Stav. 71. V Trstu« v Poned«l]efc> 12. marca 1917 Letnik YUU izhaja vsak dan, tcdi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. v- ■ L-..-. Sv. Fra:-:" - As:" št. 20, I. nad*tr. - Vsi . Netonkirana pisma «c nt sprejemajo in rakopisi se ne vračajo. :i -rednih fti G PL LaMft fconsorclj .. li>k t:-' — e ,Eur s:i'. vpis zadnige« I V i "vom v Trstu, ulica Sv. FraučiSka A»ižkega St. 2a Tel-.fca uredniitva in uprave štev. 11-57. N a r o J t ! u a znaša: Za celo leto.......K 24. — Zj pol leti .........■ za tri ...........................• »"T za nedeljsko Izdajo za celo ........... it pol irfa ........... . . . . • M® ~ h e Posamezne Številke .Edinosti1 se prodajajo po 6 vinarje*, zagrele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnlkov.....mm po TO vin "Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst . . . • ^ . . . K 20.— vsaka nadaljna vrsta.................,2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglasi sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina M reklamacije se poššilj.ijo upravi lista. Plačuje se izključno !e upravi .Edinosti* — Plača i:i toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. — Poštnohranllnični račun §fc. 841.053 AvstriRko uradno poroeilo. HI NAJ, II. (Kor.) Uradno se razglaša: II. marca 1917. Vzhodno in jugovzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. italijansko bojišče. — Živahno topo*, sko in letalsko delovanje se je nada; evalo tudi včeraj posebno v posa-fiieznih ojsekih primorske fronte. V preteki: roči so metali italijanski letalci bombe na Trsi, Milic. Izolo in Piran, t . me mik načelnika generalnega štaba: rl- Hofer. fml. mM uradno poročilo. PFROLIN. 11. (Kor.) Veliki glavni stan. II. marca 1917. Zapadno bojišče. — V pred-« Citjl u HJ^e nove fronte cb Ancri je pri--lo včeraj do živahnega topovskega boja in p; i lr!c:u do pehotnih spopadov, po katerih so s2 naši zadnji oddelki v smislu ukaza umaknili v glavno postojanko. Med A*ro in Oiso so bili po močnem ognju izvedeni napadi Francozov brezuspešni. V šair-?an;š so Francozi zvečer obnovHi sveje nrpade na naše postojanke na južnih i g!1 h višiae 1S5 in na obeh straneh U ampagne Etrine. Kljub zastavitvi moč-7.i5i !r r Hib znatni municiji so bi!i povsod zavrnjeni. Vzhodno bojišče. — V prostor-t: j « .iivje iih odsekih ie od časa do časa oživelo bolno delovanje. Macedoiiska fronta. — Položaj je neiz premen jen. BEROLIN. II. (Kor.) Veliki glavni stan, II. marca 1917. zvečer. Oh Ancri. med Avro in Oiso, v Šan;-panji »n na obeh straneh Moze ie bilo topovsko delo.anie živahno. — Na vzhodu nič posebnega. Prvi ^encialni TcvartirmojsterS pL Ludenaorff. Bfil^rsko ui* poročilo. SOFUA« 10. (Kor.) Bolgarski generalni šta*^ javlja: Maceaotiska fronta: Siabot-rr. e'Kuiie tooov na vsej fronti. V ozemlju Hi.olja in Moglenice streljanje s pu-minami in strojnicami V nižini Se-re>n patruljni boji. S strojnicami oborožena ar.»ješka stotnlia je poizkušala po to-po\5!.i pripravi napredovati proti Č?fliku iuž»io Sercsa, a »o je naš ogenj pregnal. V d.Mini Vardarja in ob Orfanskem zalivu letalsko delovanje. — Romunska fronta: Na v sej fremi med Galacem in Sulino obojestransko delovanje. Sestrelili smo eno sovražno letalo, ki je padlo, zavito v pteiiten, na levem bregu rokava Sv. Juriša severovzhodno Tu!ce?e na tla. ufšHo uradno poročilo. C\RIGRAD. 10. (Kor.) Iz glavnega stana ^e poroča: Fronta ob Tigrisu: Od \eeraj je postalo bojno delovanje na obeh stra-eh Tigrisa srditega značaja. Po petih raznih bataljonih na naše postojanke nr. južnem bregu Tigrisa izvedeni napadi so htli po našem ognju" odhiti s težkimi izgubami za sovražnika. Sovražnik je om! deloma v razdalii 800 m pred našo po ijajiko. deloma se je moral umakniti. Kavkaska fronta: lzvidne patrulje so razvijale na obeh straneh živahno delovat: — >,a drugih frontah nobenega važnega dogodka. Cc!i2ra! Arz v r.crri^sm vo!ikem g§2vr-ens stanu. 3LROLIN, 11. t Kor.) Uradno se poroča: Načelnik avstrijskega generalnega štaba. general Arz, je prispel ćanesh konferenci glede operacij v nemški veliki glavni sian. ____ Uspeh? nemških podvodnikov. ROTTERADM, 10. (Kor.) Po uradni •e i je bilo februarja potopljenih na J 4>> angleških ladij, ki so stražiie obali. P O r> L I S T E K. sodite,... I Roman. ftft Amerika—Avstrija. NE\VYORK, 7. (Kor.) Associated Press poroča iz \VashLngtona: Tu je bilo uradno naznanjeno, da pušča odgovor Avstro-Ogrske na zahtevo Amerike glede jasnega preciziranja staiišča napram podvod-niški vojni, izhod za nadalina pogajanja odprt. Odgovor zavlačuje korak, ki je postal po prelomu diplotrratičnih odnošajev z Nemčijo neizogiben. Čeprav v celoti dol^o poročilo opravičuje in braini neomejeno vojevanje, kakor je je pričela Nemčija, je sestavljeno vendar v prijateljskih izrazih. Na noto sledi odgovor. Ako ne dovede kako očitno dejanje do preloma, čemur se boste gotovo znaii obe stranki izogniti, potem Združene države najbrže trenotno nc bodo silile k odločitvi. Popolno uradno stališče