PoJRiilns lAiffittin ciifoi^lht
Leto XVII., št. 16
opravaLštvo. ljudijana. tinalljeva ulica a. — Telefon M. d122. 3123, Lnseratnl oddelelc: Ljubljana, Seien-burgova ul a. - lei 3492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. II. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St
2. — relefon St L90 Računi pri poŠt ček. zavodih: I/Jub-8124. 3125, 81266. i Jana St 11.842, Praga Oslo 78.180, Wien 8t 105.241
Ljubljana, tordc tL januarja 193*
Cena t Din
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaSa mesečno Oin 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. JL Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Dva Edvarda
ZAČASNO REGENTSTVO V ANGLIJI
edsedstvom na smrt bolnega kralja se je včeraj sestal kronski svet, ki je regentstvo za čas kraljeve bolezni — Bolnikovo stanje se zdi brezupno
v zasebnem pismu sporočil nekemu svojemu prijatelju, da je malo verjetno, da bi kralj še preživel nocojšnjo noč. Po zadnjih vesteh iz Sandinghama kralj ne čuti več nobenih bolečin, a zelo težko diha, kar povzroča vidno naraščajočo utrujenost. V vseh londonskih cerkvah so bile danes ves dan do pozno v noč molitve, da bi kralj ozdravel.
Ob bolnikovi postelji se je proti večeru ponovno zbrala vsa kraljeva rodbina s kraljico Mary na čelu. Manjka samo najmlajši sin Glouchesterski vojvoda, ki ima hripo in mora ostati v postelji.
Kraljeva bolezen je odjeknila tudi na borzi, kjer je kupčija zastala in so tečaji nekaterih papirjev padli za več točk-
London, 21. jonuarja. r. Ker bo bolezen angleškega kralja Jurija V tudi če ne na stopi najhujše, po vsei prilik] • zelo dolgotrajna. so že včeraj razmišljali v mero-dajnih krogih o prenosu vladarskih poslov na regentski svet. Angleški prestolonaslednik princ Waleški. je imel v zvezi s tem včeraj dve uri trnja jor razgovor z ministrskim predsednikom Bakhvincm. ki zaradi resne bolezni kralja ni odpotoval na svoje posestvo, kakor običajno preko nedelje. marveč ie ostal v prestolnici. Ker se tudi danes stanje bolnika mi prav nič izboljšalo, marveč so se celo pokazali znaki poslabšanja, je bil za popoldne sklican v sandringhamskem gradiču kronski, tako-zvani tajni državni svet V gradu so se zbrali kraljevi princi razen obolelega vojvode Gloucbertskega. dol je ministrski predsednik Baldvvin. predsednik tajnega sveta Macdonalid, notranji minister sir John Simon, lord Harlsham m tajnik državnega sveta Hankey. Svet se je sestal K seji v sobi poleg bolniške sobe ter se je mre-
sti okrog odprtih vrat, tako da je kronskemu svetu predsedoval oboleli kralj, ki so ga posadili v postelji in ga podprlii z blazinami. Po običajnih formalnostih je bil sestavljen akt o imenovanju regentskega sveta, ki prevzame vodstvo v?eh vladarskih poslov. Kralj je dokument po preči-tanju vpričo vseh navzočih lastnoročno podpisal, naikar so dokument izročili tajniku državnega sveta, da ga po objavi shrani v arhivu. Po izvršenih forma^o-stih se je kralj prisrčno poslovil od vseh članov tajnega sveta in vsakemu posebej dal roko ter izrazil nado, da bo mogel skoraj zopet sam nositi vladarsko breme.
Ukaz o imenovanui regentskega sveta bo objavljen še nocoj. Kolikor se je izvedelo, so v regentskem svetu kraljica Ma'ry. vsi štirje kraljevi sinovi, princ \V'aleški, Torški, Kentski in Glouchersterski. dalje ministrski predsednik, lord kancelar in canterburvj-ski nadškof.
Vest o ;menovanju regentskega sveti jc tokrat napravila v javnosti vtis, da jc kraljeva bolezen zelo resna, čeprav to ni prvič, da je bil imenovan regentski svet. Tudi za časa bolezni kralja leta 1928 je b'l imenovan regentski svet Vendar pa smatrajo. da je glede na visoko starost kralja in resnost bolezni. položaj tokrat mnogo resnejši.
Vesti o abdikaciji princa Waleskega
London, 21. januarja, o V zvezi z boleznijo kralja ter imenovanjem regentske-ga sveta so se danes v političnih krogih razširile vesti, da st namerava angleški prestolonaslednik, princ Waleski, odreči prestolu. O tem je baje že včeraj o priliki svojega dveurnega razgovora obvestil ministrskega predsednika Gre samo še za to, kdaj naj se objavi njegova abdikacija. Po ustavnih določbah se lahko odpove prestolu pred. pa trudi po smrti kralja. Princ Wa-leški baje motivira svoj sklep s tem, da
Kriza Lavalove vlade
Radikali so skleniti odpoklican svoje zastopnike iz vlade — Zato bo Laval najbrž že danes odstopL
Bas Desta odpoklican
Po italijanskih vesteh čete generala Grazianija še vedno prodirajo — Rasa Desto bo baje zamenjal turški
general Vehib paša
V Parizu se je sestala v javnosti z veliko napetostjo pričakovana seja izvršnega odbora radikalne stranke. Sejo bi lahko istovetili s kongresom stranke, saj so se je udeležili delegati iz vse Francije, skoraj 1500 po številu. Na dnevnem redu sta bili dve zelo važni vprašanji: izvolitev novega strankinega predsednika in pa določitev enotnega stališča napram Lavalovi vladi. Volitev predsednika je imela še poseben namen, ker sta se za to mesto potegovala dva moža, ki sta si več kot osebna nasprotnika, ker po svoji mentaliteti in svojih nazorih zastopata skoraj nasprotujoči si stališči: Edouard Kerriot in Edouard Daladisr. V odno-šajih do vlade pa naj bi stranka sklenila enotno stališče in obnovila sedaj pred volitvami strankino disciplino. Ta točka je bila že neštetokrat na dnevnem redu, a je vedno ostala nedosežen cilj, kar se tiče parlamentarnega nastopa, strankinih mandatarjev.
Laval je svoje štiri zmaige, ki ">ih je izvojeval v teku dobrega meseca v zbornici, vedno tudi sam smatral za Pirove zmage. Še manjše iluzije si ie pa o njih delal, ko je zvedel, da je radikalna stranka zaradi napetega zunanjega in notranjega položaja sklenila sklicati sejo širšega izvršnega odbora, saj so kongresi radikalne stranke vedno bi1 i zeio slab omen za francoske vlade. Doslej je namreč še vsako tako zborovanje radikane stranke pripeljalo vlado v nevarnost. Kongres v Angersu leta 1928. je razbi1 nacionalno unijo in vrgel vlado Poinca-reja. Po kongresih leta 1929. in 1930 sta padli vladi Brianda in Tardieuja. Kongres leta 1933 v Vichyju je povzročil padec Daladierja, a leta 1934. je pri-nesel sklepe, radi katerih ie bil Doumer-gue mesec dni kasneje prisiljen k demi-siji. Ob kongresu koncem oktobra lan skega leta so se pa že na vso moč tresla tla pred Lavalovo vlado.
Vzrok za ta pojav leži v čudni vlogi, ki jo igra radikalna stranka v francoski parlamentarni politiki in iz kaite^e izvira tudi že skoro prislovična labilnost francoskih vlad. Po svoji naravi sicer izključno meščanska stranka so radikali po svojih interesih glede vlade povezani v zbornici z desnico, po svojih revolucionarnih tendencah pa. saj se smatrajo >a dediče jakobinskih nazorov, z marksistično levico. Tako se dogaja, da nastopajo radikali, ki imajo zaščito zasebne lastnine med prvimi točkami svojega programa, v vseh manifestacijah izven parlamenta skoro vedno z nasprotniki zasebne lastnine, v parlamentu pa sestavljajo vlade z meščanska desnico. Kartel levice, kakor se imenuje koalicija radikalov in socialistov, obstoja zaradi tega prav za prav samo pri volitvah, dočim pride v zbornici vedno do zveze med radikali in desnico. Tako je končala volilna zmaga levice leta 1924. v zbornici z nacionalno unijo pod Poincarejem, a ona leta 1932. z desničarskimi vladami Doumerguea, Flandina in Lavaia. Čim pa se bližajo volitve, zapušča stranka politiko nacionalne unije in ponovno išče zveze s socialisti.
Sedaj se zopet bližaio volitve. Do junija meseca mora biti izvoljena nova zbornica in ta okoliščina že meče senco na vse politično življenje v Franciji. Splošno pa danes tam prevladuje mnenje, da bo v teh volitvah dobila zopet večino levica, čeprav bo ta večina mogoče le majhna. Prva posledica tega pričakovanja je, da je dal Herriot ostavko na svoje mesto v Lavalovi vladi. Popularni Herriot, dolgoletni predsednik radikalne stranke, pa se je hotel na novo potegovati za mesto strankinega predsednika, čeprav mu je bil postavljen ne-, varen protikandidat v bivšem ministrskem predsedniku Daladieru. Z zmago levice, kakršno pomeni Daladierova izvolitev, je dobil Herriot hud. in reči je treba, nezaslužen udarec, ki ga izvolitev za častnega člana ne more omiliti Vrh tega je izvršni odbor sklenil, da morajo vsi radikalni ministri iz vlade, kar po-menja skoro gotovo padec Lavalovega kabineta.
Onega ,ki bližje pogleda v notranji sestav političnega življenja v Franciji, bi ta skiep radikalov tudi ne glede na njihove volilne potrebe ne presenetil. Na ta način se namreč rešuje ravnovesje v stranki, V zbornici skoraj vedno zmaguje desno krilo stranke, ki jo vodi v sodelovanje s centrumom in desnico in ustvarja koalicijske vlade. Na veftkih zborovanjih stranke pa morajo dobiti svoje zadoščenje tudi levičarski elementi, kar pa potem seveda neizogibno vodi clo padca vlade. Obe veliki "troji predstavljata oba Edouarda: Edouard Herriot in Edouard Daladier. vsak z določenim programom. Prvi Edouard sodeluje z desničarji in na ta način zagotavlja stranki oblast, drugi Edouard pa vodi radikale v »ljudsko fronto«, v zveze s socialisti in komunisti in jim s tem zagotavlja zmago pri volitvah. Sedai je skušal Herriot tik pred volitvami zamenjati vlogo, ki mu pripada po tradiciji, z ono Daladierja. toda stra-jka ga je prehitela m se odločila za Da^adiera. Danes, ko se bližajo volitve, hočeir na'»ti radikali pot nazaj k socialistom in tako ni uspel Herriot s svojo kandidaturo.
Pod pr določil
London, 21. januarja- r. Z vedno večjim vznemirjenjem spremlja vsa angleška javnost razvoj bolezni angleškega kralja- Popularni vladar je prikovan na bolniško posteljo v svojem gradiču Sandringham, 150 km severovzhodno od Londona, kamor je prispel prejšnji teden na oddih. Čeravno je kralj Jurij kljub svojim 70 letom še krepke kon-stitucije in se čvrsto upira bolezni, se zdravniki vendarle boje- da bo zdravniška znanost tokrat odrekla. Kralj je prejšnja leta prestal že več hudih bolezni, kojih posledice se še sedaj čutijo. Noč od sobote na nedeljo je bolnik prebil še dokaj mirno in je več ur spal, kar ga je zelo okrepilo im dopuščalo nado, da ne bo prišlo do hujšega. Tudi včerajšnji dan je prebil razmeroma mirno. Le dihanje mu povzroča težave, ker je srce zelo oslabelo- Zdravniki, ki so stalno zbrani ob bolnikovi postelji, so mu morali večkrat priskočiti na pomoč s kisikom.
Noč od nedelje na ponedeljek je kralj prebil precej nemirno, ker mu je dihanje povzročalo vedno večje težave. Ponovno so mu morali dati injekcije- Današnja seja tajnega državnega sveta, ki ji je predsedoval kralj v bolniški postelji, pa ga je skrajno utrudila. Zvečer je bilo izdano zdravniško poročilo, ki pravi; da moči bolnika naglo zapuščajo. To poročilo je izzvalo v vsej javnosti veliko vznemirjenje- Pred dvorcem v Sandringhamu in pred kraljevskim dvorom v Londonu so zbrane velike množice, ki z napetostjo čakajo nadaljnjih poročil. Globok molk priča, kako ves narod trepeče za svojega vladarja in sočustvuje s kraljevo rodbino-
Kakor se je izvedelo. je kraljev osebni zdravnik lord Dawison of Pee
Pariz, 20. januarja, d. Kriz« radikalne socialistične stranke se je pretvorila v krizo vlade. Po sklepu izvršnega odbora radikalne socialistične stranke, naj pehajo njeni zastopniki v vladi ostavko, bo vlada prisiljena k odstopu.
Včerajšnje popoldanske seje izvršnega odbora radikalne socialistične stranke se je udeležilo 1.400 delegatov. Kljub hudemu odporu Herriotovih pristašev je bil za predsednika stranke izvoljen z veliko večino Daladier, kar pomeni popotno zmago levega krila v stranki. V kratki izjavi je dejal novi predsednik, da bo dal stranki obeležje povsem neve politike.
Herriot je skušal po po jasni t vi svoje politike pregovoriti radikalne ministre, naj bi še nadalje ostali v vladi, vendar pa dokazuje hladni sprejem njegovih izvajanj, d-a sklep strakine večine ni več i spremenljiv.
S šestimi radikalnimi ministri bosta podala ostavko tudi oba neosocialistična ministra. Ostavke bodo podane šele po La-valovem povratku iz Ženeve, torej v STedo
Rim, 20. januarja, o. Italijanski tisk pričakuje da bo sedanje zasedanje sveta Društva narodov le kratko in da bo ostalo brez vsakega pomembnejšega rezultata. Ob tej priliki listi tudi trdijo, da je krizo Lavalove vlade izzvala sankcionistična Anglija, ki se poslužuje v borbi proti Italiji vseh dopustnih in nedopustnih sredstev. Turinska »Stampa« napada Anglijo, da pospešuje sankcionistično politiko proti Italiji tudi v Franciji ne glede na to, da ustvarja v tem nevarnost, da se čez noč izpremeni vsa evropska konstelacija. Vlado v Franciji bodo, ako pade Laval. sestavili levičarji, ki se bodo poslužili tajnih fondov notranjega ministrstva, da si pri prihodnjih volitvah zagotovijo zmago celotne rdeče fronte. Zunanja politika bi se potem vodila po navodilih iz Lon-
Da bi zaradi tega nastal razkol v radikalni stranki, je skoraj neverjetno Sodeč po tendencah, se zdi razkol med obema kriloma stranke skoraj vedno neizbežen, toda sodeč po interesih, je sporazum med obema že v naprei zajamčen. O takih razkolih se govori, odkar igra radikalna stranka vodilno vlogo v politiki tretje republike, toda doslej se je znala vedno dobro obnašati v *voii koristni vlogi Jana z dvema obrazoma, dvema Edouardoma.
ali četrtek. Bržkone bodo poizkusili sestaviti novo Lavalovo vlado na novi podlagi. Če pa se to ne bo posrečilo, kar je verjetno, bi prišla v poštev politično indife-rentna vlada, ki bi rešila samo tekoče posle in izvedla nove volitve v parlament.
Vostalem je izvršni odbor radika'ne stranke na Daladierjev predlog izvolil Hernota za častnega predsednika.
Glavno glasilo socialistov pravi, da se še ne ve, kdaj bo prišlo do uradne ostavke vlade, vendar pa je v'a da dejansko že v krizi. List meni, da bo uradna ostavka podana predsedniku republike šele po povratku ministrskega predsednika Lavaia iz Ženeve.
Predsednik vlade Laval 6e bo bržkone že jutri vrnil iz Zenave. Najbrž bo nato jutri tudi že seja vlade, na kateri bo Herriot podal svojo ostavko, ostali radikalni ministri pa sporočili svoj namen da bodo ravnali enako kakor njihov šef. Po tej seji bo Laval odšel v Elizejsko palačo in predal predsedniku republike Lebrunu ostavko celotne vlade.
dona in Moskve brez ozira na francoske interese.
Angleška iniciativa pravi dalje Stampa, se pozna tudi v srednji Evropi. Potovanje dr. Schuschnigga v Prago je imelo namen, omogočiti ustanovitev žitnega zavoda na Dunaju, ki bi prevzel vse žitne presežke balkanskih in podunavskih. drža* ter jih plasiral na raznih tržiščih. Takoj nato naj bi vsa akcija prešla tudi na politično področje in naj bi se Avstrija pritegnila v krog sankcionističnih držav. Francija bi glede na obveznosti, ki jih je prevzel francoski generalni štab dala Angliji na razpolago vsa svoja pomorska oporišča, mobilizirala mornarico in dva letnika redne vojske. Zedinjene države bi za svoje sodelovanje s sankcionističnimi državami dobile posebno koncesijo, in sicer v obliki tretjine delnic velikega hidravličnega industrijskega podjetja ob Tanskem jezeru. Poljakom bi se ponudila eksploatacija nekaterih abesinskih rudnikov zlata. Nemčija bi dobila posojilo v znesku 15 milijonov funtov šterlingov in interesno ozemlje \ Abesiniji na katerem bi lahko kolonizirala svoje emlgrante. Tudi Francija bi dobila posojilo, če bo francoski vladi tudi v bodoče načeloval Laval, bi morala Francija dati za to posojilo zlato garancijo, če pa bi se sestavi!a levičarska vlada, bi ga j dobila pod mnogo ugodnejšimi pogoji. j
Rim, 20. januarja. AA. Agencija Štefani poroča iz Džibutija: Poročila iz notranje Abesinije potrjujejo, da vlada v abesinskih uradnih krogih zaradi italijanske zmage pri Dolu huda potrtost. Abesinski cesar je po teh glasovih pozval rasa Desto, naj pride v Adis Abebo. Bivši turški general Vehib je dobil nalogo, da reorganizira abe-sinsko vojsko, ker je v razsulu.
Potrtost v Adis Abebi je tem večja, ker je ras Desta kot bližnji sorodnik abesin-skega cesarja veljal za zelo sposobnega vojskovodjo in ker so njegove čete dobile evropski pouk in so dobro oborožene z modernim orožjem. Poraz čet rasa Deste je ne samo demoraliziral poveljnike in čete na južnem abesinskem bojišču, temveč tudi one na severnem bojišču.
Iz Dola poročajo, da so tudi pri zadnjih bojih v tem odseku abesinske čete rabile krogle dum-dum. S temi krogami je bilo ranjenih več Arabcev in Somalijcev, ki pripadajo italijanskim domačinskim četam.
Mogadiscio, 20. januarja, o. Kakor poročajo iz Adis Aibebe, je bil ras Desta pozvan, naj pride pred cesarja in se mu opraviči zaradi poraza pri Dolu. Vse kaže, da bo |
se ne namerava oženiti in bi bila tako po dolgi dobi Anglija brez kraljice. To bi bil po 400 letih prvi primer, da bi zasedel angleški prestol neoženjen kralj.
Iz uradnih krogov se vse vesti o namera vara abdikaciji princa WaJeskega odločno demantirajo in označujejo za izmišljotine.
Kraljeva bolezen
London, 20. januarja. Sedanja bolezen Nj. Vel. kralja Jurija V. ni samo posledica prehlada, marveč jo je po mnenju zdravnikov pripisati predvsem posledicam, ki jih je zapustila na vladarjevo zdravje njegova huda bolezen leta 1928. in 1929. Zadnja leta angleški vladar ni hotel dovolj poslušati zdravniških nasvetov, marveč je neomejeno vršil svoje vladarske funkcije in socialne dolžnosti, kar je zelo kvarno vplivalo na njegovo zdravje.
Nj. Vel kralj Jurij V. je julija lanskega leta končal 70 let svojega življenja. Decembra je prisostvoval pogrebu svoje sestre, princese Viktorije, čije smrt ga je močno potrla. Prvi dan božiča je kralj 'me! po radiu obširen govor. Njegova poslanica milijonom angleških podanikov je bila sprejete v vsej Veliki Britaniji z navdušenjem. Par dni nato pa se je javnosti polastila skrb, ko je zvedela, da je kralj resno obolel. Te vesti so uradno deman-tirali, in o kraljevem zdravju niso več govorili do zadnjega četrtka, ko je angleška radijska postaja ob 12.30 sporočila, da je Nj. Vel. kralj Jurij obolel na bronhialnem katarju in da povzroča vladarjeva borzen doka jšn jo skrb, ker se je istočasno pojavna tudi slabost srca.
NJ. Vis. knez namestnik
Beograd, 20. januarja. AA. Za bolezni kralja Jurija V. je Nj. Vis. knez namestnik Pavle vsak dan v telefonski zvezi s kraljevskim gradičem v Sandringhamu in se zanima za zdravstveno stanje visokega bolnika.
imenovan za poveljnika desnega krila abesinske vojske na južni fronti znani turški general Vehib paša, ki bo dobil nalogo, da najprej reorganizira abesinske sile v zaledju in jih nato ponovno vrže na fronto.
Italijansko vojno poročilo
Rim, 20. januarja. AA Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št. 101:
Vojsk0 rasa Deste, ki je doživela poraz ob pritoku Ganale-Dorie, naše čete preganjajo brez prestanka. Čete, bi jim poveljuje general Graziani, so dospele na področje Galaborana in so 18. t. m. zavzele Filto 230 km daleč od Doki. Pri tej prilika so razgnale nekaj sovražnih čet, ki so se skušale upirati. Zasledovanje sovražnika se nadaljuje.
Ob karavanski cesti so naše čete trčile na oddelke Abesincev. ki so bili v zelo bednem stanju. Te čete so se vdele in nas prosile vode in živeža. ker je sovražna oskrba v zaledju popolnoma desorganizi-rana.
Na eritrejskem bojišču je naše letalstvo zelo živahno, prav tako tudi topništvo. Na vsej črti med Makalo in Tekazo se vrše izvidi.
Italijani vidijo povsod angleške strahove
Ženeva zopet na delu
Svet DN se Je včeraj zopet sestal — Zaradi bolezni angleškega kralja in krize francoske vlade bo zasedanje le kratko — Izboljšan položaj za Italijo
v svobod-
Ženeva, 20. januarja, b. Dopoldne se je sestal svet Društva narodov k svojemu 90. zasedanju. Seji so prisostvovali francoski ministrski predsednik Laval, angleški zunanji minister Eden, italijanski delegat Aloisi, nadalje zunanji ministri Litvinov, polkovnik Beck, Titulescu, Ruždi Aras in dr. Munch.
