\ Kranj, 15. januarja 1962 k 2 ) zolci na Gorenjskem Kozolci so slovenska posebnost, čeprav segajo v nekaterih krajih tudi pre.:o meje etničnega ozemlja Slovencev, medtem ko jih drugje, kjer tudi žive Slovenci (n. pr. Prekmurje, Goriška Brda) sploh ne poznajo. Glavna gospodarska funkcija tega specifičnega dela . cdarskih zgradb kmečkega doma je sušenje nekaterih poljskih pridelkov (žita, detelje, o tave, fižola, praproti, koruze za krmo, repnih listov, redkeje sena), služi pa tudi kot shramba za krmo pozimi in kot shramba (navadno začasna) za vozove in drugo kmečko orodje in stroje. Melik (Kozolec na Slovenskem, Ljubljana 1930) je razdelil kozolce na Slovenskem v pet tipov (stegnjenj kozolec, vezani kGzolec, kozolec na kozla, kozolec brez strehe in prislonjeni kozolec), od katerih so na Gorenjskem zastopani vsi razen kozolca na kcz'a. Na zgornjem Gorenjskem popolneje razvit na Dolenjskem, na Štajerskem in Notranjskem. Samo v Bohinju imamo dve varianti ,toplarjev'. Vezani kozolci v Selški dolini pa tudi stegnjeni kozolci imajo tu zidane stebre. Toplar z močnimi iz kamna zidanimi stebri je tudi v Ravnem na Jezerskem. Kczolec brez strehe je primitiv- ne j ša oblika kozolca in ga le redko vidimo na nekaterih planinskih pašnikih na Gorenjskem. Včasih sušijo tudi v-daljših stegnjenih kozolcih brez strehe v ravninskem predelu ali v novejšem času v stegnjenih kozolcih z betonskimi stebri in brez strehe, vendar so to le nedograjeni kozolci. Redka oblika primitivnejšega kozolca na Gorenjskem je tudi prislonjeni kozolec (pod nastreškom ob skednju), ki ga imamo le na nekaterih planinah v Bohinju, enega pa sem videl na Jezerskem. Andrej Triler Nemška revija Quick se sprašuje, komu bo koristil mrtev Eichmann? O usodi tega vojnega zločinca so začeli po smrtni obsodbi veliko razpravljati. O izvršitvi smrtne kazni so se pojavili različni pravni in humanistični nazori. Ali bodo Eichmanna obesili, in kje ga bodo obesili je še vedno težko sklepati. Smrtna kazen je izrečena. — Toda obramba je vložila pritožbo. Obširno berite o tem poročilo Od leve na desno: vezani kozolec (toplar) v Ravnem na Zgornjem Jezerskem; stegnjeni kozolec z lopo v Zgornjesavski dolini; primitivnejša oblika stegnjc nega kozolca s Koprivnika nad Bohinjem; prislonjeni kozolec na Zgornjem Jezerskem pravijo kozolcu stegnjencu stog, jugovzhodno od tod pa kozolec (kozuc). Crto med tema dvema označbama je Melik postavil verjetno nekoliko prenizko (Tržič — Kranj). V Selški dolini in dalje čez Bitnje do hribovja okrog Jošta in Save pri Kranju pravijo kozolcu kozel (kozu). Kratki stegnjeni kozolec (ki ima enega do tri, največ pet, izjemoma sedem ,štantov' in ki je razširjen v alpskem svetu, n. pr. v vsej Zgornjesavski dolini) se v Bohinju in v blejskem predelu imenuje braniča (od besede brana, ki pomenu tu štant — prostor med dvema stebroma), vezani kozolec pa je ponekod v okolici Bleda ciboh. ?o vsej Gorenjski je najobičajnejši stegnjeni kozolec z lopo (plaščem) ali brez nje. Število .štantov* je odvisno od velikosti kmetije (lahko ima celo 19 .štantov', n. pr. kozolec ob cesti v Mavčičah). Na obrobnem ozemlju meje razširje-ncuti kozolca (Zgornjesavska dolina, bohinjski predel, Jezersko) so stegnjenci vse manjši in primi-tivnejši, zgrajeni le bolj za 6ilo (stebri niso več debeli in enotni, late neotesane). V Selški in Poljanski dolini, v Bohinju, v Besnici in na Jezerskem imamo drugo, na Slovenskem najbolj razširjeno obliko kozolca — vezani kozolec (toplar), ki je najbolj razširjen in naj &£»'/<' ?. ljudmi mitja krampelj mm Dvakrat na leto odpluje naša ladja »Jugoslavija-« v smeri Port Saida s posadko vojakov, ki skupaj s Švedi .Danci, Norvežani in Indijci nadzorujejo nesrečno izraelsko-egiptovsko mejo na Sinaj-skem polotoku. V peščeni pustinji naši vojaki preživijo polovico leta in spoznajo afriŠKo sonce. Po pravilu jih zadnja leta vsaj enkrat na leto obišče kakšen zabavni ali plesni orkester s pevkami, ki jih naši fantje poznajo po glasovih. Pred kratkim se je s Sinaj-skega polotoka vrnil v vojaški obleki Kranjčan Mitja Krampelj -Poiskali smo ga, da bi nam povedal nekaj svojih vtisov s tega šestmesečnega bivanja med beduinskimi naselji. SINAJSK1 VOJAK Največje doživetje na Sinaju? — Zmaga nad švedskim vojaškim moštvom v rokometu, ko sem branil naše barve. Pridete v stik s prebivalstvom? — Zelo redko, najbližje mesto je 50 kilometrov oddaljeno od našega taborišča. Kako se sporazumevate s prebivalstvom? — Največ z rokami. Domačini pa so se priučili tudi že naše govorice. Ste prišli kdaj na misel, da bi ostali na Sinaju? — Nikoli. Življenje v tej puščavi je zelo težko. Srečo imamo, da živimo v krajih, kjer dežuje. Največje preglavice? — Neverjetna vročina in pomanjkanje pitne vode. Ste videli veliko sveta? — Napravili smo izlete v Bejrut, Kairo in Damask. Ta mesta so skupaj s peskom, ovcami in beduinskimi revži zapustila močan vtis. Zdravko Tomažej Uittmiiimiit«uiiiiiuuiJiif{iiJtiJiii:ifUiiii3it£iJiuiJituiiJi]UiiiuiiJimtJtiiitHiiiiiii Vtisi s poti po Zahodni Nemčiji Vlak pelje na zahod! Izposojen in spremenjen naslov... Bavarska z griči, gozdovi in polji se je raztegnila mimo Solnograškega. Pozno popoldne se za trenutek spogledamo z avstrijskimi cariniki, ki povprašujejo po jugoslovanskih cigaretah in slivovki... Samo korak je do Miinchena. Že prej sem vedel, da 60 Nemci mojstri propagande. Tega jih je naučil Gobbels .. . Tudi spomin jih ne zapušča ... To prvo srečanje z južno Nemčijo je samo potrdilo to misel. Razlike, ki jih popotnik opazi, ko prekorači avstrijskc-nemiko mejo, so neverjetne. Nekoliko pro-vincialne asfaltirane ceste postajajo moderne avtcstrade, kmetije so na novo ometane in pred njimi stojijo moderni avtomobili. Nemški gospodarski čudež je očiten. Ko sem v Miinchenu izstopil, sem vedel ekoraj toliko, kolikor po nekaj dneh, ko sem na isti postaji vstopal v vlak DB. Prvi, s katerim sem se srečal, je bil Hrvat .emigrant, ki je prihajajočim razdajal vizitke, kjer je hvalil svojo skromno trgovino na periferiji. Nato sem imel nekoliko provincialni občutek in potem sem cbčuti-1 nemško oho- lost. Vse skupaj ni bilo preveč prijetno. Južna Nemčija z Munchenom je pokrajina, ki je najbolj skromno naseljena od vseh nemških pokrajin. Znana je po poljedelstvu, gozdovih pa tudi po lesni in kovinski industriji. Mesto je kljub milijonu prebivalcev nekoliko skromno industrijsko središče brez posebnih privlačnosti. Je pač eno izmed svetovnih mest, v katerem mora človek živeti dlje, da ga vzljubi in da začuti njegov utrip. TEHNIČNI MUZEJ ODTEHTA MUNCHEN Čeravno se začne muzej z reliefom boga, je izredni znanstveni dosežek. Ce bi se česa z Nemškega zaželel pri nas, bi bil to nedvomno ta muzej. Idealni tehnični pouk! Pravijo, da moraš netili so . • »Bol,c bi b.lo, če bi ljudje več razmišljali o barvi glasu kot o barvi koze.* Gloria Davy, ameriška črnska pevka »Alkohol je pomirjevalno sredstvo, ki ima zelo malo škodljivih posledic. Alkohol je zdravilo.* Dr. VVilliam Dock, profesor newyor- ške univerze »Nesreča britanske filmske industrije je podobna nesreči Britanije: obema vladajo ljudje, lačni denarja in brez domišljije. Če bi bila njuna usoda v mojih rokah, bi nacionaliziral obe.