napram avsiro-ogrskemu poročilu ne bo objavljeno poprej, dokler WiJson in Lansing ne preštudirata natančno uradnega besedila. Bolgarska in Amerika. SOFIJA, 11. (Kor.) Agence Tel. Bulgare kar najodločneje dementira razširjeno vest, da je poslala bolgarska vlada Uniji noto o neizogibnem prekinjenju ameriška- bolgarskih odnošajev. Amerika—Nemčija—ententa. AMSTERDAM, 10. (Kor.) Glasom izjav lorda Cecila namerava angleška vlada za slučaj, da se Amerika pridruži en-tenti. kar se smatra tu za gotovo dejstvo, skleniti za Ameriko skrajno ugodno trgov in siko zvezo z Združenimi državami. Anglija hoče s tem onemogočiti nemško trgovino z Ameriko in napraviti prosto pot zase. Sanse boJo le takrat sijajne, ako pr:de kmalu do miru; kajti prednost doma ie dežele pred domini ji vsled znatnih vojnih žrtev vedno bcilj pada in zajto bi bilo zanimanje za domačo deželo tem manie, čini daljša bi bila vojna. ROTTERDAM, 10. (Kor.) >Nieuve Courant« citira iz govorov lorda Nortli-cliffa sledeče: Ako T*ride do vofne med Ameriko in Nemčijo, bi bilo želeti, da prevzamejo .Amerikanci del vojne, n. pr. osvofboditev Belgije. »Nieuve Couraiita pripominja k temu: To je čudna North-cliffova izjava: ravno v svrho osvodobift-ve Belgije je Anglija napovedala Nemčiji vojno in sedaj naj po9krbe to Ameri-kanci VVASHINGTON, 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Mornariški oddelek bo naprosil liste, naj ničesar no poročajo o obo-roženju trgovinskih ladfj. Kabelske družbe so bile že naprošene. naj zadrže vse vesti o ladjah, ki plujejo po Atlantskem ali kakem drugem morju. Direktna brezžična zveza med Mehiko in Nemčijo. VVASHINGTON, 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Vlada je bida poluradno obveščena, da je Mehiko v direktni brezžični zvezi z Nemčijo. Odrejena je bila preiskava. (Prip. VVolfiovega urada: Naprava brezžične jjostaje v Mehiki bi bila samoobsebi umi j ivo temeljna pravica meli Lkanske vlade. Prpstavek Reaterjevega urada »Odrejena je bila preiskava« dokazuje nerazumljivo vmešavanje Združenih držav v notranje stvari po]x>Inoma samostojne Mehike). \VASHlNGTON, 10. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Vladni krogi v VVashkigtornu bi smatrali za resno nevarnost, aiko bi se vest o direktni brezžični zvezi med Mehiko in Nemčijo izkazaila kot resnična. Kajti potem bi z;unogli nemški podvodni-ki in plenilne ladje izvedeti po nemških agentih v Združenih državah natančne podrobnosti o odhodih ameriških ali drugih ladij.__ Grof Bcrnstorff v Kristijani}!. BEROLIN, 11. (Kor.) Glasom poročila lierliner Zeitung am Mittag« je prispel veleposlanik grof Bernstorft v Kristijani-jo in se ga pričakuje za nedeljo v KoJa-nja, odkoder bo nadaljeval v pondeljeik potovanje v Berolin. — To pa ne. Visokost bi se utrudil. Pa naj torej ponovno strme v nas, saj smo končno tem dobrim S... ceni tudi ilolžni nekoliko izpremenibe... drugače se preveč dolgočasijo. Veselilo bi me, da bi vozila s četvcrmiprego po S. Zakaj bi iiie ne občudovali? Kar vidim jih, kako bi drli na ulico. Ogkvska s četvero-uprego! \ se bi postajalo, hitelo k oknom, tak > viltravo, da bi z glavami razbijali stekla... ali bi se morala smejati... da to storim. Ali mi dovoliš, Henrik? — Zakaj ne? Saj vendar vem, da boš na zunaj najkorektnejša otmenost, wasi-raviso igrajo v tebi vsi najobjestnejši vra-žiči. — Kako me poznaš, dragec moj. — P tem pa popelješ kedaj tudi mene, srce noje.....tam zunaj na prostem. — Moram pač imeti še več vaje, odgo-vonKcrt je prevelika____Ali se hočete voziti vi z menoj, Lesiirs^.i? Turška zbornica. E«ver paša o položaju, i CARIGRAD, 10. (Kor.) Na današnji seji zbornico je poročal pri razpravi o proračunu vojnega ministrstva Enver paša o splošnem položaju, pri čemer je med drugim izjavil, da pričakujejo zavezniki čisto mimo ofenziv, ki jih nameravajo izvršiti spomladi sovražniki na kaki fronti. Zbornica mi gotovo oprosti, ako molčim isto-tako o nameravani akciji osrednjih vlasti. Obrainba morskih ožin in obale je zasi-gurana bolj kakor kedaj prej, posebno vsled poostritve porodniške vojne. Na srnajski fronti je poožaj tieizpremenjen. Na tnezopotamski rrmti smo se vsled vojaških odredb umaknili v smeri severno Tigrisa. Na perziiski fronti smo se iz istih vzrokov ujnakniii proti Kermandži. Položaj na kavkaski fro?iti se ni nič izpreme-nil. Podgeneralissimits je končal z besedami: Poini zaupanja vr bodočnost bomo po milosti Vsemogočnega izvojevali končno zmago. *_^_ Ruska duma. KOPENHAGEN, 10. (Kor.) Po poročUih ruskih časopisov je imela prva seja novega zasedanja dume čisto drugačno lice, kakor pa je poročala petrograjska brzojavna agentura. Govori poslancev so bili prežeti silnega ogorčenja. Vsi govorniki so konstatirali brezupni položaj na polju preskrbe živil in nesposobnost vlade, da bi rešila državo tega položaja, vendar pa je bila razven par izjem kritika zmerna. Po brezbarvnem pairijotičnem nagovoru predsednika dume frodzjanka je poljedelski minister Rittich 'podrobno