Francoski ministrski predsednik Laval je ime! pred sejo razgovor z italijanskim delegatom Aloisijem in zunanjim ministrom Edenom o pripravah za zasedanje sveta. Na današnji javni seji sveta še niso razpravljali o abesinsko italijanskem sporu.
Ko je otvoril sejo je predsednik Bruce, zastopnik Avstralije, počastil spomin pokojnega predsednika razorožitvene konference Arthurja Hendersona. Njegovim izvajanjem so se pridružili tudi Eden, Laval. Litvinov. Madariaga. Beck. in VasconceMos. Vsi so poudarjali velike zasluge pokojnega za sporazum med narodi.
Popoldne se je svet sestal k tajni seji, na kateri je bil odobren končnoveljavni dnevni red sedanjega zasedanja. Ta dnevni red obsega nas*edn}e glavne to3ke: 1. abesin-sko-italijanski spor. 2. protest Rusije proti prekinitvi diplomatskih odnošajev med
Urugvajem in Rusijo, 3. položaj nem mestu Gdansku.
Glede na bližnjo vladno krizo v Franciji je bila izražena želja, naj bi se zasedanje sveta čim bolj skrajšalo. Zasedanje bo najbrž trajalo samo 4 ali 5 dni.
Za Italijo ugodni sklepi trinajstorice
Ženeva, 20. januarja b. Popoldne se je pod predsedstvom španskega delegata Ma-dariaga sestal odbor trinajstih. V tem odboru so zastopane vse članice sveta razven Italije. Odbor trinajstih je po daljši razpravi ugotovil naslednje:
1.	Trenutno ne obstoji nobena možnost, da bi se italijansko - abesinski spor rešil i raz-sodišfnim postopanjem ali na drug miren način.
2.	Glede na prošnjo abesinske vlade odbor ne smatra za primerno, da bi se odposlala na abesinsko - italijansko bojišče komisija. ki bi preiskala italijanske vojne metode.
3.	priporoča se svetu Društva narodov, naj •sedaj ne razpravlja o prošnji abesinske vlade za finančno podporo.
4.	Sklepanje o poostritvi sankfij proti Italiji spada v edino pristojnost odbora osemnajstih.
Beležke
Izidi nedeljskih
občinskih volitev
Volilo je devet občin — V treh je bila vložena le po ena lista — Lep uspeh na Lescah
Priprave za novi
marsejski proces
Varnostne odredbe bodo še strožje kakor pri prvem procesu — Obtoženci bi radi razpravo onemogočili
Zaradi novih komasacij, izvedenih v zadnjih mesecih, so bile v nedeljo občinske volitve v devetih slovenskih občinah. Čeprav je bila volilna borba ponekod zelo napeta, so volitve povsod potekle v najlepšem redu, tako da varnostni organi niso imeli prav nobenega opravka.
V	vseh občinah se je tudi strogo izvajala prepoved točenja alkoholnih pijač.
Volikia udeležba je bila zelo različna in se je gibala med 46 in 88 odstotki vseh upravičencev, povprečna volilna udeležba za vseh devet občin pa znaša nekaj manj ko 65 odstotkov.
V treh občinah je bila vložena le po ena kandidatna lista, v ostalih šestih pa sta bili vloženi po dve, po ena pod firmo JRZ in po ena neklerikalna. Volitve so imele naslednje občine: Zagorje ob Savi, Begunje na Gorenjskem, Brezovica, To-mišelj, Kostanjevica, Spodnja Polskava, Zgornja Polskava, St. Ilj v Slov. goricah in Lesce pri Bledu.
ZAGORJE OB SAVI (srez Litija). Volitve so bile razpisane, ker je bil del občine s 17 volilci priključen Trbovljam. Kandidatni listi so vložili JRZ in združeni delavci. Ker je bil z volitvami dosedanji občinski odbor prekinjen sredi sistematičnega in uspešnega dela za ureditev obea-ne, ki je v zelo težavnem položaju zaradi obupne krize med rudarji, je zagorska organizacija JNS sklenila, da se novih volitev ne udeleži ne postavi za nje svoje 1 ste in tako prepusti odgovornost za občinsko gospodarstvo drugim, ki so doslej vedno le kritizirali. Posledica je bila razmeroma slaba volilna udeležba, saj je okrog 1000 volilcev ostalo doma. Od 2500 volilnih upravičencev jih je volilo 1514 (60°/o). Dobili sta JRZ 1148 glasov in 33 odbornikov. delavska lista pa 366 glasov in 3 odbornike. Kakor je torej videti, so se rudarji v nadi, da bodo povečana državna naročila za premog in da bodo poten; bolje zaposleni, odločili glasovati za listo JRZ.
BEGUNJE (srez Radovljica). Občina je bila pri zadnji komasaciji po prizadevanju takratnega župana g. Ivana Ažmana priključena Lescam, a se je vztrajno borila za zopetno osamosvojitev. Sodelovali so pri tem vsi občani brez razlike politične opredelitve in so svoj cilj tudi dosegli.
V	znamenju te skupne borbe je bila tudi za nedeljske volitve vložena le ena, skupna lista, ki si je privzela sicer firmo JRZ,
Beograd, 20. januarja AA. Dne 19. t. m. se je v Beogradu v novinarskem domu vr-šilii plenarna seja centralne uprave Jugoslovanskega novinarskega udruženjia, ki so ji prisostvovali delegati vseh sekcij. Na seji so razpravljali o vseh vprašanji"., ki so v zvezi z novinarsko uredlbo, s pokojninskim zavarovanjem novinarjev, s pravilnikom o zni. žani vožnji, s tiskovnim zakonom, s oen-zuiro itd. Tudi so na se ju razpravljali o ustanovitvi enotnega p o sm r tn msk ega fonda Jugoslovanskega novinarskega udruženjia. Glede vseh teh vprašanj so sprejeli konkretne sklepe, k; j*, h bo predsedstvo centralne uprave poslalo poklicanim čini-teljem in bo stremelo, da bodo vprašanja poklicnih novinarjev čimprej in čim zado-voljivejc urejena.
Na tej sej.i se je izvršila tudi revizija celotnega članstva JNU. Po reviziji znaša število članov 612. med njimi 440 rednih in 172 pripravnih. Sklenili 90, da se bo redna skupščina JNU vršila v Zagrebu v drugi
Avstrijski poslanik v Zagrebu
Zagreb, 20. januarja, o. Avstrijski poslanik na našem dvoru g. dr. Heinrich Schmidt je danes službeno posetil Zagreb Na kolodvoru sta ga sprejeli avstrijski konzul in vicekon.zul v Zagrebu s člani avstrijske kolonije. Takoj po svojem prihodu je avstrijski poslanik posetil bana dr Ko-strenčiča. komandanta armije generala Ju-rišiča. nadškofa dr. Bauerja. nadškofa-ko-adjutora ck Stepinca ter mestnega župana dir. Erberja. Popoldne si je ogledal mesto in njegove znamenitosti, zvečer pa mu je avstrijska kolonija priredba banket. Jutri opo'x§ne bo prisostvoval otvoritvi avstrijskega tujskoprometnega urada v Zagrebu zvečer pa se vrne v Beograd. Avstrijski poslanik namerava v kratkem posetiti tudi Ljubljano.
Francoski gostja v Beogradu
Beograd, 20. januarja, p. Skupina francoskih finančnikov in industrijalcev, ki je prišla v Jugoslavijo pod vodstvom bivšega finančnega ministra ReYnauda in se je včeraj udeležila otvoritve nove železniške pro ge Veles - Prilep, se je danes vrnila v Beograd. Minister Reynaud je bil v avdijenei pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki ga je osebno odlikoval z redom Jugoslovenske krone I. stopnje. Popoldne je imel minister na Kolarčevem vseučilišču predavanje. Nocoj so gostje odnotovali iz Beograda nazaj v Francijo.
Iz prometne službe
Beograd. 20. januarja, p. V železniški služ bi sta bila premeščena: iz generalne direkcije k direkciji v Ljubljano višji kontrolor Janko Pipan, ter iz Dolnje Lendave v Sevnico kontrolor Leopold Debevpc
Huda zima v Ameriki
.<ew YorX, 'M januarja o Zanu*; izredno močnih snežnih viharjev je zmrznilo v Zedinjenih državah 17 ljudi, 40 pa so jih morali prepeljati z zmrznjenimi uidi v bolnice.
na kateri pa so tudi pristaši drugih strank. Od 299 volilnih upravičencev jih je glasovalo 223 ali 74«/o. Občina ima 18 odbornikov.
BREZOVICA (srez Ljubljana okolica). Vložena je bila le lista JRZ. Od 599 upravičencev se jih je volitev udeležilo 330 aii 55%. Občina ima 18 odbornikov.
TOMIšELJ (srez Ljubljana okolica). Vloženi sta bili dve listi JRZ in neklerikalna. Volilnih upravičencev je bilo 366, volilo pa jih je 277 ali 75%. Lista TRZ je dobila 166 glasov in 16 odbornikov, druga lista pa 111 glasov in 2 odbornika.
KOSTANJEVICA (srez Krško 1. Vloženi sta bili dve listi: JRZ in neklerikalna. Od 778 volilnih upravičencev jih je glasovalo 581 ali 74%- Dobili sta prva lista 410 glasov in 16 odbornikov, druga pa 171 glasov in 2 odbornika.
SPODNJA in ZGORNJA POLSKAVA (srez Maribor desni breg) sta novi občini, ki sta nastali z razdelitvijo dosedanje skupne občine Polskave. V Spodnji Pol-skavi je od 241 upravičencev volilo listo JRZ 124. nasprotno listo pa 88. Prva lista je dobila 16, druga pa 2 odbornika, volilna udeležba je bila 88 odstotkov. V Zgornji Polskavi je bila vložena le lista JRZ ki je dobila 151 glasov (18 odbornikov >, dočim je volilnih upravičencev 320, taki da je volilna udeležba dosegla 47%.
ŠT. ILJ (srez Maribor levi breg) je imel dve listi. Na listi JRZ so kandidirali zaradi krajevnih razprtij tudi nekateri pristaši drugih strank. Volilnih upravičencev je 920. volilo jih je 566 ali 61®/«. Lista JRZ je dobila 453 glasov in 23 odbornikov, dru-sra lista na 113 glasov in 1 odbornika.
LESCE PRI BLEDT7 (srez Radovljica). Volitve so bile razpisane zaradi odcepitve Begunj. Vloženi sta bili listi JRZ in gospodarska lista z nosilcem g. Pavlom Olivni. Volilna borba je bila zelo napeta in volilna udeležba zaradi tegra zelo velika: znašala je 82% vseh upravičencev in ie bila raz»m Spodnie Polskave najvišja, ki je bila pri nedeljskih volitvah dosežena. Dosedanji župan e. Ivan Ažman ni bil sprejet na listo g. Olipa in ie zato delal proti njej. On in niegovi najbližji priiatelii tudi volit niso šli. Kljub temu je Olipova Psta zmagala z veliko večino. Dobila je 178 glasov in 16 odbornikov. lista TR7 pa 94 glasov in 2 odbornika. Vseh volilnih upravičencev je bilo 332 Ko ie bil proglašen volilni Izid. so priredili občani živahne ovacije novemu županu, ki se ie zahvalil v kratkem govoru in pozva' v po k skupnemu, složnemu delu za dobrobit občine.
polovici aprila ali v prvi polovici maja t. L V ponedeljek dopoldne so vsi delegati centralne uprave obiskali ministra z.a socialno politiko in narodno zdravje dr. Cvetkoviča in mu obrazložili svoje zahteve glede novinarskega pokojninskega zavarovanja. Minister je s pozornostjo poslušal vsa izvajanja članov centralne uprave JNU in izjavil, da bo tudi sam vse storil, da se najvažnejše vprašanje poklicnih novinarjev vendar že dokončno uredi.
Popoldne ob petih je šef centralnega presbiroja dr. Kosta Lukovič priredil v Aerocerclu čajanko na čast delegatom centralne uprave JNU.	p
Na čajanki so bili med drugimi prisotn ministrski predsednik dr. Milan Stojadino-vič. minister za šume in rude Jura Janko vič. minister za socialno politiko in narodno zdravje Cvetkovič in minister brez port-felja dr. Sefkija Behmen. dalje bivši francoski finančni minister Paul Revnaud . te mnogo drugih uglednih osebnosti.
Pogreb stražnika Ratajca
^agreb, 21. januarja, o. Ob veliki udeležbi občinstva je LV.) dianes popoMiie pogreb Policijskega stražnika Frana Ratajca, ki ga je v petek ustrelil komunistični provo-kater. Pogreba so se udeležili ban dr. Ko-strenčič z uradmištvom banske uprave, policijski upravnik Stanoje Mihaldžič z osob-je«m polic je. vsi službe ptrasti policijsk ' stražniki s svojo god'bo ter deputacije raznih organizacij. Na grobu je govoril šef socialne Policije dir. Babič. nakar sta se Poslovila od pokojnika nadzornik policijske straže in neki stražnik. Četa policijske straže je odldala častno salvo.
Preiskava zaradi umora stražnika Ratajca se intenzivno nadaljuje. Sedaj je defin--tivno ugotovljeno, da gre za dobro organizirano komunistično provokacijo ter da jp Ratajca ustrelili aretirani komu,n'lst Hala barec, ki je streljal in huido ranil tudi stražnika Bobiča. Revolver, ki s« ga naši;'. na dvorišču hiše, kjer se je skušal skriti, je njegoVa last. Preiskava je ugo tovila, da sta bila iz tega revolverja oddana usodina dva strela. Policija je izvršila še več aretacij.
Jodba o zagrebški zdravniški aferi
Zagreb, 21. januarja, o. Okrožno sodišče v Zagrebu je danes popoldne ob velikem zanimanju zdravniških in pravnih krogov ter mnogoštevilne publike, zlasti ženskega sveta, objavilo sodbo v procesu proti dr. Josipu Koporcu, ki je bil kakor že jav-ljeno, obtožen zaradi nedovoljenega vršenja splavov. Obsojen je bil na 5 mesecev zapora pogojno na tri leta. Sodišče se v utemeljitvi sklicuje pred vsem na mnenje, ki ga je podala medicinska fakulteta. Za olajševalno je smatralo dosedanjo neoporečnost in delno priznanje obtoženca. Obsojeni dr. Koporc je po svojem odvetniku najavil priziv državni tožilec pa si 1e izgovoril tridnevni rok za premislek.
Volitve v Egipt«'
Kairo, 20. januarja. AA. Splošne volitve bodo 10. marca
Karadjordje in narodno edinstvo
V »Jutru« je svoječasno napisal prof. dr. Lah zanimivo zgodovinsko reminiscenco o pogajanjih osvoboditelja Srbije Karadjor-dja z Napoleonom. Ugotovil je, da so se ta pogajanja vršila tudi v Ljubljani, ki je bila kakor znano, glavno mesto Napoleonovega kraljestva Ilirije, in da je stanoval »pooblaščeni delegat« vodje Karadjordja, kapetan Rade Vučinič, v hotelu pri »Slonu«. Kara-djordju je bilo ležeče na tem, da izposluje Napoleonov protektorat nad malo. takrat ravnokar osvobojeno Srbijo. S posebnim pismom se je obrnil na Napoleona dne 16. avgusta 1809 in ga prosil da prevzame nad »serbskim rodom« pokroviteljstvo. Pogajanja so trajala dobro leto in so se na žalost končala radi splošnih mednarodnih zaplct-Ijajev brez rezultata.
V tem času je Karadjordje pisal Napoleonu več pisem, izmed katerih sta posebno zanimivi dve, ki jih v izvlečku priobčuje »Narodna Odbrana«. V pismu z dne 22. I. 1810. piše Napoleonu med drugim: »Mnogi narodi se imajo vam zahvalit za svoj sedanji obstoj in svoje dobro uspevanje. a zlasti nanovo vstala Ilirija, v kateri žive naši sorojaki« V drugem pismu dne 18. VIII 1810. je Karadjordje sporočil Napoleonu po svojem odpos^-ncu Vučiniču, da »Srbi predpostavljajo Napoleonovo pokrovitelistvo vsakemu drugemu, ker bi oni ne hoteli od dvojiti usode od usode ilirskih pokrajin, kjer sta isti jezik in isti narod«.
Napoleonova Ilirija je obsegala, kakor je znano, razen Štajerske vse slovenske pokrajine in Dalmacijo in že pred 1?5 leti je Karadjordje pisal Napoleonu, da prebiva tu isti narod, ki govori isti jezik, kakor oni v Srbiji in da zaradi tega on noče svoje usode oddvojiti od niegove usode. Tako je že Karadjordje leta 1810. govoril o narodnem edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Dr. Maček in zbornične volitve v Zagrebu
Okrog volitev v Trsovsko-industrijsko zbornico v Zagrebu se je razvila cela poli tična afera, o kateri smo deloma že poročali. Dosedanji predsednik zbornice Tvan Prpič je namreč pred dnevi prišel k Mačku in mu predložil v odobritev svojo kandidat no listo, češ da je najboljša, kar se je moglo storiti s hrvatskega narodnega stališča Dr. Maček mu je izjavil, da se v to stvar, ki je prvenstveno gospodarskega značaja, ne mara vmešavati.
Prpič je nato v vseh listih objavil, da je dr. Maček odobril in priporočil njesrovo kandidatno listo. Drugo kandidatno listo je sestavil ožji sotrudnik dr. Mačka Ivan Penič, ki te trditve Prpiča odločno pobija. V včerajšnjem »Objpi^;« pa je izšla izjava dr. Mačka, v kateri "pfavi. da more s hrvatskega stališča priporočiti samo Peničevo listo ter da Prpičeve liste ni nikdar odobril, ker so na njej le trije njemu znani kandidati, vsi drugi pa Prpičevi osebni prijatelji. Merodajno pa mora biti to, da se za Prpidevo listo zavzema zagrebški »Narodni list«, kar je po mnenju dr. Mačka že dovolj, da volilci to listo odklonijo.
Nove obsodbe v Avstriji
Po daljšem odmoru so pričela zopet poslovati vojaška sodišča v Avstriji. Obsodilo je ključavničarskega pomočnika, ki je pri nekem spopadu med orožniki ta narodnimi socialisti razorožil enega izmed orožnikov. Obsojen je bil na 15 mesecev ječe. V Leob-nu pa je obsodilo nekega šumarja, pri katerem so našli nekaj hitlerjevskih letakov, na 5 let ječe. Letaki so pozivali narodne socialiste, naj varujejo svojo mladino pred klero-fašističnimi omladinskimi organizacijami. Njihovo vsebino je proglasilo vojaško sodišče za veleizdajo.
Novi Sad, 21. januarje, o. Tukajšnji »Dan« objavlja v zvezi 6 skorajšnjim pri-četkem procesa proti marsejskim zločincem daljše poročilo o pripravah, ki se vrše za ta proces. Med drugim poroča, da se jc te dni vršil skupen posvet sodnikov ape-lacijskega sodišča v 'Aixu ter zastopnikov policije in žandermerije. Razpravljali so o varnostnih ukrepih, ki jih nameravajo oblasti izdati za čosa mar-sejskega procesa. Za dobo trajanja razprave bo dostop v sodno poslopje vsakomur brez izjem« zabranjen izvzemši eodnike, strokovnjake, priče, novinarje in sodno o^bje. Ker je dvomna ze?o majhna in so skoraj vsa razpoložljiva mesta rezervirana za novinarje, publika k razpravi sploh nc bo pripuščena Dostop v razpravno dvorano bo pod najstrožjim nadzorstvom. Pri vhodu v roznravno dvorano bo policija strogo kontrolimlfl identiteto posetnikov. Nadzorstvo nad tujci je bilo že te dni poostreno, za časa procesa pa bodo vse ulice okrog sodne pa'aiče blokirane od po-
Dunaj, 20. januarja, d. Ob priliki sestanka voditeljev domovinske fronte je bilo včeraj dopoldne na Dunaju tudi veliko manifestacijsko zborovanjej na katerem sta govorila zvezni kancelar dr. Schuschnigg in vodja domovinske fronte knez Starhemberg.
V	govoru kancelarja dr. Schuschnigga je zanimiv odstavek, ki se bavi z narodnimi manjšinami v Avstriji in ki se glasi:
»Naša država ima v svojih mejah tudi tuje narodne skupine, čeprav številčno ne mnogo pomembne. Državno vodstvo pošilja tudi njim, v kolikor so zvesti Avstrijci, prisrčne domovinske pozdrave. Mi ne bomo oropali nikogar, ki se priznava k državi, njegove narodnosti. Smatramo nasprotno za nalogo nemške Avstrije, da vpliva v narodnostnem pogledu spravljivo in da skrbi to, da se bodo tuji narodni drobci zavedali, da je njihova narodnost v nemški Avstriji zaščitena in da bi smatrala Avstrija za kardinalno pogre-ško, če bi se komu odvzemala njegova narodnost. V tem pogledu smo Imeli preslabe Izkušnje v preteklosti. Zato je narodna pravičnost bistvo našega pojmovanja o nemškem poslanstvu naše države. Iz avstrijskega besednjaka se morejo črtati besede prestiž( revanža, in šovinizeme.
V	govoru voditelja domovinske fronte kneza Starhemberga je bil zanimiv odstavek v katerem se je bavil z monar-hističnim vprašanjem. Razumljivo je in treba je pozdraviti, je dejal, če se je v trenutku, ko je Avstrija postala zopet
ldcije pa bodo vse umhlw yrdgovc rcLgrd I licije in republikanske garde. Porotnika bodo pod posebno zaščito policije. Sploh bodo izdani vsi potrebni ukrepi, da se zagotovi nemoten potek razprave.
Obtoženci očividno po navodilih 6vojih zaščitnikov še vedno odkianjajo novega zagovornika in vztrajajo pri svoji zahtevi, da jih brani izključeni odvetnik Desbons. To pa bi se moglo zgoditi le tedaj, če bi bil Desbons pomiiloščen iti bi ga znova vpisali v imenik odvetnikov, kaT pa smatra io v vseh r»ravn:škrh krogih za docel« izključeno. Obtoženci groze, da bodo Ptav-kali z molkom in da na stavljena vprašanja sploh ne bodo odgovarjali. To bi seve-di razpravo relo otežikočilo in onemogočilo vsako redno noslovanje novemu zagovorniku odvetniku Berthonu, lei bi v ♦vtV^—i primeru naibrže odstopil od oK-m-mhe. tem primoru bo sodišče postavilo zagovornik« ex offo. Vse kaže, da si obtoženci in njihovi zaščitniki na vse načine prizadevajo, da bi razpravo onemogočili.
avstrijska, obudil spomin na pojem, ki je neločljivo zvezan z našo domovino, namreč na Habsburg. Nemogoče je ustvariti bodočnost Avstrije, ne da bi kakorkoli koreninila v preteklosti in povsem nemogoče je tajiti, da je bila v teku stoletij habsburška veličina tudi veličina Avstrije. Razumljivo je, če v sedanjem času mo-narhistična misel posebno napreduje. Zdrava monarhistična propaganda izpopolnjuje stremljenje domovinske misli. Prav lahko si predstavljamo, da bo prišel trenutek, ko bosta pojma Habsburg in Avstrija zopet združena za skupno srečo in procvit.