* John Osborn, angleški književnik »Ne počutim se več tako dobro, da bi lahko dovolil, da zbolim.* VVinston Churchill, bivši britanski premier »Ne bom kupil televizijskega sprejemnika, ker spada v tisto vrsto strojev, ki človeka ovirajo, da bi lahko mislil.* Ionesco, francoski dramatik »Razgovori z de Caullom brez priče ne pomenijo ničesar: razen, da se človek onemogoči.* Guy Mollet, voditelj francoskih so- cialistov »Vem, da je moja točka uspela, če žene, ki so v dvorani ne ploskajo.* Plavolasa Finka, ena izmed najbolj znanih streeptease-plesalk v Ameriki prehoditi najmanj trideset kilometrov, če hočeš videti ves muzej. Že skoraj ob vhodu se mora obiskovalec spustiti pod zemljo, kjer so izkepani pravi rudniški rovi, s čistilnimi napravami, tekočimi trakovi itd. Tam so razstavljeni miniaturni industrijski koncerni. Gledalec samo pritisne na gumb in Stara nemška fasada, ki pove, da se v Nemčiji ni nič spremenilo že prično za nekaj trenutkov delovati. Izredno zanimivi so bencinski motorji, pa tudi avtomobili od prvih začetkov pa vse do najmodernejših avtomobilov. Med njimi je (Nadaljevanje na 3. strani) © TSUMANOVA SLIKA Hury Truman, bivši predsednik ZDA, se je pritožil soprogi a mer. predsednika Kennedvja na nekem sprejemu v Beli hiši, da so njegovo sliko, ki bi morala viseti v »modrem salonu«, kjer visijo slik« vseh ameriških predsednikov premestili na nepomembno mesto na stopnišču. Jacquelina Kennedy mu je odgovorila: »Tako slaba slika* kot je vaša, lahko samo škoduje vašemu ugledu. Zato sem jo premestila na manj vidno mesto.« #. LOVSKA SRAJCA Poslanik Gvatemale v Bonnu je na letošnjem diplomatskem lovu, ki je bil prirejen za vse tuje diplomatske predstavnike v Zvezni republiki Namčiji nosil zaščitno sraj-« co. Prav gotovo ni imel preveč velikega zaupanja v lovske sposobnosti svojih kolegov. # NERVOZNI POSLANCI Dva ekvadorska poslanca nista bila istega mišljenja v razpravi na gvajakilskem letališču. Razdraženi poslanec Garai je najprej udaril svojega kolega po obrazu, nato pa je poslanec Bukaram izvlekel pištolo in ga ustrelil. # POLET NA MESEC Ameriškemu obrambnemu ministru so senatorji postavljali različna vprašanja o mcdp';::u trnih poletih in raketah. — Kako dolgo bo trajal pciet na Mesec? — je slabe volje zara.u odgovorov ministra vprašal neki senator. — To je edino, kar vam lahko zagotovo povem, gospodje, — je dejal minister. — Polet bo trajal teden dni, toda najmanj tri teine bomo za polet na Mesec čakali, da bomo dobili sovjetsko vizo. # TRETJA SILA Skupina ameriških senatorjev si je na obisku v Londonu ogledala tudi Spodnji dom. Pokazali so jim sobo, kjer je sedel duhovnik parlamenta. — Ali duhovnik moli za Mane Spodnjega doma, — je vprašal neki senator. — Ne — mu je odgovoril neki Anglež — to ni njegova dolžnost. Ko se začne zasedanje PARLAMENTA, vstopi v dvorano, se usede v svoj kot in moli za Anglijo. Crno na belem Smrtna obsodba nad Adolfom Eichmannom je izrečena. Človek, ki je bil soudeležen pri pokolu 6 milijonov Zidov, je bil obsojen na smrt z obešeniem. Z izrekom sodbe pa so začeli razpravljati, ali je ta kazen zaslužena. Pri nekaterih vplivnih ljudeh je občutiti znake usmiljenj. Prinašamo izvleček iz teb razprav, ki jih z velikim zanimanjem spremljajo povsod po svetu. V trenutku, ko je bila izrečena smrtna kazen Adolfu Eichmannu, so izraelski raziskovalci javnega mnenja organizirali »plebiscit«. Hoteli so vedeti, kaj mislijo Izraelci o »primeru Eichmann«. Neki advokat iz Berlina, ki se je nastanil v Izraelu, je predlagal, da ga obsodijo na dosmrtno ječo, neka Parižanka, ki so jo sterilizirali v taborišču Ravvensbriick, pa je rekla: »Eichmann bi nora] vse življenje prečiščevati sol iz Mrtvega morja, podnevi in ponoči, pod sončno pripeko Sodomo.*« Kmrlu so bili znani rezultati ankete: 68 odi t. anketiranih je glasovalo za doživljenjsko prisilno delo, 24 odst. ljudi bi želelo, da vidijo Eich-manna obešenega v Izraelu, 8 odst. pa je rlaso-valo, da Eiclmanna ugonobijo v Auseh\vitzu. Izraelski listi so napovedali »ples demonov« okoli pomilostitve vojnega zločinca Eichmanna. Od tega dne so izraelski moralisti, teologi, pravniki in politiki začeli razpravljati o [zgledih za Eichmannovo pomilostitev, potegovati so se začeli za življenje človeka, ki je izdal potne li^'e za 6 milijonov Zidov, ki so zgoreli v krematari-jih. Neka pariška Židinja, ki je preživela grozote varšavskega geta, je zapisala: »Ce omahujem pri opredelitvi za smrtno ali proti smrtni kazni v Eichmannovem primeru, to ni znak od- Glasovanje za glavo pu.čanja temu človeku iz usmiljenja. Ne glede na to, ali ga bedo usmrtili ali ne, bo ostalo še vedno veliko zločincev, ki so podobni njemu, ki mirno živijo v svoji domovini ali drugod po svetu. Eichmannovo uničenje bi pomenilo, da je bil ta človek edini kriv za smrt 6 milijonov Židov. Takina rešitev bi pomenila, da se največji zločin v zgodovini kon"a z »afero Eichmann«. Nič ne b; bilo bolj škodljivega. Pravici ne bo nikoli zadoščeno!« Urednik lista »Jerusalem post« se protivi tej filozofski potrpežljivosti. »Usm'ljenje za Eich-m.inna? To bi bila katastrofa. Že leti prigovarjamo Zahodnim Nemcem, da so bivšim nacistič- nim zločincem sodili s&ozi prste, žlcjinci pa so pobijali z železno pestjo... In sedaj sami pri-« ha jamo do tega, da pomi! u jetrno naciste!« Urednik tega jeruzalemskega lista ni osamljen. Neki vojak na meji pri Gazi je dejal: »Ali smo Eichmanna petnajst let iskali samo zato, da bi ga po sodni obsodbi pomilostili za največje zločine proti človeštvu? Ali smo ga prijeli zato, da bi ga izpustili? To bi sodno obravnavo spremenilo v farso.« Tudi grobarji so protestirali: Eichmanna ne bi smeli pokopati v izraelsko zemljo, ker jo bomo s tem osramotili. Politiki opozarjajo: Njegove kosti ne bi smele biti izročene sorodnikom, ker bi tako postal njegov grob svetišče za nacistične r>nr. ?. Takšnega spora izraelsko pravosodje ne pomni. Obsodba je izrečena in obramba se je zoper sodbo pritožila. Ce bo Eichmann v drugič zaprosil za pomilostitev, bosta o njegovi usodi kot zadnja odločala predsednik Izraela in minister pravosodja. V zvezi s tem je zapisal nclci izraelski list: pravice, da pomilesti morilca naJega naroda od kazni obešanja, ni dal predsedniku niti en ubit Zid. REPORTAŽA • REPORTAŽA - REPORTAŽA - REPORTAŽA REPORTAŽA - REPORTAŽA Kako živimo in kako smo živeli na Gorenjskem V ' Osnova za primerjanje so številke, ki smo jih vzeli iz uradnih zapisov. Številke se od ljudi razlikujejo po tem, ker nič ne občutijo. Poznajo samo štiri osnovna pravila: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje. Kljub tej vojaški disciplini in zaporedju nam številke pomagajo, da primerjamo svoj položaj z drugimi, sedanjost s preteklostjo. Se vedno je zelo težko tehtati življenjsko raven. Nekateri zboljšanje življenjskih pogojev gledajo skozi želodec, po sloju maščobe pod kožo. Drugi zopet vrednotijo prednosti življenjskih razmer po televizijskih antenah in hladilnikih. Nekoć so bili ljudje zadovoljni, ko so kupili nove čevlje. Danes je to tako vsakdanje opravilo, da se nad tem nihče več ne