1 Osnutek SKUPŠČINA OBČINE ¦¦'¦¦¦.¦:¦'¦ UUBUANA-ŠIŠKA . Izvršni svet > • ' Ljubljana, september 1984 . ' , , . ¦ Na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljub-Ijana-Siška za obdobje 1981—1985 in ob upoštevanju ocen in analiz uresničevanja družbenega plana v letu 1984, skupnih usmeritev in ciljev razvoja SR Slovenije in mesta Ljubljane v letu 1985 ter na podlagi 189. člena statuta občine Ljubljana-Šiška in 156. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije je skupščina občine Ljubljana- Šiška na zasedanju zbora združenega dela dne ...................., zbora krajevnih skupnosti dne....................in družbenopolitičnega zbora dne....................sprejela RESOLUCIJO o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 v letu 1985 Z resolucijo delovni Ijudje in občani sprejemamo obveznosti za uresničevanje temeljnih ciljev družbenega plana 1981—1985, programa gospodarske stabilizacije ter soodgovornosl za izvaja-nje dogovorjene politike za pospeševanje družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije, Slovenije, mesta Ljubljane in občine Ljub-Ijana-Šiška. V letu 1985 se bomo zavzemali: — za nadaljnjo pospešitev uveljavljanja ustavnega položaja delavcev v TOZD ter delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skup-nostih, za hitrejše uveljavljanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih Ijudi in občanov, za učinkovitejše zagotavljanje pogojev njihovega dela in življenja ter razvoja. Zavzemali se bomo, da bodo delovni Ijudje in občani čimbolj obvladovali vsebino in načine med-sebojnih temeljnih samoupravnih povezav med samoupravriimi organizacijami in skupnostmi, na podlagi katerih nemoteno delu-jejo proizvodni in delovnl procesi ter potekajo zveze v materialni proizvodnji in samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih, — za stalno in dosledno uresničevanje ustavne zasnove občine kot komune in komunalnega sistema v Ljubljani, pri čemer je potrebno še odločneje in hitreje prilagoditi vsebino in oblike delo-vanja ter organiziranost spremenjenim razmeram, ki nastajajo s hitrim materialnim razvojem družbenoekonomskih in družbeno-političnih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, — za dosledno uveljavljanje ustavnih določil in sistemskih zakonov ter statutov in učinkovito uresničevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov v zvezi z družbenimi plani in nalogami ekonomske stabilizacije pri vseh nosilcih odločanja v okviru njihovih pooblastil in preko njihovih delegatov v širših oblikah samoupravnega povezovanja. Pri medobčinskem sodelovanju in še zlasti v mestu Ljubljani bomo pospeševali samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje za zadovoljevanje tistih skupnih interesov in potreb, ki jih je zaradi njihove narave mogoče doseči le v okviru takšnega sodelovanja. I. OSNOVNE USMERITVE IN MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA Zaostreni pogoji gospodarjenja v svetu in doma, neskladja v razvoju družbe, pomanjkanje akumulacije, surovin in energije ob povečanem številu iskalcev zaposlitve narekujejo, da s poglab-Ijanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združe-nem delu, občini, mestu in drugih družbenopolitičnih skupnostih uresničimo naslednje osnovne usmeritve: 1. večje vključevanje v mednarodno menjavo in delitev dela ter pospeševanje deviznih prilivov, 2. ohranjanje rasti industrijske in kmetijske proizvodnje ter družbenega proizvoda, 3. nadaljnje povezovanje združenega dela v reprodukcijske celote za zagolavljanje surovin in skupnega izvoza na dohodkov-nih osnovah, 4. racionalno porabo razpoložljivega dohodka po vrstah porabe s prioriteto odplačevanja zunanjih dolgov, 5. pospeševanje pričetega združevanja prostih investicijskih sredstev v združenem delu za skupne projekte, ki so izvozno usmerjeni, in za projekte, ki zagotavljajo surovinsko osnovo z dohodkovno motivacijo, 6. spoštovanje skupno dogovorjenih okvirov možne rasti cen, 7. pospeševanje vključevanja dosežkov znanstveno razisko-valnega dela v proizvodne procese in postopno zmanjševanje tehnološke in surovinske odvisnosti od tujine, 8. nadaljevanje poudarjenega selektivnega pristopa pri pro-gramih družbenih dejavnosti in razvijanje načela svobodne me-njave dela, 9. zagotavljanje smotrne rabe prostora in varovanje naravnih virov. Predvidevamo, da bo družbeni proizvod večji za 2—3 %, kar pa bo odvisno od rasti industrijske proizvodnje, zagotovitve su-rovin in vzpostavljenih razmerij med cenami surovin in izdelkov višjih stopenj obdelave. Fizični obseg industrijske proizvodnje bo porasel za 5—6 % na osnovi boljše izkoriščenosti obstoječih kapacitet in vključevanja zaključenih investicij v redno proizvod-njo. Organizacije bodo organizirale delo v več izmenah tam, kjer bo zagotovljen reprodukcijski material. Kmetijska tržna proizvod-nja bo v globalu po stalnih cenah za 3 % višja. Izvoz na konvertibilno področje bodo organizacije združenega dela povečale za 18 % glede na dosežen izvoz v letu 1984, da si bodo zagotovile devizna sredstva za potreben uvoz surovin, repro-materiala in vsaj nujne opreme. Uvoz iz konvertibilnega področja bodo organizacije uravna-vale v odvisnosti od višine konvertibilnega izvoza, likvidnosti gospodarstva in države kot celote in v okviru usklajenih planov v SISEOT. Odpiranje novih delovnih mest predvidevajo predvsem organi-zacije združenega dela na področju industrije, tako da bo skupno število zaposlenih poraslo za 1,5 %. Investicije v gospodarstvo bodo usmerjene v nabavo nove opre-me za povečanje izvoza in za osvajanje modernejših tehnologij. Osebna, skupna in splošna poraba bodo zaostajale za nomi-nalno rastjo dohodka. Za doseganje z resolucijo zastavljenih usmeritev in doseganje predvidene rasti osnovnih kazalcev razvoja je potrebna zavestna politična akcija vseh družbenopolitičnih organizacij za motiviranje vseh delovnih Ijudi in občanov, kajti naloge \z resolucije in dolgo-ročnega programa gospodarske stabilizacije zahtevajo večjo de-lovno angažiranost, izboljšanje odnosa do dela in socialističnih vrednot, racionalno gospodarjenje, opiranje na lastne sile in izko-riščanje notranjih rezerv. Ob tem je samoupravljanje in samo-upravni družbenoekonomski odnos stalnica in pogoj za uresni-čevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. II. NALOGE IN USMERITVE NA GOSPODARSKEM PODROČJU 1. Ekonomski odnosi s tujino Čeprav je pretežni del gospodarstva občine že izvozno orien-tiran, ostaja izvoz na konvertibilno področje osnovna strateška naloga, ki naj zagotovi polno izkoriščanje kapacitet in stopnjo zaposlenosti, potreben uvozni repromaterial ter naj pričenja ustvar-jati možnosti za uvoz opreme. Organizacije s področja gospodarstva morajo: — povečati izvoz na konvertibilno področje in povečati tudi devizne prilive, — zmanjšati uvozno odvisnost na področju surovin, znanja in opreme ter enakopravneje na lastnih znanstvenih dosežkih sodelovati v mednarodni menjavi, — izdelati svoje izvozno-uvozne plane menjave blaga in stori-tev, plana deviznlh prilivov in odlivov ter