opisoval žalostni položaj živilskega trga. Pooblaščenci vlade za nakup žita za armado stoje pred nepremagljivimi težkočami. Za enkrat je bodo sicer zamogli dobiti, do-čim ni nobene gotovosti za nadalje. Nato je prečital oktobrist Srdlovski izjavo progresivnega bloka, ki pravi, da je vlada nesposobna, da bi s. pridobila zaupanje dežele. Za njim ie govoril socijalist Cejdze. Napadal je progresivni blok, ki ni smatral za potrebna, da bi se razpravljalo o nemški mirovni ponudbi i:i rekel, da stremi sedanja vlada k prepadu, v katerega potegne tudi vas. PosJ. Puriškjje-vič je rekel mcu uiuguii, da .posta;.: Nemcem prijazna stranka v Rusiji vsak dan večja. Vlada je demoralizirana in poganja domovino v prepad. Načelnik progresi-stov je izjavil, da je položaj dežele katastrofalen. Prebivalst\'a se polašča vedno večja brezupnost._ Zarota prod Lloydu Georgeu. LONDON, 10. (Kor.) Danes je bila pro-gjašena razsodba proti štirim osebam, ki so biie obtožene, da so hotele umoriti ministrskega predsednika in ministra Hen-dersona. Gospa Weeldon je bila obsojena na 10 let zapora, Alfred Mason na 7 m Winnie Mason na 5 let. Harrict \Veeldon »je bil oproščen. Car v glavnem stanu. PETROGRAD, 10. (Kor.) Car Nikolaj je prispel v carski glavni stan, kjer je bil med drugimi pozdravljen od generala Aleksejeva, načelnika Velikega generalnega štaba, ki mu je izrazil car svoje veselje, ua ie okreval po težki bolezni in se posvetil zopet svoji nalogi. Nemčija do žetve preskrbljena. BEROLIN, 11. (Kor.) Wolffov urad po-'roea: Ameriška trgovinska zbornica v Berolin u je objavila v Weekly Reportu 3. marca obsežen članek, v katerem naglasa. da je Nemčija do žetve preskrbljena z živili. Opozarja se na to, da je znašala žetev pšenice in ječmena v Nemčiji I. 1916 okrog 14,550.000 ton proti 13,800.000 ton v prejšnjem letu. Avstrijsko odlikovanje za turškega prestolonaslednika. CARIGRAD, 10. (Kor.) Poslanik groi Pallavlekli je izročil prestolonasledniku veliki križec reda Sv. Štefana, ki mu vsled bolezni o priliki obiska nadvojvode Maksa ni mogel biti izročen. Državni dolg. — Zlomim si lahko tilnik, kakor se zli, — je dejal sam zase, potem pa je odgovoril glasno: — Najvdanejša hvala, gospa grofica, ni mi dosti na tem, da bi me vozil kdo. Brr____vljuden kot vedno! Prav sem storila, da sein darovala psa... pipa še pride. Oba gospoda sta se pcsmejaJa, — Zelo vesela si, srce moje. — Zelo----toda prosim te, ne pusti me same ves večer. Henrik, pridi k večerji in priti morete tudi vi, Lcsinski. — Ce Visokost dovoli---- — Povabljen ste najsvečaneje. — Najvdanejša hvala. Popevajoč je odšla v toaletno sobo. se dala preobleči, odpustila komoniico m se v svoji dragoceni beli čipkasti toaleti vle-gla na divan, stisnila glavo v blaziue in dejala: — To noč bi hotela umreti... moja sreča je na vrhuncu.... * < Dogodki mečejo svojo senco naprej. • • • Bdo je nekoliko pozneje. Kneževa ko-čija je zapeljala pred Solitudo. Knez je liitro skočil iz voza in od&e! najprej v svoje sobe. Potem je skozi glasbeno sobo prišel v grofičiu salon. Ker Sonje ni bilo tu, jo je šel iskat v budoar, toia tudi tam je ni bila Potihoma je odprl spalnlčna vrata in jih zaprl za seboj. — Tu leži, belo na belem, razpuščem lasje jo pokrivajo kot plašč. Poigral se je z lasnii in jih pobožal. — Potem pa jo je prebudrl s poljubom. — Henrik! — Henrik! Hitro se je dvignila in oči so se ji za-lesketale. — Srčece, ali se ne počutiš dobro? — Boli me glava.... težke lase prenašam tako še najlažje. Pobožal jo je po glavi in privil tesneje k sebi. — Oprosti, da sem te motil____toda... v eni uri moram.... odpotovati — Kam? Oči so se ji v strahu razširile. — Bodi mirna, ljubica* ne razburjaj se, obljubi mi.... moram k velikemu vojvodi, obolel je. — O moj Bog, umrl bo m izgubljena sva, Henrik, Henrik... — Le mirno, mirno, srce moje. Podvre- Koroški nemški državni poslanec dr. Oto Steimvender je dober poznavalec naših državnih financ. Od časa io časa objavlja v nemških časnikih daljše m krajše članke o vprašanjih, ki se tikajo naših finančnih razmer, ter poroča o ukrepih finančne uprave. V rTagespo-stia od 13. svečana 1917. objavlja ta poslanec kratko poročilo o stanju državnega dolga. To poročilo je tako značilno za sedanje stanje naših državnih financ ter za način, kako si dobiva država sredstva za vojno in kako jih uporablja, da se nam zdi umestno, ako ga tudi v našein časopisu objavimo. Pod naslovom: »Državni dolg : piše >dr. Steinvvender: »Po izkazu, katerega se je pred kratkim objavilo, znaša celokupni državni dolg z dnem 30. junija 1916. 36.027*8 milijonov kron, z obrestno potrebščino 130 1478 milijonov kron. Od državnega dolga odpade na čas pred vojno sveta 11.4/5'3 milijonov kron z obrestno potrebščino 450.S milijonov kron. Pripomniti je, Ja je pri starem dolgu po 11.475*3 milijonov kron prvikrat od-tegngen takozvani »ogrski blok«, to je oni del drža\ nega dolga, od katerega nosi obresti in amortizacijo ogrska državna polovica; ravnotako je pri obrestih ogrski prispevek ze odračunjen. Opomniti je dalje, da je polovica starega državnega dolga krita z vrednostjo državnih železnic in skoraj polovica obresti z dohodki državnih železnic. Svota vojnih dolgov — torej svota, ki se pokaže, ako se od celokupnega državnega dolga odtegne stari državni dolg — znaša s sklepom prvega polletja 1916. (do 30. junija 1916.) 