navdmšuje. Zbolj-ševanje življenjskih prilik prehaja V industrijski postopek. Ženske v veČini Vcesarski dobi so vrednost nareda cenili po tem, koliko vojakov je dajal cesarski vojski. — Fantje so bili v družbi vedno bolj cenjeni od deklet. Z evolucijo pojmovanj o enakopravnosti spolov so ženske začele siliti v ospredje. — Upajmo, da spričo takšnega razvoja ne bomo prišli na idejo, da bi Ženske postale vojaški obvezniki. Po zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo v aprilu lanskega leta, so na Gorenjskem našteli 133.683 ljudi. Od tega je bilo 66.172 moiiikih in 72.514 žensk. Razmerje med moškimi in ženskami se je sicer od leta 1953 zmanjšalo, vendar so ženske še vedno v večini. Med večjimi mesti na Gorenjskem so samo Jesenice, ki so absolutno v moških rokah. V tem mestu imajo namreč mc:!;i po štetju precejšnjo večino, medtem ko v vseh drugih gorenjskih mestih žene prevladujejo. Gorenjska mesta so zabeležila v zadnjih letih hiter prirastek. Najhitrejše narašča število prebivalstva v industrijskih središčih. Tako ima Kranj po zadnjih podatkih 21.354 prebivalcev, Jesenice 15.642, Tržič 4760, Bled 4121, Skofja Loka 3367, Radovljica 2672, Lesce 1569, Šenčur 1430, Boh. Bistrica 1359, Suha pri Škof j i Loki 1203, Kranjska gora 1070 in Železniki 1038 prebivalcev. LJUDJE Z INDUSTRIJSKIMI PLJUČI /~* e-renj.ska že desetletja nosi na-ziv industrijske dežele. Ta industrija se je mahoma razvila iz starih začetkov obdelave surovin v novejši dobi pa načrtno zamenjujemo industrijske pogone z novimi tovarnami in tehnično izpopolnjenimi stroji. Zaradi številnih tovarn ljudem ni težko zaslužiti. Zaposlenost je eden od bistvenih pogojev za blaginjo dežele. Po podatkih iz leta 1961 je bilo v industriji zaposleno 33,6 odstotka prebivalstva, v kmetijstvu 15,3 odstotka, v gozdarstvu 2 odstotka, v gradbeništvu 4,3 odstotka, v prometu 4 odstotke, v trgovini 3,9 odstotka in v obrtništvu 6,9 odstotka. V zadnjih osmih letih se je naglo povečalo število zapeslenih v industriji, rudarstvu, gradbeništvu, gozdarstvu in prometu, zmanjšalo pa se je v kmetijstvu in obrti. Na Gorenjskem sta bila leta 1960 zaposlena 50.902 prebivalca. V zadnjih štirih letih je število zaposlenih naraslo za več kot 11.000. pečenka v ljudskem Štetju Za tiste ljudi, ki dobro življenje razločujejo od slabega po pečenki, bodo prav gotovo zanimivi podatki o zakolu živine. Poraba mesa je za strokovnjake, ki proučujejo zboljšanje življenjske ravni, važna postavka. Pa tudi v družinskem proračunu je to zelo sporen podatek, ker večina gospodinj meni, da je meso predrago. Leta 19G0 smo na Gorenjskem zaklali 28.411 goved, kar pomeni, da smo v zadnjih štirih letih povečali porabo govejega mesa za nad 4000 glav. Zlasti močno je porasel za'col prašičev. Leta 1953 smo v naših klavnicah in na kmetijah zaklali 14.236 prašičev, štiri leta pozneje, to je 1960. leta, pa že 26.410 prašičev. Po primerjavi pridemo do zaključka, da prebivalstvo vse bolj pogosto sega po mastni pečenki in po belem mesu. Delež perutnine v naši prehrani je tudi precejšnji. — Leta 1SS0 smo »zavili vratove kar 2135-krat. Pri zakolu je zanimiva udeležba posameznih občin. Največ goveje krvi so prelili v klavnicah škofjeloške občine. Tudi pri klanju prašičev imajo v škofjeloški občini najbolj krvave prste. Povsem drugačna pa bi najbrž bila slika, če bd jo imeli o pečenkah v ljudski prehrani. o tem pa podatki zaenkrat še niso zbrani. V VINU JE RESNICA Uradne statistike povedo, da Francozi in Italijani, ki v Evropi popijejo največ vina, še niso ogroženi. Na glavo prebivalca na Gorenjskem pride precej manj mali gano v kot recimo drugod po svetu. Ne smemo pa biti preveč skromni. Potrošnja pijač pri nas ni tako majhna. Nekateri bodo morda ta podatek vzeli kot dokaz, da je pijača sestavni del dobrega počutja in zabave. Ker pravijo, da je v vinu resnica, se Gorenjci ne branijo »žlahtne kapljice«. Najbolj razširjena in najbolj pogosta pijača je vino, čeprav ga na Gorenjskem ne »zraste« veliko. Na Gorenjskem smo leta 1930 popili v gostilnah 2,453.345 litrov vina, dva milijona 149.362 litrov piva, 190.103 litrov žganja, 188.678 litrov drugih žganih pijač in 4366 litrov jabolč-nika. Od brezalkoholnih pijač smo popili največ mineralne vode — 675.iSJ litrov in neprimerno manj sadnih sokov 55.638 litrov. Količina alkoholnih pijač na glavo prebivalca zadnja leta močno narašča. To pa še ni dokaz, da postaja pijančevanje množično. Zlasti zanimivo je opozoriti, da pivo dohaja potroJnjo vina. Ce bo naraščanje zadržalo sedanje značilnosti, bomo v naslednjih letih namesto vzdevka »vinski bratje« dobili vzdevek »pivski bratje«. Zdravko Tomažej Twist dobiva vedno več pristašev v zahodnoevropskih državah. Iznajdljivi krojači in brivci so takoj izumili najprikladnejšo obleko in frizuro za ta ples Vtisi s poti po Zahodni Nemčiji (Nadaljevanje s 2. strani) celo Mercedesova SREBRNA STRELA. Tudi lokomotive so tu, mlini na veter; v posebnem oddelku ti osebje pokaže umetno strelo. V drugem oddelku je prikazano, kako se je človek polastil morja in zračnega prostora. Največji kurjuziteti sta nedvomno dve pravi podmornici in pa letala — eden izmed predvojnih Junkensov in pa znani raketni lovec Messenschmidt Me-262. Zanimiv je tudi oddelek, kjer so razstavljeni optični instrumenti, stare ure, moderni tekstilni stroji. Se posebej pa preseneča kemični oddelek. Razen številnih zanimivosti je razstavljen tudi model atomske kope. Muzej je čudovito sodoben. Razstavljeni so zadnji dosežki svetovne tehnike. tvvist in nemška mladina Na večer sem s prijatelji Jo-žetom, Ladom in Janezom zašel v enega izmed obrobnih munehenskih nočnih lokalov. Vse je bilo videti dokaj klavrno. Ko smo vsopili, so ob mizah sedela dekleta, ki si jih lahko poželiš za nekaj mark. Zelo mlada in zelo simpatična dekleta. Tisti večer smo presedeli v kotu zadimljene plesne dvorane in pili bavarsko pivo po dve marki. Na steni je reflektor diletanisko spreminjal barve in zlata nem. mladina se je veselila ob zvokih japonskega orkestra. Orkester je igral ameriške popevke. Mladi — dekleta v puloverjih in zelo ozkih hlačah in fantje v zelo ozkih hlačah in puloverjih — so plesali »twist«. Ples je vedno isti... isti gibi, isti zbledeli nasmehi .. . Novi ples je zajel zahod. Dim in ameriške popevke ... »Večeri so vedno isti — nič se ne zgodi, nič velikega... Vedno istj obrazi so tu«, mi je pripovedoval nemški študent. Eden izmed glasbenikov je zapel japonsko popevko. Mladi pa niso zadovoljni... zahtevajo ameriške popevke ... ameriške popevke ... ameriške dolarje . . . ameriške avtomobile ... ameriške atomske bombe... vlak na zahod Spet sedim v vlaku. Pelje na zahod. Moj sopotnik je stara gespa; z Bavarskega je. »Od kod prihajate?« »Z Dunaja.