programe vračanja tujih posojil, jih uskladiti v okviru SISEOT in sprejeti odgovornost za njlhovo izvajanje, — povezovati se na principu skupnega deviznega prihodka z dobavitelji surovin, — pritegniti drobno gospodarstvo k sodelovanju pri izvozno usmerjenih programih. Delovne organizacije bodo z izvozom ustvarile v letu 1985 vsaj 18% delež v celotnem prihodku, kar predstavlja povečanje za 3 odstotne ločke. Na konvertibilnem področju bodo realizirale izvozne posie v višini 160 mio dolarjev in s tem dosegle 115% pokritje izvoza z uvozom. Načrtovana stopnja povečanja izvoza velja v globalu za celotno gospodarstvo občine. Zaradi različnega obsega zunanjetrgovinske menjave je treba izvozne naloge sprejemati selektivno po organi-zacijah, tako da bodo izvoz nadpovprečno povečale organizacije, ki imajo pogoje in možnosti za intenzivnejšo ekspanzijo na tujih trgih: TZ Litostroj, Iskra-Mikroelektronika, Zmaj, Elektrozveze, Avtomatika, Dekorativna, IMP-IKO, Donil, Gorenje-Tiki. 2. Energija v Preskrbo z energijo na področju Ljubljane obravnavamo enotno. Za gospodarski in družbeni razvoj občine je nemotena oskrba z energijo eden temeljnih dejavnikov, zato bo zagotavljanje za-dostnih količin prednostna naloga. V energetski bilancl oskrbe bodo ohranile svojo vlogo elektrika, plin, nafta in premog. Dosledno bo potrebno varčevati z energijo kot tudi intenzivno ukrepati za prehod od kurilnih olj na klasične vire energije in na zemeljski plin. Zaradi pomanjkanja druglh energetskih virov (pred-vsem naftnih virov) je v Sloveniji do leta 1990 izkazana potreba po dodatnih 700 mio m3 zemeljskega plina ob že načrtovani 900 mio m3 iz Sovjetske zveze. Za zanesljivo oskrbo porabnikov, učinkovitost delovanja plinovodnega sistema in zagotovitev razno-likosti virov Petrol, DO Zemeljski plin načrtuje tri večje investicije: priključitev novih uporabnikov v obstoječi sistem, priključitev na nov vir (zemeljski plin iz Alžirije) in izgradnja podzemnega skla-dišča. Varčevanje in racionalno obnašanje pri uporabi energije mora dobiti svoje mesto pri poslovnih odločitvah in v vsakodnevnem življenju. Vse organizacije združenega dela morajo v svoje planske do-kumente obvezno vgraditi plane varčevanja z vsemi vrstami ener-gije. Delovne organizacije Elektrogospodarstva Slovenije, Sav-ske elektrarne, TOZD HE Medvode, Petrol, DO Zemeljski plin in DO Energetika morajo zagotoviti čimvečjo obratovalno priprav-Ijenost naprav. Delovne organizacije in delovne skupnosti, ki delajo v eni izmeni, morajo računati tudi na spremenjen delovni čas, če bodo razmere to zahtevale. Zaradl vedno večjih težav pri nabavi kvalitetnejših vrst premoga bodo potrebna dogovarjanja o sovlaganju sredstev v premogov-nike. V letu 1985 bomo z izgradnjo primarnega in sekundarnega komunalnega in energetskega omrežja zagotavljali pravočasno priključitev objektov usmerjene stanovanjske izgradnje ter priklju-čitev objektov samoprispevka III. na energetske vire. V letu 1984 bo pravno-formalno zaključena reorganizacija ko-munalnih skupnosti, tako da bo nova samoupravna organiziranost dejansko zaživela v letu 1985. Zato bo potrebna vrsta aktivnosti, ki se bodo istočasno povezovale s pripravo novih srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov, v katerih se bo potrebno tako za komunalno gospodarstvo kol energetiko samoupravno dogovoriti za nov sistem financiranja razširjene reprodukcije ter sestaviti prioritetni vrstni red Ljubljani potrebnih investicij. 3. Industrija .. ¦* Industrijske organizacije združenega dela bodo v letu 1985 prevzele nase največji del bremena za rast družbenega proizvoda in večino izvoznih obveznosti. Organizacije načrtujejo 5—6 % rast fizičnega obsega proizvod-nje, predvsem z večjim prilagajanjem proizvodnih programov izvozni usmeritvi, z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, boljše oskrbe z reprodukcijskim materialom in rezervnimi deli ter na osnovi aktivlranja investicij v teku. Za realizacijo predvidenih rezultatov bo potrebno dosledno var-čevanje z vsemi vrstami materiala in energije. Glede na veliko izrabljenost proizvodnih zmogljivosti bo za doseganje rasti pro-izvodnje potrebna selektivna obnova in pospešeno posodabljanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti s poudarkom na panogah z najvišjo stopnjo odpisanosti osnovnih sredstev (kovinsko-prede-lovalna dejavnost, del strojegradnje, proizvodnja končnih lesnih izdelkov, proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, del proizvod-nje in predelave papirja, proizvodnja preje in tkanin, proizvodnja živilskih proizvodov). Eden od najpomembnejših kriterijev za ob-novo pa bo usposabljanje za konvertibilni izvoz. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti hitremu razvoju tehno-loško in razvojno intenzivnih programov, kateri so izvozno usmer-jeni in imajo največje potencialne možnosti za razvoj. Programi so v elektroniki, strojegradnji, farmaciji, kemični industriji, elektro in kovinsko predelovalni industriji. Oskrbljenost proizvodnje s potrebnimi reprodukcijskimi materiali in surovinami bo eden od ključnih dejavnikov proizvodnje. Za zagotovitev boljše preskrbe z reprodukcijskimi materiali in surovi-nami bo potrebno v letu 1985 aktivnejše dohodkovno povezovanje in združevanje sredstev v reprodukcijskih celotah. Vse organizacije s področja industrije bodo iskale možnosti za povezovanje z drobnim gospodarstvom in zasebnimi obrtniki, da bi čim bolj zmanjšale svojo uvozno odvisnost. Zaradi uspešnej-šega vključevanja v mednarodno delitev dela in zagotavljanje večje družbene produktivnosti dela in socialne vamosti delavcev bomo pospeševali vse oblike proižvodnje in poslovno-tehničnega sodelovanja med organizacijami. V svoje razvojne programe bpdo vnašale lastno znanje in dosežke znanosti prenašale v prakso. Na povečanje fizičnega obsega indusfrijske proizvodnje, druž-benega proizvoda in izvoza bodo v letu 1985 vplivale tudi investi-cije aktivirane v letu 1984 (Color, TOZD Premazi, Iskra Mikro-elektronika, Aero, TOZD Tovarna celuloze, Donit, TOZD FILTRI in Slovin Slovenija vino) ter nekatere investicije v teku, ki bodo dokončane v letu 1985. V letu 1985 bodo organizacije združenega dela nadaljevale z izgradnjo desetih večjih investicijskih projektov. Projekti so že v teku ali pa bodo do konca leta 1984. Vseh deset investicijskih objektov v teku s predračunsko vrednosljo nad 100 milijonov din je na področju industrije. Skoraj vse so izvozno usmerjene in bodo v letu 1985 ter prvih letih naslednjega srednjeročnega obdobja pripomogle k povečanju konvertibilnega izvoza občine. V letu 1985 se bo nadaljevalo izvajanje inveslicij: ISKRA AVTOMATIKA, TOZD Naprave za energetiko in tele-informatiko — sovlaganje v izgradnjo proizvodnega objekta (industrijska avtomatika III) LEK, TOZD FARMACIJA — modernizacija farmacevtske proizvodnje, II. faza COLOR, TOZD SMOLE — razširitev proizvodnje poliesterskih smol SLOVIN SLOVENIJA VINO, UUBUANA — polnilna linija za vino ISKRA ELEKTROZVEZE, TOZD Radio relejni in navigacijski sistemi — MURA8283 ISKRA IEZE, TOZD Keramika — razširitev in modernizacija proizvodnje, I. faza DONIT, TOZD Laminati — rekonstrukcija in sanacija proizvodnje, I. faza AVTOMONTAŽA, TOZD Tovarna vozil — modernizacija lakirnice DONIT, TOZD Storitvena dejavnost — nakup in ureditev zemljišča v Vodicah za razvoj proizvodnje filtrov ISKRA TELEMATIKA, TOZD Montažno servisna organizacija — projekt Iskra 2000 Organizacije združenega dela načrtujejo, da bodo v letu 1985 pričele z 22 novimi investicijami s skupno predračunsko vred-nostjo 15.200 mio din. Od trinajstih investicij s predračunsko vrednostjo nad 100 mili-jonov din bo sedem investicij s področja elektro industrije (investi-tor SOZD ISKRA), po ena s področja strojegradnje (Litostroj), tekstilne industrije (Tkalnica Vižmarje) in proizvodnje papirja (AERO Tovarna celuloze). Vse naložbe so izvozno usmerjene. Ob tem organizacije, ki to napovedujejo, niso v celoti upoštevale določila zakona o zagotavljanju obratnih sredstev, zato v celoti prevzemajo obveznosti za realizacijo napovedanih objektov: ISKRA MIKROELEKTRONIKA — mikroelektronika, III. faza , ISKRA AVTOMATIKA, TOZD Sistemi — industrijska avtomatika, II. faza . ISKRA AVTOELEKTRIKA, TOZD Žarnice — modernizacija proizvodnje in uvedba novih proizvodov ELD ISKRA ŠIROKA POTROŠNJA ŠKOFJA LOKA, TOZD Pržan — tiskanavezja ISKRA ZMAJ, TOZD Baterije — modernizacija tehnologije za povečanje proizvodnje in izvoza ZPS LITOSTROJ, TOZD Obdelava in TOZD Proizvodnja zvar- jencev in odkovkov — razširitev proizvodnje energetske opreme , ISKRA CENTER ZA ELEKTROOPTIKO — center za elektrooptiko III. ' ISKRA AVTOMATIKA, TOZD Orodjarna — posodobitev orodjarne AERO CELJE, TOZD Tovarna celuloze Medvode — rekonstrukcija papirnega stroja I. TEKSTIL, TOZD Tkalnica Vižmarje — nabava strojev in priprava na priključitev zemeljskega plina. 4. Kmetijstvo Na osnovi razpoložljivih površin, agrotehničnih ukrepov in ob-veznosti iz dogovora o pridelavi pšenice v SRS bomo v letu 1985 dvignili tržno proizvodnjo po stalnih cenah za 3% v primerjavi z letom 1984. Najpomembnejše količine proizvodov in kultur za tržno proiz-vodnjo bodo naslednje: — 2,450.000 I mleka v družbenem in 4,770.000 I mleka pri združenih kmetih, — 3.500 kom. mlade pitane govedi v družbenem sektorju in 920 kom. govedi pri združenih kmetih, — 350 ton pšenice na zemljiščih Agroemone, 200 ton na druž-benih zemljiščih KIT KZ Medvode in 350 ton pri združenih kmetih, — na družbenih zemljiščih KIT KZ Medvode bomo pridelali še 300 ton koruze v zrnju in 60 ton ogrščice, — združeni kmetje bodo pridelali 2.000 ton jedilnega in 800 ton krompirja za industrijsko predelavo. Agrarne operacije bomo nadaljevali na Rašici in v Polhograjskih Dolomitih (ca. 30 ha) in na področju Seničice in Bonovca. V rav-nini bomo izvedli agrarne operacije približno na 70 ha. Pri vseh operacijah bosta poleg Kmetijske zemljiške skupnosli sodelovala še Emona, Agroemona, TOZD Poljedelstvo-govedoreja Domžale In KIT KZ Medvode — vsaka za svoje področje zemljišč. Kmetijska zemljiška skupnost bo posebno skrb posvetila kva-liteti obdelave zemljišč, odkupovala bo vsa ponujena kmetijska zemljišča in zagotavljala ostarelim kmetom preživninsko varstvo v primeru odkupa zemlje. Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo v okviru razpoložljivih sredstev sofinancirala izobraževanje združenih kmetov in nabavo kvalitetnih semen, gnojil, zaščitih sredstev, plemenjakov in opreme. Emona, Agroemona, TOZD Poljedelstvo-govedoreja in KIT KZ Medvode sta odgovorni, da zagotovita pravočasno in zadostno oskrbo s kakovostnim semenom, zaščitnimi sredstvi, gnojili in re-zervnimi deli za svoje potrebe in za združene kmete. 5. Promet • '•¦"¦ '. ¦ ,' " ' , Btstvene premike bo potrebno doseči pri razvoju integralnega transporta, kjer bomo težili k tesnejšemu povezovanju z udeleženci v transportni verigi, da bi zmanjšali delež visokih transportnih stroškov. Vse organizacije združenega dela gospodarstva in družbenih dejavnosli so dolžne, da z organizacijo racionalnega transporta omogočijo prihranke pri energiji in v kar največji možni meri pre-usmerijo blagovne prometne tokove s ceste na železnico. Na področju mestnega in obmestnega potniškega prometa bomo izboljševali kakovost prevoznih storitev, v prometnih konicah pa bomo morali povečali prevozne kapacitete. Za uresničitev leh ciljev bi bilo potrebno nabaviti 50 novih vozil. DO Mestni potniški promet je sposobna zagotoviti sredstva za nabavo 27 vozil, za preostalte pa bo potrebno združevati sredstva zveze komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin ali pa se na nivoju mesta Ljubljane dogovoriti za drugi vir sredstev oziroma najti drugačne rešitve. Za izboljšanje pogojev vzdrževanja bodo v TOZD Delav-nice opravili nujna rekonstrukcijska dela. Viator, TOZD Tovorni promet Ljubljana že izvaja v okviru delovne organizacije izgradnjo pretovornega terminala v občini Vič-Rudnik. Obe TOZD, ki se ukvarjata z mednarodnimi prevozi, tj. Viator To-vorni promet in Vektor Izredni prevozi bosta povečali obseg svoje dejavnosti na konvertibilnem področju, za kar morata modernizirati in obnoviti svoj vozni park. 6. Trgovina Osnovna preskrba v Ljubljani je urejena enotno kot zadeva skupnega pomena na mestni ravni. Poslovodje trgovin z živilskimi proizvodi morajo s pravočasnim naročanjem zagotavljati enakomernost oskrbe. Obratovalni čas bo potrebno v okviru enotne akcije v mestu prilagoditi potrebam kup-cev. Mercator DO Rožnik, TOZD Grmada bo v letu 1985 nadaljeval z investicijp iz združenih sredstev SOZD za izgradnjo trgovine v soseski SS 8/2 v Dravljah. SOZD Emona DO Emona Merkur — TOZD Maloprodaja bo pristopil k preureditvi trgovine na Prušni-kovi cesti v Sentvidu. Iniciativni odbor za izgradnjo nove tržnice bo nadaljeval z akliv-nostmi za pridobitev investitorja. Druge trgovske organizacije v Šiški morajo skleniti ustrezne spo-razume z OZD, s katerimi trajneje sodelujejo. Vse te organizacije se morajo vključili tudi v izvozna prizadevanja, zlasti pa prevzeti pobudo za vkijučevanje in povezovanje drobnega gospodarstva v dohodkovno povezane reprodukcijske verige in proizvodnjo za do-mači trg in izvoz. SOZD Slovenija avto mora nalogam prilagoditi svojo organiziranost. 7. Turizem in gostinstvo Turistično ponudbo bomo izvajali v sklopu skupnega programa ponudbe mesta. Zaradi tega lahko turistična društva računajo s pritokom sredstev iz turistične takse le za poživitev dejavnosti, ne pa za investicije. Amatersko dejavnost turističnih društev je treba poživiti in njihova naloga je, da združijo interese nosilcev gostinske in turistične dejavnosti. Organizacija združenega dela s področja gostinstva in turizma (Mercator DO Hoteli-Gostinstvo, TOZD llirija, Integrat DO Golf- turist TOZD Gostinstvo, KOMPAS, TOZD Motel Medno in Nasta-nitveni center) bodo skupno z vsemi drugimi nosilci te dejavnosti (POZD Kanu, Gostinski šolski center na hotelu Bellevue, bifeji trgovinskih organizacij združenega dela) in s samostojnimi gostinci izboljšali gostinsko turistično ponudbo z izboljšanjem postrežbe, odnosa do gostov, spoštovanjem časov obratovanja in popestritvijo izvenpenzionskih storitev. Temeljne organizacije s področja gostinstva in turizma v občini se morajo v letu 1985 pri pripravi srednjeročnih planov za obdobje 1986—1990 opredeliti, kakšno politiko bodo zavzele do posamez-nih rekreacijskih področij oziroma kje je njihov interes (Koseški bajer, Sora, Zbilje) ter prevzeti za opredeljeno politiko tudi od-govornost. V letu 1985 ne bo novih kapacitet na področju kmečkega turizma zaradi trenutne kreditne politike. 