Knez Starhemberg je nato zavračal trditve, da sam stremi po prestolu v Avstriji. Ce bo v Avstriji prišlo do monarhije, je dejal, more biti to samo monarhija, ki bo skladu s tradicionalnimi čustvi in zgodovinsko preteklostjo^ namreč habsburška monarhija. Kar se tiče govoric, da mislim prej ali slej proglasiti monarhijo, izjavljam, da more po mojem mnenju v Avstriji proglasiti monarhijo samo en činitelj in to je avstrijsko ljudstvo. Monarhija, do katere bi prišlo z državnim prevratom, ni cilj pametno mislečih monarhistov in mislim, da lahko poudarim, da bi tudi cesar Oton nikdar ne pristal na tako pustolovščino, ker ima preveč čuta za odgovornost. Avstrija se čuti tudi napram drugim državam in narodom preveč odgovorno, da bi hotela doseči rešitev, ki bi mogla izzvati zapletlja_ je z drugimi državami, zlasti pa s sosedi.
plašeni priskočili na pomoč, toda bilo je že prepozno. Tudi zdravnik dr. Kremžar, ki so ga takoj poklicali, mu ni mogel več pomagati. Zaradi te nesreče pa je nastal kratek stik, tako da je bila oddaja programa nemogoča in ljubljanska kukavica je bila do pozno v noč obsojena k molku.
V Domžale je še v teku večera prispela iz Ljubljane posebna komisija pod vodstvom inž. Osane, ki je takoj pregledala vso postajo ter ugotovila majhne napake v aparaturi. Prav tako pa se je tudi pokazalo, da je Povše najbrž sam zakrivil nesrečo, ker je kljub prepovedi stopil v prostore z visoko napetostjo, kar je postalo zanj samega usodno. Pokojni Povše je bil drugače vesten uslužbenec in vsi. ki so ga poznali, obžalujejo njegovo tragično smrt. Star je bil še le 47 let.
Smrt zaslužnega generala
Beograd, 20. januarja, p. V pretekli noči je v Beogradu umrl eden izmed najstarejših in najuglednejših oficirjev upokojeni divi-zijski general Milivoj Nikolajevid, ki spada med naše najslavnejše vojskovodje. Svojo vojaško kariero je pričel v vojni 1. 1885. Služil je potem aktivno — vse do zaključka svetovne vojne. Zavzemal je najugodnejša mesta, bil kraljev adjutant. maršal dvora vojni ataše in dolgo let upravnik vojne »ka' deinije. Sedaj je bil že nad 15 let v pokoju.
Vremenska napoved
Novosadska vremenska napoved za torek: Deževno, še bolj toplo
Zagrebška vremenska napoved za danes:
iTetežno oblačno, nekoliko deževno, toplo in nestalno vreme.
DunajsKa vremenska napoved za torek:
Pfihod gorkegia zraka, temperatura do 1« stopinj n«d ničlo ki več, predvsem v južnih Alpah padavine, v višinah &ne<g. ob rahodem i*>bu Aip d©ž.
Zoper trdo stolico,
hemoroide In črevesni katar je naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica, večkrat na dan použita, dobro sredstvo.
Ogl rtg. a br. 16485^5
Zahvala kraljeviča Tomislava
Beograd, 20. januarja AA. Zaradi rojstnega dne Nj. Vis. kraljeviča Tomislava so prispele čestitke z najlepšimi željami sa srečo in dolgo življenje Nj. Visočan-stva.
Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. Vel. kralja čast, izreči zahvalo za čestitke, kakor tudi vsem tistim, ki so se pri tej priliki vpisali v dvorno knjiga
Krstna slava patriarha Varvave
Sremski Karlovci, 20. januarja. AA. Danes je v Sremskih Karlovcih praznoval svojo krstno slavo Nj. Sv. patriarh Varma-va. Patriarh je prejel iz vseh krajev države številne čestitke. V mestu vlada precejšnja živahnost. Tekom dneva so patriarha obiskali ban dunavske banovine Paunovič in mnoge delegacije kulturnih in humanih društev iz Sremskih Kar-lovcev, Beograda, Novega Sada in iz drugih krajev.
Namestnik dr. Stankovič v muzeju kneza Pavla
Beograd, 20. januarja. AA. Danes pred-poldne je obiskal muzej kneza Pavla kraljev namestnik dr. Radenko Stankovič. Ostal je v muzeju od 11.30 do 13. in si z veliko pozornostjo in zanimanjem ogledal , vsa razstavljena dela in ves muzej	j
Smrtna nesreča pri naši radijski oddajni postaji
Električni tok je ubil monterja oddajne postaje Ivana Povše ta — Nastopil je kratek stik in postaja je sinoči začela oddajati s precejšnjo zamudo
Ljubljana in vsa Slovenija se je sinoči čudila, da se ljubljanska radio-postaja ob 18. ni oglasila, kakor običajno. Sprva si ljudje tega molka ljubljanske kukavice ni so znali pojasniti in ponekod so se že ši rile vse mogoče govorice. Zapeli so telefoni in od vseh strani so povpraševali po vzroku. Kmalu pa se je razvedelo, da se je pri radio postaji v Domžalah pripetila smrtn: nesreča. Monter postaje Ivan Povše je kakor običajno snoči ob 18. priklopil posta jo na zvezo s študijem v Ljubljani. Pri tem pa se mu je zazdelo, da nekaj pri aparatih ni v redu. Stopil je v oddelek, kjer so razni stroji in aparature visoke napetosti, da bi poiskal napako. Pri tem pa je iz še nepojasnjenega vzroka prišel v dotiko z napeljavo visoke napetosti 10.000 voltov. Kakor ob bliska zadet se je na mestu zgrudil mrtev. Ostali uslužbenci postaje so pre-
Nov trgovski zakon
Beograd. 20. januarja, p. Danes je jmel kratko sejo skupščinski odbor za proučitev novega treovinskega zakona. Načrt je bil na seji definitivno sprejet in bo sedaj predložen Narodni skupščini. Kakor vse kaže. bo prišel takoj na dnevni red in ho to prvi zakonski načrt, o katerem bo skupščina razpravljala v svoji poslovni dobi. Razprava o trgovinskem zakonu se bo začela bržkoneze 25. t. m. Dne 26. in 27. skupščina ne bo zasedala zaradi pravoslavnih praznikov (sv. Sava).
Danes popoldne bi moral imeti svojo sejo tudi skupščinski odbor za proučitev načrta novega zakona o prekrških. Pa tudi njegova današnja seja je bila odgodena.
Velik izvoz svinf v Nemčijo
Vinkovci, 20. januarja p. Novosadska svinjerejska zadruga je sklenila s trgovskimi firmami v Nemčiji pogodbo, po kateri bo dobavila Nemcem 40.000 zaklanih prašičev. Prašiči bodo morali tehtati najmanj po 100 kg.
Socialne zadeve novinarskega stanu
Besede brez dejanj
Avstrijski kancelar je zopet enkrat govoril o narodnih manjšinah — Nejasne izjave kneza Starhemberga o možnosti povratka Habsburžanov
>JU1IVV< SU 1«.
Naši kraji in ljudje
Slovenski mladinski zbori v Ameriki
Najboljše vzgojno sredstvo — Dogodki med rojaki
Cleveland, v januarju
Kom z mladino ▼ prostem času? — To vprašanje zadaje nemalo skrbi slovenskim rojakom, ki bivajo v velikih ameriških mestih. Ameriški listi razpravljajo o tem in navajajo: Le žal, da je še preveč staršev, iu prepuščajo svoje malčke ulici, ki« se naučijo prav onega, kar jhn največkrat škoduje. Veliko je tudi staršev, ki se rešijo nadlege otrok s tem, da jih pošljejo r *šou« (kino), ne glede na to, kakšne filme tam predvajajo. Spet drugi so skušali zaposliti svoje otroke s poukom slovenščine, kar je vse hvale vredno, le da se ni obneslo, kakor bi vsi želeli.Vzrok je enostaven: mladina je sita šolskih klopi. Veliko bolj pa se je obnesla ideja mladinskih jiobkih zborov. Petje vpliva blagodejno. Mladina ima na pevskih zborih priliko, da »e nauči pravilne izgovorjave materinščine, kakor tudi čit*nja- Po dobri pevski vzgoji ji pisava in govor slovenščine ne povzročata več težkoč. Za dokaz, kaj vse »e da doseči s slovensko mladino, ki raste v fcrušou ameriškega velemesta, je bM 39. decembra ob 1830 prirejen v cleveland-irkcm Slovenskem domu koncert in tu je slovenski mladinski zbor zapel nad 20 pe-ami, ki so ganile vse poslušalce. Po teh uspehih je pričakovati, da se bo pokret »novanja mladinskih pevskih zborov raz-Siril tudi po drugih slovenskih kolonijah v J5everni Ameriki, v kolikor se bodo le naMi požrtvovalni učitelji.
V božičnih praznikih tudi smrtne nesre-fte med našimi rojaki niso izostale. V Chi-©agu je avto do smrti povozil! Antona Zev-nika. Mož ni imel v Ameriki nobenih svoj-«ev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
Edini, ki je Zevnika pogrešil, je bil mož pri katerem je Zevnik imel najeto sobico. Ponesrečenca so pokopali na chicaskem pokopališču za reveže. Doma je bil iz Velike vasi pri Leskovcu in jc v Ameriki bival celih 30 let. Omeniti je treba, pravijo listi, da je bil dobro znan več slovenskim gostilničar jem, toda ko je bil mrtev, ga ni hotel nihče poznati. Pač ena izmed številnih tihih tragedij med izseljenci.
V	Newyorku je nenadno umrl Jan če Majdič, star 38 let. Zapustil je vdovo in hčerko. Med ameriškimi rojaki je bil dobro znan. V rudniškem revirju Soudanu pa je umrla Barbara Planta, rojena Bujakova, sta ra 54 let Poleg matere žaluje za njo 9 otrok. Na božični dan pa je doživela bridko presenečenje družina Franca Tomšiča v Clevelandu. Ko se je Tomšič vračal rz cerkve proti domu, ga je zadela srčna kap. Pokojnik je bil doma iz vasi Zvirče. fara Hinje, kjer se ie rodil pred 64 leti. V Ameriki je bival 36 let.
V	ostalem so ameriški rojaki lepo preživeli božične praznike in Novo leto. V Clevelandu je bilo obilno snega in mraza in po mnogih krajih države Ohio je divjal vihar. Iz mnogih krajev poročajo, kako so se potrudila društva s pevskimi in družabnimi prireditvami. Se tam gori daleč v Kiiklandu (Kanada) so se opogumili naseljenci in so za 5. januarja pripravili izvrstno predstavo »Desetega brata«. — Božična in novoletna pošta je bila letos izredno obilna. Samo v Clevelandu je 1.800 pismo-noš raznašalo za Božič dva dni pismene čestitke in sicer so raznesli nad 3 mili ione pisem in kart, za 400.000 več ko prejšnie leto. S poštnimi paketi je imelo nosi* 1.550
' uradnikov.
Koroška legija preseljena v Ljubljano
Občni zbor v Trbovljah — Spremenjena pravila —
Trbovlje, 20. januarja.
V Trbovljah je bil včeraj dopoldne prvi vredni občni zbor Legije koroških borcev, ]ia katerem so bile sprejete nekatere važne odločitve za reorganizacijo legije in za ustanovitev enotne Zveze jugoslovenskih legionarjev. Poleg udeležencev iz revirjev no zborovanju prisostvovali tudi delegati ljubljanske postojanke podpoJovnik Mili-'rojevič, Božič, šefman, Marušič in inž. Rudolf iz Celja, zagrebško Združenje borcev :!a severno mejo pa je zastopal predsednik MUller.
Predsednik legije dr. Jenštrle je navajal, is kakšnimi težkočami se je morata organizacija boriti od svoje ustanovitve, a vztrajnemu delu gre zasluga, da so bi'l vendarle Joseženi nekateri uspehi. Tri>->relj3ki odbor je zainteresiral za giba .tj? tudi nekatere ugledne osebnosti ▼ Beogradu, tako da je bil pred kratkim tudi tamkaj ustanovljen krajevni odbor, prav tako pa so bile storjene že tudi vse važnejše p-iorave za združitev borcev in do^rovoljcev v enotno zvezo. Osrednje vodstvo Zveze jugoslovenskih dobiovoljcev gre koroškim legio-narjem v Beogradu zelo na roko ln je njihovemu pododboru dalo tudi prostor v Rat-ničkem domu na razpolago. Zveza dobro-voljeev je legionarjem vobče obljubila vso svojo moralno in dejansko podporo, da se •r zakonu prestilizira definicija dobrovolj-
stva tako, da bo obsegla tudi vse one borce, ki so se po prevratu borili za rešitev naših meja. Danes se že lahko reče, da je ustanovitev enotne Zveze legionarjev samo še vprašanje formalnosti, saj so se v načelu izjavili zanjo poleg trboveljske legije tudi zagrebški, Maistrovi in Malgajevi borci.
Ko je zbor soglasno odobril razrešnico, je prišla na vrsto sprememba pravil, ki jih je bilo treba prikrojiti smotrom reorganizacije. Med debato, ki je bila precej živahna, je bik) na predlog tajnika Staudegger-ja soglasno sklenjeno, naj se sedež legije prenese te revirjev v Ljubljano, od koder bo mnogo lažje voditi gibanje, ki potrebuje zlasti zaradi akcije za enotno zvezo čim tesnejšega stika z oblastvi v središču. Takoj nato je bil prav tako soglasno izvoljen odbor, v katerem so med drugimi: častni predsednik armijski general senator Smiljanič, predsednik podpolkovnik Mi-livojevič, podpredsednik dr. Jenštrle, tajnik Božič in blagajnik Marušič, za častnega člana pa je bil hkratu izvoljen polkovnik Raktelj. Odboru je bila poverjena naloga, da pripravi spremembo pravil, o katerih bo nato sklepal izredni občni zbor, ki naj se v najkrajšem času skliče v Ljubljani. Inž. Rudolfu je bilo izročeno pover-jeništvo za Celje in okolico; tako je Število krajevnih postojank legije naraslo na 34.
Pokret čevljarjev proti usnjarskemu
kartelu spomenica novosadsklh čevljarjev
Novi Sad 20. januarja.
Afceijefci odbor za zaščito usnjanke jncfcMtrije in čevljarstva 4e nekaj let vodi iKrrtso, v kateri se venomer poudarja, da jfe tvrdka Bafa, ki ima zdaj tudi pri nas j»varno čevljev, edina kriva težkega stanja vseh čevljarjev. Tvrdka Bat'a da je s imrjo veliko produkcijo cenene obutve >©drzeta kruh rrmogobrojnim čevljarskim <Ie3avoem< to sličmo. Nekaj let je bila borba in vpitje na Bat'o zaman, nakar so iie čevljarji začeli zavedati, da je treba v jTrohlemu nezaposlenosti, v katero so za-gazfli r zadnjih letih, napati drugačne vtnme. Na dani je bilo vprašanje, kako
je mogoče, da tvrdka Bat'a lahko nudi ceneno obutev in zakaj čevljarji niso v stanu, da bi z minimalno investicijo
pri svojem defu takisto izdelovali ceneno obutev. Bilo je jasno: čevljarji so vedno plačevali in še dane3 mnogo dražje plačujejo usnje, kakor tvrdka Bat'a. Bazilika iznaša skoro dvojno eeno. če morajo čevljarji plačati usnje po 60 do 70 Din, a Bat'a samo po 30 do 35 Din, je konkurenca sila težka.
Ob takem stanju stvari so novosadski čevljarji pred meseci pokrenili akcijo z namenom, da čim natančneje predočijo škodljivost usnjarskega kartela^ ki ga je
treba razžbiti in ustvariti možnost, da bodo čevljarji dobivali čim cenejše usnje. Karte! usnjarske industrije, pravijo čevljarji, je doslej sila drago prodajal usnje samo majhnim čevljarjem, industrijcem pa je stavil znatno nižje cene. Akciji se je doslej pridružilo okrog sto novosadakih čevljarjev. Nedavni večer se je vršila v Novem Sadu konferenca in bila je sestavljena spomenica, ki so jo odposlali predsedniku vlade, predsednikoma narodne Skupščine in senata, vsem ministrom in banom. V bistvu navajajo:
—Novosadski čevljarji, ki so v neposredni bližini središč usnjarske industrije, ugotavljajo, da je poglavitni vzrok brezposelnosti in visokih cen usnja samo kar-tel industrijcev, ki jemlje prevelik dobiček. Obžalujoče ugotovljajo, da pripada glavna beseda v usnjarski industriji takim bogatašem, kakor so: žiga Dentsch iz Osijeka, David Dentsch iz Kule Žiga Steni in Hartmann iz Zagreba, Markus Deutsch iz Pančeva in sličnim. Ti indu-strijci so po kartelskem sporazumu tako povišali cene usnju, da so kratko malo onemogočili čevljarjem obstanek. Akcijski odbor protestira in apelira na odločujoče činitelje zlasti zaradi dejstva, ker nekatere občine v zmoti pribijajo razne trošarine na gotovo obutev in na ta način nezavedno podpirajo usnjarski kartel. Enako ugotavlja akcijski odbor, da je tovarnarjem usnja uspelo s spretno propagando prevaliti odgovornost za brezposelnost čevljarjev na tvrdko Bat'a, ki je tega najmanj kriva. Čevljarji ugotavljajo, da je glavni krivec kartel usnjarskih bogatašev. Poseben akcijski odbor bo dalje vodil borbo in bo njegova naloga, da zbira člane za ustanovitev tovarne usnja na zadružni osnovi.
■ KINO UNION ■
Telef. 22-21
Najzahavnejši operetni šlager sezone
Pri belem konjičku
Herman Thimlg - Christl Marda.vn
Salve burnega aplavza! Predstave ob 16., 19.15 in 21.15. uri.
Anton Beršnjak na delu za Dolenjsko
Ivančna gorica, 21. januarja.
Vsa Dolenjska ga pozna: BerSnjaka, posestnika s Hudega pri Stični. Petdeset let mu je minilo brez njegove zaafluge.
Kakšne pa so v tem času njegove zasluge za napredno stvar na Dolenjskem, vedo vsi ki poznajo Beršnjakov plemeniti značaj^ njegovo doslednost in delavnost v prid
Bolžttost vsake žene je,
da pazi na urejeno stolico, ki jo dofza s prirodno
FRANZ JOSEFOVO
grenčico, ako jo dnevno oživa v maniši količini. Prava
FRANC JOSEFOVA
voda deluje milo, prijetno, brzo in sigurno.
Ogl. reg. S. br. 90474^3.
skupnosti. Po rodu z Rečice ob Savinji je
že od mladih let n* Dolenjskem, kjer se je ie zgodaj postavil na lastne noge. Ustanovil je zadružno hranilnico in posojilnico v Ivančni gorici, ki je pod njegovim načelstvom še danes eden redkih likvidnih zavodov. Pred 5 leti je v Ivančni gorici ustanovil Sokola, ki si je že po 2 letih obstoja postavil svoj dom z veliko telovadnico in gledališkim odrom. Od
poMfca je
sta. Kolikega pomena Je njegovo Javno delo, bo znal pravdno ceniti le tisti, ki pozna razmere na Dolenjskem, posebno v stifikem okraja Naj BerSnjak tudi nadalje dela za napredno stvar v korist Dolenjske! To Je želja vseh njegovih prijateljev, ki mu za skromni jutoflej, za katerim pa so najtepdi uspehi za spto&nost, kličejo: Zdravo!
Že dva meseca strada v ječi
čudovita vztrajnost obsojenca Svetozarja Lukiča
Beograd, 20. januarja
Nenavaden rekord gladovanja je dosegel Svetozar Lukač v kaznilnici v Požarev-cu, ki že 60 dni ni užil nobene hrane, a je vendar pri življenju. Svetozar Lukič je obsojen na dosmrtno ječo. V obupu je rajši sklenil, da se čim prej poslovi od življenja. Ker mu ni mogoče, da bi se kakorkoli usmrtil, je začel gladovati pred dvema mesecema, na pravoslavni praznik, ki ga v ondotnih krajih zelo častijo. Krepko je prestal prvi mesec brez vsake drob-tine. Ko pa je začel minevati drugi mesec, so se začeli zanj zanimati zdravniški krogi, saj doslej še ni znan noben primer, da bi tako dolgo -zdržal katerikoli prostovoljni stradalec. Dosmrtni obsojcnec je tako postal mučenik svoje fanatične volje in upornosti. Zdaj samo še leži in je odklonil injekcijo, ki mu jo je hotel vbrizgati zdravnik dr. Dragotin Jankovič, da bi mu olajšal trpljenje.
— Zakaj me zaman mučite? Moje življenje je končano... je dejal prestradani jetnik. Njegovi ženi je 1 ilo dovoljeno, da ga je na 60. dan stradanja obiskala v celici. In ob tem bridkem svidenju se je oči-tovalo, da je nenavadno jekleni mož ohranil popolno bistrino duha, s katerim obvlada telo. v katerem po malem vse zs-pada trohnobi. V njegovih očeh se je ob
svidenju z ženo aabliskalo osveženje in hotel je sporočita svoje poslednje želje glede domačijo in dveh hektarov zemlje v domači vasi, zaradi katerih je izvršil zločin in ki sta tako rekoč kriva njegove prostovoljne smrti... V razgovoru mu je žena hotela pomagati, dvigniti ga, odkriti njegove prsi in se z rokami dotakniti telesa, ki je že čisto mrtvaško. Z vso prisebnostjo je temu nasprotoval. Začel je kaši jati in bljuvati kri. Razgovor je bil končan v tišini. Nesrečna žena je vsa objokana zapustila smrtno celico svojega moža. Ko je odšla brez nade, da bi ga še kdaj videla živega, je jetnik le še imel toliko moči, da je z rokama potegnil odejo čez glavo, kakor da se sam zagrinja v grobnico.