« »O, Dunaj«, stari gospe so za žarele oči. Ne vem zakaj, toda pomislil eem, da je stara gospa, ki je nosila najmodernejši kostim, že pozabila tisti Miinchen, kjer je nekdanji kaplar nemške cesarske vojske Adolf Hitler leta 1919 osnoval svojo fašistično stranko NSDAP in kjer je obsedel v ječi 1923. leta ter tam napisal prvi dol knjige Mein Kampf. Toda gospa^tega ni pozabila. Samo nasmehnila se je in potem nisva več govorila o tem. Preden pa je izstopila na eni izmed obrobnih postaj, mi je še utegnila lakonič-no reči, da ji je en sin padel na Poljskem., drugi pa v Rusiji. O možu ničesar ne ve... — Jure Kobal Razvoj letalstva v zadnjih letih : nam je znana piv peruti. Človek je zgodaj začel mislil Filmski portret režiserja Ingmarja Bergmana USTVARJALEC 8 hudičevim očesom »Mene prvlačijo vse ženske - stare, mlade, velike, majhne, debele, dela. V prvem 60 tri ljubezni, še suhe, težke, lahke, grde, očarljive, odvratne, žive in mrtve. Prav tako nevezane z zakonskimi vezmi - imam rad krave, mačke, psice, kobile, kokoši, goske, puranke, samice Poletne igre (1950): neponovljive, nilskih konj, opic, postrvi in miši. Samice, ki jih najbolj spoštujem, Poletje z Moniko (1952); svobodna pa so samice divjih zveri In nevarnih plazilcev, želel bi eno ali dve iz- ljubezen, kratka kot nordijsko po- med njih ubiti ali biti od njih ubit. Svet žena je moj svet. V njem se letje, in Sanje žena (1955): po krat- mogoče ne gibljem okretno, toda noben moški se ne more pohvaliti, ki avanturi, povratek v vsakdanje vsaj ne iskreno, da se v njem popolnoma znajde,« življenje. Od petih filmov Begma- novega »zakonskega vrtiljaka« pa To so besede Ingmarja Bergma- izraza svojemu osvežujočemu drz- w ^ trije drame - Žeja (1949), K : na, ki ni le eden najpomembnejših nemu talentu. ^ {W) m im ^ sodobnih filmskih ustvarjalcev, am- Njegovo prvo delo v študijih je ^m ^ je pak skoro gotovo tudi najboljši po- bilo predelovanje slabših scenari- giednjega $m -K v komedi- znavalec ženske duševnosti med jev, dokler ni 1944 napisal scenari- t iB re6 & nadednja filma kome- vsemi filmskimi režiserji. Ta nje- ja »Mučenje«, ki ga je nato zrežiral ^ _ to ^ ^ ta M Min gova odlika daje eno značilnih po- Alf Sjdberg. O tem scenariju pravi ^ Pouk 0 (1954) ^ tez vrsti njegovih del - obravnava- Dvmltag, da odkriva »pisca, ki gle- Nasme!l ^ ^ {m g^j nje odnosov med spoloma, pri če- da na svet skozi oči mladoletnega mu je p^^ v Cannesu mer je Bergman na strani »šibkega upornika, ki ostro kritizira svoje m odtlej skoraj nedeljeno priznanje za katerega predvsem v starše, žali svojega učitelja, ima ^m m v -ulu in Ikaru, ki sta odletela iz suženjstva na Kreti letalstvo v Sovjetski zvezi, Veliki | se dvignil v zrak in poletel. V srednjem veku so v Britaniji, Franciji in Zah. Nemčiji jui deželah poskušali poleteti od zemlje, Znanstveno je začel ta problem proučevali leonardo da Vinci izjavil, da ZDA ne smejo dopustiti, . stoletju. Rezultati njegovih proučevanj pa so ostali neznani, V 19. stoletju je Cayley skonstruiral da bi izgubile vodilno mesto v vrste jadralno letalo, ki je nekaj sekund viselo v zraku, Največ zaslug za rešitev problema letenja zraku. 1 sta si pridobila brata Lilienthal. V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja se je tehnikom posrečilo izdelati dovolj lahke bencinske motorje, ki so lahko služili v letečem stroju kot izvor pogonske sile. DOMIŠLJIJA IN MEJE Amerikanci držijo prvenstvo v hitrosti. Pred kratkim so 6 j Francija prva v zrakoplovstvu. Pa cije. Po prvi svetovni vojni je le- v letalu ni bil več kos, Za hitrost svojim letalom X-15 dosegli nov j vendar sta bila brata Wright prva, talstvo kmalu postalo važno pro- nad 870 km je bencinski motor pre- svetovni rekord: hitrost 6500 kilo- i ki sta docela rešila problem lete- metao sredstvo, V Franciji, kmalu slab kot vir pogonske sile, Za nad- metrov na uro! Pri napolnjenem! nja, Leta 1903 sta z letalom lastne nato pa v Nemčiji, Angliji ta ZDA, zvočne hitrosti so potrebni motorji rezervoarju lahko letalo samos 'mstrukcije napravila nekaj pole- so začeli graditi velike tovarne le- nad 12.000 KS, bencinski motor pa no len' samo 7 do 12 minut, To pomeni, da letala, ki bi bilo v stanju, da za pol ure preleti Atlantski I ocean, še vedno nimamo. Polete s j takšno hitrostjo povzročajo veliko \ težav. Sedanji material, iz katere-ga izdelujejo letala za takšne hi-trati, ni več primeren, ker se pre- ] več ogreva. Pri tej hitrosti se po-1 vrana letal neverjetno segreje in j aluminijeve zlitine izgube tiste > lastnosti, zaradi katerih sd postale j primerne v letalstvu. Tudi problem ohlajevanja postaja vedno težji in zamotanejši, Iznajti bo treba nove j materiale, ki bodo proti toploti odporni. Ameriški piloti so nedosegljivi tudi v višinah, Na poskusnih poletih so se njihova letala že dvignila j v višino 80 kilometrov od zemlje. Pri vrnitvi v gostejše sloje atmo- j sfere pa so se krila letal tako! ogrela, da so bila podobna rdeče j razbeljenemu železu. Druga svetovna sila v zraku je Sovjetska zveza, Strokovnjaki me- ^ nijo, da imajo Rusi prvenstvo v 0 helikopterjih ta potniškem letal- Najvišja zgradba na svetu newyor-je opravil Wilburg prvi diščih so uredili posebna potniška konjskih sil. Zato so ga začeli za- stvu. Sovjetska zveza ima več voj- ški nebotičnik Empire State Buil polet v Evropi, kateremu so sledili letališča ta vzpostavili med veliki- menjavati razni tipi motorjev na nih in civilnih helikopterjev, kot &*S je prodan. Nebotičnik, ki že šveask Filmindustri. Ta ga je prv. dr-: z vedno daljšim trajanjem, mi mesti stalne prometne zračne reaktivni pogon, Reaktivni motorji katerikola država na svetu. Razen 30 let slovi kot najvišja stavba na povabil k sodelovanju pri filmu v .:ehi omogočili napredek le- proge. Letala so postala prometna pa bodo najbrž prav kmalu odsto- tega imajo večja potniška letala weto. so prodali za 65 milijonov ^ ^ je D;i Bergman še visok t?, ke tehnike zlasti na področju sredstva za prevoz potnikov in bla- pili mesto raketnim motorjem, zla- kot druge letalske velesile, Sovjet- dolarjev, zgradili pa so ga za 40 ^ fad® »jezen mladenič« (v k;uk:h strojev. ga. Človek je hotel z letalom pole- sti za hitrosti nad 2000 km na uro, ska letalska industrija je nastala ■ milijonoT dolarjev ^ \0 »jezni mladeniči« še niso UEV* litiilLiJ. vmvi t6ti ™ hitfeie' đje in ™ LetaWvo Je v ^ letih d0" bra tradicii€ v zadnjih nekaj letih. Nebotičnik ima 102 nadstropja. V bili moda) ognjevitih črnih oči, ki 7mmi wi nii ctm v'sje' kta 1927 je mm MK m M*&a mV0i' °Ve Ve" hm m™ ,ega ie težk() MF0" ima »oslorae prostore je režiral v stoekholrodem študent- »POLETJE Z MONIKO« je naslov VuiuruLM LtiALslvo Charles Lindbergh preletel Atlant- liki državi ZDA ta Sovjetska zve- vedati izid tekmova'ne tekme v 9011 fvrdk, pri katerih je zaposleno skem ta drugih majhnih gledali- filma, ki ga je Bergman posnel v prvi sve.ovT.1 vcjm je letalstvo ski ocean. Zračni promet je zavzel za držita ključe letalske premoči, zraku, - Z. T, 16 tisoč BradD;kov šrih ta iskal zrelega umetniškega Parizu, To je zgodba dveh dorašča- jočih, ki skušata živeti v svobodi ljubezni na nekem otoku, Igralka Harrieit Anderssoo pri tej ljubezni na veliko odkriva svoje čare: erotične in telesne svojih komedijah rad pokaže, da je razmerje mnogokrat močnejši od »močnega spola«, medtem ko to rad pokaže ne v ravno najbolj spoštljivi luči. Druga njegbva značilna poteza je obravnavanje preteklosti, ne izgubljene, ampak srečno preživete preteklosti, po kateri njegove osebe hrepenijo. T" lmeri,ka letalo Bceinj