24.552'5 milijonov kron in požre na obrestih 1027'26 milijonov kron. To je torej nov, med vojno nastal dolg. cd katerega odpade en del po okroglo 4V2 milijarde na priživninske prispevke, na obresti vojnih dolgov in na primanjkljaj v splošnem proračunu, ker se je ie še v saptemru 1916. odprlo nove dohodke. Srcer pa krijejo novi dohodki komaj prilično dve tretjrni obrestne potrebščine. Ostanek od novega vojnega državnega Jolga po okroglo 20 milijard predstavlja približno avstrijski delež vojnih stroškov prvih dveh let. Ako bi hoteli poznati natančno svoto, morali bi vedeti, koliko je dne 30. junija 1916. še ostalo cd vplačanih vojnih posojil in koliko je država na vojnih dobavah talerat dolgovala. Vojni držav«i dolg po 24.552'5 milijonov se razdeli tako-le: 1. na četvero vojnih posojil po 13.591*4 milj. kron. 2. na posojila pri- Avstro-ogrski banki ]>o 6.424*8 milijonov kron. 3. na predujme pri avstrijskem bančnem konzorciju 3.271'8 milijonov kron. 4. dolg pri nemškem konzorciju 1.264*5 milj. kron. Obtek pri teh prvih vrstah dolga je sledeči: Avstro-ogrslka banka da državi papirnat denar, ta papirnat denar se steka k posameznim osebam in podjetjem kot dobički m prihranki, ti zopet se stekajo v banke, banke pa dajejo državi predujme, te predujme in prihranke absorbira potem zopet država v obliki državnih posojil. Prejemki iz državnih posojil najdejo j>ot med ljudstvo in v banke, katere dajo državi zopet predujme in posojila. Med tern časom si izposodi država do novega državnega posojila pri avstro-ogrski banki potrebna sredstva. Na ta način proizvaja denar zopet denar, tako da se ta proces nikdar ne prekine, vendar s tean končnim uspehom, da je postala država dolinica za vse dobičke in prihranke. Nemškemu konzorciju podane državne zakladnice služijo v ta namen, da se nabavijo za uvoz iz inozemstva luiozems'sa denarna sredstva. Ne vemo sicer, kedaj se bo dobilo nove vire dohodkov za obrestuvanje in odplačila državnih vojnih dolgov; nc bo se pa smelo dolgo odlašati, ker vendar ne gre, da bi se precejšnji del obresti pokrival z novimi dolgovi. Tako poroča dr. Steimvender ua podlagi izkazov o državnem vojnem dolgu. Od 30. junija 1916. naprej se ie država zopet zadolžila ter se je državni dolg precej zvišal. Potreba po novih dohodkih je postala vsled tega tem inrineiša. Dr. B. ADro^ssadiske stvari, GOVEJE MESO. Jutri, v torek. 13. t. m., se bo prodajalo goveje meso proti izkaznici za živila, ki se preščij>ije v notranjem delu pod štev, 16. Na vsak odmerek izkaznice za živila se bo inoglo dobiti !/s kg mesa. ali vsega skupaj ne več kot 1 kg. Prodaja se prične ob 6 zjutraj. Cene: Prednji deli s priklado po K -TS0 kg, zadnji deli s priklado po K 6*40 kg. Dobivalo se bo to meso v naslednjih mesnicah: Bin, Rojan 9, Peilis. ul. Cecilia de Rvt-mayer 9, Trocca. ul. Cominerciale 3, Be-nedettich, ul. Poste 1. Gatznig, ul. S. Spi-ridione 7, Visintini, ul. Cavana 22. Vatto-vatz, ul. Giusrnelli 5. Slabile, ul. S. Mi-chele 5, Stanich, ul. S. Giusto 10, P< \teeo, ul. Beccherie 4/, Levi, 11I. Beccherie 6, Rocchelli, ul. Marije Terezije 51, Srno-netta, 11I. delle Legaia 4, Poiacco, ul. Tor-rente 30, Pinter. ul. Farneto 9, Lenar-duzzi. ul. Amalia 23, Mornšg, ul. deli' A-cquedotto 17, Godigna. ul. Oiulia, 27, Penso, ul. Giulia 7, Illicher, ul. Barriera vecchia »s, Loy, 11I. Barriera vecchia 43, Cossicli, ul. Ugo Foscolo 2, Saifaro, ul. Istituto 2«, Cooperative Operaie, ul. Set-tefontane, Benedettich, ul. Piccardi 28, Pouschč, ul. Rivo 34, Cau, ul. S. Marco 34, Rizzian, ul. deli' Istria 1, Gatznig, Skedenj 50. Goiina, Skedenj 138, Sitiigaglia, Barkovlje 41. či sc je moral operaciji in operacija je potekla dobro. Upa se, da okreva popolnoma. T oda poklicati me je dal k sebi---- za____vse____slučaje----težko mi je, nisem mu odpustil; kvečjemu da je v očigled smrti milejšega mišljenja in mi vrne mojo besedo. Boril se bom za najino svobodo in predvsem skušal doseči pogovor s princezinjo. Upam, pričakujem veliko od tega pogovora. — Princezinja____videl jo boš, njo, ki ti je določena za soprogo----brez zanimanja je ne boš gledal. Pasmeja! se k 11a glas. — Sonja, kaj mi je mar princezinja! Ali misliš, da more tisti, ki ima tebe, tudi le še en sam pogled imeti za kako drugo? Ti abotni, lepi, sladki otrok! _Žena je; morda jo bo mikalo, da bi te pridobila. — Ne, ne... poleg tega pa tudi ni žena, temveč sairiot mlado dekle. Tudi ona bo rešena ravno tako kot jaz, če se pretrga ta nadležna vez. fce pogum, ljubica moja, videla boš, da bova srečna. Saj se vrnem kmalu in gotovo z dobrimi novicami. — Ostani torej zdrava do jutri večer, drago Za