Orjaška vztrajnost tega nenavadnega jetnika je vzbudila največjo pozornost ne samo v Požarevcu m okclici, marveč tudi v prestolnici. ZdTavniki, ki so ga videli ob 60. dnevu stradanja, so zatrdili, da ne more živeti dalje kakor le še 24 ur. Toda jetnik, ki je o samem sebi prepričan, da ga je vse življenje zasledovala samo nesreča in ji hoče zdaj kljubovati do zadnje kaplje krvi, utegne s svojo silno voljo razbiti tudi strokovnjaške napovedi zdravnikov. Slej ali prej pa so seveda tudi njegovi volja in njegovi izčrpanosti zarisane meje.
Za lesnimi delavci še ogljarji brez kruha
škofja Loka, 19. januarja.
Lesnemu delavstvu, ki je že teden dni brez zaslužka, so se pridružili novi brezposelni — ogljarji vsega škofjeloškega okraja. Koliko je njih število, je težko reči, kajti raztreseni so po vseh obronkih in kotlinah škofjeloškega gorovja in Jelovice, po obeh dolinah, Selški in Poljanski, in še preko meja našega območja, doli do bohinjske kotline. Gotovo pa je, da njih število znaša več sto, saj so imeli kar pri eni loški tvrdki stalno nad 60 ljudi, ki so kuhali zanjo oglje.
V letih konjunkture se je izvozilo s škofjeloške postaje letno tudi preko 300 vagonov oglja, ki je dajal našim ljudem sicer skromen, a gotov zaslužek. Seveda so kuhali oglje samo mali ljudje, ki so se preživljali nekaj s svojimi bornimi njivicami in vrtiči, dočim je drugo dalo oglje. Ako je nakuhal ogljar do dva vagona oglja letno, mu je to že neslo toliko, da se je preril skozi življenje. Oglje je dajalo zaslužek tudi voznikom, ki so ga spravljali na loško postajo. Preko 90«/» ga je šlo preko meje in je n. pr. loška eksportna tvrdka Joško Veber dobavljala oglje vsej gornji Italiji, zlasti Lombardiji, sem in tje pa so šle pošiljatve notri do Turina.
Ustavitev dela je toliko hujša, ker so lo-Ske tvrdke imele svoje ljudi tudi izven domačega rajona in se je nalagalo oglje tudi v Bohinju, Nomnju in na drugih postajah, pa je zato sedaj toliko več naših ljudi ob zaslužek. Udarjeno pa je delavstvo še z drugega vidika. Naši trgovci, ki so ogljar-je in voznike poznali, so jim dajali često-krat blago že v naprej in v zameno za oglje, ki se bo nakuhalo v hribih. Stanje je takšno, da terja nujne pomoči in rešitve'
Zadnja pot
Martina Ogorevca
Konjice, 19. januarja Dne 14. t. m. »o v Konjicah položili k večnemu počitku g. Martina Ogorevca. Kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik, je pričal njegov pogreb. Pogrebne svečanosti je opravila duhovščina tukajšne nadžup-nijske cerkve. Pred hišo žalosti so pevci zapeli »Vigred«. Pretresljiva narodna ža-lostinka je še posebno živo predočila ogromni množici pogrcbcev, kako velika
izguba je zadela, ves slovenski narod z izgubo tega vzornega moža. Splošno je bila znana njegova narodna zavednost ki se je ni bal priznati niti tedaj, ko nas je tlačil tuji jarem.
Po žalost&nki je žalni sprevod krenil proti pokopališču. Dolga je bila vrsta spremljajočih, med njimi zastopniki uradov, vseh nacionalnih društev s Sokolom na čelu. V počastitev spomina pokojnega je bilo darovanega mnogo cvetja, prekrasni venoi prijateljev in znancev ter raznih ustanov. Ob odprtem grobu se je od pokojnega z zbranimi besedami v imenu konjiških narodno čutečih Slovencev poslovil g. dr. Sbrizaj, ki je orisal vztrajno delovanje tega velikega moža
Sklonjenih glav smo stali pri tebi, dragi gospod Ogorevc, ko se je nad gomilami tužno razlega pesem: »Blagor u, ki se spočije...«. In ko so prve grude zamolklo odmevale nad tvojo krsto, so te pozdravile smreke in jelke nad grobom. Težka je misel, da ti nikdar več nt bomo peli tvoje najljubše pesmi »En starček je živel...«, da nikdar več ne bomo v tvoji bodreči in prijetni družbi. Le zavest, da os'aneš v duhu trajno med nami, nam je bodrilo teh dni. Naj ti bo lahka domača zemlja, ki »i jo tako iskreno ljubil!
■ KINO SLOGA ■
Telef. 2730
Ob 16., 19.15 in 21. 15 uri GUSTAV FROHLICH
v prekrasnem in izredno napetem filmu
Na velemestni straži
Nov Ufin zvočni tednik
Nad 4000 članov šteje Jadranska Straža samo v Ljubljani in tako se zdi samo po sebi imevno, da je uspeh ves like prireditve dne 8. februarja na Ta* boru vnaprej zagotovljen. Saj tudi je — a vendar je treba povedati, da bo letošnja prireditev z revijo slovanskih narodnih noš takšna kakor še nikoli. Vsa dvorana na Taboru bo spremenjet na, pod novim svodom in v nenavads nem žaru se boste počutili kakor na rivieri pod jadranskim soncem. Jat dranska pomlad sredi ljubljanske zi* me — čudovito nasprotje! Samo en* krat ga boste doživeli. V soboto — 8. februarja zvečer — na Taboru.
Beda, nož, morala, kriminal
Iz kriminalne statistike državnega tožilstva
Ker ao državna tožilstva javni uradi, ki imajo živ stik z vsem javnim dogajanjem in so važen odraz vsega, kar te dogaja na področju kriminalitete, smo se namenili podati tudi našim či-tateljem v glavnih obrisih sliko vsega delovanja tega urada v preteklem letu 1935. V ta namen smo se obrniti na državnega tožilca pri ljubljanskem okrožnem sodišču g. Branka G osi ar ja za kratek razgovor, iz katerega posne-nalo nastopne glavne obrise in nekaj statističnih podatkov.
Znano je, da spada ▼ področje državnih tožilcev predvsem ocenjevanje vseh naznanil in prijav o kazenskih dejanjih, ki se zasledujejo po službeni dolžnosti. Ti i uredi morajo ukreniti vse, da se ohranijo sledovi kaznivih dejanj in morajo zbrati osnove, po katerih se mone priti storilcu jm sled. Po izvršenih poizvedbah o kaznivih dejanjih morajo slednjič državna tožilstva staviti storilce pod obtožbo aii pa izjaviti, da ni osnove za nadaljnje kazensko postopanje.
Kar se tiče poslovanja v preteklem letu, no je izkazalo, da žal še vedno ni zaznamovati občutnega padanja kriminalitete, čemur se pač ni čuditi spričo splošne gospodarske krize in brezposelnosti. Zato povsem naravno, d« i trgujejo kazniva
dejanja predvsem one osebe, ki imajo dovolj sredstev za človeka dostojno življenje. Zato tudi dosegajo najvišje število ona kazniva dejanja ki so bila izvršena i? koristoljubja (tatvina, prevara, utaja, poneverba, požigi zavarovanih objektov).
Značilno je tudi, da kljub prizadevanju merodajndh faktorjev, zlasti v našem podeželju, še vedno ni prenehala raba no»e in drugega morilnega orodja. Zato je še vedno znatno veliko število deliktov zoper življenje in telo, med njimi jc tudi nekaj ubojev, dočim je opažati padanje najtežjih deliktov — umorov. Pomembno pa je dejstvo, da v krvnih deliktih podeželje v veliki pretežnosti preCnjači mestom, saj pada 80% vseh krvnih deliktov na vest podeželja. Tudi ni karsrbodi ugotovitev, da je pripisovati večino teh deliktov, zlasti pa že skoro neobhodnih pretepov alkoholnemu nastrojenju. V dokaz te trditve so slič-ni delikti, ki sc najbolj pogosto pojavljajo v krajih, kjer se prideljuje vinska kaplja in kuha žganje. V teh krajih postajajo taka junaštva že neobhodno potrebna za fantovski »ponos«.
Nadalje je opažati, očitno kot znak povojne degeneracije, da tudii delikti zoper javno moralo nikakor niso nazadovali. Ta ugotovitev naj nam bo opozorilo da bo tudi v tem pogledu v bodoče treba še mnogo naporov in truda, ki mora dobiti duhu
časa odgovarjajoče udejstvovanje. To se mora usmeriti predvsem v to, da se nudijo zlasti mladoletnim primerna vzgojna navodila v seksualnih vprašanjih.
Političnih deliktov ni bilo mnogo in bi se dalo o piavih političnih deliktih govoriti le z ozirom na komunizem. Tozadevno je značilno, da pridobivajo komrnistični agitatorji največ pristašev med nedozorelo mladino, ki je prav cesto dostopna sa take ideje.
Sliko o podrobnem delu državnega tožilstva nam podnje statistika. Pripomniti je treba, da spadajo v kompetenco državnega tožilstva v Ljubljani ne Ie kazniva dejanja, ki se izvrše v mestu in njega neposredni okolici, temveč tudi vsa ona težje kaznivi dejanja, ki se izvrše v okrožjih sreskih sodišč Škofje Loke, Kranja, Kamnika, Litije, Radov'jice, Brda, Kranjske gore, Cerknice, Vrhnike, Logatca, Loža in Tržiča.
Vsega je v L 1935 državno tožilstvo prejelo 3.035 prijav o kaznivih dejanjih, za katerih presojo so pnstojna okrožna sodišča, dočim je samo za mesto !n okolico ljubljansko prejelo 4.367 prijav za kazniva dejanja, ki spadajo v kompetenco sreake-ga sodišča v Ljubljani.
Od prvih 3.035 prijav je iz preteklega leta ostalo nerešenih, odnosno se nahaja v stanju poizvedb na podlagi preiskav 279 slučajev. Obtožnic pa je državno tožilstvo vložilo v 755 slučajih, s katerimi je bilo obtoženih 1082 oseb.
V informacijo navajamo nekaj statističnih podatkov:
Iz koristoljubja za^rešenib kaznivih de-
janj zaznamuje statistika 393 slučajev (52%). Najvišje število med vsemi odpade na tatvine, le bolj redko se pojavljajo ropi, manj na prevare, utaje in poneverbe, požigi zavarovanih objektov z namenom pridobiti si zavarovalnino, pa v zadnjih časih zaznamujejo celo neko napredovanje
Telesne poškodbe so odnesle v preteklem letu kakih 11% vseh kaznivih dejanj, večinoma so bile to težke poškodbe in uboji, redki pa so bili umori.
Kazniva dejanja zoper državna oblastva zaznamujejo 6%, žalitve in klevetanje uradnih oseb 33%, kar pomeni znatno število napadov, pri katerih odnašajo svoje zlasti orožniki, finančni organi in stražnika pri vršenju svojih službenih dolžnosti.
23% kaznivih dejanj odpade na odpravo telesnega plodu, reklo bi se — malo število v primeru z občim mnenjem o številu dejansko izvršenih splavov v primeru z onimi ki so sploh kazensko zasledovani. 2e ope-tovano je bilo ugotovljeno in danes nI možno drugega ugotoviti, kot to, da sede na zatožnih klopeh le revne žene in babice, ki so delale za nagrado, pa tudi ma-zači. Da je po večini maščevalnost pripomogla, da so se ta dejanja sploh odkrila, da noseče žene splavljajo radi sramu in v strahu pred zaničevanjem Jruzbe, glavni vzrok pa je beda. Da pa na zatožnih klopeh ne srečamo strokovno kvalificiranih zdravnikov in ne premožnih žen.
6% vseh deliktov odpade na zločine zoper javivo moralo, med temi so sicer bolj redka posilstva, večje število
je zloraba mladih deklet, večinoma pa so vsa ta kazniva dejanja le nečistosti brez telesne združitve.
15% so prispevala dejanju zoper varnost javnega prometa, kriva pričevanja, bank-rotstvo in ponarejanje denarja. Ponarejene vrednotnioe so to večinoma primitivno izdelani kovanci, ni pa se mogla ta »obrt« pri nas povzdigniti do ponarejanja papirnatega denarja, ki seveda zahteva nekaj več »sposobnosti«.
4% kaznivih dejanj odpade končno Se na politične delikte in sicer največ po § 307 k. z. o žalitvi kralja in kraljeva rodbine, nadalje na delikte po zakonu o zaščiti države čL L, 3., in 4. in pa prestopke po zakonu o volitvah. V slednjih se odlikujejo zlasti gostilničarji radi zabranjenega točenja alkoholnih pijač med volitvami. Tudi plemenska mržnja, komunizem in protidr-žavna propaganda sta doprinesli svoje. Kazni za politične delikte so se nalagale od 4 mesecev strogega zapora do 4 let robije.
Starost delinkventov se suče med 16. in 35. letom, prevladuje vsekakor moški spol, ženski pa se udejstvuje pretežno pri tatvinah, prevarah in odpravi plodu.
Poleg drugega dela pripada državnim tožilstvom tudi cenzurni pregled vsega časopisja, revij in drugih publikacij. V letu 1935 so prenehali izhajati na področju državnega tožilstva v Ljubljani: 1 dnevnik, 4 tedniki, 25 mesečnikov in drugih perijodiČ-nih publikacij, začeli pa so izhajati n« novo 2 dnevnika, 2 štirinajstdnevnika in 10 drugih periodičnih listo*.
Domače vesti
Zahvala in prošnja
Obdarovanci iz Tomišlja in okolice, katerim je neki dobrodelni odbor v Ljubljani preteklo nedeljo, 19. januan ja, poklonil mnogo perila in drugega oblačila, se velikodušnim darovalcem iskreno zahvaljujejo. Svoji zahvali pa doda je jo ponižno prošnjo, naj se v bo* doče platno za srajce ne meri prepič« lo, ker so zaradi tega srajce tako kraU ke da segajo samo do popka in jih se> daj v zimskem času, ko bi jih najbolj potrebovali, ne moremo nositi. V imes nu vseh obdarovancev hvaležni
MAC.
* SOletnica Osetove mame. Na idilični Goričici naspoti kolodvoru v št Jurjiu ob južni železnici vodi lepo Osetovo kmetijo ugledna maraka Neža Osetova, ki danes obenem s svojim godom obhaja 80. rojstni dan. Kljub visoki starosti še vedno sama vodi gospodarstvo. Sin Ivan, ki je bil določen za naslednika, je padel v Karpatih; hči Marica je kot mlada Cajhnova na Te-harjiih postala žrtev materinstva. Vsi trije še živeči sinovi so v Mariboru: France je železniški uradnik, Andrej je vodja Jugoslov. hranilnice im posojilnice, Miloš pa je znani veletrgovec. Bridko preizkušeni mami, ki je bila vedno zavedna Slovenka ter je v tem duhu tudi vzgojila svoje otroke, želimo še mnogo zadovoljnih let!
ALI ŽE IMATE KNJIGO »Z LEICO PO FOTOGRAFSKEM SVETU ?
V njej najdete podroben opis kako nastane fotografski papir, film ter mnogo drugih novosti, katere bodo zanimale vse foto-amaterje.
Dobite jo ob nakupu enega filma zastonj pri
FOTO TOURISTU
LOJZE ŠMUC-U
AJLiilKS ANDBO V A C. 8.
•	Velik Kulturni dogodek v Beogradu. Beograjski dnevniki z velikim zadoščenjem objavljajo poročila, da je v nedeljo nad 20.000 ijuoi okis&aio nov. muzej kneza Pavia. Tako so uouire polno zadoščenje oe. Sede kneza namestnika, ki je ob ortvoritvi dejal: >Nadejam se, da bodo Beograjčani s Ponosom motrili relikvije naše težke zgodovine in iiz njih črpali nauk za bodočnost«. Od jutra do večera je v nedeljo vrvelo po vseh odicteikih novega muzeja in poleg hva le diomačinov je bilo čuti tudi mnogo vzklikov divijenja v francoščini m v drugih je-ar kih. še v nedeljo Je prišlo mnogo brzojavnih čestitk. Med drudiani je brzojavil moj-ei-er Ivan Meštrovič i/z Gradca, da je žal bi; zadržan ob otvoritvi muzeja, a da se radu je te važne kulturne ustanove 4in 6e z veliko hvaležnostjo spomrnja Viteškega kralja, ki je muzej omogočil, kakor tudn kne. ia nainestnika, ki je s toliko ljubeznijo detel za izvedbo krasne zamisli.
*	Predavanje Narodne knjižnice in čitalnice v Zagrebu, Kraljice Marije ulica S. V sredo 22. t. m. pol 21. bo predaval univ. prof. g. dr. Grga Novak o prastari civilizaciji na Sredozemskem morju (S projekcijami). Vstop prost.
Salon „ Truda "
modistmja
Aleksandrova cesta št. 5 pritličje.
DAMSKI SALON TRUDA na Aleksandrovi cesti št. 5 je otvorjen. Krasno inozemsko blago. Za naročila vsakovrstnih damskih klobukov se toplo priporoča
K. Truda Peteln
*	Iskanje starodavnih zakladov v okolici Niša. Kmetje v okolici Niša prekopava jo z vso vnemo svoje njive in vrtove, da bi našli starodavne zaklade. Povod je dala najdba rimskega denarja v vasi Kara enici. Kmet Mišič je prekopava! del svojega zemljišča, da bi si uredil trtni nasad, in našel pri tem nekaj kovanega denarja iz rimske dobe. ljudska domišljija je to najdbo pretvorila v bajeslovne zaklade.
*	Z misel za umno rejo malih živali se
širi danes že v najoddaljenejSe kraje Slovenije. Važnosti tega pokreta se zaveda predvsem mali človek, kmet in delavec, saj mudi umna reja v današnjih težkih časih vir skromnih dohodkov in to je samopomoč v stiski. Tako je tudi v Poljansko dolino že podrla misel za širjenje umine reje malih živali. V nedeljo je na pobudo ondotnih rejcev priredilo nad vse agilno društvo »Gorenjski rejec matih živali« iz Kranja prav dobro uspelo rej-stko zborovanje v Poljanah. Precej prostorna šolska soba je bila polna odraslih in mladine. Predsednik društva g. Kristan Frane je izjavil željo, da se tudi poljanski dolini odpre pot k izboljšanju gmotnega položaja, v čemur naj nudi prvo pomoč reja malih živali. V daljšem predavanju je urednik lista »Rejec« g Inkret Alfonz obrazložil pomen reje malih živali za malega Človeka, poljudno razpravljal o kozjereji, ovčjereji, o reji angorskih kuncev in štajerske perutnine, kakor tudi o plemenski odbiri živali kar je neobhodno potretmo za napredek v vsaki živinorejski panogi. Tajnik »Gorenjskega rejca« g.
Z. K. D.
prihodnji spored — Smeh in šala
LUCY ENGLISH
kot
Hladna devica
Herlec je poudarjal organizatorno plat kot nujno sredstvo za pospeševanje umne reje malih živali tako v strokovnem kakor tudi v socialnem pogledu. Priporočal je nabavo strokovnega lista »Rejec« in včlanjenje rejcev v najbližje strokovno društvo^ dokler se Poljanci ne osamosvoje. Sledila je dolgotrajna debata, ki se je še nadaljevala zunaj šole. Gospodarskega predavanja se je udeležilo tudi učiteljstvo s šolsko mladino; ta se je predvsem navduševala za rejo lepih belih angorskih kuncev, ki dajo tri živalce na leto po 1 kg volne, za katero prejme rejec 250 Din.
♦	Važno za potnike v Nemčijo. Nemški prometni biro v Beogradu, Knežev spomenik 5, nam je poslal: >Pod gornjim naslovom je objavil »Putnik« decembra v časopisju članek o nemških deviznih predpisih za potovanje v Nemčijo V članku je bilo zapisano, da so na nemško-avstrij-ski meji zadržali več potnikov zaradi kršenja deviznih odredb. Med temi da je bilo tudi nekaj Jugoslovenov. ki so bili občutno kaznovani. Omenjeni dogodek smo podrobno preiskali in se je, kakor smo pričakovali, izkazalo, da se ni zgodil niti eden primer, da bili potniki kaznovani zaradi kršenja deviznih odredb. Prav tako nam ni mogel »Putnik« na naše vprašanje navesti nobenega podobnega primera- Razume se, da se Nemčija prej kakor slej trudi, da bi izkazovala tujcem čim večjo gostoljubnost. Zato podpisani biro prosi vse potnike ki smatrajo, da imajo povod za pritožbo, naj ga o tem obvestijo, da bo lahko zadevo uredil.
*	70-leten starec obsojen na dosmrtno ječo, V čačku je stal pred velikim senatom 70-letni Radovan Curkič, ki je ubil 40-letno sosedo Radoslavo, j; odsekal obe nogi in j° zakopal za svojo hišo. že dvakrat je bila razprava odgodena, da bi psihijatrj ugotovili starčevo duševno stanje. Res so takoj spoznali da boleha na neozdravljivi bolezn' (lues), kar pa ne vptfva na njegovo normalno duševnost. Starec je obsodbo sprejel ipovsem apatično.
ZVOČNI KINO SOKOLSK1 DOM v ŠIŠKI (Telefon 33-87)
Film planincev, športnikov, vseh film uspeha
Izgubljeni sin
Luis Trenker Marija Andergast
V	dopolnilo nov Foxov zvočni tednik Predstave v torek, sredo in četrtek
ob 7. in 9. uri
V	soboto:
PETER — Frančiška Gaal.
*	Zaradi umora postirskega občinskega tajnika Vlahoviča je zdaj zaprtih že osem oseb. Tu-i pri preiskavi tega zagonetnega zločina bodo igrali važno ulogo kemični laboratoriji v Zagrebu. Tja so poslali že obleke dveh osumljencev s sumljivimi madeži.
V rokah umorjenega tajnika Vlohoviča pa so našli tudi nekaj moških las. Zvečer pred zločinom so bili vsi osumljenci zbrani v stanovanju župana Arneriča in poslušali 90 radio. Zelo sumljivo je potovanje osumljenega župana. Dam pred umorom je bil v Sirpetru. po zločinu na v Splitu in aretirate so ga na narniku Zločin je bil odkrit ob 5. ziutrai. dobro ur^> pozneje pa ie žn-oan krenil v Split Pos^brvi komiVia preiskuje vse poslovanje občinske uprave.