8. Gradbeništvo Obseg izgradnje novih investicijskih objektov v gospodarstvu (predvsem v industriji), v infrastrukturo, v stanovanjske soseske in v objekte družbenega standarda bo manjši zaradi nižje ekonom-ske zmožnosti organizacij in zaradi restriktivnih administrativnih in monetamih ukrepov. Sedanje stanje stagnacije v gradbeništvu se bo postopoma reševalo organizacijsko s povezovanjem interesov gradbenih organizacij znotraj delovnih in sestavljenih organizacij in poslovno-tehnološko z modemizacijo proizvodnih procesov ob uvajanju novih tehnologij. Stanovanjska in komunalna skupnost bosta pod enakimi pogoji vključevale gradbeno operativo s področja Šiške k izvajanju del. 9. Drobno gospodarstvo Razvoj drobnega gospodarstva bomo pospeševali predvsem v družbenem sektorju in na področju deficitamih storitvenih dejav-nosti zasebnega sektorja. Od delovnih organizacij s tega področja načrtujela investicije Usluga in Autoemona. Za postopno razreševanje problematike poslovnih prostorov bo stanovanjska skupnost pri usmerjanju stanovanjskega gospodar-stva in upravljanju s poslovnim fondom oblikovala politiko do vklju-čevanja drobnega gospodarstva v izgradnjo kompleksnih sosesk. Pri oblikovanju politike najemnin za obstoječe poslovne proslore bo potrebno izhajati iz opredelitve namembnosti in selektivnosti politike najemnin, še posebej za deficitame storitvene dejavnosti drobnega gospodarstva. Ob revitalizaciji stanovanjskega fonda bomo upoštevali vse možnosti za povečanje poslovnih prostorov za potrebe drobnega gospodarstva. Komunalna skupnost bo omogočila izgradnjo proizvodnih obrt-nih delavnic v soseskah ŠS-9 Koseze in SS-12 Podutik. Povezovanje organizacij združenega dela z enotami drobnega gospodarstva bo potekalo na osnovi delitve dela, specializacije, kooperacije in drugih oblik poslovnega sodelovanja, kar bo dalo drobnemu gospodarstvu več možnosti za vključevanje v izvozne tokove. V skladu s postopno rastjo števila obratovalnic samostojnih obrtnikov pričakujemo ludi povečanje števila pri njih zaposlenih delavcev. III KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 1. Urejanje prostora Glavna pozornost na področju urejanja prostora v letu 1985 bo posvečena izdelavi dolgoročnih planskih dokumentov »Ljubljana 2000«. Ti dokumenti so precejšnjega pomena za nadaljnji razvoj občine in mesta v celoti in so osnova za načrtovanje v naslednjih srednjeročnih obdobjih. Primerno pozornost bo potrebno posvetiti sistematičnemu vodenju razprav v vseh samoupravnih sredinah. Drugo pomembno področje pri urejanju prostora predstavlja usklajenost družbenega plana občine za srednjeročno obdobje 1981—85 z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremi-njanjem namembnosti in temelji družbenega plana SR Slovenije ter skladno s tem novelacija urbanistične dokumentacije z upošteva-njem nove zakonodaje na področju prostora. Nova zakonodaja s področja urejanja prostora zahteva izdelavo urbanistične dokumentacije v spremenjeni oz. dopolnjeni obliki, vključevanje idejno-izvedbenih projektov, kar narekuje nove po-vezave in obveznosti med DPS in samoupravnimi interesnimi skup-nostmi. Naloge s tega področja bodo v letu 1985 narekovale večino aktivnosti na področju urejanja prostora. Posebna aktivnost bo na področju urejanja prostora posvečena spremljanju izvajanja kmetijske politike, varovanja in uporabe kme-tijskih zemljišč ter smiselnega povezovanja in oblikovanja akcij v prostoru pri realizaciji nalog, opredeljenih z dolgoročnimi in sred-njeročnimi planskimi dokumenti za področje graditve. V smiselni povezavi z navedenimi aktivnostmi bomo za posa-mezna območja naše občine vodili postopke izdelave in spreje-manja naslednje dokumentacije: — priprava strokovnih osnov za izdelavo srednjeročnega druž-benega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986—1990 za vsa tista območja, katera bomo namenili organizirani in individualni stanovanjski graditvi, za posege v prostor, ki so opredeljeni v inve-sticijskih programih organizacij združenega dela, ter za področje infrastrukture, — dodelave prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986—1990, — sofinanciranje naloge izdelave informacijskega sistema spremljanja urbanistične dokumentacije, — sofinanciranje naloge vrednotenja obsavskega prostora, — sofinanciranje naloge urbanistične in krajinske ureditve ob-močja Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba, — priprava študije natečajnih osnov za izdelavo zazidalnega načrta ŠS 1/1,1/2 Stara Šiška. Poleg naštetih nalog bomo dokončali izdelavo in sprejeli na-slednje zazldalne načrte: — zazidalni načrt Centra Medvod, — zazidalni načrt ŠR2/1, ŠR2/2, ŠS102 med kamniško in gorenjsko progo, — zazidalni načrt MeS 16/3 Pirniče, — zazidalni načrt MeS 2/2 MEI 2 Sora, — zazidalni načrt MeS 10/2 Žeje, — zazidalni načrt ŠO 6, ŠS 108/1 Šentvid. Navedena urbanistična dokumentacija je v zaključni fazi izde-lave. Financiranje bo po dogovoru prevzela samoupravna komu-nalna skupnost občine Ljubljana-Šiška, s pogojem, da se razrešijo dileme okoli financiranja izdelave zazidalnih načrtov iz sredstev urejanja stavbnih zemljišč v skladu z določili novosprejele zako-nodaje s področja urejanja naselij in drugih posegov v proslor. Komite za urejanje prostora bo v letu 1985 naročil izdelavo pro-gramskih osnov variantnih načrtov za naslednje zazidalne otoke: — zazidalni načrt za MeM 3 pokopališče Medvode, — zazidalni načrt ŠS 5/2 Pod hribom, , — zazidalni načrt za del otoka ŠS 4/2 (Jagoda). V interesu čimbolj racionalne izrabe zazidljivih površin bomo proučili možnosti dopolnilne gradnje v smislu zapolnjevanja vrzeli med že zgrajenimi objekti povsod tam, kjer za to obstoje objektivne možnosti in pod pogoji, ki bodo ustrezali normativom glede kva-litete bivalnega okolja. Pri načrtovanju nove stanovanjske zazidave bomo izhajali iz po-trebe po čimbolj racionalni izrabi razpoložljivih zazidljivih površin. Zato bomo dajali prednost zazidavi z višjo gostoto, pri lem pa upo-števali omejitve, ki jih določajo kriteriji kvalitete bivalnega okolja ter oblikovni kriteriji, ki izhajajo iz ambientalnih karakteristik. Nadaljevali bomo izdelavo dokumentacije za prenovo objektov v Stari Siški ter pripravo za prenovo na drugih območjih občine v naslednjem srednjeročnem obdobju. V sodelovanju z regionalnim zavodom za spomeniško varstvo bodo izdelani osnutki aktov za zavarovanje umetnostnih, arhitek-turnih in etnoloških spomenikov ter predloženi skupščini v sprejem. Pričeli bomo z aktivnostmi za razglasilev Šmarne gore za krajinski park. V skladu z načeli smotrne izrabe vseh razpoložljivih zemljišč bomo proučili možnost začasne uporabe gradbenih rezervatov, na katerih še ne bomo pričeli z gradnjo v bližnji prihodnosti, v drug namen (začasni provizorni objekti, kioski, stojnice, organi-zirano vrtičkarstvo ipd.). Pri izpolnjevanju vseh navedenih nalog bomo dosledno uresni-čevali postopke kakor jih predpisuje zakonodaja. Vse faze priprave sprejema in verifikacije dokumentacije bodo potekale prek široke demokratične razprave, s čimer bo zagotovljeno samoupravno odločanje. 