B-47 je namenjeno za nosilca raket; naša slika prikazuje letalo, ki nosi takšno laketo. Rakete lahko izstreli v horizontalnem in v navpičnem letu tov, ki so trajali 12 do 59 sekund, tal. V evropskih in ameriških sre- ima le redkokdaj več kot Leta '*" UPORNIK je »strastno živ, izredno občutljiv, zelo razdražljiv človek, ki je včasih kar neusmiljen pri zasledovanju svojega cilja, nezaupljiv, trmast, muhast, nepredvidljiv« - opisuje Bergmana njegov dolgoletni sodelavec ta prijatelj C. A, Dvmling, direktor Zanimiv, toda popolnoma v skladu z Bergmanovo filozofijo, je zaključek tega cikla (seveda je o zaključku še prezgodaj dokončno govoriti, toda morda ne zgrešeno), ki ga predstavljata dve deli. Slovite Švedski reiser tajmar Btrgfltt Divje jagode (1957) so podoba člo- je s svojimi filmi ovrgel pojmova-veka na pragu smrti, ki spoznava, nja, da je filmska izpovedanost v da je večnost (zanj) v preteklosti, v krizi vsestransko napredovalo. Le- po letu 1930 velikanski razmah. - Razvoj je zajel predvsem vojno le- tla so uporabljali najprej za iz- Letal ne uporabljajo več izključno talstvo. V malem zaostanku pa mu v ništvo sovražnih položajev, po- za promet in v vojaške namene, dedi potniško letalstvo. Podatki r • obi*- pač pa za raziskovanja, zatiranje povedo, da se je vloga letalstva v — kužnih bolezni in reševanje. mednarodnem prometu povečala, V letala na raketni pogon peljali na ameriških zračnih poteh '~m>dlJmUmiSuiM 7ahtm 1)0 v*i' hitrtKti' dalj- P°toiltw' ~ Predsednik »J šem trajanju leta in poletu v ameriškekga letalskega združenja večji višini so tako narasle, da jim Tipton je ob povečanju izdatkov za Hidrocentrala na sveto V VValliserških Alpah v švicarskem kantonu VVallis so kratkim spustili v Gran-de Dixence v pogon najvišjo elektrarno na svetu, Elektrarno so zgradili v višini 2,200 metrov, % SMRT IN ŽIVLJENJE Skupina sovjetskih znanstvenikov s profesorjem Vladimirom Negovskim je odkrila posebno metodo oživljanja mrtvih, pri katerih še ni nastopila biološka smrt. Po podatkih, ki so |h sporočili ca zborovanju sovjetskih zdravnikov v Moskvi, kjer so govorih' o tem zanimivem odkritju moderne medicinske znanosti, so sovjetski zdravniki do sedaj oživeli 236 mrtvih, pri katerih je nastopila klinična smrt, odnosi med ljudmi Vzbodnonemška elektrarna pri Kohenv.ariu, ki jo bodo zgotovili do 1963, leta. Vodo iz reke Sade bodo v notnih urah črpali v umetno jezero, V kritičnih urah jo bodo spustili po ceveh do turbin sod urejene nevidne me- V omarah, po predalih, na je, ki jih bosta oba spo- policah... štovala. Poglejmo na pri- Ce je v omari moževo mer kopalnico. Ce zakon- perilo pomešano z ženica ne bosta upoštevala nim, je nepotrebna jeza iti ob poroki ekla- la za skupno življenje, navad drug drugega, se zaradi zmešnjave, ki jo den ta nežen par prav tako dovolj možno- bo pogosto dogajalo, da bo povzročil mož, ko bo je zelo dobro. Csta- sti, da ostaneta dobra pri- jo bosta potrebovala v v hitrici iskal robček. Ce ti tak par vse življenje, jatelja in zakonca. istem času, da bo eden bo žena gospodarila po je še bolje, a tudi ne- On bi šel rad na nogo- porabil preveč tople vo- njegovem »carstvu«, bc primerno težje. V prvih metao tekmo, ona pa v de itd. Hočeš, nočeš - tre- prav gotovo prišlo dc dneh ljubezni je prav lah- kino, Kaj je pri tem na- ba je upoštevati določena živčnega razgovora: »Kdr ko iti mimo mimo drob- robe, če gresta za dve nenapisana pravila. je pospravljal po moj: nih navzkrižij, ki jih pri- uri vsak na svojo stran? Posebno veliko nevar- mizi? Ničesar ne naj-naša življenje v dvoje, Seveda pa mora biti med nosti je v dnevni sobi. dem!« - »To je tudi ne-Tedaj se zakonci ne spra- njima trdna osnova med- Naj bo ta zelo topla ali mogoče, v. takile zmešnja-šujejo, kaj je moje in vi!« - »Ze mogoče, toda kaj tvoje. Pozneje se BT I | t jaz se v njej dobro znaj' osebnosti spet pjstopoma ft Ok\J|£||| £■ $|(|f 1P dem!« pojavijo in shšajo vse llV'faltlM'L/ pil V 8^ pri tem ima mož prav. bolj uveljaviti svoje zah- Vsakdo ima pravico na teve. sebojnega zaupanja ta le zmerno ogrevana? Ze- mesto, ki je res samo Zakon je prostovoljno gotovost, da začasne ne- na, ki se hitro prehladi, njegovo in v njem gospo-jena zveza ne pa odvisnosti nihče ne bo ima svoje pravice, mož, dari kakor hoče. Zato mu ki se ne počuti dobro v pustite njegove stvari. To topli sobi, ima tudi svoje pravice, On rad posluša radijska poročila, ona sam.oglACeboeden66^,^^ popisane ' ne škatlice in Te dni bo v Skopju premiera dolgometražnega dokumentarnega filma o starih nubijskih kulturnih spomenikih, ki p je pod naslovom »Sfinga« posnel znani makedonski književnik Slavko Janevski, Mija Aleksič, naš najpopularnejši filmski komik, je zaigral tudi v filmu Puriše Djordjeviča »Poletje je krivo za vse«, v katerem mu sekundirala Olga Kadj in Milena Dravič. Pri »Bosna-filmu« pripravljajo široko zasnovano delo o Kozari In njenih junakih v naši revoluciji, zaradi česar se v Sarajevu že dalj časa mudi režiser Veljko Bulajič. vsem ta vsakomer - da bi ohranil celovitost svoje osebnosti in pravico, biti nesrečen«. Ta upornik se izpoveduje tudi v prvih Bergmano-vin filmih, Kriza (1945), Dežuje na najino ljubezen (1346), Ladja za Indijo (1947), Glasba v temi (1947) in Pristaniško mesto (1948) so dela mladega Berpana o sebi enakih mladih ljudeh, ki v borbi za svoj prostor pod 6oncem izgubljajo pogum, ki pa vendar najdejo izhod iz svojega malodušja. ZAKONSKI VRTILJAK John Ford bo kmalu začel snemati svoj novi vestem »Mož, Id je ustrelil Liberty Valance« in si je zanj tudi že izbral glavne igralce, ki bodo James Stevvart, John Wayne, Vera Mlles, Lee Marvin, Edmund O'Brien in John Qualen. Svojevrstna ameriška igralka Shirley Mac Laine bo skupaj z Robertom Mltchumom nastopila v filmu »Dva na gugalnlci«, k} p bo zrežiral Robert Wise, sorežiser uspele »West Side Story«, John Sturges režira za družbo Paramount na Japonskem film »Dekle Tamiko«, v katerem igrajo Lamence Harvey, Francis Nuyen, Martha Hyer in Gary Merrill. Francoska filmska kritika je ugodno sprejela novi film Michela Boisronda, zabavni omnibus »Slavne ljubezni«, v katerem so zaigrali Jean-Paul Belmondo in Dany Robio, P.Vaneck is Simone Signoret, Marie Laforet, Pierre Dux, Brigitte Bardot in Alajn Delon, tolikanj bolj, ker imate tudi vi svoje »carstvo«. V enem izmed predalov dogovor o suženjstvu. Vsi- slabo izkoristil liti možu ali ženi svoje Vsakdo čuti potrebo, da predsodke, prijatelje, svo- ima v stanovanju kotiček, ja zadovoljstva zares ni ki je samo njegov, Zakaj? prav. Toda dovoljeno je Da bere, piše, popravlja prepričevati, pripeljati ne- razne drobnarije. Brez kega do tega, da se na- potrebe je govoriti, da je vduši za stvari, ki ga do to mogoče delati kjerkoli, ^ ^U6 ™ vice, Vztrajno vse to hra- sedaj niso navduševale, brez posebnega miru, ' nite ta ne prenesete na Čeprav to ne uspe, ima Da bi življenje v dvoje Povsod se uveljavijo sveta, da bi vse dcupa, ta dva, ki sta se odloči- uspelo, morajo biti pov meje: vidne in nevidne, vrgli v peč. popustil drugemu, bo tudi drag rad to storil, ko bo to potrebno. spominih nanjo in da je modrost poslednjega trenutka in