*	Tatovi in vlomilci v železniških vagonih. Pred okrožnim sodiščem v Varaždinu je zaključena razprava nroti lomilcem. ki so se od začetka leta 193? do lani udej-s+vovaft v vlakih n« orogah Varnžd^n — Zagreb in Zagreb — Brežic?. Gkrvna obtožen or »ta bila	FMh iz 7*<*reb" 'n Josip Behek iz Mariie Bistrice Ostali obtoženci so nefk^.fkrnt nri tatvinah nomagali. večinoma w «o w bavili-7 '•o^nečavaniem ukradenega blaga. TVth -im PeheV sta tw>-krad'a mnoni notni'ir-tl ;age. vlomila p"
tudi večVmt v amlv^rvtno vozove Eden ie nnravlial svoi nrnsel v vlaku dnina ie r»o domovom čaVal d/* mu ie vlnmiVr skozi okno nom^tol plen	mnogošte-
vilnih ta+v'-n c,n V? v dobi dveh let osurn*-čeni in tudi obteženi net-i+eri r»rm<->'norn« nedolžni železniški usluž^noi. Sodbo bo sod'šrV te dni izreklo.
Ocenjevanje v srednjih šolah
Nekaj besed za uvod v finale letošnjega prvega polletja
Lani je priobčil profesor p. dr. Pavel Strmšek v Glasniku Jugoslov. profesorskega društva nekaj misli o ocenjevanju učencev, o vzsroji staršev in učencev Ker Je »Glasnik« strokovna revija in pride le redko v roke staršem učencev, jim je treba tukaj obnoviti in deloma dopolniti misli o važnem problemu. Ze se hitro približuje konec prvesra polletja. Ob semestrih je običajno polno začudenja pri starših: nikdar ni bil opominjan pa fr P*"1^ UčiMj siceT naroči učencu, da mora fla-ti slabe naloge v podpis, razrednik mu naroči, da mora dati opomin v knjižici v podpis, a kaj to pomaga. če pa nčenpr sam podpiše, ali pa še bolje to opravi njeeov tovariš. Prav spretni so v tem eelo pisarno imajo za ponarejanje podpisov Jasno, da morajo uči-felievp ^»»tpktivskp 7r"o?nosti nrpj odpovedati Kontrolo je možno izvršiti je. ?p pridejo starši To pa je tako redko, močo če v skrajni sili za ntrnka kn iiV> življenje s svojimi skrbmi tnPko zaposli' Tn čp pri-'Ipjo. se pri konfrontaciji 7 nfpnrOm srlpdp ttf»ma.rno«rH H trn milo r7t!»'?<>in % '* li si tps to napravil« Drugi obljubijo kazen, a
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
DANES OB 4., uri PREMIERA SIJAJNEGA FILMA KATEREGA ORČUDUJE LJUBLJANA GUSTAV FRČHLICH in RENATA MULLER
KOT
U
Godba: Schmalstich. Film godbe, petja, veselja in velike ljubezni Predstavi ob 7% in 9% uri odpadeta zaradi koncerta
•	Obledele obleke barva » railitnih barvah in plisira tovarna J0S. REICH.
*	Euo srce — ena radenska!
Iz Ljubljane
u— Z Abrahamom se je srečal na svoj godovni dan g. Tone Thaler iz Rožne doline Mnogo lavorik je na raznih mednarodnih tekmah priboril Sokolstvu, da bo njegovo ime vedno svetlo zabeleženo v analih zgodovine slovenskega Sokolstva. Sam je po svoji možatosti in čil osti najprepričevalnejši zgled, kako ohrani človeka sokolska vzgoja vedrega na duhu in telesu še mnogo let!
u— Seja sreskega odbora JNS ia mesto Ljubljano, ki je bila sklicana za danes, je za nekaj dni odgodena kar je moral predsednik sreskega odbora g. dr. Kramer odpotovati.
u— Nikolaj Orlov Danes zvečer bo v Filharmonični dvorani eden najlepših in najpomembnejših letošnjih solističnih koncertov. Nastopi slavni pianist Nikolaj Orlov, ki z največjo umetniško spretnostjo in dovršenostjo izvaja najlepša dela cele svetovne literature počenši od najstarejših mojstrov preko Beethovna, Chopina do sodobnih skladateljev. Nocojšnji njegov spored obsega naslednja dela: Scar-latti: Tri sonatine Schumann: Simfonične etude, Chopin: Sonata v B-molu in Chopin: 12 etud Ker je nocojšnji Koncert edini koncert slavnega umetnika v Ljubljani, opozarjamo na njega Začetek točno ob 20 uri v Filharmonični dvorani. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni,
u— Zanimivo predavanje priredi ženska sekcija krajevnega odbora Jadranske straže v Ljubljani ob svojem članskem sestanku 22 januarja ob 20. v salonu restavracije »Zvezde« Predavala bo naša obče priznana umetnica gospa Marija Vera. »Nekaj o Shakespeareju in nekaterih njegovih ženskih likih« K predavanju, ki je tudi za Ljubljano velezanimivo in aktualno, vabi ženska sekcija predvsem svoje članice, pa tudi člane Jadranske straže in vso ostalo javnost. Vstopnine ni!
u— Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča da bo ustanovni obimi zbor samostojne bolniške blagajne v torek 28. t. m. ob pol 20. v veliki dvorani Trgovskega doma z dnevnim redom: 1. poročilo pripravljalnega odbora 2) čitanje pravil in predlogi k pravilom, 3) odobritev proračuna za leto 1936, 4) volitev odbora. 5) slučajnosti. Pripravljalni odbor poziva vse gg. člane združenja trgovcev zlasti pa one, ki so svoj pristop že prijavili, da se ustanovnega občnega zbora zanesljivo udeležijo. Pripravljalni odbor.
u— Pod okriljem Jugoslovenske majke (odseka Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani) to predavala načelnica ga. prof. Že-ljeznova - Kokaljeva o prvam kongresu Ju-goslovenske unije za zaščito dece v Beogradu ki se ga je udeležila kot delegatka KJS v Ljubljani, v četrtek 28. t. m., ob 18. v stekleni dvorani restavracije Zvezde. Vabljeni! Vstopnine ne bo.
u— Zanimivo predavanje. Foto Tourist Lojze Šmuc v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8, Vas vabi k brezplačnemu predavanju, ki bo v četrtek 23 t. m. ob 8. zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Naslov: Ii fotoreporterjcve mape. Predava Rajko Kos. 180 Leica - diapozitivov: Nemčija, Trst, Jadran, vse panoge športa, praznik žetve v Bali Krajini in v Nemčiji, zimski raj na Pokljuki, ljubljansko gledališče v slikah.
PO KNUT HAMSUNU

ostane le pri obljubi. V splošnem se starši malo ali nič ne brigajo za uspeh svojih otrok v šoli. Nekateričenci se učitelju sami pritožujejo, da jim tudi zmožni starši nočejo doma pomagati pri pripravljanju. »Jaz sera se sam učil. ti se tudi!« pravijo starši Za nekatere učence je usodepolno, da se sami res ne «najo učiti.
Ocene za UBpeh so: odlično, kar nikakor ni nekdanji »odlično«, ki je tudi po besedi odgovarjal pojmu: prav dobro naj bi bil prejšnji dobro: dobro nekdanji zadostno. S to oceno je težava, nehote jo učenec in učitelj razumeta po besedi: a oni. ki komaj zleze na pozitivno stran, dobi seveda tudi dobro. Plabo je isto kakor nekoč komaj zadostno, prav slabo je nezadostno. Videti je treba, da sta dve negativni oceni učencu kaj malo v prid. Večje ali manjša stopnja negativnosti sta mu malo mar. ko se vendar zaveda samo glavnega: da je padel
Ocenjevanje samo se more vršiti javno ali tajno Pr? javnem nčenec zve fvsaj približno^ oceno v razredu, kajti nčitelj jo napiše v razrpdu ob pa7nem dijakovem zasledovanju potpz. Znano je. da nekateri 1'ffitplii zaupajo hpl«žkp nčencem v razredu da ti po nnrnfihi pispjo ocpne nekako oh pmv??n? ili nenravičn' sodb? vsesra raz-rpdn Tajno of-pniov^ni" sp vr*i po nri. iz-v*>tl m t mfa ttithj tr>nr* tnpotnuiti ore ne izpraševanja in si jih po uri vpisati
Na predavanju dobite brezplačno knjigo »Z Leica kamero po fotografskem svetu«. Brezplačne vstopnice v trgovini Foto Tourist — Lojze Smuč na Aleksandrovi cesti 8 in zvečer v dvorani.
u— Alpinistična šola. Nocoj bo predaval g. dr. V. Bohinec o ledeni dobi in njenih vplivih na naše ozemlje Začetek točno ob 20. v verandi hotela »Union«. Poleg prijavljencev vabljeni vsi, ki se zanimajo za ta predmet in za alpinistiko. T. k. Skala.
u— članski sestanek ženske sekcije JNAD Jadrana s predavanjem tov. Mire Kostanjevec: »Jugoslovanska misel v naši literaruri« bo danes ob 15. — Odbor .
u— Važno opozorilo za vse Viktorije. Vse gospe in gospodične, katerih ime je Viktorija, imajo prost vstop k predstavi velefilma »Viktorije« po znanem romanu Knuta Hamsuna. Prosta vstopnica pa velja samo za one gospe in gospodične, ki se pri blagajni izkažejo da je res njihovo ime Viktorija in so v družbi Film se bo predvajal v Elitne mkimi Matici že te dni, na kar opozarjamo vse Viktorije.
u— Čajanka slušateljev abiturientskcga tečaja T0I bo v četrtek 13. t m, v dvorani Trgovskega doma. Začetak ob 20.30, bogato založen buffet. Ronny. Vsi vljudno vabljeni!
u— Klub esperantlstov v Ljubljani opozarja vse zamudnike, da bo otvorjen nocoj ob 20. zadnji tečaj za začetnike v tej sezoni. Kdor se zanima za esperanto, naj se zglasi nocoj na H. deš. mešč. šoli v Beethovnovi ul. priti
u— Javna dražba zarobljenih premičnin se bo vršila dne 23. januarja od 9. ure dopoldne dalje v mestnem skladišču v Ljubljani Jegličeva c. št 10 (baraka). Na dražbi se bo prodala šasdja za tovorni avtomobil, moško kolo razne ure, zlata verižica, razna obleka itd.
u— Koristno bo z dobrim združil kdor bo v soboto 1. februarja posetil XII. obrtniški ples!
Iz Cella
e— Na rojstni dan kraljeviča Tomisla-
va, pokrovitelja jugoslovenskega gasilstva, je bila v nedeljo služba božja, ki so se je udeležile vse gasilske čete iz celjskega okoliša
e— Koncert Praškega kvarteta bo danes ob 20. v gledališču. Glede na veliko zanimanje zanj priporočamo občinstvu, da si takoj nabavi vstopnice v knjigarni Goričarjeve vdove.
—e Na skupščini celjske gasilske čete je bil v nedeljo pri nadomestnih volitvah izvoljen za načelnika trgovec g. Franc Dobovičnik, dosedanji dolgoletni načelnik g. Ivan Jellenz pa je bil izvoljen za častnega načelnika
PO KNUT HAMSUNU
e— Umrla je včeraj zjutraj v Kasazah, zadeta od srčne kapi v starosti 73 let vdova po majorju, jetniška paznica v pokoju ga. Frančiška Glasnerjeva, rojena Blasinova. Mož ji je umrl že leta 1890. Nekaj let pozneje je stopila v državno službo in je bila dolgo vrsto let paznica v jetnišnici okrožnega sodišča v Celju. Njen sin je polkovnik na Dunaju. Blag ji spomin!
e— Počasna pošta. V zadnjem času se je zgodilo več primerov, da so za Celje oddana pisma prispela z veliko zamudo v roke naslovljenca. Ker po naših informacijah ne zadene poštnega urada v Ce-
Zvočni kino Ideal
Samo Se danes ob 4^ 7. in 9M
velika senzacija
FANTOM ]
Vstopnine 4.50, 6.50 ln 10 D
lju nobena krivda, je verjetno, da te često zelo neprijetne zamude nastajajo v am. bulamcah v vigkflk. Prosimo, da se napravi red.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 opereta »Duban-j^ in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Za mariborski spomenik kralju Uedi-nitelja so darovali: narodne šole Žkečka va« 64.50, OHmje 59, Narapije lOi Gasilska četa Bistrica Ruše 50 Din. Selekcijako dmsštvo v Slov. Bistrici 50. Kmetijska družba v Slov. Bistrici 50. Oddelek finančne kontrole Dobrovn.9c (Prekmurj«) 44 Din poštni urad Slatina Radenci 30l
a— O najnovejSi češki literaturi predava danes zvečer ofo osmih pri Orlu češki pisatelj in kritik A. C. Nor. Predavanje organizira tukajšnja Jwgosdovensko-če-škosJovaSca liga, ki prireja ob tej priliki ca svoje člane in prijatelje tudi družabni večer. Vstop prost.
a— Iz srednješolske slufbe. Na tukajšnjo reaJno gimnazijo je premeščen iz Ljub ljane prof. Anton Oven.
VSI GOVORNIKI
odvetniki, profesorji učitelji, dohovnUd ti pevci nujno potrebujejo Mr. Babovčeve
»SMREKA" bonbone
Izdelani so iz smrekovega ekstrakta ta mentola. Radi tega vzdržujejo svežost gia> su, ublažujejo
kašelj in hripavost
Nadalje desinficirajo usta tn grlo, preganjajo žejo, razbistrijo glavo. So pa tudi prijeten pripomoček pri omejitvi prekomerne kaje. Zavitki po Din 4,— in 6.— v lekarnah in drogerijah.
Apoteka Mr. L. Bahovec
Ljubljana Kongresni trg štev. Iz
a— Trgovina Bate se ne bo zaprla. V zadevi pritožbe tukajšnje podružnice tvrdke Bate glede svoječasne denarne kazni ter enoletnega odvzema obrtne pravice je kr. banska uprava sedaj rešila talko, da je po mestnem poglavarstvu v Mariboru i-zračeno denarno kazen potrdila, dočim je kazen za odvzem obrtne pravice za dobo enega leta razveljavila.
a— Ker je vlomil v kapelico. V Javbovi je lani v aprilu vlomil v zaklenjeno kapelico 30 letini delavec Janez Cucek iz B-ačiko-ve. Odnesel je štiri medene svečnike in razpelo v vrednosti 400 Din. Orožniki so bili takoj našli pravo sled ki so našli ukradene predmete še pri njem. dočim je bil dva svečnika prodal nekemu posestniku. Cucek, ki je bil že nekajkrat kaznovan, se je moral radii tega zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim sodiščem in je bf! obsojan na štiri mesece strogega zapora.
a— Avto je zgorel trgovcu Hugu Lan-geršu, ko se je vozil ponoči iz Alaribora v Mtarenberg. V bližini Brezna »e je zaletel v obcestni kamen. Zaradi močnega sunka se je vnel bencin m je avto bil v trenutku v ognju. Zgorel je avto, razen tega pa tudi razno blago v vrednosti 7500 dinarjev , ki ga je imel v vozilu. Vzrok nesreče je v tem, ker je bila cesta radi poledenelega snega polzfca in je avto zdrčal in zadel v obcestni kamen. Trgovec Langeršek si je pri tem poškodoval levo ,5>ko. Škode tipi skupno 60.000 dinarjev.
PO KNUT HAMSUNU
Pri ogromnem številu učencev je to ali nemogoče ali težko izvedljivo. Niti vsak zgodovinar ni rojen za to, da bi si zapomnil eelo vrsto številk. Mnogo prednosti pa ima ta način v vzgojnem pogledu, ker nčencu ves čas ne da čutiti ostrine Damoklejeveea meča. Tako odpadeta strah in nervoznost in je možno lepo delati e celim razredom.
Razlika je v srlavnem tudi med izpraševanjem realij in jezikov. Dočim se pri prvih kmalu nabere precej snovi, da je mogoč* več učpneev različno vpraSati. je pri jezikih težko ponavljati drobnarije, če učit<?lj noče biti dolgočasen. Tudi posvečajo učenci drobnarijam premalo pazljivosti.
Ocen iz šolskih m domačih nalog: učitelji navadno ne upoštevajo preveč. S tem naj starši tudi računajo! Saj veste, do pike se ne da dosmati. koliko je zrastlo na lastnem zelniku, da rabim staro profesorsko frazo. TTgtna ocena naj potrdi pravo znanjp! Ko bi jo le zmerom! Pri tem namreč pride v poštev še obnašanje n čenča. Razredi so prenapolnjeni, za vzdrževanje discipline je treba rabiti ostre mere pri izpraševanju. Vpste. ukorov so se nčpnri tako navadili. da nič več ne zaležpjo. »Kaj nkor. samo da izdplam!« Pri prošnii za služho vpidenjp ni važno »^m večji falot. tem boljše ho izhajal!' ČV mi torpi nagaja ali poreden Vatorkoli nereden ran temeljito pretipljem možgane. Navadno seveda
ne odgovori. »Slučajno« ni bil prip-avijen za tisto uro. Pa naj vsaj miruje! Nato »e zgodi naslednje: zaradi številnega razreda pride le enkrat ali dvakrat na vrsto, prvega v mesecu pa prinese opomin domov. Zakaj pa naj bi ramo nediscipliniran dijak imel priložnost, da popravi slabo oceno? Učenec naj bo tudi vsako uro pripravljen saj še učitelj mora biti. Učenec naj se ne uči za darilo, za kolo ali žogo. ampak ta uspeh, saj v napredku in uspehu je življenje. Zato je treba »slabost volje« krepiti, »nervoznost« in »psihične motnje« pa medicinsko ozdravljatl Kakor bolnega učitelja ne obdržijo v službi tako bolan učenec ne more študirati.
Res pa je na drugi strani, da šola nikakor noče človeka uničiti z negativnim redom. mu noče (materijelno) škodovati marveč mu pove. da ima preslabo podlago za nadaljnji študij. Tega se morajo prid-vseo starši in po njih otroci zavedati, potem bc- manj usoden vsak šol s-d mkIju-č^k poteir sploh ne bo šolskih kata«;x«t, kako' S( pobegi z doma ali celn samomori iz strahu pred starši. Očitke in katastrofe bo dober učitelj že a ariori eliminiral s tem. da se bo tako s starši kakor z učencem v očetovskem razgovoru domenil kake ocene morejo slediti posameznim uspehom, truda in sposobnosti
Profesor.
Kulturne novice. Bolgarska slikarska razstava se je podaljšala za dva dni in se zaključi nepreklicno danes v torek ob 17. — Ljubljanski režiser in pisatelj Bratko Kreft pripravlja znano veseloigro »Kariera kanclista Vinciga«. — Pred nocojšnjo premiere »Zlatega rudnika« v gledališču govori prof. Jan Šedivy o bolgarski dramatiki
a— Od večera do ranega jutra so se preizkušali šahisti v simultanki Ivana Lešnika v Gambrinovi dvorani. Končni rezultat v nedeljo po šestih zjutraj je bil: Lešnik je sedem partij izgubil, v štirih slučajih je remiziral. ostalo je dobil. Sahistov je sodelovalo 89.
a— Zlatnina in dragulji v skupni vrednosti 9000 Din, bo izginili posestniku Vinku Klemenčiču na Tržaški cesti 59.
ar— 38.000 dinarjev škode trpi posestnik Matej Sagadin iz Laporja, ki mu je ogenj
uničil gospodarsko poslopje. Zgorelo je tudi nekaj prašičev. Ogenj je podtaknila
zlobna roka
a— Z višine 20 m je skočil v Dravo z
državnega mosta v noči na ponedeljek 26-letni krojaški pomočnik Emil Pevec. Bil jo L neko družbo v kavarni in ni kazal niti najmanjšega znaka kašnega razburjenja ali depresije. Bil je sedem let pomočnik pri krojaškem mojstru Avberšku, ki ga jc označil kot marljivega in pridnega delavca. ELaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Njegovo truplo je izginilo v dravskem valovju.
ju- Obsojena ciganka. Pred tukajšnjim malim kazenskim senatom se je morala zagovarjati 27 letna ciganka Marija Kakače-va. ker je dne 16. oktobra 1934 kradla pri posestniku Alojziju Rogaču v Vidoncih. Obsojena je bila na štiri mesece strogega zapora.
Gospodarstvo
Izgube in dobički Narodne banke
Kakor je »Jutro« že poročalo se je v soboto vršila v Beogradu seja širšega odbora Narodne banke, na kateri so razpravljali predvsem o bilanci za preteklo leto in o računu izgube in dobička. Guverner Narodne banke g. dr. Radosavljevič je med drugim navedel tudi nekaj zanimivih podatkov o poslovanju Narodne banke v preteklem letu.
Povečan odkup zlata
Narodna banka je pričela šele ob koncu ieta 1933. odkupovati zlato od domačih Tudnikov zlata. Da bi se vse v naši državi producirano zlato stekalo v Narodno banko je bila v avgustu leta 1934. izdana na inicijativo Narodne banke uredba o nadzorstvu proizvodnje in uporabe plemenitih kovin, ki daje Narodni banki pravico odkupa vse proizvodnje plemenitih kovin v naši državi. Vrhu tega je Narodna banka na osnovi posebnega odloka finančnega ministra pričela leta 1934 odkupovati od prebivalstva kovano zlato in ima pravico, da plača za doma producirano zlato kakor tudi za odkup kovanega zlata višjo premijo, in sicer do one višine, ki ustreza tečaju dinarskih novčanic v Curihu in ne tečaju devize Beograd v Curihu. Zato je premija za odkup zlata nekoliko večja nego ofiri-jelna premija, ki jo Narodna banka plača pri nakupu deviz. Vrednost v naši državi odkupljenega zlata je znašala skupaj s premijo v zadnjih dveh letih:
leta 1934	134 milijonov Din
leta 1935	165 milijonov Din
V zadnjih dveh letih je naša Narodna banka odkupila v naši državni skupaj za skoro 300 milijonov Din zlata, in sicer le-t,i 1935 okrog 3320 kg, leta 1934 pa okrog 2790 kg.
Malo večji dobiček navzlic znižanju obrestne mere
Račun izgube in dobička izkazuje za preteklo leto čisti dobiček v višini 33.7 milijona Din nasproti 33.1 milijona Din v letu 1934. Posamezne postavke računa izgube in dobička kažejo v primeri s prejšnjimi leti naslednje spremembe (v milijonih Din).