2. Komunalno gospodarstvo Komunalna skupnost občine Ljubljana-Šiška bo v letu 1985 ures-ničevala naloge na naslednjih področjih: — urejanje stavbnih zemljišč, — urejanje ulic, trgov in cest, — komunalne naprave individualne rabe, — komunalne naprave kolektivne rabe — enostavna repro-dukcija. Resolucijske naloge za leto 1985 temeljijo na začrtanih pro-gramih obdobja 1981—1985 za leto 1985 ter nalogah, ki niso bile v preteklih letih tega srednjeročnega obdobja realizirane, in sicer ob upoštevanju stabilizacijskih ukrepov. Na manjSi obseg nalog bo vplival nižji dotok finančnih sredstev v letu 1985. Za posamezna področja bodo v letnem programu navedene prioritetne naloge. Urejanje stavbnih zemljišč Področje urejanja stavbnih zemljišč zajema naloge pridobivanja, priprave in opremljanja s komunalnimi napravami na območju ob-čine. Naloge s tega področja financirajo neposredni investitorji s pri-spevki. Zaradi nižjega dotoka finančnih sredstev investitorjev v letu 1985 se bodo upoštevale le prioritetne naloge zagotavljanja pogojev za nemoteno uresničevanje programov stanovanjske in industrijske gradnje ter izgradnje cestne infrastrukture. Urejanje stavbnih zemljišč se bo izvajalo v stanovanjskih so-seskah, pri kaierih bo gradnja v zaključni fazi ali novogradnjah, in sicer: SS 4/1 Stara cerfcev, ŠS 7/1 Dravlje, ŠS 12/4a Podutik, ŠS 107 šentvid ter industrijskih soseskah, in to v ŠP 3 Iskra-IMP ter ŠP 4, 5 ind. cona ob Celovški cesti. Pričeli oziroma nadaljevali bomo z odkupi in pripravami zem-Ijišč v zazidalnih otokih na območju Podutika, Šentvida in Medvod, kjer je s programi stanovanjske graditve načrtovana intenzivnejša gradnja v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja. Izgradnja cestnega omrežja, ulic in cest S področja izgradnje cestnega omrežja, ulic in cest bomo reali-zirali v letu 1985 naloge \z programa za obdobje 1981—1985 za to leto ter naloge, ki niso bile realizirane v preteklih letih tega srednje-ročnega obdobja. Opseg naložb, ki jih bo zajemal program za leto 1985 bo odvisen predvsem od dotoka finančnih sredstev. Viri sredstev so solidarnostno združevanje v višini 2 % od čistega dohodka, prispevek od nadomestila za uporabo stavbnega zemlji-šča ter sredstva občanov. Zaradi sprememb samoupravnega organiziranja. cesteiega gsopsderetve-v-leti; "1S34 30 srsslstva prispevka od motornih vozil in goriv namenjena novoorganizirani skupnosti za ceste, ki je s tem prevzela v upravljanje tudi nekatere ceste. Zaradi navedenih sprememb bodo naše aktivnosti potekale na naslednjih cestah: — cesta na Trati, — Tacenska cesta — pločnik, — obodna cesta Stanežiče, — Korotanska od Dakovičeve do mestne obvoznice, — pločnikTacen—Šmartno, — Vikrče—Verje (sofinanciranje v skladu s srednjeročnim pla-nom), — Sora—Tmovec (sofinanciranje v skladu s srednjeročnim planom), — Selo—Utik (sofinanciranje v skladu s srednjeročnim pla-nom). Komunalne naprave individualne rabe Naloge s področja komunalnih naprav individualne rabe načrtuje program zveze komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin za vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter energetske skupnosti za komunalne naprave plinovoda, vročevoda, elektrike in PTT. Program izgradnje komunalnih naprav individualne rabe se financira s sredstvi prispevka v višini 1,2 % od bruto OD iz čistega dohodka TOZD in drugih organizacij združenega dela, prispevka na priključno moč ter kreditov pri LB. Omenjena sred-stva se zbirajo pri zvezi komunalnih skupnosti, ki jih del odvaja tudi energetski skupnosti za pokrivanje njihovega programa. Glede na to, da predvidevamo nižja sredstva v letu 1985, kot pa je po-trebno, bodo imele prioriteto naloge usmerjene stanovanjske iz-gradnje, izgradnja objektov Samoprispevka III. in investicije, ve-zane na rekonstrukcijo cest po programu izgradnje cestnega omrežja. Za nemoteno priključitev objektov v letu 1985 bomo opremili s komunalnimi napravami soseske na območju Podutika, Sentvi-da in Medvod. V skladu s stališči srednjeročnega programa si bomo prizadevali opremiti predvsem s kanalizacijskim omrežjem obstoječa naselja na območju IV. varstvene cone vodnih virov, to je področje Šentvida, Vižmarij in Stanežič, kakor tudi problem odvodnjavanja na območju Pirnič in Vodic. Komunalne naprave kolektivne rabe — enostavna reprodukcija Zaostreni pogoji gospodarjenja v letu 1985 in sprejeti dopol-nilni stabilizacijski ukrepi, s katerimi se je zmanjšala prispevna stopnja od 1,10% na 1 %, po kateri se združujejo sredstva za vzdrževanje objektov in naprav kolektivne komunalne rabe, bodo vplivali na manjši dotok namenskih sredstev in s tem na znižanje obstoječega standarda vzdrževanja teh objektov in naprav. V ob-čini Ljubljana-Šiška bodo v letu 1985 vključeni v vzdrževanje vsi novozgrajeni objekti in naprave kolektivne komunalne rabe (ŠS7/1, ŠS8/2, ŠS8/1). V programu bodo opredeljena tudi sredstva za sanacijo Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba, vzdrže- vanje PST, del sredstev pa bo namenjeno za mehanoopremlje-nost komunalnih TOZD in obnovo komunalnih objektov in naprav. V skladu s sprejetimi srednjeročnimi planskimi dokumenti bodo potekale tudi nadaljnje aktivnosti za postopno izenačevanje komu-nalnega standarda na celotnem območju občine Ljubljana-Šiška. 3. Stanovanjsko gospodarstvo Za boljše zadovoljevanje potreb po novih stanovanjih na ob-močju občine bo nujno, da z razpoložljivimi sredstvi za stanovanj-sko in komunalno gospodarstvo dosežemo čim večji učinek. Opti-mirali bomo število gradbišč in z dopolnilno gradnjo na komunalno že opremljenih zemljiščih dokončali pričeta območja gradnje. Pri zadovoljevanju gospodarskih potreb bomo bolj racionalno uporabljali obstoječi stanovanjski fond. Individualno stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali na zemljišča slabše nosilnosti, neprimerna za kmetijsko obdelavo ali manj kvaliteten gozd. Na področju usmerjene individualne zasebne gradnje si borno prizadevali za večjo in organizirano uveljavljanje zadružništva, tako da bodo imele vse zadruge z območja občine enakopravno možnost razreševanja stanovanjskih problemov svojih članov. Pri tem se bo samoupravna stanovanjska skupnost aktivneje vklju-čevala kot me§to dogovarjanja in skupnega načrtovanja stano-vanjskih zadrug. Podpirali bomo zadružno blokovno gradnjo z zagotovitvijo lokacij. Za delavce in občane z nižjimi prejemki ter upokojence bomo odpirali možnosti solidamostnega in vzajemnega razreševanja njihovega stanovanjskega problema. Z doslednim uresničeva-njem