otroka. Kakor znano, ie bila po inicijativi cesarice Zke uvedena veHko-po-tezna akcija »Za otroka«. Iz sredstev te akcije, ki .je dobila v kratkem času že znatno podporo, je nakupila vojno-pomožna pisarna ministrstva za notranje stvari za enkrat večje množine obuval, ki bodo razdeljena sedaj v vsej državi. Za Primorsko je bilo določenih približno 30 zabojev (2400 parov čevljev), ki jih boste razdelili •deželna komisija za varstvo ctrr-k i«n oskrbo mladine, oz. organizacija c krhnic Vojnr-h sirot. S-iednje imenovana organizacija je dobila dalje od akcije > Za široka - 20 zabojev švicarskega koiKlenzira-•nega mleka in 5 zabojev čokolade za re-fekcye učencem. Razpis natečaja. Ena izpraznjena pre-benda ustanove za plemenite gospe po-kneženc grofije Goriško - Gradiščanske se s tem razpisuje z opazko, (Ja imajo prosilke predložiti svoje prošnje v šestih tednih pri goriškem deželnem odboru (Dunaj VIII Schlesingerplatz št. 2 III.). V ta namen naj dokažejo: 1. da imajo najmanj 18 let, 2. da so uboge, 3. vrsto svojega plemenitaštva in ali spadajo med plemenite rodbine poknežene grofovine, 4. lepo vedenje, 5. stan in premoženje svojih staršev in zasluge Ie-teli za državo. 6. število sester, afci uživa že katera izmed njih ali prosilka sama kako pre-beiiUo ali drugačno podporo. Prošnje, ki so biie predložene deželnemu odboru na podlagi natečajev z dne 3. septembra 1916 št. 5418/16 in 21. novembra 1916 št. 0S42/16 veljajo tudi za pričujoči natečaj. dete, bodi vesela, vozi se, zabavaj se.... ali slišiš, moja Sonja? — Zbogom, dragi!____O te ure, ki me čakajo! S pomola mu je še mahala z roko v slovo. sedaj je pa nepremično sedela v naslanjaču. — Stal bo pred princezinjo----že leta je ni videl____kakšna je neki sedaj____ lepa____interesantna----? Ah kaj, ali je sploh kaka ženska, ki bi bila enaka meni?____Ne! Princezinja vendar ni žena, temveč samo mlado dekle. »Samo«____ da____mlado dekle ni dosti, je pa nekaj, kar naj se šele razvije v celoto____ *mi ravno v tein je neki nedolžni čar. »Mlado dekle«, to je nepopisan list----toda nepopisani listi so, kakor znano, beli in čisti. Skočila je pokoncu, kolena so se ji tresla. — Jaz sem pač najlepša žena, toda princezinja je mlado dekle in ima ono, kar sem jaz____že----zdavnaj.... izgubila. Glava >0 je bolela, da.se ji je hotela razpočiti, razburjene misli so se Ji ne- Stran 11. .EDINOST« štev. 71 V Trstu, dne 12. marca 1917. Variieietna predstava šentjakobske Čitalnice. Včerajšnja ponovitev prvega va-r;jete;ne^a progra na šentjakobske Čitalnice je uspeha res Jobro. tako da je bilo cbčirstvo lahko zadovoljno žnjo. Samo fjoseta bi bilo želeti boljšega; toda kaj hočemo: naše občinstvo je po raznih kinematografih in drugih nc dosti boljših stvareh razvajeno tako. da hoče vedno novega sporeda. Zato je bil poset nekoliko slabši. a vendar tolik, da sme Čitalnica tudi v tem pogledu računati z zadovoljivim uspehom svojih prihoinjih Prireditev. Začetek jc storjen, kar je naj-tež\% in prepričani smo. da stvar pojde ob ba - kot da čuješ vse znane operete. kj: se jih je kt-daj pelo, in ostalo C km % dresiranim i konji. In pra-Ja je to »delo doživelo, ne vemo \ zaporednih uprizoritev. Ubogi Be- Dežela razkošja — kakor v pravljici. Vse se smeje, raduje in zabava in de-settrsoči vzhičemh obiskovalcev odlaga svoj odhod od tedna do ta'na. In se le zabave! Naj svet ovne je dame« v najnovejših pariških kreacijah, sveže iz kopeli in pobarvane ko Indijanci na vo$mh opravkih — kolika paša za oči! In godba povsodi, naslada zu ušesa! Tu moreš čuti vse melodije cd »Curvanthe« do »DTeimaderl-liaus«. Ne bi verjel, koliko na pljučih krepkih gri čev leta tu neovirano okoli, ki bi lahko krasno trobili znak za naskok' Koliko, ki bi mogli lepo metati granaie. Za vse »potrebe« je krasno preskrbljeno. Moraš jesti in piti, igrati in staviti, uživati umetnost in ljubezen, srebati »Miihl-brunnen« ii delati kupčije, moreš jezdtii. se voziti navadno al: v »avtu«, hoditi ali sedeti, gledati, kako konji drve in včasih tudi san ^dirkati«. Ali moreš živeti v razmišljenju. ali pa se udajati lovu po zemski sreči in ograjo ti postavljata edino le — možnost želodca za sprejemanje in pač moč tvoje — 'denarnice. pa vij ko re vre ičanje! O Otilija o trudHi. da b ! igraJci so se hvale-izmozgaii iz stvari kai. toJa trud je bil zaman. — Lanes. v ponedeljek, se ponovi »Lepotica«. — Jutri. v torek. j-, čaoini večer gce. Loibner-jeve. ki se ponori Oskar Straussova opereta >Okoli ljubezni«. Gd. Loibnerjevi, 4ti ida med najboJjše člane dražbe, željno. da bi ji bil ta častni večer re^ časten. Zas'užila ga je. Mestna zastavljalnica. V torek, 13. t. m., se h ?jo d! 9*2 doip. do 1 pop. prodali dra-žbi oedragoceni predmeti. z Ijeni meseca marca leia 19l6.ua ruiiie e i šikc ser je 139 in sicer od Štev. 20.501 do št. 21.600. Izplačevanje odškodnin za oddane ko- \i'!j-!c premete. Ana^ratični urad v u!i- c Sanitii it 25.. 