skrivnost sreče v izbiri trenutka, ki se ga bo V2eji (1949) pa je Bergman že M " Mm in mrt pokazal svoj drugi obraz ali 6(3 nerazdružljiva - prag smrti je bolje - tu se je že odrazila oben«m W m * sprememba k dozorelosti ta ustalje- ^ P°teza "*W Bagnantvega nosti, ki jo je v tem ćasu doživel m Na ^ Mienia kot človek ta umetnik. Liki njego- « ^ **>te P*^' vega drugega cikla so dvojice, po- ^t ročene ta neporočene, ki so svojo ostalih Bergmanovih filmskih srečno preteklost že preživele, jo ^ naj omenimo še filme, ki so na-skušajo povrniti, a spoznajo, da te ^ , zadnjem obdobju. To so poti ni, ta se zavedajo, da je kljub ^ ^ ^ 1^ erednje-temu samota v dvoje vseeno boljša veška freska Mčin studenec od samotnega monologa, {m] j, njdawi {fa ^m oči Ce si ta ciklus pobliže ogledamo, (1960L 2 Mu Tvvist postaja modni kritik v ples* nih dvoranah Vsi so vedeli, da je Gangu bra-min, človek najvišje kaste. Tudi obnašal se je tako. Moje ostale sluge, kadar sem šel mimo njih, so se mi priklanjale. Gangu me ni nikoli pozdravljal tako. Verjetno je pričakoval, da se mu poklonim. Posod, iz katerih so jedli drugi, se nikoli ni dotaknil. Nisem bil dovolj pogumen, da bi ga poprosil, da me hladi s pahljačo.. Kadar nikogar ni bilo v bližini in sem se kopal v znoju, je vzel pahljačo in me hladil in se držal pri tem tako.kakor bi mi izkazoval veliko milost. Nagel je bil in nikoli ni prenesel ugovorov. Malo prijateljev je imel in sram ga je bilo sedeti s konjarjem ali sobarjem. Nikoli ga nisem videl, da bi z nekom prisrčno razgovarjal. Nikoli ni hodil na sejme niti na veselice, ni užival hašiša, ki je tako priljubljen pri ljudeh njegove vrste. Nikoli ni molil boga, nikoli se ni kopal v sveti reki in tudi nepismen je bi!. Kljub temu pa je pričakoval, da ga bo okolica spoštovala kot bra-mina. Končno, zakaj ne? Če lahko zahtevajo drugi, da jih svet spoštuje Zaradi bogastva, ki so jim ga zapustili njihovi predniki, je imel Gangu prav, da je terjal, da ga spoštujejo zaradi njegove preteklosti. Nikoli se ne pogovarjam s slugami, kadar to ni neobhodno potrebno. Ukazal sem jim, da ne prihajajo v sobo, če jih ne pokličem. Razne majhne stvari si rad napravim sam: sam si prinesem čašo vode, obujem si čevlje, prižgem svetilko. To mi daje zaupanje. Sluge so se navadile na moje ravnanje in me le redko motijo. Če pa kdo kljub temu pride v soho, vem, da je prišel po posojilo ali pa daje prišel tožit svojega prijatelja. Nobena teh dveh stvari mi ne "■ga a. Plačam jih redno in visoko ter '.ako ne vidim vzrokov, zakaj bi plačo potrošili v petnajstih dneh. Obrc'tovanje pa imam za nekaj nizko*---tt Nekega jutra^ pa je prišel Gangu v sobo, čeprav ga nisem klical. Postal sem slabe volje in jezno sem ga povprašal česa želi. Na obrazu se mu je videlo, da želi neka' reči, toda besede mu na noben način niso hotele iz ust. Malo sem počakal in ga vnovič vprašal: »Za kaj gre! Zakaj ne rečeš? Veš. da bom zamudil jutranji sprehod.* Gangu je oklevaje odgovoril: »Oprostite, ne bom vas zadrževal. Prijel bom kasneje.* Vedel sem, da bi bilo to še slabše. Zdaj ko bi videl, da hitim, bi moral povedati, kar ima. Če Pa pride, kadar se mu zdi, bi me lahko gnjavil ure in ure. Ko hi me ujel sa-meZa> ko sedim in razmišljam^ bi mislil, da se dolgočasim. Zanesljivo bi bilo, da hi me potem moril in se pri tem ne zavedal, kako potrebujem takih tihih trenutkov. Želel sem se ga torej rešiti in sem 'dejal: »Če si prišel zaradi predujma, ga ne dobiš.* *Ne rabim predujma* je t'/.: I Gangu. »Nikoli vam nisem rekel zanj.* »Morda želiš nekoga obrekovati. Ves, da lega ne maram.* mm P r e m c a d OTRO »Ne, gospod,* je dejal Gangu. »Nimam vzroka, da bi koga obrekoval.* »Kaj potem hočeš od mene?* sem rekel nestrpno. Gangu se je naprezal, da bi odgovoril. Videl sem mu na obrazu, da je rabil za to vso svojo moč. Končno je rekel: »Želim, da me odpustite. Ne morem več delati pri vas.* Bilo je prvič, da je prišel nekdo k meni in zahteval nehaj takega. Čutil sem se užaljenega. Imel sem se za idealnega gospodarja in sluge so bili srečni, da so mi lahko služili. »Zakaj želiš oditi?* sem vprašal. »Vi ste čista dobrota, gospod,* je rekel Gangu. »Kdo bi želel oditi od vas, če ne bi imel res velikega razloga? Moj položaj pa je takšen, da nimam drugega izhoda. Ne želim, da bi ljudje zaradi mene kazali za vami s prstom.* Stvar je postala zanimiva. Pozabil sem na jutranji sprehod, sedel sem na stol in ga vprašal: »Zakaj govoriš z ugankami? Povej bolj razumljivo.* Gangu je spet okleval: »Pa gospod, vidite. .. tista ženska, ki so jo izgnali iz doma za vdove . .. tista Gomati Devi.. .* obstal je in ni končal stavka. Nestrpno vprašam: »V kakšni zvezi je to s tvojo službo?* »Z njo se nameravam poročiti,* je rekel Gangu. Zaprepaščen sem ga pogledal. Kako se je mogel ta staromodni bramin, ki se ga moderni način življenja še dotaknil ni, odločiti, da se poroči z žensko, ki je nihče, kdor da kaj nase, ne bi pustil v hišo. Gomati je izzvala celo burjo. Pred nekaj leti so jo sprejeli v dom za vdove. Uprava doma ji je dvakrat našla moža, ki pa ju je Gomati zapustila po nekaj tednih. Končno se je uprava doma odločila, da jo bo napodila. Potem je dobila sobo v vasi in Postala je nauvse privlačna za mlade ljudi, ki si želijo ljubezni. Ganvu me je razjezil s svo'o odločitvijo, hkrati pa mi ga je bilo tudi žal. K a. i ta norec ni znal najti neke druge ženske, sem si :e?.en govoril. Prepričan sem bil, da ne bo zdržala morda neka'' mesecev, pol leta. Tako pa ni kazalo. »Ali ne porv.š n'ene preteklosti?* sem ga vprašal. »To so vse skupaj laži, pospod,* ie rekel prepričano. »Ljudske govorice.* »Norost, ne boš m: vendar oporekal, da ie dnslei zapnstiid že tri moške. »K?i naj hi stori1" * ie rekel Gangu: »Ko Pa so jo ti Ijud'c prisilili, da je šla.* »Kako nfttmer* A?' verjam»":. da se bo nekdo oJloč>f. da poroči žensko, potroši neha' tisoč rupi j za svatbo in jo nato nažene. Gangu ie ne toliko pesnijikf odgovoril: »Ne morete priča.kov-ti od ženske, d* bo ostala ta.m, kier ni l-ubezni. Ženske ne morete o<">o'nti zgoli s hrano in 'tar.ovn'em. L'ftd-je, ki so se pobelili r njo, so mir lili, di ji hiaztfifio vel'ho m'lost Pri-c^ov.tli so n:eno priv^vnT*. P.—"n tega gospod ima napade, govori raz- lične neumnosti in izgublja zavest. Ljudje natolcujejo, da je čarovnica.* »In ti si želiš tako ženo,* sem vprašal. »Ali ne vidiš, kaj si vlačiš na glavo?* Gangu je odgovoril z mučeniškim glasom. »iTaj bog pomaga, se bom že znašel, samo poroči naj se z menoj. Torej ti si se končno odločil?* »Da, gospod,* je rekel. »Dobro,* sem rekel, »če je tako, sprejmem tvojo odpustitev.* Razumljivo je, da ne verujem v stare običaje in nesmiselne tradicije. Tokrat pa sem vseeno menil, da je nevarno držati v hiši človeka, ki se je odločil za zakon z žensko, ki je na tako sumljivem glasu. Lahko bi prišlo do neprijetnosti. Ko jemlje to žensko, sem mislil, je Gangu kakor lačen človek, ki mu je vseeno, če je kruh suh in brez okusa. ^Mislil sem, da je naj pametneje, če stojim ob strani. Minilo je pet mesecev. Gangu se je poročil s Gomati in živel v kolibi. Živel je od torbarje-nja. Kadarkoli sem ga srečal, sem se ustavil in ga povprašal, kako mu gre. Njegovo življenje me je zanimalo. Nestrpen sem bil, želel sem videti, kako se bo to končalo. Toda vedno sem se prepričal, da je srečen in zadovoljen. Njegov obraz je bil razjasnjen, kakor pri ljudeh, ki nimajo skrbi. Zaslužil je približno rupijo na dan. Čistega mu je ostalo približno 10 an. V teh desetih anah je morala biti neka čudna sila, ko je bil videti tako srečen. Ko sem ga srečal tisto dopoldne, je bil videti čisto zlomljen. Ko me je videl, je zajokal: »Oj, gopsod, Gomati me je zapustila.