planirane stanovanjske gradnje v občini, organiziranim od-kupom in opremo zemljišč bomo preprečevali nedovoljeno (črno) gradnjo. S prenovo bomo celovito in usmerjeno obnavljali posamezne predele na podlagi že začetih aktivnosti. Na področju občine bo v naslednjem lelu dograjenih 77 stano-vanj, in sicervŠS 107/1 Zvezda (68) in MeS 8/1 Svetje (9). Ravno tako bo dokončana v letu 1985 gradnja stanovanj prenešena iz prejšnjih let, in sicer ŠS 12 Litostrojska zadruga (71). Na novo bomo pričeli v letu 1985 graditi 352 stanovanj, in sicer v naslednjih območjih: ŠS 7/1 Dravlje S-1 144 ŠO 6 Šentvid 60 MeS 8/1 Svetje 2 A do D, 4 A do E, 5 SD t48 Zaradi spremenjenih razmer v prostoru bo potrebno pospešiti izdelavo projektne dokumentacije za organizirano stanovanjsko izgradnjo v naslednjem srednjeročnem obdobju, predvsem na površinah, ki niso namenjene intenzivni kmetijski rabi, ravno tako pa upoštevaje novo zakonodajo s področja urejanja naselij in dru-gih posegov v prostor. Sofinancirali bomo tehnični del ZN za zazidalne otoke, katerih gradnja je predvidena v letih 1986—1990. V skladu s temi izhodišči bo potekala prenova in dopolnilna gradnja v skladu s pridobljeno dokumentacijo, in sicer Medve-dova 18, Žibertova 22 in Frankopanska 23. Izdelana pa bo doku-mentacija za daiga podobna območja v Stari Šiški, Pod hribom, v Šentvidu in drugod. Tudi v tem letu se bomo zavzemali za nadaljnjo kvalitetno sa-nacijo v soseski Draveljska gmajna po sprejetem programu in prioriteti, pri tem pa upoštevali realne materialne možnosti izva-jalcev sanacije in odgovornih soinvestitorjev. Stanovanjska skupnost mora v okviru celovite politike novo-gradenj zagotoviti minimalne pogoje za komplementamo izgrad-njo prostorov osrednjih in servisnih dejavnosti v soseskah s poli-tiko vlaganj v daižbeni fond najemnih prostorov iz združenih sredstev od amortizacije lokalov. Prizadevali si bomo reševati problematiko barakarskih naselij skladno z možnostmi združenega dela, izdelali bomo enotna merila za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije in realizirali plan-ske zadolžitve v obsegu namenskih sredstev združenega dela. Ravno tako si bomo prizadevali pospešiti akcijo ustanavljanja skupnosti stanovalcev, katerim naj bi na podlagi letnih programov zagotavljali del sredstev za vzdrževalna dela. 4. Požarna varnost V skladu s sprejetim srednjeročnim planom bomo sofinancirali: — program Gasilske brigade Ljubljana, — program skupnih investicij Ijubljanskih občin, — program Mestne gasilske zveze Ljubljana, — stroške skupnih strokovnih služb pri zvezi SIS mesta Ljub-Ijane. V okviru finančnih možnosti bomo izdelali načrt požarnega var-stva občine Ljubljana-Šiška in nabavili gasilsko opremo in orodje. Iz sredstev skupnosti bomo sofinancirali gradnjo rezervoarjev za požarno vodo, nabavo gasilskih orodnih vozil in adaptacijo nujno potrebnih gasilskih domov na osnovi pridobljene gradbene dokumentacije. Skrbeli bomo tudi za usposabljanje operativnega članstva s se-minarji in tečaji. Prav tako bomo organizirali predavanja po šolah in skrbeli, da bodo obstoječi vodni viri vzdrževani in usposobljeni za potrebe gašenja. IV. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Na področju skupne porabe bo območje občine Ljubljana-Šiška tudi v letu 1985 vključeno v nadaljnji družbeni razvoj Ljubljane kot njen sestavni del, upoštevajoč oceno in izhodišče, da bo po-trebno zaradi nadaljnjega zoževanja materialnih možnosti in zaostrenih pogojev gospodarjenja usmeriti napore v dosledno uresničevanje načrta dolgoročne gospodarske stabilizacijo na vseh področjih družbenih dejavnosti. Glede na to, da materialni okviri ne bodo dovoljevali širjenja dejavnosti, bodo imeli pri zagotavljanju sredstev prednost pro-grami otroškega varstva, osnovnega šolstva, osnovnega zdrav-stvenega varstva in raziskovalne dejavnosti s poudarkom na ohranjevanju dosežene ravni družbenega standarda. Pri tem bo potrebno preveriti strukturo elementov vseh pro-grarnov SIS družbenih dejavnosli z vidika njihove vsebinske prioritete in upravičenosti, da bi tako zagotovili pogoje za čim bolj racionalno porabo družbenih sredstev in za dosledno izva-janje načela selektivnosti in izločanja tislih sestavin znotraj posa-meznih programov, ki jih je možno izvajati v okviru svobodne menjave dela ali pa v okviru prostovoljnih aktivnosli. Na področju svobodne menjave dela bo potrebno vsestransko poglobiti izvajanje samoupravnih socialisličnih odnosov v okviru delegatskega sistema v SIS družbenih dejavnosti, da bomo pravočasno opredelili obseg in strukturo programov SIS ter nji-hovega ovrednotenja in uresničevanja. V letu 1985 bo potrebno oceniti učinke dosedanjih stabiliza-cijskih aktivnosti na celotnem področju družbenih dejavnosti, da bi tako na osnovi pozitivnih izkušenj lahko oblikovali izhodišča za uresničevanje stabilizacijskih usmeritev v naslednjem plan-skem obdobju. V SIS in OZD družbenih dejavnosti bo dan poseben poudarek nadaljnjemu doslednemu izvajanju konkretnih akcijskih in stabili-zacijskih programov za čim bolj smotrno izkoriščanje obstoječih prostorskih in kadrovskih zmogljivosti in opreme ter izboljševanja kvalitete storitev. V letu 1985 bo predan namenu: 1. Iz programa samoprispevka II: — vzgojno varstveni prostor za 60 otrok v KS Na Jami. 2. Iz programa samoprispevka III: — vzgojnovarstveni objekt v KS Dolomitski odred (za 250 otrok), — varstveno delovni center v KS dr. Petra Držaja za 120 oskrbovancev, — prizidek pri OŠ Stane Kosec v KS Edvard Kardelj (štiri učil-nice, telovadnica, kuhinja, večnamenski prostor). Ob koncu leta 1985 bo v zaključni fazi gradnje osnovna šola v KS Bratov Babnik z 18 učilnicami in drugimi pripadajočimi pro-stori, v izdelavi pa bo tudi projektna dokumentacija za izgradnjo prizidka pri Oš Hinko Smrekar. Z navedenimi objekti bo na območju občine zaključen občinski del programa gradenj objektov, ki so bili zajeti v tretji samoprispe-vek, pri čemer bo potrebno opredeliti jasna izhodišča in usmeritve glede obveznosti SIS in OZD družbenih dejavnosti ter njihovih poslovodnih organov in drugih delavcev do vzdrževanja vseh objektov družbenega standarda, ki se pomembno vključujejo v naslednje srednjeročno in dolgoročno obdobje kot temeljna materialna osnova za izvajanje posameznih programov poseb-nega družbenega pomena 1. Otroško varstvo Z izgradnjo vzgojnovarstvenega prostora v KS Na jami in v KS Dolomitski odred bomo povečali obstoječe prostorske zmogljivo-sti za 310 mest, tako da bo v letu 1985 vključenih v WO in var-stvene družine skupno okoli 5200 otrok v starosti do 6 let. Pri tem bo polrebno usmeriti napore v enakomerno poraz-delitev oziroma vključevanje otrok v vse WO v občini, da bi tako sprotno odpravljali prostorski primanjkljaj, s katerim se bosta soočali zlasti WO Koseze in Andersen, ki izvajata varstvo in vzgojo otrok na območju najintenzivneje poseljenih KS. Se nadalje bomo uvajali In razvijali skrajšane oblike vzgoje in varstva (5,5-urni program), kolikor se bodo za to pokazale po-trebe in interes staršev. Poseben poudarek bo dan izvajanju 80-urnega programa za otroke, ki niso vključeni v WO in utrjevanju sedanjega obsega vzgoje in varstva motenih otrok ter drugih dejavnosti iz osnov-nega programa. Na področju razširjanja kadrovske problematike bo potrebno usmerjati napore v nadaljnje izvajanje ustrezne štipendijske poli-tike in pripravništva v WO, tj. vključevanje vzgojiteljic v višjo šolo za vzgojiteljice in vključevanje varuhinj z nepopolno izobrazbo v šolo za varuhinje. 