Dohodki:	1933.	1934.	1935.
od eskontnih obresti	122.6	92.1	82.7
od lombardnih obresti	24.0	16.1	16.8
od naložb v inoz.	2.1	1.4	1.6
od vrednostnih papirjev	4.7	4.0	3.2
od odpisanih terjatev	4.7	4.0	6.1
od izterjanih stroškov			
odpisanih terjatev	11	2.3	2.8
razni dohodki	as	10.5	15.8
Gornja primerjava nam kaže, da so obrestni dohodki zadnja leta hudo nazadovali, kar je neposredno v zvezi z znižanjem obrestne mere. Narodna banka je v meničnem eskon- i tu računala do februarja 1934 še 7.5% ob- ' resti. Od konca januarja lanskega leta pa i pobira le še 5% obresti. V enakem razmerju je morala znižati tudi lomhardno obrestno mero. V resnici je padec dohodkov od obresti še mnogo večji, kakor je izkazan po bilancah za zadnja leta. ker je Narodna banka zadnja leta izkazovala doh >-dek od eskontnih obresti v računu izgube i in dobička po odbitku obresti, ki jih je 1 sama plačala za tako zvane revolving kredite v inozemstvu (te kredite je lani ob koncu januarja odplačala z znano transak- • cijoV V resnici je znašal dohodek od eskontnih obresti leta 1933, ko je bil menični portfelj največji, okrog 150 milijonov Din, lani pa se je skrčil na 83 milijonov. Dohodek od lombarmb obresti, ki ji že leta 1934. padel od 24 na 16 milijonov, se je lani za malenkost dvignil, ker 60 nekoliko narasla lombardna posojila.
Značilno je znatno povečanje raznih dohodkov v zadhjih dveh letih, fn sicer od 8.8 milijona v letu 1933 na 15.8 milijona Din v letu 1935. V tej skupni postavki imajo odločilno vlogo provizije, ki jih Narodna banka pobira za svoje posredovanje v klirinškem plačilnem prometu t inozemstvom. Te provizije bo. kakor z^ano prav visoke in ker se je obse? klirinškega prometa v zadnjih letih povečal, so tudi t? do hodki znatno narastli Le tako B: "oramo tolmačiti povečanje te poseke v d eh letih za skoraj 100%.
Glavne postavke raeuna izdatkov pa so se zadnja leta spremenile takole (v milro nih Din):
	1392.	1933.	1934.	1935.
adm. stroški	49.7	63.2	54.8	518
amortizacija	7.8	10.7	7.7	9.9
odpisi sumlj.	terj. 50.8	63.1	32.8	33.6
čisti dobiček	24.0	26.2	33.1	33.6
Administrativni stroški, ki so prejšnja leta stalno nazadovali in so narasli od 34.5 milijona Din v letu 1928. na 63.2 milijona v letu 1933. so že predlanskim nazadovali na 54.8 milijona Din, lani pa na 51.8 milijona Din.
V štirih letih je morala Narodna banka odpisati na sumljivih terjatvah 180 mil.
Tucu v bilanci za pretekio leto je morala Narodna banka pri svojih meničnih. terjatvah odpisati nadaljnjo vsoto 33.6 milijona Din, medtem ko je že prejšnje leto odpisala 32.8 milijona Din, v letu 1933. celo 63.1 milijona Din m v letu 1932. 50.8 milijona Din, tako da je samo v zadnjih štirih letih odpisala preko 180 milijonov. Od leta 1929. ko se je pričela gospodarska kriza pa je Narodna banka vsega odpisala v svojih terjatvah 208 milijonov Din. Od odpisanih vsot je v zadnjih štirih letih naknadno še iztirjala 14.6 milijona Din (Od tega lani 8.9 mili j. Din j in znaša torej dejanska izguba na terjatvah od leta 1929. skoro 200 milijonov Din. Kakor smo že ponovno poudarili, ni Narodna banka v vseh zadnjih letih v Sloveniji nič izgubila in so te ogromne izgube nanašajo predvsem na neizterljive terjatve v dunavski, moravski in vardarski banovini.
Da je Narodna banka navzlic hudo skrčenim obrestnim dohodkom v preteklem letu izkazala celo za malenkost večji čisti dobiček, nego v prejšnjem letu, je na eni strani pripisati povečanju njenih dohodkov od provizij v klirinškem prometu, na drugi strani pa okolnosti, da ji sedaj ni treba več plačevati obresti v inozemstvo za revolving kredite, ker je te kredite likvidirala. Tudi ji je uspelo ponovno nekoliko zmanjšati administrativne izdatke, ki so v prejšnjih letih tako hudo naraščali.
Razdelitev čistega dobička
Od doseženega dobička v višini 30.6 milijona Din se po statutih odkaže rezervnemu fondu vsota 1.7 milijona Din. Udeležba države na dobičku znaša 10.2 milijona Din, delničarjem pa ostane za razdelitev dividende 21.8 milijona Din. Upravni odbor bo predlagal občnemu zboru delničarjev 8. marca razdelitev dividende 350 Din na delnico kakor lani.
Delež države na dobičku Narodne banke se je sicer v primeru s prejšnjimi leti : i malenkost dvignil in znaša 10.2 milijona Din nasproti 9.8 milijona Din v prejšnjem letu, 4.9 milijona v letu 1933. in 4.2 milijona v letu 1932. Pri tem pa je treba upoštevati, da je bil pred letom 1932., ko ni bilo tako ogromnih odpisov, delež države na dobičku Narodne banke neprimerno večji, saj je znašal leta 1931. 56.4 milijona Din, leta 1930. 38.7 milijona, leta 1929. 42.3 milijona Din in leta 1928. 44.6 milijona Din. Zaradi odpisa dubioznih terjatev je v prvi vrsti trpela država ker se je tako znatno skrčila njena udeležba na dobičku.
Ga«t»a*arslce vesti
= Nemčija nam dolguje že 434 milijonov. V tednu od 9. do 16. januarja se je nemški klirinški dolg znova prav občutno dvignil, in sicer od 392.4 milijona Din na 434 milijonov, torej v enem tednu za 42 mi lijonov. Ta nagel skok nemškega klirinškega dolga je pripisati okolnosti, da j« bil naš izvoz v Nemčijo zadnje tedne prav velik, predvsem pa je očitno tu igrala važ no vlogo sprememba v klirinškem plačilnem prometu z Nemčijo, kajti s 15. januar jem so bile uvedene 100% privatne kompenzacije. V Berlinu so bila zadnje dni pred 15. januarjem vplačila nn klirinški račui izredno velika, kar je predvsem povzročilo. da je saldo tako hudo narasel. _ Italijanski klirinški dolg se le polagoma zmanjšuje. Dne 16. t. m. je znašal 178.6 milijona Din. to je le za 2.4 milijona manj nego predenim tednom. Klirinški dolg Bolgarije se je za malenkost skrčil na 225.000 Din hi je treba čakati na izplačilo 23 dni. Klirinški dolg Turčije pa »e je nekoliko dvignil na 368.000 francoskih frankov in morajo čakati naši izvozniki na izplačilo 44 dni.
= Naš izvoz sadja v preteklem letn. Po statistiki centralne komisije za sadje se je na i Izvor svežega sadja od julij« do »con ca lanskega leta v primeri s predlanskim gi-hr,i tnkitle Jabolk smo Izvozili 3270 vagon-skih pošiljk nasproti le 1200 v istem razdobju v prejšnjem letu. Izvoz svežih češpelj je znašal v tem razdobju 2900 va-gonskih pošiljk nasproti 1700 v prejšnjem letu. izvoz grozdja pa 860 va jonskih pošiljk nasproti 200 v prejšnjem letu. Posamezne vagonske pošiljke so imele težo od 5000 do 12.000 kg.
= Znaten padec rone srebra. Cena srebru se je na svetovnem trgu v prvem polletju prst. leta v zvezi z nakupi srebra od strani ameriškega zakladnega urada stalno dvigala kar ie neugodno vplivalo na drža ve s srebrno valuto kjer je naraščanje cene srebra povzročilo hude deflacijske posledice. V poletnih mesecih je cena nekoliko popustila, potem pa je ostala do srede decembra precej stabilna V decembru pa je prišlo do občutnega padca in je v nekaj tednih cena zopet padla na najnižje stanje od pomladi 1934. V začetku leta 1935. je sr^hro v Londonu notiralo 24.5 penijev za unčo; po stalnem dviganju j? bil sredi ma ja dosežen najvi5i? tečaj 3o'/i. V jesenskih mesecih se je tečaj gibal na višini okros 29, potem pa je pričel naglo padati in je
zadnje dni zdrsnil ie na 19 penijav. V primeri t najvišjim tečajem v maju Je svetovna cena padla ie za skoro polovico.
— Dobav: Strojni oddelek direkcijo državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. t m. ponudbe za dobavo 1500 doz čistila »sidol«. Direkcija državnih železnic v Subotici spojema do 25. t. m. ponudbe za dobavo jekla, železne, bakrene in medeninaste pločevine in bakrene žice. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo 1.000 kg solne kisline. 2.000 kg karbida in 5.000 lopat. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo 50 m platna za obleke. 200 kg va-zelima, do 28. t. m. za dobavo brodskega kabla, žice. spojk, Bergmanovih cevi, raznega strojnega olja in vazelina in do 30. t. m. za dobavo pocinkane pločevine. Pri ekonomskem oddelku gen. direkcije državnih železnic v Beogradu bo 25. t m ofert-na licitacija za dobavo 180.000 kg nafte, 10 kg finega vaze! in a. 6 kg parafinskega olja in 1 kg olja za mazanje ur.
Borze
20. januarja.
Na ljubljanski borzi se je deviza Nevv York danes nekoiiko popravila, dočim je bil Pariz slabejši. V pr»_va<tiiem kliringu notirajo avstrijski šilingi 9.32 — 9.42, angleški funti pa 2.56.20 — 257.80. V zagreb-škem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.ik»aO, v angleških funtih po 267, v grških bonih po 29.87 in v španskih pezetah po 6.73. Nemški klirinški čeki so se nekoliko PolTažiU in so se trgovali v Zagrebu po 14.38, v Beogra du pa po 14.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda trgovala najprej po 350, Pozne je pa po 354 (v Beogradu Po 352.50), Za marc pa po 352. Promet je bil še v 7'/« 'Investicijskem posojilu po 76.50 in v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 60.50-Končno so bili zaključki v delnicah PAB po 235 in 23«.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2971 — 2985.60, Berlin 1756.08 — 1769.9*5, Bruselj 737.03 — 742.10 Curih 1424.22 — 1431.29, London 215.77 — 217.83, New York. 4329.66 — 4365.9«, Pariiz 288.30 — 289.83, Praga 181.0» 182.16.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2450, London 15.1850, New Y«rk 306.875, Bruselj 51.80, Milan 24.50, Madrid 41.9 <50, Ams'.« 208.5750, Berlin 123.60, Dunaj 57.10, Stock-holns 78.2750, Oslo 76.2750, Kobenhavn 67.7 <50, Praga 12.72, Varšava 57 85, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda »53 — 354, za februar—april 362 — 353, 4•/. agrarne 43 — 44.25, 6% begluške 60.50 — 61 6% diaim. agrarne 60 — 60,50, 7*'« -Invest. 76 — 78, 7% BJ«ir 71 — 71.50, 7V. Drž hip. banka 79 — 81, 8'/. Biair 80.50 — 81; delnice: PAB 235 — 237.
Beograd. Vojna škoda 352 - 353 (352.o0), za marc — (352.50), 4'/« agrarne 46 bi., 6% begluške 63.76' — 64.25 (64), za udtjmo 62.50 — 63 (62.76), 7% inve®t. 79. bi., 7»/. stabiljz. 79 bi., TI, Blanr 71.26 — 71.50 (71.60),' 7'/. Drž. hip. banka 80 bi., 8% BHair 81.50 bi. Narodna banka 6400 den. (6410), PAB 232 — 233 ( 230 — 232.50).
Blagovna tržišča
ŽITO
Chlcago, 20. jan. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 100, za ju/j 88.625, za sept 87.25; koruza: za maj 60.75, za julij 60.525, za sept- 58.375.
+ Ljubljanska borza (20. t. m.). Tendenca za žito čvrsta. Nudijo se (vse firanko v,-gon naikl. postaja): pšenica: baška in ba natska, 79 kg po 172.50 — 175; koruza: baška po 112 — 115, prekmurska, prekomerno suha po 118 — 120; ov«s: slavonski po 137.50 — 140; mo*a: baška >Og« po 270 — 280, »2« po 250 — 255, »5< po 230 — 235. otrobi: baški po 110— 115.
-f Budimpeštanska t^rminska borza (20. t. m.) Tendenca slaba: Pšenica: za marc 17.8.1 — 17.82, za maj 18.10 — 18.11: koruza: za maj 16.54 — 16.56.
Proti trušču v prometu
Ljubljana, 20. januarja Na naše poročalo o novem cestnem redu, ki smo ga objavila v nedeljo, se nam iz raznih delov mesta oglašajo čitatelji s prošnjo, naj opozorimo tudi na hrušč in trušč, ki ga zlasti po nekaterih starih, ozkih ulicah, na ovinkih in na klancih povzroča tramvaj. Eden akšnih krajev j« med Gradiščem in Cesto 29. oktobra, ki ga vsakih pet minut pasirata dva voza in kjer povzročajo kolesa in zapora ob suhem vremenu tolikšno hreščanje. da si pasanti, ki hodijo ta čas mimo, mašijo ušesa. A če si slučajni mimohodci lahko na ta način pomagajo proti 'neznanskemu škripanju in cvilenju — kaj naj počno prebivalci tega kota, ki morajo brez usmiljenja vsak dan od jutra do polnoči poslušati ta ropot. Zanimivo je, da ob deževju, ko so tračnice mokre, tega hreočenja skoraj de ni slišati. Zato bo javnost morda smela zihtevati od uprave cestne železnice, naj si nabavi nekakšne škropilne naprave, ki bi mehanično močile ali mara'e kolesje in bi bili prebivalci v soseščini rešeni tega strupenega hrešoanja. spričo katerega je ves ostali ropot na cesti samo rahla, skromna muzika. Proti podobnim pojavom se pritožujejo tudi prebivalci 9tarega trga in Florjanske ulice, kjer je tramvajski trušč zaradi stare, razmajane proge in zaradi ožine v resnici neznosen. Prijatelj lista s Starega trga nam zatrjuje, naj pride, kdor bi rad spoznal klasičen primer tramvajskega ropota, študira« pasove, ki ph daje voz cestne železnice od sebe. kadar hiti skoza ožino od Zalaznika r»roti Olupu Pod Trančo — ali pa narobe Ce bo hotela policijska oblast v resrvci uveljaviti mir in tišino v cestnem prometu, bo morala uikreniti tudi rfkai nrnfi tem r>edrwt*tkom. ki gredo ljudem po pravica' ne živce.
zadeve
Celje, 18. januarja
Na seji mestnega sveta v petek je župan med drugim poročal, da je banska uprava nakazala mestni občini 60.000 Din za javna dela. Stanje blagajne mestne občine je bilo 17. t ja. iv milijonih Din): dohodki 7.67, izdatki 7.40, prebitek 0.27; stanje okoliške občine pa: dohodki 1.58, izdatki 1.52, prebitek 0.06. Pomožna akcija za zaposlitev brezposelnih razpolaga z nad 35.000 Din; upoštevan pa še ni prispevek banske uprave v znesku 50.000 Din.
Mestna občina podaljša jamstvo za posojilo 100.000 Din, ki ga ima mestno avtobusno podjetje pri Banovinski hranilnici. Jamstvo mestne občine za posojila ki so jih dali mestnemu avtobusnemu podjetju trgovci, se pa razširi od 79.000 na loo.UOU um.. Ker je bita poupora 0ih.0iis».e ooeme celjskemu sokolu v iaitsucu oovo L>-ii pri Danski upravi pomotno črtana, se ta znese* zdaj izplača, iz OiU^c. piuiaMun&iie postavke.
Občina bo kupila posestvo Kristinin dvor ob državni ceoU v teologu (Outrog 60 oralov jt ki je lasi poiKoviiiKa, K.vatei-oika z živim in mrtvim inventarjem za 1.39'milijona dinarjev. Na posestvu se bo uredila mestna ubožnica. Za adaptacije in delno za plačilo bo občina najela posojilo 650.000 Din, a doig na posestvu v znestku nad 800.000 Din bo občina prevzela. Glavno poslopje omogoča takojšnjo vselitev mestnih ubožcev.
Za gradnjo delavskega azila za mestnim gledališčem najame občina brezobrestno posojilo v znesku 1.5 milijona Din s 25ietno amortizacijo. Odbor za gradnjo n-rMa, je pooDlašcen, da razpiše izdelavo stavbnih načrtov. Občina bo nadalje kupila Kullichovo posestvo v Aškerčevi uiici za mestno avtoousno podjetje (stroški za nakup in adaptacijo 450.u00 Din). V delno kritje novih bremen namerava občina prodati občinski posiopji na Bregu in v Gaber ju, hišo v vrvarski ulici m nekaj parcel.
Pogodba z Dramskim društvom glede najema mestnega gledališča se poaaljša do 31. julija. Odobrena je parcelacija zemljišča pri javnem skiaaisču na Masaryko-vem nabrežju. Izgraditi se namerava cesta od Gabrovtke do mestne meje pri Svetju (2 km). Za tlakovanje Mariborske ceste od Koprivnice do Dečkove ceste v Gaber ju (780 m) bo občina poizkusila iz-poslovati potrebne kredite iz kaldrminske-ga fonda in iz fonda za javna dela, ker sama tega ne zmore iz lastnih sredstev in ker je ta cesta itak državna.
Nova ulica od Komenskega ulice do Mariborske ceste je dobila po profesorju Antonu Bezenšku ime Bezenškova ulica. Krajevna protituberkulozna liga je predlagala občini, naj uredi na Kvaternikovem posestvu tudi preventorij za otroke jetič-nih staršev.
Na tajni seji je bil uradnik mestne elektrarne g. Gorjanc imenovan za blagajnika tega podjetja. Namestu pokojnega m. s. Rebeuschegga je bil izvoljen v odbor Vajenskega doma m. s. Martinčič.
Izpred goriškega sodišča
V zadnjih mesecih se je zaradi sankcij med obmejnim prebivalstvom tihotapstvo kljub poostreni kontroli še bolj razpaslo kakor v prejšnjih časih. Pred sodišči se vrstijo dan za dnem tihotapci skoro iz vseh obmejnih vasi. Večinoma so bili doslej obsojeni. na zaporne kazni po nekaj dni ter na večje in manjše denarne globe. V poslednjih tednih pa so jih pričeli soditi tudi zaradi — bega čez mejo, ki velja za napol političen prestopek, dasi so se s svojih tihotapskih poti vselej takoj spet vrnili nazaj preko meje. Kazni so postale zaradi tega seveda občutnejše, toda dvomiti je, ali bo tihotapstvo sedaj ponehalo. Bedi se bo kvečjem priključilo še večje politično sovraštvo, ki ga bo lahko krotil samo še strožji režim.
Preteklo soboto so bili pred goriškim sodiščem zaradi takega »bega čez mejo« in tihotapstva obsojeni na zapor po 3 mesece in 9 dni ter na denarne kazni po 2200 Ur 241etni France Močnik iz Cerknega, Fra-nja in 321etna Antonija Peternelj iz Novakov, 231etni Andrej Bevk z Zapoške, 341etna Franja Gatej iz Podprivca in 45-letni Peter Lapajne iz Orehka na Cerklian-skem.
Drotne novici
Novi odbor Katoliške akcije na Goriškem. Nadškof Margotti je pred dnevi imenoval novi odbor Katoliške akcije za goriško škofijo, v kateri so Slovenci v absolutni večini. Večino imajo tudi v organizaciji sami. Vendar je bil v odbor, ki šteje 9 članov, imenovan en sam slovenski duhovnik.
Nova bolniška ladja. Pred dnevi so v tržaški ladjedelnici preuredili potniško ladjo »Gradišča« v bolniško ladjo in je bil par-nik kmalu nato odposlan v vzhodno Afriko. Poleg njega so doslej predelali v bolniške ladje tudi parnike »Urania«, »Teve-re«, »Vi«mna« in »Cesarea«. Skupno znaša njih tonaža okrog 70.000 ton. Na teh 5 ladjah je 3.200 bolniških postelj.
Novi transporti vojaštva in milice. Iz Gorice je te dni odpotoval v vzhodno Afriko večji oddelek alpskih strelcev. Poslali so jih v Neapelj, kjer jih bodo skupno z drugimi v kratkem poslali na črni kontinent. V Trstu so medtem ustanovili nov bataljon fašistične milice, ki se prav tako že pripravlja na pot.
Požar v Idriji ob Bači. Pred dnevi je sredi noči nenadoma nastal požar pri posestniku Ivanu Zlatoperu v Idriji ob Bači. Ogenj se je širil z veliko naglico in Je kmalu vpepelil ves njegov dom. Nastala je nevarnost, da se vnamejo tudi sosedne hiše. Zato so ljudje požar le lokalizirali. Gasili so vso noč in 'še naslednje jutro. Zlatoper je bil oškodovan za 20.000 lir.
Za komisarja fašistične organizacije v Dobrovcm je bil imenovan Hubald Stefa-nelli, priseljenec iz Srednje Italije. Dosedanji voditelj organizacije Avian je bil od-=tav'jen.
V Kobaridu je post?! tajnik tamkajšnje fašistične organizacije Friderik Baccari. Njegov prednik Piccoli je podal ostavko.