111. na>tr., vrata 58. bo da ics, 12 t. m., o t 3 pop. do 7 zvečer na-daikval izplačevanje že likvidiranih, ali doseJaj še nedvignjenih zneskov za ko-v .ia te predmete, oddane komisijam št. 1. 3, 4. 5, 6 in 7. Za komisijo št. 2 v ulici Marije Terezije se izplačujejo odškodnine samo še proti izročitvenim potrdilom št. I do 910. ludi ti ne poznajo vejnih težav. Pred neku j dnevi srno objavili ostre besede Vfktorja Silbererja o razkošnem živ-Ijenju na Sennneringu, danes naj pa r vzamemo po »RuiKfcschau«, kakoži-, vc irves-tni ljudje v izvestnih »kopali^: i in -zdraviliščih«. Omenjeni list piše: Brezkončna vojna postavlja prebivalcem požrtvovalne domovine krusr.ico vil t1 o višje. V . ndar je še v oblegani trd-nj.-vi Srednja Evropa« košček zemlje, r F" g PU s c;-ih vojn na i Živil drei r i katerem gosjjodarsko izjemno stanje, kiieno pod največjim delom prebival-. nima še nikake veljave — vaza v .a\ i težav s prehrano. V teh kopali-8 dl ' n -no in veselo živeti, kj.-r a bcJa ne moti »odličnega občinstva« iživanju i;i zabavah in kjer nobeno ko v1 ra>anje ne moti zdraviliščoega : eža. Večkrat v tednu čitamo v rub-po skrbni zdraviliški ko->iavL:d:e opise, kjer se življenje nnsiji ____________..... ________ . iri vr enje v teli kopališčih m zdraviliščih slika — nikakor ne pretirano — v naj-pe str j jih barvah. Kako veselje, če si tu — b(':i:k! Tu dobivaš vsega v najbolji Itlfc* ti in MibO0rtci kollkosti! Peciva ViC'i vrst br'z izkttzmic. Kavo s smetano zjutraj do pozno v noč, kuhanega h) ; c. a nie^a skozi sedem dni v tednu. ma- 'iti olia po -potrebi. Potrebnega ki r:ka; ucira. \sega, česar ti srce žeii, fek Icc | nnSa kar ugaja okusu in grlu. Celo piva iu tobaka ne zmanjkuje nikdar. 1 -esta :o r po njej, po možganih, ji nu ":. ; ale srce. Težkih Jcorakov je zoret fjdšla v spalnico in >e viegla na belo I - cT; •, nad katero se je boč'lo nebo iz blaga z risbo oblakov, a so ga mvsrii i ret:. Njihov: obrazki s_> se i::preme-r i v tola'a, nedolžna dekliška lica. Toda tu ni 111 vzdržati; šla je v toaletno bo n se vlegla na divan. -- Kadila bom, mcrJa me omami. Kadi'a jc e gareto za cigareto in končno res zaspala. Cez nekaj časa so sc odprla vrata in vst< !a je koinornka. — (jr:spa grofica, oprostite, gospoda, ki jc prišla, vprašuje, a!i sprejema gOi,pa grofica? — Kaj je? Ne morem niti misliti____ — Sedla je na divanu ir. se prijela za glavo-— Koliko pa je ura pravzaprav? Sem pač dolgo spala. — Pet je. Gospa grofica ste zelo bleda. — Omotična sem samo, kadila sem preveč, in se,'aj prihaja reakcija. Kdo pa je prišel? — Gospod dr. Roller z gospo. — Oh____sedaj naj bi ju sprejela____ tako trudna sem in niu oblečena nisem. Revizija zadrug v vojnem času in Zadružna Zveza v Celju. Strokovnjak na narodno-gospodar-skem. posebno tudi na zadružnem pol u, dr. Anton Božič, daja v »Zadrugi« slovanskim zadrugarjem sledeče nasvete in navodila: Pravosodno ministrstvo je že v odredbi od 11. avgusta 1914., naslovljeni na re-gisterska srdišča. izijavilo. da v teh izvanrednih vojnih časih revizije zadrug ne bodo mogle biti točne in pravočasne: ker je po ministrski odredbi od 24. jim'"a 1903. predpisano, da nx>ra;o regi^terska sodišča o zanuKkfh v revizijah zadrug poročati deželn m vladam m ministrstvu za notranje zadevre, se naj ta poročila opustijo za tako dolgo, dokler ne nastopijo redne razmere, ker revizijskim oblastim vsled izvanrednih razmer pri najboljši volji čestokrat ni mogoče, revizij pravo-časaio opraviti. Te dni je iz al sedanji pravosodni minister novo odredbo, s katero opozarja registerska sodišča ponovno na ono odredbo iz leta 1914. Razmere se namreč niso zbo+jšale. ampak še poostrile. Mnogo revizorjev je bilo poklicanih v vojno službovanje. kaT jiii je ostalo ali kar jih je o-proščenih, pa v teh izvanrednih časih dela ne morejo zmagovati. — Ne sme se torej misliti, da zadružne zveze kot revizijska mesta svojo dolžnost zanemarjajo. ampak ako poročila o opravi zapadlih revizij točno ne prihajajo, ni krivo temu revizijsko mesto (dotična zadružna zveza), ampak krive so teinu navadno vojne razmere. Odlok ministrstva velia tudi za našo Zadružno Zvezo v Celju. Zadružna Zveza v Celju je gledala posebno v zadnjih letih na to, da so se revizije točno, pravočasno, dobro in temeljito izvrševale. \ sled težkoč v prometnih zvezah, vsied oddaljenosti zadrug od sedeža Zadružne Zveze i'n vsled raznih drugih zaprek re-viz i vkljub najboljši volji čestokrat ni bilo mogoče redno izvršiti. Radi bi bili upregli željam zadrug m ukaizom revizijskega zakona, pa neugodne razmere so bile mnogokrat take, da so naše najboljše uamene preprečile. Revizija zadrug je ravno sedanjem času velikega pomena, jc celo večje važnosti kakor pred vojno. Vsled vpoklicev mnogih izkušenih vodij zadrug delajo sedaj v raznih zadrugah manj izkušene m zadružnega delovanja manj vajene o-sebe. Težkoče v sestavi letnih računov so sedaj večje kakor kedai poprej. Pri mnogih zadrugah vsled vojnih vpoklicev j ne morejo načelstva redno poslovati, od-g-erv o ni ost poslujočiJi zadružnih funkciio-narjev je