaj obleke. — G J. Meršolj, kaplan na Dobrovi 6 K. — G. Fr. Mekinec, župnik v Ibanu 10 K in za Marijanišče 10 K. — G. M. Leben, profesor in č. kanonik v Ljubljani 20 K.
Bog plačaj!
Telefonska In brzojavna poročila.
Trebnje, 11. maroa. Županom katoliško narodnih 17 odbornikov soglasno izvoljen Franc H u c. Liberalci niso glasovali.
Dunaj, 11. marca. Slovanski oen-trum jeinterpeliral v zadevi znanega postopanja substituta državnega pravnika v Novem mestu Kesslerja v zadevi gosp. Stazin-skega na Čatežu.
Dnnaj, 11. marca. Poslanec Pfei-fer je predlagal, naj vlada iz državnih sredstev pride bedo trpečemu prebivalstvu političnega okraja Črnomelj na pomoč, da takoj prične dela za preložilev državne ceste Luža-Metlika in da se cesto od Luž do Črnomelj, ki se od državne ceste odcepi, uvrsti med državne ceste.
Dunaj, 11. marca. Parlamentarni kalendarij bode premenjen, ako se jutri vrši prvo branje proračunskega pro vi-
| zorija. Agrarci so protestirali, da bi se prvo branje ne vršilo. Drugo branje proračunskega provizorija se vrši v ponedeljek.
Dunaj, 11. marca. Jutri pride na vrsto proračunski provizorij. Poslanec Horica je danes vprašal, ali namerava vlada nastopiti proti nemškemu „Schul-vereinu", ki je negacija Avstrije in je dobil od nemške vlade 200.000 mark podpore. Razprava o proračunu za ministerstvo notranjih stvari je končana in j riši a je na vrsto postavka o domobranskem ministerstvu.
Dunaj, 11. marca. „Neue Freie Presne" pravi, da se spravne konference ne prično pred jesenjo.
Dunaj, 11. marca. Dalmatinskim dež. glavarjem je imenovan dr. I v-č e v i c.
Dunaj, 11. marca. Srednješolskim ravnateljem v Gorici je imenovan Crat-ner iz Kalksburga.
Pariz, 11. marca. (C. B.) Sinoči je navstal v Rue llontmartre velik požar, ki je vpepelil celo vrsto hiš. Škodo cenijo na 20 milijonov. Dve osebi sta se ponesrečili, štiri so ranjene.
Baku, 11. marca. (0. B.) V Šemahi so se v ponedeljek ponoči pojavili zopet močni potresni sunki. Brez strehe je nad 12.000 ljudij.
London, 11. marca. (C. B.) Koncem včerajšnje seje v spodnji zbornici je podal vojni minister Brodriok nekatere podrobnosti o Methuenovem porazu. Delareyeva armada je štela po tem poročilu 1500 mož in so bili Buri opravljeni v uniformo angleškega Khaki-polka. Imeli so seboj dva topova.
London, 11. marca. Ko je včeraj prišla vest o katastrofi v Južni Afriki na borzo, je bilo v prvih trenotkih razburjenje nepopisno.
Umrli so:
9. marca. Ivan Yončina, delavec, 73 let, Sv. Petra nasip 6, kap.
Dunajska borza
dni 11. marca.
Skupni državni dolg v notah.....101B&
Skupni državni dolg v srebru.....101-30
Avstrijska zlata renta 4%......120-90
Avstrijska kronska renta 4%.....99-20
Ogerska zlata renta 4%.......120-10
Ogerska kronska renta 4%......97-45
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1634-—
Kreditne delnice, 160 gld..............697 26
London vista......................24010
NemSki drž bankovci za 100 m. nem drl.velj.	117-27'/,
20 mark............23-45
20 frankov (napoleondor)......19-09
Italijanski bankovci... *..........93 25
C. kr. cekini...........11"33
Z itn© cen©
dnč 10. marca 1902. (Termin.)
Na dunajski boril:
Za 60 kilogramov.