2. Izobraževanje Osnovno šolstvo V letu 1985 bo vključenih na območju občine Ljubljana-Šiška v osnovnošolski pouk okoli 9300 učencev, nad 700 učencev pa bo obiskovalo pouk predvsem v osnovnih šolah občine Ljubljana-Center. Osnovne šole bodo izvajale pouk v okviru 1,3 izmene, kar je slabše od povprečja Ljubljane. V enakem obsegu kot v preteklih letih bo razvita tudi COŠ (OŠ Stane Kosec, Tine Rožanc, Alojz Kebe in Franc Marn), v kalero bo vključenih okoli 12 % učencev, kar je pod planskimi predvidevanji in pod povprečjem Ljubljane, v podaljšano bivanje pa bo še nadalje vključenih okoli 21 % otrok. Zaradi nadaljnjega porasta števila šoloobveznih otrok se bo povečal prostorski primanjkljaj zlasti na OŠ Veljko Vlahovič in Milan Mravlje. Zaradi tega bo potrebno za šolsko leto 1985/86 smotrno izkoristiti vse razpoložljive prostorske zmogljivosti na OŠ Valentin Vodnik, Franc Rozman-Stane in Alojz Kebe, da bi do izgradnje OŠ v KS Bratov Babnik premostitveno razbreme-nili šoli v KS Koseze in v KS Dravlje. V vsebinskem pogledu bomo v letu 1985 dosledno izvajali nov program žlvljenja in dela v osnovni šoli, ki širše uveljavlja koncept celodnevne šole. Vključevanje vseh učencev v eno izmed inte-resnih dejavnosli, izvajanje proizvodnega dela ter vseh drugih oblik vzgojno izobraževalnega dela pa bo terjalo preveritev po-gojev dela v posameznih šolah glede opremljenosti z učili in pri-pomočki ter na kadrovsko zasedbo. Pri izvajanju kulturnih, naravoslovnih, športnih in obrambnih dnevov ter delovnih akcij, ki so sestavni del pouka in elementov v COŠ, bo potrebno osnovnim šolam nuditi večjo pomoč s strani družbenopolitičnih dejavnikov ožjega in širšega okolja, predvsem društev, klubov, kulturnih, tehničnih in drugih organizacij. Pri izvajanju osnovnošolskega pouka bo potrebno nameniti več pozornosti kvaliteti znanja učencev ter intenziviranju sodelo-vanja osnovnih šol s strokovnimi službami SIS za zaposlovanje in drugimi dejavniki pri pravočasnem organiziranju posvetov s starši in učenci glede njihovega usmerjanja v nadaljnje izobraže-vanje. Usmerjeno izobraževanje Vse tri srednje šole (Srednja šola tehničnih strok Litostroj, Sred-nja šola za elektroniko in ŽG-ŽCS — TOZD Železniška srednja šola Ljubljana) bodo izvajale programe v načrtovanem obsegu. V letu 1985 bo potrebno prioritetno razrešiti vprašanje ureditve delavnic v vajeniškem domu v Šentvidu za potrebe Srednje šole za elektroniko, ker sicer šola ne bo verificirana. # 3. Raziskovalna dejavnost Na področju raziskovalne dejavnosti bomo v letu 1985 še na-dalje pospeševali množično inovacijsko dejavnost v OZD in njeno popularizacijo v javnosti z nagrajevanjem avtorjev. Nudili bomo podporo nalogam, ki bodo uresničevale razvojne cilje, kot so nado-meščanje uvoznih surovin z domačimi, modemizacijo poslova-nja, uvajanje novih proizvodov, izboljšava tehnologije idr. Posebno pozornost bomo usmerjali penmanentnemu izobra-ževanju kadrov, še posebej vzgoji učencev v šolah in njihovemu vključevanju v organizirane oblike delovanja v okviru gibanja »Znanost mladini«. Večji poudarek bo potrebno nameniti kadrovski strukturi za-poslenih ter vključevanju sposobnih in ustvarjalnih kadrov v spe-cializacijo oziroma strokovno izpopolnjevanje, da bomo povečali inovativne pobude in njihovo konkretno uveljavljanje v posameznih OZD, ki bodo morale ustrezno dopolniti pravilnike o nagraje-vanju inovatorjev. 4. Zdravstvo Na področju Izvajanja osnovnega zdravstvenega varstva bomo še nadalje pospeševali vse oblike preventivnega zdravstvenega varstva, pri čemer bomo v okviru dispanzerja za predšolske in šolske otroke izvajali enotni preventivni program v vseh treh zdravstvenih enotah. Z optimalnim izkoriščanjem obstoječih prostorskih zmogljivosti, opreme in kadrov bomo skrajševali čakalno dobo, zmanjševali bolniški stalež, dvignili kvaliteto storitev ter intenzivirali vse oblike dispanzerskih metod dela. Posebej bo potrebno proučiti možnosti za nadaljnje ustrezno izvajanje zdravstvenega varstva v vzgojno varstvenih organiza-cijah. V okviru preventivnih dejavnosti bo potrebno intenzivirati nego bolnika na domu ter zdravstveno prosvetljevanje občanov v kra-jevnih skupnoslih. Preveriti bo potrebno dosedanjo organiziranost zdravstvene službe z vidika njenega delovanja v pogojih družbene samo-zaščite, splošnega Ijudskega odpora in Ijudske obrambe ter v iz-rednih razmerah. 5. Socialno varstvo Izvajanje vseh oblik pomoči socialno prizadetim občanom in delovnim Ijudem bomo uresničevali na podlagi že sprejetega samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic. Pri tem bo dan poseben poudarek izvajanju: — skrbi za doslednejše uresničevanje družbenega dogovora o pogojih zagotavljanja minimalnih standardov za zaposlene delavce, — zaposlovanju invalidov, — izvajanju materialne pomoči v okviru pravice do priprave za zaposlitev, subvencioniranja stanarin in dodeljevanja solidar-nostnih stanovanj. Na področju izvajanja družbeno organiziranega varstva starej-ših občanov bomo dali poseben poudarek nadaljnjemu povezo-vanju doma slarejših občanov Marije Draksler-Marijane z ožjim in širšim okoljem pri izvajanju dnevnega varstva občanov, ki niso vključeni v dom in pri izvajanju uslug in storitev za starejše ob-čane izven doma (prevoz hrane, pranje perila, zdravstveno var-stvo v ambulanti doma, organiziranje kulturnih prireditev). 6. Socialno skrbstvo Na področju socialnega skrbstva bomo na osnovi enotnih krite-rijev ponovno proučili upravičenost izvajanja vseh vrst družbeno denarnih pomoči s poudarkom na zagotavljanju socialne varnosti socialno najbolj prizadetim občanom. Center za socialno delo bo izdelal enotno evidenco za vse upravičence socialno varstvenih prejemkov. V sodelovanju s patronažno službo, daištvi upokojencev, soci-alnimi komisijami, OO RK in drugimi dejavniki bomo utrjevali in razvijali preventivno delo v krajevnih skupnostih. Prizadevali si bomo za nadaljnje vključevanje predšolskih in-validnih otrok v okolje, ki zagotavlja specializirano nego in var-stvo. Posebno pozornost bomo usmerjali nadaljnjemu razreševanju problematlke mladinske delikvence v okviru sodelovanja z vsemi odgovornimi dejavniki ter utrjevali delovanje klubov zdravljenih alkoholikov kot pomembno socialno zdravstveno kategorijo. 