Iz življenja na deželi
Is Ptuja
j— ue'o požrtvovalnih gasilcev se zrca'»
iz poročil, ki so jih podali iunkcijonarji iia oi>cnem zboru v nedeljo 20. t. m. Predsednik g. Vioimar se je v prvi vrati spoi^Aia1 rojstnega dne Nj. Ved. kraljeviča Tunusia-va kot pokrovitelja gasilcev. Poveljnik g. Breznik je puročad, ua je Četa iani muerve niraia pri 23 po^arib. Četa je imela lani
gaejinih vaj, in je zAas-li zadnja vaja * vsem orodjem pokaaaia izurjenost naših gasilcev. Četa ima i«uapo*ago v celem 1700 m cevi. Pozival je meščanstvo za primerne prispevke v svrh«o nabave novih cevi. iz. tajniškega poročila g. Jakončiča -.zhaja, da ima društvo danes tri častne ciane, 54 aktivnih, aevet rezervnih in 1&0 podpornih olanov. četa je lani proslavila 65 le<a»-to juoideja. Renovirad se je tudi Gasilni dom. /5a reševalni odiuaiek je poročal njega vod" ja g. Pililer ter izhaja iz njegovega poročila, da so reševadcl izvršila 87 prevozov z reševalnim avtomobilom. V teku leta je priredil šef zdravnik g. dr. Vrečko za moštvo več poučnih predavanj. Društvo je imelo po poročilu blagajnika g. Skaze OgnjeSiiav® •i8.lll.83 Din dohodkov, izdatkov pa 47.171.30 Din, tako da znaša preL«.tek 940.53 Din. Do4ga ima četa pri Ptujskem predujmnemi društvu in Mestni hramumei S6.188.25 Din. Pri dopoMm.h volitvah so bili izvoljeni nafmesto odfi&lih za predsednika g. Vidmar Franc, za tajnika g. Jakon-čtč in za blagajnika g. Skaza Ognjesiav. Na koncu občnega abora je še poročail mestni predeedmiik g. dr. Remec o intervenciji pri g. banu glejte podpore aa četo.
j— Izgubljena zapestnica sPet najdena. Te dni se je vozila z brzian vlakoin ga. VVeissova iz BuOmpešte in ji je med gerskem in Ptujem padiLa zlata damska zapestnica v vrednosti 20.000 Din na progo Izgubo je prijavila sprevodniku, ki je o tem obvestili pristojno oblastvo. Ko je prer govni obhoinLk g. Pihler obhodil progo, je na progi res našel zapestnico ter jo odda-i ua pristojnem mestu. Pošteni najditelj za služi primemo nagrado.
j— Ob vino in kolo. Posestnik Knietec Jožef iz Cirk<>vc je prevažal skupno s posestnikom Lorgerjem Antonom iz Dragonje vasi vino. Ko sta Ponoči pripeljala vino na dvorišče posestnika Lorgerja, je povabil Liorger Kmetca na večerjo. Med tem časom pa je nekdo ukradel z voza sodček z 20 iitri vina.. Cez nekaj dni nato se je pripeljal Kmetec s kolesom k Lorgarju, da Poizve za tatom, ^olo je prislonil pri veznih vratih in ko se je vnrl, ga ni bilo več-Na«lednjega dne so našli kolo naslonjeno na vodnjak Pocestnice Drevenškove v &L kodah, z zvito in z razrezano pnevmatiko.
Zadevo preiskujejo orožniki.
★
GORJE PRI BLEDU. Podružnica SPD sporoča, da je vso Pokiuško planoto opre-mila z zimsko markacijo, in sicer od ceste na Smučarski doni, Lip^nco, Zajavornik, Kranjstko dolino, Mrzli studenec, Poklušk<-rovte in skozii Pokiuško luknjo, ki je pozimi izredno krasna. Ker je lesna trgovina zastala, bo treba gledati na to, da. s e dvigne tujska promet. Z Bleda na Podhom v Vintgar se gradi cesta. Zaiposljeni so brez-posleni Gorjanol in Blejci. — V nedeljo M-t. m. ob 16. bo v šoli redni občni zbor Podružnice SPD. Člani in prijatelji, pridite, dia se pogovorimo o 'jzboljšanju tujskega prometa v naši planinski vasi.
KRI2EVCI PRI LJUTOMERU. Z c»dk> kom banske uprave je razrešen občinski odlbor občine Križevcev pri Ljutomeru. — Na tukajšnjo šolo je premeščena učitelji ca Herzogova Gajbrieia, knževska domačinka-
NORSINCI. Poslanec za ljutomerski, sre2 g. Luikačič Avgust je imel pri nas lepo obiskan sestanek svojih volilcev. Podal je izčrpna poročila o deiu v narodni skupščini in o ukrepih, ki bi bili potrebni za omi-Jjenje gospodarske stiske. Zborovajol so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem. Po sestanku se je razvila živahna razprava, med katero so se izrazili! člani JNS za poživljenje nacionaJ,nega delovanja.
ZAGRADEC PRI STIČNI. Sok v Za-gradcu je priredila zadnjo nedeljo pred Božičem ljubko božičnico za šolsko mladino s petjem, božično igrico, živimi s&ikami in deklamacijami. Tudi od strani odraslih je bila prosta udeležba mnogoštevilna. Obdarovana je bila vsa šolska mladina, 270 otrok z raznimi šolskimi potrebščinami in slaščicami ter poleg tega 110 otrok še z obleko, milom in živili. Da je učiteljstvo zmoglo prireditev v težkih razmerah, je pripomoga najprej banovina s prispevkom 200 Din in z obleko za več otrok. Učitedj-stvo je naprosilo s 70 prošnjami tudi naše tovarne in veletrgovine za blagohotna darila najsi romašnejši, prezebajoči deci. Od naprošenih so se mnogi velikodušno odzvali. Obdarovana deca je bila presenečena. Vsem darovalcem, sotrudnikom, prijateljem mladine: prisrčna zahvala!
ZGORNJA SV. KUNGOTA. Dne 14. t. m. je priredilo tuk. šolsko upraviteljstvo božičnico za revmo šolsko mladino, ki je prejela različno blago in deloma tudi obutev v skupni vrednosti nad 3000 Din. Da sc je vršila prireditev v tem obsegu, gre iskrena zahvala: Kralj, ban-ski upravi, OMD, cenj. vaščanom, ki so darovali večje ali manjše zneske, trgovcu g. Josipu Seneko-viču in trgovki gdč. Anici Leber za obilno darovano blago, o-bčini Zg. Sv. Kun-goti za denarni prispevek, tvornici Z'atorog za oodarieno milo in pekovskemu mojstru g. Rudolfu Smonigu za božični kruh. Topla zahvala gre tudi tukajšnjemu cen lenemu učiteljskemu zboru za nesebični trud. ki Sa je imelo s to prireditvijo.
SOKOL
Zgledno delo razvija Mahalova župa v Brnu (CSR) pri vseh onih društvih, ki iz kateregakoli razloga s težavo delujejo. Pri njih se zglašajo kolikor mogoče pogosto župni zaupniki in dajejo društvenim funkcionarjem nasvete in tudi dejansko zagrabijo za delo, ako je to potrebno. Župni zaupniki so bodisi iz vrst strokovnih vodnikov aii ostalih panog soko'skega dela. Tak način poučevanja edinic je vsekakor najboljši, najnazornejšj in zavoljo tega tudi najcenejši. Priporočamo ga našim župam v posnemanje.
Motoklub »IHrija«. Redna seja upravnega odbora in športne kmmisife danes ob 19. v klubskih prostorih. Obvezno z& vse od-tti—f¥ll
»JUTRO« St 16.
6
ToreJE, 3L t
Ušel le beli smrti
Mož smole in jeklene volje — Pet In petdeset dni na ledu — Pes proti Mali Ameriki — Amu ndsenov učenec Lincoln EUsworth
..,„■,.„■„.,,„,.„■■,.„,,.,.,■■„■■■■■,.....„,„„..................................... se drži načela: Ne odneham!
Bolezen angleškega kralja
Lincoln Ellsworth
Lincoln Elteworth, ameriški milijonar, polarni raziskovalec, pilot in mož mlade žene, ima v svojem raziskovalnem delu često smolo, to pri vsem tem izredno srečo. V zadnjih letih ga je usoda, ki mu je nemila in naklonjena, sedaj že v tretjič iztrgala beli smrti in ga vrnila življenju.
Kakor smo poročali, je angleška ekspedi-cijska ladja »Discovery II. 17. t m. Lineolna Ellswortha in njegovega pilota Holloka Ke-nyona, ki so ju že smatrali za izgubljena, odkrila živa v polarnem ledu v bližini Kito-vega zaliva in ju spravila na krov.
Kakšnih 55 dni sta bila oba raziskovale« na ledovju Kitovega zaliva, potem ko jima je samo 33 km pred Byrdovim oporiščem Malo Ameriko pošlo kurivo in sta morala po sili pristati. Kakor nam je znano, sta nameravala z letalom prečkati Antarktido <xl otoka Dundeeja v zapadnoantarktičnem otočju do Male Amerike. Ko sta lani ▼ novembru odletela, so poročali, da imata samo za 24 ur goriva na krovu in za osem tednov živil. Kuriva je bilo, kakor se Je izkazalo, za malenkost premalo, lahko si pa čestitata, da sta vzela toliko hrane s seboj, ki bi v skrajni sili zadostovala tudi za daljši čas nego 8 tednov, kajti če bi jima tega zmanjkalo na ledeni puščavi, tedaj bi ju mogli dobiti sedaj samo mrtva. Ko sta pristala, sta se odločila s sanmi, na katere sta naložila živež, potovati peš do 33 km oddaljene Male Amerike. To je pa bila strašna pot in ker se ju je lotila bolezen, sta mogla le počasi napredovati, da sta bila v trenutku svoje rešitve le vedno 8 km od odprtega morja. Slišati je naravnost čudežno, da je ljudem na >EHscoveryjur uspelo izslediti v širnem ledovju oba izgubljenca in svet z zanimanjem pričakuje podrobnejših vesti, kako se je to zgodilo.
Lincoln Ellsworth, ki se je pred kakšnimi desetimi leti kot zrel mož prvič udeležil polarne ekspedicije. spada nedvomno med veličine modernega polarnega raziskavanja. Učil se je v tej stroki pri najboljšem učitelju, kar jih je bilo mogoče dobiti, pri Amund-senu, s katerim sta se v poletju 1925. z dvema vodnima letaloma podala proti severu, da bi preletela Severni tečaj. Marsikdo se bo še spominjal, v kakšen razburljiv poloiaj je zašla ta ekspedicija, ko je morala po sil pristati v plavajočem ledovju. Y vsakem i*-med letal so bili po trije možje in teh šest mož je moralo prebiti dva cela tedna, preden so se leda rešili. Eno izmed letal je šlo v izgubo, za drugo so mogli z nepopisnimi težavami izsekati v led primitivno startno progo. Po štirinajstih dneh so dosegli tolika, da so se lahko v tem preobremenjenem letalu dvignili v zrak. Imeli so srečo, da so kmalu naleteli na ribiški parnik, ki jih je sprejel na krov in spravil na Grumante.
Leto pozneje je Ellsworth sodeloval pri poletu Nobilovega zrakoplova >Norge« preko Severnega tečaja. Možje so srečno opravili svojo nalogo in pristali na Aljaski. EUsworth je bil Wiikinsov spremljevalec, ko je dreni letalec skušal s staro podmornico priplutido Severnega tečaja. Ekspedicija ni uspela. Ell-s\vorth, ki že od mladih let nikoli dolgo ne v zdrži med varnimi štirimi stenami, ae je potem posvetil raziskovanju Antarktide. L. 1934. je odplul s svojo ekspedicijsko ladjo
proti zapadnoantarktičnim otokom, od koder je poskusil z letalom dospeti do Južnega tečaja. Toda že pri startu se je letalo poSkodovalo, ekspedicija je zašla v zelo težaven položaj, iz katerega se je rešila le z največjo energijo. Toda Ellswortha takšni neuspehi nikoli ne prestrašijo. Sedaj šele je vse svoje misli'posvetil Južnemu tečaju. Otok Dundee, ki ga je imenoval v nekem svojem članku >otok razočaranja«, ga je neprestano vabil, in tako je odplui lansko jesen znova, da poskusi svojo srečo. »Ne odneham«, je bil naslov nekega poglavja v njegovi knjigi o prejšnji ekspediciji. In to, da se je znal
žilavi mož ponovno osvoboditi iz katastrofalnega položaja, kaze, da tudi ▼ bodoče ne bo popustil. Sicer pa je treba pošteno priznati, da je navzlic vsej smoli tokrat dosegel svoj cilj. Saj ne gre za tistih 33 km, ki so ga ustavili pred Malo Ameriko. Tisoči kilometrov, ki jih je moral preleteti nad neznano, zaledenelo celino, da je dospel do tja, je tudi nekaj in prav gotovo bo znanost po tem poletu zvedela mnogo novega o skrivnostih, ki jih tako ljubosumno ln s taktnimi ovirami za radovednega človeka rffcuša ohraniti narava na »spodnjem« koncu naS« zemlje.
Dosti grmenja —
pa malo dežja
Proces proti sotrudnikom Staviskega je končan
Pariško porotno sodišče je izreklo razsodbo v aferi Staviskr, ki je vznemirjala francosko javnost celi dve leti. Točno ob pol deseti uri so prošli petek zapustili porotniki svojo posvetovalnico, kjer so zadnjih 24 ur odgovarjali na nenavadno številna vprašanja sodišča o krivdi posameznih so-trudnikov Aleksandra Staviskega. Prinesli so s seboj odgovre na 1956 vprašanj. Mrtvaška tišina je vladala v dvorani, kjer je usoda ustvarila to nenavadno srečanje politikov.
magnino, Digoin, Farmah in Depardea. ter Dabarr?. Aymard. Paul L6vy la Ftumn Darins.
Tako je končal proces, ki je pred dvema letoma skoro omajal državne temelje Francije, z naravnost neverjetno milo razsodba »Velike ribe« afere so se izvlekle ie takoj v začetku. Staviskr se je ustrelil, vplivni politiki in parlamentarci so bili izločeni is naprave. Ostale so še >ribiee< in te ao male skrbno molčati. Staviskr j« svoje žrtve do-
Obtoženci poslušajo čitanje obsodbe. Od leve proti desni: Dubarj,
Digoin in Faraolt
gospodarstvenikov, finančnikov in ostale francoske družbe. Lekarnar Guillon je položil roko na srce, kakor zahteva zakon, ko je začel citati izrek porotnikov. Od dvajsetih obtožencev so bili
Obssjeni: Tissier na sedem let robije, Garat na dve leti robije, Hayotte na sedem let robije, Co-hea na pet let, Desbrosses na pet let robije, Guebin na pet let robije, Bardi de Four-toa na dve leti robije, Hatot na dve leti robije, Bonnanre na eno leto robije. Vsak izmed teh je bil hkrati obsojen na 100 frankov globe.
Oproščeni so bih: vdora po velikem sleparju, Arietta Starta k*, advokat Gaiboud-Ribaud in Gan-ller, prijatelji in sotrudniki Staviskega: Bo-
bro zdresiral. Proces Je trajal i vsemi pripravami polnih 16 mesecev, afera pa s»j* obravnavala pred poroto 54 dni.
Zadnji dnevi so bili za občinstvo pač najzanimivejši. Takrat je nastopil zagovornik Arlette Staviske. sloviti advokat Mom-Giaf-feri. Med njegovim govorom se je razpravna dvorana pretvorila v pravcati salon- Moro-Giafferi je imel govor, ki Je segel publiki de srca. Poslušalci so hhpaP. To Je bil dolgo pričakovani vrhunec, romantični višek obravnave, poglavje ljubezni v zločinskem mm-nu. kajti Moro-Giafferi Je ofAsal Arieto Stavi sko kot čistega angela, nedolžne ljubefo ženo in skrbno mater v tem filmu.
>S ta viski Je prihajal k nji«, Je advokat, »samo kadar se Je zgrozi nad
Arietta S ta viška zapušča pariško justično palačo po razglasitvi T spremstvu soobtoženega Darins«
Po bitki na južni fronti pri Dola
drandab
KEITfA/
Puščice na zemljevidu kažejo smer, v katero se umik« vojsk« rasa Deste po
in»gi generala Graatonija
Jim življenjem. Njegove metrese so ga spremljale na vseh potih nepočtenorfi la goljufije, pri vseh zločinskih mahinarijah. Njegova žena pa je sedela ta čas doma pri svojfe oiro-kih. Kaj je zagrešila Arietta Sta viška? Nič drugega nego to da je bila svojemu soprogu zvesta in ljubeča družica. . . < Pri teh besedah so celo porotniki vlekh h žepe* rob* ce in si brisali solze, Id so Jim aavraU m oŠ-
Arietta Staviska se je med procesom saat-no spremenila. V začetku je sedela n« ra-tožni klopi postarana in utrujena. Postopoma 9e je izobliSila iz nje zopet lepotic« i vlažnimi svetlimi očmi, pobarvanimi ustnicami ia rdečimi lici. Tudi v začetku nemarno oblačilo je proti koncu zamenjala s sijajno toaleto.
Tako se je končala afera, ki J« pred dvema letoma izzvala burjo protestov a« pariških ulicah in je grozila s krvavim obračunavanjem med nasprotnimi tabori, i zmago ženske. Ostali so samo še spisi o kriminalni aferi v omari, ki pa bo kmalu pozabljena...
ZA SMEH IN KRATEK, CAS
Zdravnik: Zapomnite si torej: Nič duševnega dela!
Pacient (pisatelj): 2e dobro, gospod doktor.
toda moj novi roman... Zdravnik: Nu, tega pa lahko do konca napišete.	,
Na levi: angleški kralj Jurij V, Id je aevarae bolan ta ss sd ravniki v resnih skrbeh aa njegovo življenje - Na desni:
prestolonaslednik Edvard, princ Wa-le&kL - Spodaj: kralj Jurij ln kraljica Marjr s svojo vnukinje, princeso Elizabete, aa izletu v ko-MJL Princesa Je po sedanjem rodovniku aa londonskem dvoru z« VVale&kim princem
»«»,mmim>mh»mmhimhmmhii>h>m«
Lindberghov sin še živi?
Ameriške senzacije brez konca in kraja
Po Ameriki se zadnje dni spričo Haupt-mannove psihoze raznašajo najbolj neverjetne vesti, med katere velja vsekako prišteti glas, da se je našel petletni otrok, ki je po podatkih neke ženske baje Lindberghov prvorojenec. Otrok živi v hiši šoferja Dolsena.
Dote en Je imel ženo, ki je umrla pred dvema letoma. Bila je prijateljica pestunje Vio-lete Sharpove, ki je umrla zaradi zastrupljeni«. Ime Violete Sharpove se je v začet-
drobnosti in ss vprašuje, kaj Je prav sa
prav resnica v Lindberghovem primeru.
Iz Trentona poročajo, da je bil pogiarRn* nagib guvernerja Hoffmanna za odgoditev smrtne kazni pri Hauptmannu dvom, če je bil otrok, ki so ga našli v bližini HopevreDa, pravi Lindberghov sin. Zdi se tudi, da je Hauptmann pripravljen dati neke izjav«, ki naj bi izpričale, da ni bil edini krivec v Lindberghovi aferi. Hauptmannova žen« je
lindberghov ranpnik dr. Condon tik pred odhodom^ »» potovanje t
Amerike
ka Lfadberghore ugrabiteljske afere pogoste imenovalo. Ta ženska je tala pestunja pri Lčndberghovih.
Evo, kako je prišel Dolsem do otroka: L 1932, ko Ji bil n« neki vožnji, je prejel br-■ojavni poziv, naj se nemudoma vrne domov, ker je njegov sinček zbolel. Sledil je paaivu, ko pa se je pripeljal in vstopil v hi-ie. Je ugotovil, da je bila brzojavka zlagana. Le nekaj se mu zdelo čudno: otrok, ki so ga imeli za njegovega sina, se mu je videl nekoliko tuj. Njegov >sin« ni imel kodrastih las, ta, ki ao mu ga tedaj predstavili za lastno kri, pa je imel svedrčke na glavi.
Pozneje je Dolsen tudi ugotovil, da razpolaga njegova žena z znatno večjimi vsotami denarja, kakor ga ji je dal on na razpolago. Nekoč je našel v njenem predalu 600 dolarjev. Izvora te vsote mu žena ni mogla pojasniti.
Ameriška javnost je zaradi te novice vsa vznemirjena, tembolj, keT sa govori, da je dal privatni detektiv guvernerja Hoffmanna v Ne* Jerseyu izjavo, da je bil mrliček, ki «o g« proglasili za Lindberghovega sinčka, 10 tm daljši kakor ugrabljeni otrok. Kopa sneriikih listov obravnava zdaj vse te po-
sadnje dni obiskala svojega može. v »eh« smrti in je po tem obisku presite ta. sprejem pri guvernerju Hofmannn. Ta jo je sprejel in poslušal njene izjave. Baje ga je rotila, naj reši njenega moža, ki želi guvernerju odkriti čisto resnico. Hoffmann p« kljub temu še ni obiskal Hauptmanna v njegovi celici in se tudi ne ve, ah bo to storil.
ANEKDOTA
SSavni ruski g-laebandik Rubinateim je bil nekoč PoVaMjen v neko žensko družbo Prav prijetno je bilo v njej, san*) da &i smel nihče kaditi. P0 Obedoi je umetnik J*> zabiil na to in si je prižgan smotko. Gostiteljica ga je zavoro tega. prijela. »Ah, mi-lostiva, kjer so angeli. m0rajo biti fmii jo. laki«, je dejal Ru/binstein in kadil mimo dalje.
I
Pol stoletja že delu le CMD, darujmo še za pol stoletja!
Ljubezen
proti ljul
Smrt je napravila pravkar črto pod življenjski in ljubezenski roman dveh ljudi.
Pred kakSnimi 60 leti se je zaljubil neki Lemuel Green iz Wbttona v bližini Oxforda v lepo Emilijo Edwardsovo iz nekoliko kilometrov oddaljenega Gljrmptona. Oba pa sta ljubil« svoj rodni kraj preveč, da bi ga hotela os ta viti, pa niti ne zavoljo poroke.
Od tistega Časa je Lemuel vsako nedeljo obiskoval svojo Emilijo m jo skuSal pregovoriti, da bi se preselila k njemu v Wotton, Emilija ga je skušala nasprotno pregovoriti, da bi se preselil v Glympton. Ker se nobeden od čudaške dvojice ni hotel odpovedati svojemu rojstnemu kraju, sta se pač platonično ljubila, do poroke pa ni prišlo. Te dni je že 82Jetni Lemuel zvedel, da je njegova Emilija v starosti 76 let umrla. Dan nato je legel bolan v posteljo ln z Imenom svoje izvoljenke na
iMtateab jI sledil b* oni »vet.
VSAK DAN ENA
»Glej, Jurček, tukaj imam enega vrabca pa enega liščka. Ali mi moreš povedati, kateri je ližček?«
»Da, očka. Tisti, ki m vrabec*
(
r
i
>
Kulturni pregled
šestdesetletnica Milana Begoviča
Milan Begovič, čigar 60desetletnice se je 1B. t. in. spominjala vsa jugoslovenska kulturna javnost je prav kakor Ivo Vojinovič dalmatinski rojaik. Devetnajst let mlajši Vrličan je potekel iz imaloposestniškega rodu zato ga ni nikdar skrbel rodovnik prednikov, vzlic temu so ga sorodni kulturni vplivi približali življenjskemu nazoru du-brovniškega gosparja Iva Vojnoviča. Oba označuje južnjaški temperament, ki se naslaja v erotičnih fantazijah, slikovitem slogu in muzikalnih ugodjih; na oba je do neke mere vplival d'Annunzio, ta vzornik romansko pojmovanega artizma. Medtem ko se je pokojni Ivo Vojnovič naposled povzpel do poveličevanja matere kot
predstaviteljiee porodne volje in najvišjega etičnega zakona, v katerem korenini tudi visoko pojmovanje domovine, išče mlajši Milan Begovič predvsem ženstko -ljubico, Venero vulvivago v njenih najbolj pr efinjenih sodobnih odtenkih. Oba, Vojnovič in Begovič, sta prinesla v srbsko-hrvatsko literaturo dih mediteranskega življenjskega občutja.