PSenica za pomlad......K	9-45	do	9-46
»maj........9*46	„	947
, » jesen.........—	,	—
Ri za pomlad.......„	7-80	»	7-81
, „ maj...........7.76	„	7.77
Koruza za maj-junij.......5-72	„	5-73
Oves za pomlad........7-78	„	7-80
„ » oktober.......„	7 87	„	7*89
Na budimpeštanski borsi:
PSenica za april.......K	9-39	do	9-40
t »maj.......»	9-40 „	9-41
, oktober........8 29	,	8 30
Rž za april...... . . . „	7-62	„	7-63
, , oktober.........690	„	6-91
Oves za april..........757 ,	7'59
„ „ oktober........614	„	6-16
Koruza za maj.......„	623 „	5-24
, julij........&-35	„	639
(Rfektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka...... K	9-80	do 10 00
iužne žel. ...,..,	9-55	,	9-95
Ri	„ ........»-60	.	7-80
Ječmen , „........720	„	860
„ ob Tisi........6 65	„	7-75
Koruza ogerska, stara.......6-60	„	5-70
, „ nova.......5-45	„	5-50
Cinkvant , stara . . . . , —	, —
, nova.....6-30	„	6-60
Oves srednji.........7-90	,	8-10
Fižol............7-76	» 10-75
MeteorologiSno porodilo.
TiSlra nad morjem 8061 m, irsdnji zračni tlak 736-0 atn
Ca« op«, uvuja
3Unj. Wo-moti-« f u.
10
11
7. zjutr 2. popol.

783 7 731-2
Tarapa-
ritet*
pu Milja
V«tr»»i
Nebo
^ | sr. g/ah I jasno
li!
-»'81 sr. jvzh. 6 7 I »r-jug
jasno i 0 0
Srednja včerajšnja temperatura 5-6 norma!«: 2 7
jBarve za učence *v n,aJve«i> iz-
BBATA EBERI „ t i	V"'0!?' tvrdka
BRATA EBEB.Ii v IJublJanl, Frančiškanska
ul>ce. .	228 19 ll-7
Vnanja naročila proti povzetju.
Na prodaj sta
2 križeva pota
oba po 95 cm. visoka, po gld. 65"— jeden P"	189 12-8
FR. TOMAN-u,
podobaiju ln poilatarju i Ljubljani, YalrazorJer trg it. U
Bogato svojo zalogo
najnovejše izvrSenih vsakovrstnih
____v6z
priporočam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu ponizki ceni.
Stare, obrabljene vozove jemljem v račun, ter sprejemljem vsa v mojo stroko spadajoča popravila po najnižji ceni.
Pefer Keršič
299 2 zaloga in tvornlca voz v Šiški pri LJubljani.
Adresna knjiga
za Avstrijsko-Ogerska
za 1. 1897 do 1900
obsega v dveh debelih zvezkih nad jeden milijon naslovov tovarnarjev, trgovcev, obrtnikov vseh vrat, advokatov, notarjev, veleposestnikov, ekonomov itd. itd. Izvirna cena 30 K; proti povzf tju jo pošilja le 3 goldinarje 301 6-2
knjigotržnica Janeza Peterlin y Trstu.
prodajalnica
za vsakatero trgovino pripravna, je takoj oddati na Sv. Petra cesti št. 27. 512 3 1
Dobro ohranjena
314 1—1
salonska garnitura
so prod& za nizko ceno.
Natančneje se poizvč v Gradišči hiš. it. 7, II. nadstropje, na desno.
Ulitega de&k*
krepkega in poštenih starišev, sprejme takoj v pouk Val. Rihar, strojarski mojster v Polhovem Gradcu.	311 3-1
Vsako šfevilo
kupuje po ugodni ceni in proti takojinjemn plačilu.	124 20-15
Anton Deghetighi
lesni trgovec na Knezovem posestvu zraven „Figovca"
Dunajska cesta, Ijubljana.
Naknp ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako Žrebanje. Kulantna izvršitev narodll na borsl.
Menjarična delniška družba
„11 E B C U B"
I., Vfollzeile 10 in 13, Dunai, f., Strobalgassa 2.
f0f Pojasnila	v vseh gospodarskih in a«*«*..^
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvitl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 21
Udajateij: Dr. E«|M Lanpe.
Odgovorni vrednik: Ivm Rakoveo.
Tisk .Katoliške Tiskarne t Ljubljani.