* Hlinil sem sočutje in dejal: »Povedal sem ti to že v začetku, pa me nisi poslušal. Ali je vzela stvari?* Gangu je tarnal: »Ne govorite tako gospod, niti svojih stvari ni vzela. Prepričala se je, da ni nekaj v redu na meni in odšla. Vem, nisem bil par zanjo. Bila je učena, jaz pa nepismen. Če bi ostala še nekaj časa, bi napravila človeka iz mene. Ne vem, kaj je pomenila drugim, toda zame je bila boginja. Prav gotovo sem nekaj storil in odločila se je, da gre.* Gangove besede so me razočarale. Pričakoval sem zgodbo o ženini nezvestobi. Tako bi mu potem izrekel svo.e sočustvovanje. A vse kaže, da ie bil ta norec še vedrio slep. Na pol rogajoče sem mu rekel: »Torej ti ni odnesla ničesar?* »Ne, niti toUko, kolikor je za nohtom črnega?* »In ljubila te je?* »Kaj vam rečem gospod! Dokler bom živel, je ne bom pozabil.* »Pa te je kljub temu zapustila.* »Nikoli je ne bom razumel.* »Ali si slišal reklo — NESTALNOST — TO JE ŽENSKA.* »Ne govorite tako, gospod. Nikoli bi ne mogel misliti o njej tako.* »Če ti je toliko do nie, jo poišči.* »Bomt gospod, ne bom obstal dokler je ne najdem.* Kmalu nato sem odpotoval v Nainital. Vrnil sem se po me-* secu dni. Komaj sem se pre* oblekel, ko je prišel Gangu z novorojenčkom v naročju. Sijal je od sreče. Rogajoče sem ga vprašal: »Si kaj izvedel o Gomati?* Mislil se *, da si jo šel iskat.* Gongu je odgovoril ves srečen: »Našel sem jo končno, gospod. V lakhnanski porodnišnici je bila. Rekla je neki prijateljici, da je tam. Komaj sem to zvedel, sem odšel v Lakhnan in jo pripeljal nazaj. Z njo sem dobil tudi otroka. Pokazal je otroka s ponosom športnika* ki kaže novo priborjeno trofejo. Presenetila me je njegova sramežljivost. Niti šest mesecev ni bil oženjen s Gomati, pa je kljub temu razkazoval otroka. Nato sem rekel: »Oho, dobil si dečka, verjetno je bil to razlog njenega bega. Si prepričan* da je otrok tvoj?* »Zakaj moj, gospod?* »Rodil se je v Lakhnan, ali ne?« »Da gospod, včeraj je praznoval mesec rojstva.* »Kako dolgo sta pa poročena?* j »Sedem mesecev.* »Torej se je otrok rodil šest mesecev po svadbi.* »Da,* je rekel Gangu mirno. »A ti ga imaš kljub temu za svojega?* »Da, gospod.* »Ali si normalen!* Nisem bil prepričan, če razume, kam merim, ali pa namerno ni hotel razumet:. »Tako težko ji je bilo, je nadaljeval Gangu v istem tonu.* Nekai tako težkega še nikoli ni doživela* Cele tri dni in tri noči jo je mučilo* Nisem ga hotel izpustiti, zate sem rekel. »To je prvič, da slišim, da se je otrok rodil po šestih masne:': zakona.* Iznenadilo ga je. Narahlo se ie nasmehnil in rekel: »To me nikoli ni mučilo. Gomati je morda zaradi tega odšla z doma. Rekel sem Kaj me pusti, če me, nima rada in teka o ne bom več dolgočasil. Toda če vie ima rada, ne sme dopustiti, c - hi naju otrok razdvojil. Ljubil ra bom kot svojega, končno, če človek vzame zasejano polje, se ne bo odrekel letine samo zato, ker je pol e nezao drug posejal.* Spet k - ' ' SUM nezeni moz se je sto Sneženi mož je stal na griču in je bil silno ošaben. Kako ne bi bil! Na glavi je imel počen lonec, nos mu je bil velik Kleč koren, oči 6ta mu bili dve kepici premoga, v ustih pa je imel zataknjeno pipo. Prevzetno je gledal z griča v dolino. In ko ja pricapljal k njemu lačen divji zajec, da bi mu odstopil košček korena, je sneženi mož ošabno zagodr-njal: »Poberi se od tod, nočem imeti uliovitežev <£ DOBER TEK Mama: Očka, ali vidiš, kako je naš Tonček bled in slaboten? Oče: Opazil sem, a tega ne razumem. Saj poje pol hleba kruha na dan. Mama: Tak je, kot da bi metal kruh v vodnjak. Tonček: Ne mečem ga v vodnjak, mečem ga našemu mačku. 9 ZNANSTVENA razlaga Janezek, razloži mi, kaj je to mrela! Mreža je velika množina lukenj, ki so med seboj povezane z vrvico. % Štiri noge Tone, koliko je star tvoj bratec? Eno leto. Moj kuža pa šele tri mesece pa teče veliko bolje kot tvoj bratec. Seveda, on ima pa štiri noge. ® LASTNOSTI vode Učitelj: Povej mi kakšno lastnost vode, Branko! Branko: Ce se z njo umivamo, postane črna. OCENA opravka z berači!« Zajček jo je odkuril, kaj pa bi drugega, če ga kdo tako grdo nažene. Iznenada pa je posijalo toplo »sonce in sneženi mož je postal mehak. Tudi njegovo sneženo srce se je omehčalo. Lonec se mu je povez- l. N. Tolstoj Delež zapuščine Neki oče je imel dva sina. Rekel jima je: »Umrl Som, razdelita si vse na pol.*. Ko je oče umrl, si sineva nista mogla razdeliti zapuščine brez spora. Sla sta k sosedu, da jima razsodi. Sosed ju je vprašal, kako jima je oče naročil, da si razdelita zapuščino. Rekla sta: »Naročil nama je, naj si razdeliva vse na pol.« Sosed je dejal: -Razparaj'.?. na pol vso obleko, razbijta na pol vso posodo in razrežita na pol vso živino.*. Brata sta poslušala in od vse zapuščine jima ni ničesar ostalo. Račun za jajčka V francoski vasici je stopil v gostilno turist in si za kosilo narGi-il jajčno jed. Ko mu je gostilničar izstavil račun, mu je skoraj zaprlo sapo: — Kaj so pri vas jajca tako draga? — Ne, monsieur, jajc je dovolj, le turisti so redki — je odgovoril gostilničar. nil globoko na čelo, nos se mu je povesil, oči so mu izpadle in v očesnih jamicah so se nabirale velike solze. Ze se je nagnil, nato 6e je še bolj nagnil in končno se je prevrnil. Spet je pricapljal lačen, divji zajec. Sneženi mož je debele solze pretakal in dejal: »Ljubi zajček, pomagaj mi! Pojdi k ledenemu vetru, da me reši!« Zajček pa je začel hrustati njegov nos in je takole govoril: »Ej, ti mila Jera! Takrat, ko si imel vsega na pretek, si bil ošaben, zdaj pa, ko te 6once jemlje, 6i postal ponižen. Sram te bodi!« »Saj me je,« je zajavkal sneženi mož in se razsul v lužo. Fantje se vedno zbirajo okoli ptičjih gnezd Poštni nabiralnik TAM ZUNAJ JE zima Prišel je mrzli, a veseli zimski čas. Otroci smo se ga zelo razve- ee'.ili. Zima nas je letos zgodaj obiskala. Pobelila je polja, bregove in gozdove. Odpravila sem se s sankami za gozd. Na sanke sva se naložili s prijateljico Anko. Smejali sva se, ker se je pred nama prevrnil Janez. Nesreči se ni dobro smejati! To sva spoznali na lastni koži, ko sva se vnovič spustili po bregu. Padli sva v sneg in obležali kot snežena moža. Kmalu je pri-teklo na kraj nesreče več otrok. Anka se je znašla in krivdo zvalila na zaledenelo progo. Pozabili smo na nesrečo in uživali v snegu do večera. Kadar pada sneg in zapiha mrzel veter, pritiskamo otroci obraze k oknu in veselo govorimo: »Tam zunaj je zima, oj, zimica pač!