7. Zaposlovanje Z vidika zagotavljanja socialne varnosti bomo na področju za-poslovanja dosledno izvajali zakona o zaposlovanju in zavaro-vanju delavcev v primeru brezposelnosti. Uveljavljanje kadrov-skega štipendiranja mora postati element dolgoročnega kadrov-skega planiranja v združenem delu. Usklajevanje šolskega in izobraževalnega sistema s potrebami združenega dela mora motivirati delavce za izobraževanje ob delu. V primeru ekonomskih in tehnoloških viškov delavcev bomo razvijali oblike in metode dela za razporejanje delavcev med OZD. Ustvarjanje pogojev za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb mora postati ena od obveznosti OZD. Z vidika vsebinskih ciljev bodo moraie v letu 1985 vse OZD dosledno izvajati določila družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike ter samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, pri čemer bo imelo prednost: — razvijanje družbenega planiranja ekonomskega razvoja v povezavi s kadrovskimi možnostmi, — prestrukturiranje gospodarstva ter usmerjanje delovno in-tenzivno proizvodnih programov na druga področja SRS in SFRJ v smislu združevanja dela in sredstev, — vzpodbujanje razvoja terciarnega sektorja, predvsem z raz-vijanjem možnosti zaposlovanja v drobnem gospodarstvu, tako družbenega kot zasebnega sektorja v smislu dopolnjevanja z »ve-likim gospodarstvom« in zadovoljevanjem potreb prebivalstva po storitvah. 8. Kultura Kultume dejavnostf bomo razvijali in uresničevali v okviru ob-stoječih društev in skupin, ki so vključene na območju občine v ZKO. Pri tem bomo nadalje razvijali Ijubiteljske kulturne dejav-nosti v KS, OZD in v šoiah s poudarkom na še večjem uveljav- Ijanju prostovoljnih aktivnosti pri izvajanju posameznih progra-mov. V letu 1985 bo potrebno nadaljevati s sanacijo stanja v Cen-tralni knjižnici Šiška, pri delovanju Vodnikove domačije pa do-končno utrditi njen vsebinski program. V okviru danih materialnih možnosti bomo uresničevali načrto-vano sodelovanje s pobrateno občino Kavadarci ter zagotavljali sredstva za gostovanja društev, ki so se v preteklem obdobju že vsestransko afirmirala doma in v tujini. 9. Telesna kultura Na področju telesne kulture bo potrebno glede na nove druž-benoekonomske odnose še naprej dograjevati sam sistem orga-niziranosti telesne kulture, ne le v občini, temveč tudi na področju mesta Ljubljane (poenostavitev dela strokovnih služb, enotni koncept izvajanja in organiziranosti programa vrhunskega športa, ustrezna sektorska razporeditev del in nalog). Intenzivno bomo vzpodbujali izvajanje množičnih oblik telesno-kulturnih dejavnosti, kot so: športne rekreacije (tek v naravi, tek na smučeh, kolesarjenje, planinarjenje itd.). Poseben poudarek bo dan sodelovanju z WO in osnovnimi ter srednjimi šolami (šola v naravi, zimovanja, letovanja) ter so-delovanju z ZPM, dnjštvom upokojencev in invalidov. Še nadalje bomo usklajevali program občinskih panog vrhun-skega športa v cilju racionalizacije programov in vključevanja v vrhunski šport le tistih športnikov in ekip, ki v celoti izpolnjujejo kriterije za uspešno uvrstitev. Posebno skrb bo potrebno nameniti nadaljnjemu dograjevanju meril za financiranje programov na vseh področjih telesne kulture, s posebnim poudarkom na pripravi normativov za delavce, ki de-lajo v telesno kulturnih objektih. V SPLOŠNA PORABA Občinska skupščina bo skladno z zakonom, odloki in družbe-nimi dogovori oblikovala obseg splošne porabe, tako da bodo prihodki zaostajali za rastjo dohodka gospodarstva. Na področju davčne politike se bomo zavzemali, da bodo slop-nje od osnov davkov iz dohodka in osebnega dohodka, prometnih davkov in taks enake v vseh Ijubljanskih občinah in usklajene v SR Sloveniji. Za skupne naloge, o katerih so se Ijubljanske občine dogovo-rile, oziroma za tiste, ki jih po določilih statuta in drugih norma-tivnih aktov financira skupščina mesta Ljubljane, bomo iz sredstev proračuna občine namenili dogovorjeni delež v breme splošne porabe občine. Skupščine občin in mesta Ljubljana bodo sklenile dogovor o splošni porabi v Ljubljani. Splošno porabo bomo obli-kovali in razporejali po enotnih kriterijih in merilih za tiste namene porabe, ki bodo v dogovoru določene. Proračunski prihodki, ki presegajo dovoljeno maso splošne porabe iz prihodkov davkov občanov, bodo združevani preko posebne partije proračuna pri skupščini mesta Ljubljane za v do-govoru določene namene. Iz občinskega proračuna bomo zagotovili sredstva za racional-no in kvaliletno delo upravnih organov in temeijnih pravosodnih organov, izvajanje programa dela Ijudske obrambe, teritorialne obrambe, delegatskega sistema in delovne skupnosti krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih organov, orga-nizacij in skupnosti, ki se financirajo iz splošne porabe občine. Skladno s sprejetimi dogovori in sporazumi bomo sofinancirali izvajanje programa cest v Ljubljani, programa del na Krvavcu in Veliki planini, krili raziike v ceni Dnevnika in druge naloge, ki so določene s sklepom skupščine in izvršnega sveta. V okviru enotne bilance splošne porabe v Ljubljani in razpoložljivih sredstev bomo financirali postajo milice v Siški. Bolj ekonomično moramo uporabljati proračunska sredstva, nadaljevali pa bomo z modernizacijo opreme upravnih organov. Iz proračuna bomo še nadalje izločali posamezne odhodke, ki ne sodijo v splošno porabo. VI SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite bomo v letu 1985 nadaljevali z izvajanjem nalog, ki so začrtane v srednjeročnem planu. Tudi v tem letu bomo morali smotrno gospodariti z zaupanimi družbenimi sredstvi in zagotoviti kakovosten in kvaliteten razvoj splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v občini. Pred-nost bodo imele prioritetne naloge. Še nadalje bomo skrbeli za višji nivo izurjenosti občinskega štaba in enot teritorialne obrambe in uporabljanja narodne zaščite. Skrbeli bomo za kvaliteto vzgoje in pouka prebivalstva s področja obrambnlh priprav ter samozaščitnih in varnostnih ukrepov. Narodno zaščito bomo na vseh področjih življenja in dela ob-čanov strokovno usposabljali za delo v primerih naravnih nesreč ali vojne nevarnosti. VII. KRAJEVNE SKUPNOSTI Krajevno samoupravo in njen delegatski sistem moramo še nadalje dopolnjevati in razvijati. Aktivirati moramo interesne skup-nosti in organizacije združenega dela, ki so eden izmed dejavni-kov financiranja krajevnih skupnosti, da bo družbeni dogovor o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skup-nih potreb delovnih Ijudi in občanov zaživel. V skladu s stabiliza-cijskimi prizadevanji je potrebno zelo preudarno sprejemati pro-grame, ki se financirajo iz krajevnih samoprispevkov in zagotoviti, da bo prišla pri tem do veljave solidarnost delovnih Ijudi in kra-janov ter aktivnost krajevnih skupnosti. V to obliko je potrebno vključevati tudi vse samoupravne interesne skupnosti. V okviru možnosti bomo še nadalje reševali prostorske proble-me krajevnih skupnosti. UstanovNena delovna skupnost krajevnih skupnosti občine Ljubljana-Siška zagotavlja samoupravno organiziranost delavcev krajevnih skupnosti in uresničevanja samoupravnih pravic in dolžnosti v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. Hkrati omogoča večjo ažurnost in kvaliteto pri opravljanju del in nalog za potrebe krajevnih skupnosti, s čimer bo omogočeno pravo-časno izpolnjevanje planov in zakonito opravljanje samoupravno dogovorjenih obveznosti.