ravno iz tega vzroka tem večja. Akoravno sjho si vsega tega v svesti, j vendar naj zadruge potrpijo. Kar se bo dalo storiti, bomo storili: pa naj se jemlje rzir na to, da tudi mi trpimo vsled vojnih razmer. Delo se pri Zadružni Zvezi ni zmanjšalo, ampak povečalo, uradnika sta pa na razpolago samo dva. Kazalo bi, da si zadruge pomagajo na ta način, da pismeno naznanijo Zadružni Zvezi svoje težnje pri sestavi bilaic, spit Ii pri poslovanju, ali pa da upošljejo zvieeke iz knjig v to svrho, «ia se jim izdela bilanca pri Za Iružni Zve^i. Le kjer je neobhodno ipoirebno, tam jiaj revizor osebro posreduje. Naše zadruge v vojnem času lepo na- predujejo. O tem pričajo mnoge nam že poslane bilancc za preteklo poslovno leto. Z medsebojnim složnim delom bomo premagali tudi težkoče, ki tu pa tam nastanejo. 2e danes pa se lahko trdi, da brxk> vse naš«e zaJruge vojni čas lepo prestale. Zadružništvo bo ob koncu vojne trdnejše, kakor je bilo pred vojno, in ko nastanejo zopet redne razmere, bo Zadružna Zveza skupno s svojimi članicami lahko vršila z o}jube jih sme vsakdo. Celo odrezani odrezki so veljavni. Kakor so za božič lobili na Švedskem en kilogram sladkorja e-e, ima tudi izkazu;ca za poljube posebne odrezke za sobotne večere. — Dovtip je bi*I prav dober, a mladina sedaj ^e začenja izgubljati veselje na njem, kajti Švedom preti velika nevarnost: popolna prepoved prodaje punča in drugih alkoholnih pijač. Aretacija nevarnega železniškega tatu. Budimpeštanska policija je 7. t. m. aretirala že dolgo časa tkanega železniškega tatu Dez derja Sclireiberja, ki je v zadnjem času v železniških vlakih, posebno med Budimpešto in Dunajem, izvršil veliko tatvin. V brzovlaku Dunaj—Budimpešta se je izdajal za ritmojstra in posebnega kurirja. Po svoji vnatijositi in vedenju se je zdel zeio sumljiv. Aretirali so ga :,n ipreiskali njegov kovčeg. V kovčegu so našli nič manje kot 14 denarnic in 2000 K gotovine. Izkazalo se je nadalje, da je svoje tatvine izvrševal s pomočjo tovariša, nekega Aleksandra Strasserja, ki pa je pobegnil. Aretiranec in njegov tovariš sta -običajno svojim sopotnikom dala kako uspavalno sredstvo in sta 'jih oropala potem. Schreiber je bil tovariš svoj čas svetovno znanega tatu Papaikoste, kateremu je pomagal Sclierber, da je pobegnil iz kaznilnice. Scherber je bil že 15 let v ječi. Veljal je za tatu, ki zna izvesti tatvino z neko posebno ženi-jalno-sijo. Pri sedanji aretaciji se je mitnoval baron Evgen Farkaš. Imel je celo pri sebi listine, s katerimi se je skušal legitimirati. Na neki železniški postaj' je bil skoraj prepričal načelnika s svojim gotovim nastopom. Tudi. v budimpeštan-skem policijskem uradu je skušal nadaljevati svojo ulogo, a ga je spoznal jj^ki detektiv, ki mu je dejal, ko je še dalje trdi, da je baron Farkaš: *Cuj, Schreiber, ne igraj komedije, saj te natančno poznam; na desni lehti imaš tetovirani dve znamenji, in sicer srce in sidro.« Ko je aretiranec moral aato pokazati roko, je imel res na lehti oni znamenji. Na ta način so ga razkrinkali. Pameten odlok. Okrajno glavarstvo v Ustju na Češkem je izdalo naslednji odlok, ki bi ga zelo priporočali v prsnemo tudi tržaškim oblastim: »V zadnjem času so se ponovno dogodili slučaJi, da so se trgovci s vsakdanjimi potrebščinami v občevanju z odjemalci, posebno iz mamj 'rr ivkih slojev, vedli osorno in sirovo. Tako ravnanje po pravici vzbtiia nejevoljo; dokazuje pa tudi obenem visoko stopnjo neumevafrrja težavnega položaja ubožnejšega . prebivalstva in nenavadno brezsrčnost. V biKloče se bo proti taknn trgovcem postopalo na podlagi cesarske naredbe, izdane 20. aprila 1854, brezobzirno z zapornimi kaznimi.« O te ženske! Iz Kufete na na Tirolskem se poroča: Na podlagi dejstva, da se v za .'njem času v kufsteinskem okraju večkrat dogajajo slučaji, da brezvestne ženske, brez vsakega patrijotičnega in moralnega čustva, ruskim vojnim ujetnikom pošiljajo težke zavoje žtvil, dočim pa mora po mestih domače prebivalstvo stradati zaradi pomanjkanja živil, objavlja kuisteinsko okrajno glavarstvo, da se takim osebam ne bo samo .prisojala najvišja dopustna kazen, temveč «se bodo tudi njihova imena objavljala v viseli občinah okraja v svarilo drugim. Zadnji znani slučaj je ta-Ie: Neka Ana Rass v Elhna-u pri Haserabergu je po euiem svojih otrok < idala na pošti v EUma-ii tri kilograme težak zavoj mesa in kruha, na-slo\ licn na ruskega vojnega ujetnika Petra Kazanoviča, ki je bil leta 1910. za-posijen pri njei. — Iz Merasia pa se poroča: Meranski uraini list objavlja: Marija Gatnper, rojena leta 1885., pristojna v Goflan, je bila zaradi intimnega občevanja z vojnimi ujetniki obsojena na 100 K glotoe. — »Topi. Schon. Anzeiger« poroča, da je višja varuštveaia oblast v Duhcovejn izdala odlok, ki je naperjen proti brezvestnim materam, ki odsotnost svojih i nož porabljajo v to, da ftubimku-jejo z dTugimi. Takim materam je treba predočiti nedostopnost in breovestnost njihovega ravnanja, otrokom fe treba postaviti varuha m, če