« Silvica Pezdirc TABORJENJE Zelo zgodaj sem se vključil v taborniško organizacijo. Z izpitom sem postal član taborniške skupine »Crni panter«. Proti poletju emo na sestankih začeli govoriti, kam bomo odšli na taborjenje. Odločili emo se za morje. Svoje šo'ore smo postavili v bližini obale. Napolnili smo slamarice in postavili šotore, nato pa smo se štirinajst dni neprestano kopali v morju. Ker nisem znal plavati, sem popil precej vode. Na koncu taborjenja smo bili vsi ožgani do sonca. Taborjenje mi bo estalo še dolgo v spominu. Janez Rž en O PETELINU IN PSU Živela sta revna starec in starka. Imela sta le petelina in psa. Pes ;e rekel petelinu: >Pojdiva v gozd! Gospodarja nama nimata dati ka) jesti, kaj jima bova še midva v napoto.* Tako sta odšla in oči so jima kazale pot. — Šasija in vzmeti so zelo dobre, toda oblika je zastarela in grda! Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima Medved in volk sta se sprla za kos mesa. »Jaz sem ga prvi zagledal!* zakri-či medved. »Jaz sem ga prvi zagledal! odvrne volk. »Pa si ga razdeliva na pol!* »Ne, ves kos je moj!* Od besed prideta k dejanjem — Začneta se ruvati. Trgata se in trgata, da se nazadnje utrudita in morata leči. In ko sta tako legla, sta kmalu tudi zaspala. Kos mesa je med tem ležal med njima na tleh. Našle so ga mravlje in začele laziti po njem. Tedaj pa je stopila iz gošče lisica, zgrabila meso in ga mirno požrla. Hodila sta ves dan. Ko se je znoči-lo> je bilo treba najti prenočišče. Poiskala sta veliko, votlo drevo. Petelin je sjrfotal na visoko vejo, pes pa je zlezel v duplo. Vso noč sta spala, zjutraj pa je petelin zakikirikal: »Kikiriki!* Slišala ga je lisica. Zahotelo se ji je petelinovega mesa. Prišla je pod drevo in začela hvaliti petelina: »Tako lepega ptiča še nisem videla, kar živim! Pridi k meni lepi petelinček. Bova šla k meni na gostijo.* »Sam ne morem iti, imam tovariša s seboj,* je rekel petelinček. »Kje pa je tvoj tovariš?* je vprašala lisica, ki je menila, da je na drevesu še en petelinček. »Tudi njega vabim na gostijo.* »Doli v duplu prenočuje,* ji je odgovoril petelin. Lisica je skočila v duplo, tam pa jo je pes zgrabil za smrček in jo raztrgal. mladi vede KOLO — Predhodnik današnjega kolesa je naprava, ki bi jo lahko Imenovali kar »tekalni stroj«. Imela je namreč dve kolesi in krmilo, podobno kot današnja kolesa, toda bila je brez pogonskega mehanizma. »Kolesar« je sedel na sedežu in poganjal napravo kar tako, da se je s konicami nog, ki so se dotikale tal, odrivr-1 naprej. Prvo tako napravo je 1813. leta izdelal gozdarski mojster Kari von Drais. 1851. leta je bilo Izdelano prvo kolo, ki je imelo nožni zaganjalnik. Pedala so bila pritrjena pri sami osi sprednjega kolesa. Sedež je bil nameščen nad prvim kolesom, ki je imel premer skoraj štirikrat večji, kot je bil premer zadnjega kolesa. Prvo kolo s takim pogonskim mehanizmom, kot jih imajo današnja kolesa, so izdelali 1865. leta. Seveda je bil ta mehanizem še sila preprost. lABAVNASTRAN - ŽABA* ^TRAN -ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN 'ftlillUiUiUUM ji'uiiiiUiiailliiJUiiiiiliiijiiii.» POROČNI DAN »No, le pojdi domov in ne skrbi, kaj delata očka in mamica!« H!ll(illllllllliHIIIIIIIII!ilifll!U^ BREZ BESED LONDONSKI OGLAS Neki londonski časopis je objavil naslednji oglas: »Oče treh sinov si želi hčerke. Kdo more dati dober nasvet?« Na oglas je dobil nad tisoč odgovorov. Iz Kanade je prišel odgovor, naj povpraša očeta kanadskih petork. Amerikance ma je svetoval, »naj nikar ne popusti«. Francoz pa se je velikodušno ponudil, »da lahko pomaga«. — Oprostite, z gripo sem ^^ei že v tujino! NATEČAJ ZA LJUBEZENSKO PISMO V Vichy so razpisali tekmovanje za najlepše ljubezensko pismo. — Prvo nagrado je prejel račun za dragocen krznen plašč s kratko pripombo: »Samo ob sebi umevno« — in podpis darovalca. r Naš pridni fantek in moja žena Markec, pospravi igrače!* Miren žametni glas moje soproge in njegove matere pretrga ozračje na dva dela. Ukaz je veljal mojemu potomcu. »Marko, kaj je rekla mami?* To je ona. Bomba! Kakor vsak človek, ima tudi ona svoje skrivnosti, ki jih skrbno skriva. Vendar je kljub temu javna skrivnost, da ima čez ion ha »Kolikokrat ti bom še morala reči, kaj?* Sama ne ve, kako nepedagoško sprašuje prvoimenova-nega v moji bodoči oporoki. Vsakemu samcu je jasno, da dveletni otrok ne more dojeti in celo predvideti vseh glasovnih konstrukcij. » Hmmmm pph!* V šoferskem jeziku bi se reklo, da je odvzela plin, in vedel sem, da bo menjala prestavo. Njene oči me rentgensko prebadajo. Čutim jetra, ledvice, želodec in srce mi poskakuje pri Adamovem 'a-holku. »Marko!!!* Da, to sem pa jaz. Ste občutili prehod iz mola r dur pri čemer je rahlo zahreščalo, kakor da bi se začele prve motnje. »Tvoj sin me sploh ne uboga in njegova reakcija je absolutno negativna.* Jasno, moj sin je že izredno samostojna osebnost, ki zna misliti s svojo glavo in se ne zmeni za neodgovorno kričanje kogarkoli. Molčim. Bolje je takle monolog kakor pa prepir, ki se konča z mojo prošnjo po odpuščanju v klečečem položaju. »Poslušaj, me misliš ignorirati?* Kje pa. Saj je že zaradi njene postave ne morem. »Hmmmpph! * Svoj snop glasovnih zvarkov usmeri v niže sedeče bitje. »Sinko, pokaži, da me imaš rajši kakor tvoj očka.* Zanimivo, kako hitro lahko nekateri menjajo svoje podreberne občutke. »Sinek, kaj nimaš nič rad svoje mamice?* Sramoval bi se, če bi se ujel na take besede ravno tega objekta. »Ljubček, hi poljubček?* To seveda ne velja meni in si tudi ne delam nobenih utvar. »Bi sladkorčtk ... ... bi čokolado?* Fant, si mislim, dobro se držiš, ta} niti ne treneš z ohni. , ... Zlatek . .. Mucek.. .* Nič. Razumete, absolutno n i č. Saj to je naravnost genialno in vredno največjih mož. In jaz, jaz sem njegov oče.. Pomislite, pred žensko Herku-lesovega obsega ni popustil v svoji močni volji, pred žensko, ki s svojo magično močjo paralizira celo moške, kakršen je njegov oče. Igrače pa, kakor vedno, pospravim jaz. Križanka št. 1 4 2 3 4 S 6 7-j 8 9 r 10 ii I- 12 13 n 16 17 Id ! Vodoravno: 1. naiepKa, «. simp pri džamiji; 9. plošč inska mera; 10. drama znamenitega norveškega dramatika Ibsena; 11. črna p.ica pevka; 12. Perzija; 14. egipčansko božanstvo; 15. vrsta dušikove soli; 17. snov, materija. Navpično: 1. žensko ime; 2. del železnice; 3. veznik; 4. topničar; 5. grški bog ljubezni; 6. veznik; 7.! oče; 11. slovenski celovečerni umetniški film; 12. otok v Jadranu, 13.' predor v zemlji; 14. nemški vele-tok; 15. naplačilo; 17. osebni zaimek. Križanka št. 4 2 3 A 5 6 S 9 □ 40 n O j 13 □ 14 4? □ 49| ?0 J 2 Vodoravno: 1. mesto zah. od Zagreba, 8. eno izmed treh gcseJ francoske revolucije, 9. prislov. 10 osebni zaimek, 11. šolska potreb ščina, 14. zelenica v puščavi, 18, okrajšan veznik. 18. najbolj razširjena spojina kisika in vodika, 20. stolp pri džamiji, 22. svarili, ustni ali pismeni kazni. Navpično: 1. del nekaterih športnih iger, 2. pokrajina v Aziji, 3. papiga, hazardna igra, 4. osipam, kopljem, 5. oblika pomožnega glagola, 6. konica, 7. okrajni del celine, 12. vulkanski otoki na Atlantskem oceanu, 13. edino, le, 15. pristanišče na Arabskem polotoku. 17. okrajšava za številna lesno industrijska podjetja, 19. sorodnik, 21. medmet. REŠITEV KRIŽANKE ST. 6 Vodoravno: 1. novinar, 8. apoteka, 9. kuka, 10. Ob, 11. salo, 14. lipa, 16. in, 18. jeza, 20. Kobari