je treba, tudi ukreniti ločitev matere od otrok. DA&OVL Prrstovoljnl darovi za vdovski sirotin-skl sklad c. kr. črnovojn. okraj ?. poveljstva št. 27. v Ljubljani. — ulasom poročila upi a nega odbora so došli ttmu sk'adu sledeči denarni prispevki. — IV. Izkaz: Kari Pollak, tovarnar, Ljubljana K 2000, Dr. Gilbert Fuchs, nadporočnik in Franc Gombać, nadporočnik po K ;>0, Tr-bovelcka premogokopna družba K 100, Žnpni urad Vič K 40 Dr. Josip Tičnr, nad-zd avnik K 20, Franc Kollmann, c- kr. dvorni dobavitelj K 1000, Dr. Ignac R tar, nailporočnik K 50. Župni urad Roče K 18*40, Zupni urad St. Viška g ra K 8fi*r>0, Oton •;;eydl, zobozdiavuik, Ljubljana K 5, Občinski urpd Za,orje ob Savi K 200, Rudolf Stmad, por čnik račun vo Jja K 10, han MerŠni«, Smerje in Župni ura 1 Pečine po K 20, Pisarniško os »bje c kr. črnovojn. okrajn. povel -tva št. 27. K 32, Moštvo obrežnega vartsvenega oddelka Brovini K 142*88, Dr. Silvester Morpurg po kovni zdravnik K 50, Al j i: Pauschin, trgovec, Ljubljana K 11-10, Pavel Seemann. trgovec, Lj bljana in mestna občina branj po K 100, Ferdinand uolak K 5. Franc Crobatfi in I. & A. Majdič po K 10, Ra mund Ma-renčič K 5, Ivan Savnik, Josip Logar in F. Dolenc po K 10 Kari Š vnik K 20, ir* Likozar K 10, Frane Berja K 20, Feliks Urbane in Ana Merk po K 1U, Iv-^n Potočnik K 5, Ivan Rakove K 20, Vinko Majd č K 100, Ivan Kummer K 2, Janko hn eimann K 4, Uršula Jekove K 1, Ma-r ja £ mi K 2. Mapja Kanduč K 1 F»an tiska Čenčič, Bartl Kušten in K. Windischer po h 2, Kristina Birk K 1, Mavricij Mayr K 2, Frančiška Hlebš K 5, Marija Jeglič K 2, U šula Anzelc K 1, janko Sajo ie K 10, Konrad Pučnik in Marjeta Če*en p.» K 2, Marija Geiger K 3, Matija Golo « K 1, Franc X. Sajo vi, K 2(>, Marija Mayer K , Tvrd-ka Merkur K 20, Zdiavko Krajne K 2, Anton Šlamb rger K 5, Lov: ene Reb >lj K 4, Cila Pogačnik in Antonija Goga a po K 1. Alojzija Šumi in ~ Frane Kutait p<> K 2, Adolf Rohrmann K 4, jesip Golob K 10, Antonija Hrovatin K 4. Knjfgotršivo lllyrij«i K 10, Ivanka Rabič K 2, Marija Ltk^zar K 10, Frančiška Schindler K 2, Mestna hranilnica K 100, Ciril Pire K 3, Dr. Edvard Ravnik K 20, Dr. Edvard Globočnik K Dr. Valentin Štempihar K 4, T. Pavšlar K 2, vsi iz Kranjske. DdaoaoocancamaaDDnaaDaaaaoaaaazja o a o v a I J. N TOK i f Trst, ulica Molin plecolo 19. s TRGOViNiš I g s papirjem in vsemi pisarni- g □ škimi pMre išcinani. a i Ha drobno. * tla debelo, s g Velika zaloga kanelijskega in koncep'- ^ d nega papirja, vseh vrst kuvert, velika a --- □ o O Q . tj I--1 J ■ ----- ---- ----------— n izbira pi-etnskega papirja v mapah in kasetah i. t d. i. t. d. □ Pivniki, črtanci, pere^niki, držala, pe- o □ resca, črnila in svinčniki vseh vrst, g pen ala i. t. d. i. t. d. g Trgovske knjig , in papir, črtala, ra- □ dirke, tintniki, g*>be, lepili, pečatni v< sek. a Vizitke, notezi, albumi, merita, bloki, g nahrbtniki, vseh vrst barvanega papi ja, a o o a g Velikanska zaloga vseh vrs c Laretnih □ papirčkov in stročnic, vojne pisai 1. t. Cooper. — Cena K 1.0U. 2. «TKi FOVtSTI UROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 6U vin. 3. »KAZAAJ«. Spisal L. N. Tolsloj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.6o. 4. »PRVA LJUliLZLN«. Spisal i.Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Uustuv Gregorin. — Cena i K. 5. »POLJUDk. Povest iz gorskega življe-nja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Posioveoii P. — Ceaa bu vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslevno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) —Cena &U vin. 7. »IGRALEC«. Roman ' iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ve. Sandor - Ujalski. Prevel V. Orel. Cena K č. 9. »UDOVICA*. Povest- iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomič. Poslovenil Šteian Klavš. Cem K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocliolcušek. Poslovenil H. V. Cer.a K 3. 11. »VITEZ IZ RDEĆE HIŠE«. (Le Che-valier de Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas slar. Prev !"> rrlo Perhavec. — Cena K 2 50 Ogalsi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine; naj se pošiljajo nn »Inseratni oddelek Edinosti« — isuaiKriDiiistiJ mm Trsi - Ula Stadion 10 - Trst Odprt od 8*2 zvečer naprej Cena: L vrste R Z. IL vrste K1. ZOBOZDRAVNIK Dr, J. Čermik v Trstu« ul. Posle vacch e 12, vogal ulice delle Posle. Izdiranje zobov brez bolečine. w :-: Plombiranje. UMETNI ZOBJE Telef. 11-5? TKST MS.H-H kL sb. Frančiška As. 20 tse PCaff HHIl^gli^ll IHIIII Stroj za šivonje in vezanje, pravi nem-M uzord. Seldel & IfesmaDB In „Sieger" Rasi & Gassor Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — TvrAa utlanovijMa l«ta 117«. — » t i'ISp :«ft: I : hi ; ijiili!; : iiiii Izvršuje tiskarska deia v najmodernejšem slo^u, bodisi v p. Iprostem ali večbarvnem tisku In po I zmernih cenah. - Vizit-| niče, vabila, memorau-I dum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugo 1! z Izvršenjem narodia ::: v najkrajšem času - - ——————j FRANCESCO BEDNAR