Milan Begovič se je po študiju v Splitu in po nekaj semestrih naravoslovja specializiral za romanske jezike. Postal je profesor. Dunajska visokošolska leta so ga približala tudi nemški kulturi, in ko se je okrog 1. 1908. po srečnem naključju se-manil z ravnateljem hamburškega gledališča baronom Bergerjem — bilo je v nagi Topolšici — mu je vplivni dramaturg :izpo3ioval daljši dopust. Pozneje, ko je prevzel vodstvo dunajskega Burgtheatra, je ponudil Begoviču mesto dramaturga. Tako je prejšnji profesor Begovič postal »gledališki človek«, in prodorno poznanje vseh odrskih problemov mu je pripomoglo tudi do trdnejše dramatske forme. Dramaturg je v tem primeru samo podprl dramatika v njem. Po prevratu je Begovič deloval v Zagrebu, zdaj kot profesor igralske šole , zdaj kot ravnatelj drame. Tej svoji karieri je pridružil še uspehe v literaturi. Sedaj deli svoje bivališče med Zagreb in zagorsko »ladanje«, kjer ima irvoj gradič.
Milani Begovič je izdal že pred štiridesetimi leti droben zvezek pesmi. Pozornost rpa je vzbudil šele z drugo svojo knjigo, pesniško zbirko »Knjiga Boccadora«, ki jo je objavil v Zagrebu 1. 1900 pod psevdonimom Xeres de la Maraja. To knjigo Žgoče erotike z njenimi arhaičnimi prizvoki, v katerih je drhtela poleg renesančnega ozračja prenasičena rubensov-ska poltenost baroka, so starejši kritiki sprejeli kot pohujšanje, mladi pa kot veselo oznanjenje moderne literature . Njenemu duhu je ustrezala tudi artistična oblika pesnitev. Bil je to nov, obilen izliv romanskega artizma v hrvatsko književnost.
Naslednje Begovičevo večje delo je bila drama »Gospodja Walewska« z napoleonskim sižejem, izpolnjena z lirizmom kakor Maeterlinckova »Monna Vanna«, nostalgična kakor novi Vojnovičevi komadi, erotična kakor vse moderno umetnostno gibanje, ki je združevalo novoro-mantično sanjarstvo z neposredno dediščino naturalizma. Realističnejši značaj je imela drama »Stana«, dramatsko polno-krvnost so pokazali komadi »Venus viotrix« in »Biskupova sinovica«. V pesniški knjigi »život za cara« odmeva crusko-japonska vojna.
Po prevratu je nastala nove vrsta Be-govičevih spisov Predvsem sodi med nje roman »Dunja u kovčegu«, vrela erotična knjiga, ki se že. po slogu uvršča med najznačilnejše Begovičeve spise. V vezani besedi se Begovič več ne oglaša, vzbuja pa pozornost kot novelist Osrednje mesto ;io zavzele v njegovem povojnem ustvarjanju velike drame, izmed katerih so »Pustolov pred vrat ima«, »Božji čovjek« in »Amerikanska jahta u splitskoj luci« dosegle tudi mednarodno priznanje. »Pu-stolova pred vrat ima«, to tehnično odlično in po svoji osnovni ideji — skrivnostnem konfliktu ljubezni in smrti — učinkovito dramo so igrali v mnogih srednjeevropskih gledališčih, v Italiji in v skandinavskih deželah. Begovič je poleg Vojnoviča in Nušiča v inozemstvu najbolj upoštevani jugoslovenski dramatik.
Njegove drame ne prinašajo po vsebinskem jedru nikakih idejnih razodetij in tudi ne nudijo posebno originalne rešitve sestavljenih problemov, ki se večidel sučejo okrog erosa. Učinkovita pa je nji-
hova oblika in vse tisto ozračje, ki ga Begovič ustvarja okrog svojih oseb in življenjskih zapletljajev. V tem se kaže njegova južnjaška domišljija, njegov tanki čut za psihološke situacije in njegov nesporni pesniški nagon, ki daje tudi kočljivim sižejem nekak rožnat lirični nadih. V Begovičevih najnovejših spisih zaznavamo tudi vpliv psihoanalize.
Milan Begovič bo ob svoji šestdesetlet-nici še lažje izkazal aktivno književno bilanco, kakor jo je ob srečanju z Abrahamom. Po mnogem iskanju in sunkovitih prehodih, ki samo kažejo, v koliki meri je ta impulzivni estet podlegal tujim vplivom, je Begovič združil svoj esteticizem z zdravim realizmom in našel v novem, dušeslovno podprtem pogledu na svet svojo dokončno osebno noto.
Ne dvomimo, da bo Milan Begovič v novem desetletju življenja izvršil še marsikak načrt in tako pridružil dosedanjim pozitivnim postavkam še nove. V vrsti jugoslovanskih literarnih umetnikov gre Begoviču odlično mesto in njegova šestdesetletnica samo poudarja doseženi sloves.
Rudyard Kipim g
(Anglija je izgubila pisatelja, ki je bil izmed živih književnikov poleg Wellsa in Shawa najslavnejši predstaviteij angleške literature. Rudyard Kipling, ki je umrl 18. t. m. za posledicami operacije, je lahko rekel, da v območju njegovega vpliva nikdar ne zaide solnce, zakaj bil je znan po vseh celinah sveta njegove knjige so se razširjale povsod, koder plapola britska zastava in prodirale tudi v majhne dežele in jezike Čeprav je Kiplingova slava dosegla višek še pred svetovno vojno —1. 1907 mu je bila podeljena Nobelova nagrada — se vpliv njegovega dela zaznava tudi v povojni, zlasti mladinski literaturi. Prevodi in študije nenehno naraščajo. Tudi osebno je bil Kioling po vojni deležen velikih časti. L. 1921. sta univerzi v Parizu in Strasbourgu sledili vzgledu oxfo.rdake in cambridske univerze in ga izvolili za doktorja honoris causa. L. 1936 ga je Francoska akademija izbrala za izrednega inozemskega člana — čast, ki sta je bila doslej deležna »amo belgijski kralj Albert in kardinal Mercier.
Rudyard Kipling se je rodil 1. 1865 na indijskih tleh, v Bombavu, kjer mu je bil oče — priznan slikar in ilustrator — v državni službi. Mladost v Indiji mu je nudila toliko živih in nepozabnh vtisov, da je vse življenje črpal iz tega toplega vrelca sporni nov in navdihnjenj. Šolal se je v enem najboljših angleških koledžov (Westward Ho), nakar je mnogo potoval pb -svetu. Kot izobražen mlad mož se je vrnil v Indijo in postal žumalist. Sam priznava, da mu je delo v redakciji indijskega, v angleškem jeziiku izhajajočega lista silno razgibalo duha in odprlo oči za mnoge življenske poji-ve. ki iih <t<'cer š- toVkani šolani Tazumnik ne opazi. Po več kot šestletnem žurnalistič nem delu, ki se je pričelo kmalu razvijati v literarno smer, ie 1. 1889. zopet nastopil dolgotrajno potovanje no svetu, nato je preživel sedem let v Ameriki in šele potlej se je naselil v Angliii. Imel ie v Su-ssexu lepo, v starem anglešk-m slogu zgrajeno hišo in večje posestvo, k'er se je do zadnjega bavil s kmetijstvom: življenje, ki se živo odraža v njegovih novejših spisih.
Že ti leksikonsiki živi jen iepisni podatki kažejo, da ie RudVard KipVn« preživel močno razgibano mladost in izkušenj pol" na zrela leta. Na potovanjih po vseh celinah sveta, zlasti pa po deželah britskega imperija, se je j a č j e kakor v vseh šolah seznanil z razmerami človeštva: vso razno-lienost prirode in ljudstev, vse. kar je izobražencu z evronske celine Parno knjižni pojem, je KipMng doživel s tisto silo, ki je zmeraj združena s prirojenim opazovalnim in tvornim talentom in ki po svoji jakosti visoko prekaša doživljaje povprečnega svetovnega popotnika.
V vtisih iz mladosti v Indiji, v doživljajih s potovanja, v praktični šoli, ki mu jo je nudilo delo v indijskem uredništvu, moramo iskati vse zarodke Kiplingovega svetovno pomembnega dela S svojim prvencem »Echoes« (Lahore 1884) in knjigo povesti, ki mu je kmalu sledila, ni mogel opozoriti .nase, ker sta kniigi izšli v Indiji, zadostoval*-, je. da ju je izda] neki londonski založnik in Kipling je na mah postal ime, ki je vzbudilo pozornost po vsem angleškem svetu. Z ncdailjnirnn' dfli i" dokončno zmagal: »The Jungle Book« in »The second Jungle Book« sta osvojili svet in postali velika moda devetdesetih let. Kdo ni z naslado taval po Kiplingovih džunglah? Ves tarzanovski val po svetovni vojni je samo odmev Kiplingovega dela, ki je bilo mojstrsko dejanje. Kipling je Veliki Britaniji in preko nje ostalemu svetu odprl Indijo v vseh njenih kričečih kontrastih in čudovitih posebnostih. Zato je imela njegova knjiga »Kim« ki je izšla leta 1901. in ki jo kritika po pravici šteje med najpomembnejše angleške leposlovne knjige o Indiji, zavidanja vreden uspeh, ki — kakor se zdi — ni bil samo konjunlkturni mehu-r kakor pred leti na primer Remar-queova knjiga.
Po pravici pravi neki Kiplingov življe-njepisec, da so njegove knjige storile britanskemu imperiju večjo uslugo od mno žice diplomatov; vplivale so na javno mnenje, vzbudile v Angležih zavest kol. osvojevalcev in ustvarile vero v poslanstvo angleške civilizacije. Kiipling n Josef Conrad sta zares*v večji meri kakor majhna mornarica pomagala britski trgovini, admi-ranteti in imperialni ideji. Zlasti v Kiplin-gu je imel britski imperializem svojega ve likega poeta, ki mu je služil kakor Vergil Avgustovemu Rimu.
Rudy®rd Kipling je predvsem, kakor ugotavlja Andre Maurois v svoji'nedavno iz-išli študiji o Kplingu (v knjigi »Magiciens et k>giciens«), oznanjeval evangelij akcije. »V njegovem delu se je — nasprotno v«em dekadentaim stremljenjem v celinski Ev-
ropi ob koncu stoletja — pojavila sveža in čista vera v človeka akcije, ki prestavlja mejnike in gradi nov svet, novo civilizacijo v oddaljenih deželah, med barvnimi ljudstva. Kipling je prvi pesniško utemeljil premoč bele rase nad drugimi ljudstvi, ne da bi tem ljudstvom zanikal njihove osnovne pravice; prvi je skušali spraviti v sklad opojno pestrost Orijenta z večnimi vrednotami zapadne civilizacije, prvi je v toliki meri in tako za nosno opozarjal na svetovno poslanstvo svoje britske domovine in na velike možnosti njenega mirnega 9DŽivljenja z ljudstvi daljnih celin in otokov. Ideja dominijev je dobila z njegovim delom silen poudarek.
V ta namen je Kipling sugeriral Angležem poleg volje do akcije tudi novo pojmovanje heroizma, osebne požrtvova'nosti, moških vrlin. Tako je, kakor pravi Mauro-is, ustvaril nov mit-mit. ki tvori skrivnost angleških uspehov. V njegovih pesmih, zlasti v » Barrack Room Ballads«, je zaživela britska kolonialna ideia s podobno s!10 kakor v poeziji \Valda Whitmana mlida ameriška demokracija: dokaz, da velike ideje potrebujejo tudi velikih poetov, ki najbolj razumejo intimno govorico srca in zaradi tega segajo gV>b'ie kakor vsi gromo-vitn govornik? in politični uvodničarji.
Omejili smo se na kratki prikaz te. morda najpomembnejše strani Kiplingovega dela in ne omenjamo nie^ove ostale čisto pripovedniške. vedno ljubeznive, vedno zanimiv literature. Naj ?amo zapišemo, da ie bil Kioling trdi med svetovno vojno predvsem Veliki Britanec, o čemer pričajo njegovi medvojni in povojni spisi, a še 1-1933. se je energično zavzema*! za najožjo zvezo Francije in Anglije.
Britski imperij ni samo slučajna etvan-tev, marveč ie postedek dolgega državne- I rta in nacionalnem ciVili^HisV^ga razvoja, rezultat velike politične in gospodarske geometrije, stvaritev, ki nemara edina izmed držav vdTŽ^ primero z zgodovinsko vlogo nekdanjega rimskega imperija. In tn evropska tvorba, ki vbrizgava vsem celinam sveta prilive zapadne civilizacije. je imela v Rudvardu Kiplingu največjega čustvenega toVnača. Zato se je albionska domovina lahko po pravici zavila v črno ob njegovi smrti, kakor se je pred petdesetimi leti Francka ob snrH- barda svoje mlade republike Viktora Hugoja.
ŠPORT
— o.
„ Car men" s Šimencem
iivaiczni tuio gieuališka upravi, da je povabila p0 dolgem času, četudi le na samo enkratno gostovanje, g. Marta Šimenca. Imamo ga v najboljšem spominu še vedno izza časa njegovega umetniškega delovanja v naši operi in izza njegovih koncertov, ki so bili za pevčeve mnogoštevilne častilce prav poseben užitek. Pa tudi iz zgolj vzgojnega vidika je to dejanje uprave vredno pritrdila, saj jtazjasntjuje in na nazornih primerih kaže večje ali manjše umetniške kvalitete pevoev ter usposablja tudi široko publiko za njihovo pravilno
.ocenjevanje.	__
G.. Marij Šimenc je moral nenadno vskočiti. Uprava ni mogla že nekaj dni prqj v dnevnikih občinstva obvestiti »n opozoriti na njegovo gostovanje. Vzlic temu je bik) gledališče do vrha polno in poslušalci so prišli v polni meri »na svoj račun«. G. Šimenc menda nikjer ni ©talno vezan, gostuje od časa do časa zdaj tu, zdaj tam a vedno in povsod je dobrodošel. Naše idealne deklice bi si želele v njem vitkega, kot pero lahkega, kot bog lepega mladeniča in tenorista, o kakršnem čdtajo v zaljubljenih romanih. Nič podobnega. Baš vse nasprotno. Vendar vse to pozabiš, kadar zapoje; je to dokaz, da je pevec, kakršnih vsaj pri nas ni nitii toliko, da bi jih seštel na prstih ene roke.
Njegov glais je še vedno mladostno čil, svež, poln probojne zvočnosti in sugestiv-ne sile. kakršen je bil talkrat, ko smo ga poslušali večer za večerom. O obledelosti ni govora, niti ne čutimo, da bi se na kakšen način pričel izživljati. Nasprotno. Svojo pevsko tehniko je izipoipolnil, razvil in zaokrožil belkantno stran svojih spevov, ki so spontano vžgali 'n zagnali publiko v ne-nehajoče aplavze. To smo posebno videli v cvetlični arijii II. akta. Poslušalci so z vikom in krikom, s cepetanjem nog in navdušenim p^kanfem hoteli izsiliti ponovitev, no, g. Šimenc se ni vdal in prav je storil. Tudi kot igralec je živahno, okretno ter inoeno soigralce vzpodbujajoče reagiral na vs» faze strahotno se razvijajoče tragedije. V ozkem kontaktu s svojim partnerjem so se nazživeli vsi. Ga Golobova, saj meni se tako zdi. je bila prepričevalnejša in smelejša kot prvikrat, v duetu s Šimencem pa je tudi ga. Ribičeva (Micaela) izzvala krepak aplavz. Sploh je bila predstava (dirigent g. dr. Svara) razgibana, gladko tekoča, priznanja in zadovoljstva ter z nima zvezanega odobravanja zvrhana mera.	—£.
Op. ured. V poročilu o plesnem večeru Katje Delakove je po krivdi tiskarskega škraita izostala šifra —č.
miiiiiiiiimimm
Zapiski
Poročilo o krasno uspelem koncertu Praškega kvarteta smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti za jutrišnjo številko.
Naše gledališč?
DRAMA
začetek ob 20. Torek, 21. januarja: Zaprto. Sreda 22. januarja: Vesela božja pot. Red
Sreda.
OPERA
Začetek ob 20 Torek, 21 .januarja: Prešmantani grad. C. Sreda, 22. januarja: Aida. Gostuje Marij
Šimenc. Izven.
Tenorist Marij Šimenc poje v sredo veliko tenorsko partijo Radamesa v Verdijevi operi »Aida«. Na gostovanje odličnega slovenskega pevca v naši operi še prav posebno opozarjamo. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi.
Mariborsko el^dalinfc Torek 21.: Ob 20. Zlati rudnik. Premiera.
Red B.
Evidenca o treningu
Koristna knjižica — Proglas JOO
Gotove panoge našega športa se pridno pripravljajo ^a olimpijado, imajo skupne treninge, trenerje in učitelje. To so v prvi vrsti smučarji in Sokoli. Ostali so več ali manj prepuščeni sami sebi in kljibovim referentom. To velja zlasti za lahkoatiete. Da bi se enim in drugim omogočila evidenca o izvršenih vajah in treningu ter s tem doprineslo k sistematičnemu in racionalnemu treningu, je tvrdka dr. A. Wan-der d. d. v Zagrebu (tvomica Ovomaltine) z odobritvijo Jugosloverskega olimpijskega odbora izdala knjigo »Spored treningov jugoslovenskih olimpijpkih kandidatov«. Na eni strani beleži t.e er ali vodja treninga predpisane vaje, a na drugi strani vpiše atlet, kar je izvršil
To knjigo je Jugoslovenski olimpijski odbor proglasil za svojo uradno knjigo treninga. Na prvi strani knjige je njegov proglas našim olimpijcem. Ker je to prvi proglas, ki ga je Jugoslovenski olimpijski odbor nas'ovil našim reprezentantom, ga objavljamo v celoti.
OLIMPIJSKIM BORCEM!
»Jugoslovenski olimpijski odbor želi vsem, ki se pripravljajo po tej knjigi, da bi v smislu olimpijskega gesla »Citius, Al-tius, Fortius« napredovalri vsestransko in popolno. Olimpijske igie, telesne vaje in šport služijo .'zgoji popolnega človeka, streme po idealu modernega olimpizma, namreč harmonične vzgoje duha, duše in telesa vsakega vežbača. Tudri sedanje vaše priprave za olimpijske igre, vsako vežbanje in sportsko delo mora služiti tej harmonični vzgoji. Zavedajte se. tla so oči tisočev uprte v vas, vsi gledajo na vsak vaš korak, ker ste vi vzgled, kateremu je treba slediti. Vi, olimpijski izbranci, ste najbolj vredni zastopniki amaterskega športa. Vi imate veliko odgovornost: od vašega obnašanja in od vašega dela je odvisen vtis, ki ga bodo šport, tekme in vežbe napravile na sto-tisoče. Iskreno vas prosimo, da dobro pazite. da bi bil ta vtis najpovoljnejsi in zato koristen vsemu našemu pokretu.
Vaš trezni, skromni, enostavna, tovari-ški in premišljeni način vežbanja in življenja naj bo svetel primer vsem. Ko bomo morali pokazati, kako izgleda olimpijski borec, bodite v* taki, da bomo lahko pokazali na vas ter rekli: »Evo, to je olimpijski borec!«
Zaključujemo te iskrene besede starejših tovarišev mladim z besedami predsednika Mednarodnega olimpijskega odbora grofa Baillet-Latourja, ki veli: »Razumeti je treba, da olimpijske igre niso nikaka posebna prilika za izvežbano manjšino, da preseneti svet s svojimi sposobnostmi Ga a je, da se vrnemo k sposobnostim mnogih. Delajmo na to, da ohranimo olimpijskim igram njihov vzgojni pomen, to pa tudi za ceno, da moramo žrtvovati rekorde in da odstranimo od sodelovamja one, katere bolj privlačijo zmage kot ljubezen do športa!«
Zavedajte se, da ste vi vsi dediči dragocene dediščine. Obnovitelj olimpijskih iger baron Pierre de Ooubert n vam sporoča: »Bodočnost olimpizma, plemenitega, amaterskega športa je odvisna od vas mladih. Potrudite se, da boste vredni te dolžnosti čuvarjev olimpijske misli!« Zdravo! Jugoslovenski olimpijski odbor«.
Upamo da bodo vsi naši olimpijci taki, da se bo moglo reči »Evo, to je olimpijski borec«. Obenem pričakujemo, da se bodo olimpijci in ostali športniki posluževali te knjižice, da bo hricijativa tvornice Ovomaltine dosegla svoj cilj, namreč da bi z evidenco o izvršenem treningu doved-la naše športnike do čin.bolj vestnega dela.
klubov se vršijo redno in sicer: a. vsak ponedeljek, sredo in petek od 20. do 22. v telovadnici na liceju, Bleiweisova c., za skupino Ilirija, Jadran, Planina, b. vaak torek, četrtek in bosoto od 19. naprej v telovadnici na učitelj jšču. Reci jeva cesta, vhod iz ženskega učiteljišča, za skupino Koro-tan, Primorje in Sloga. Cross-country treningi za vse »rednje- in dolgoprogaše se vršijo vsako sredo ob 18. in nedeljo dopoldne ob 9.30 na igrišču Primorjo, Tyr-ševa cesta Istotom v nedeljo dopoldne tehnični trening za vse metalce. Treninge vodi lahkoatletski sprotni učitelj g. Klein. Redno obiskovanje treningov je dolžnost vseh lahkoatletov, članov Ilirije, Jadrana, Korotana, Planine, Primorja io Sloge.
Zanimivo športno predavanje lahkoatlet-skega športnega učitelja, g. Kleina. V sredo, 22. t. m. se vrši ob 20.30 v dvorani hotela Metropol (Miklič) zelo zanimivo športno predavanje lahkoatletskega športnega učitelja g. Kleina o cross-c»untry treningu in pripravi vseh lahkoatletov zet pomladansko sezono. Vabi jeni lah1 liti vseh ljubljanskih klubov in športna javnost, ki se zanima za to najvažnejšo telesno-vzgojno panogo.
Iz Lt&SiP (sJužibeno) Sklepi 14. redme seje dne 11. I. 19®6. Verificira se za S.K. Iliii jo g. Hedenik Tine in predverificira za isti klub g. Likar Fric. V smislu okrožnice JiZSS št. 1€. pozivamo vse kiuibe, da čimpreje nakažejo denar, ki so ga zbrali za znake, vendar najkasneje do 24. t, m. Ker je rad£ slabih snežnih razmer preložen«, savez.no prvenstvo v klasični kombinaciji v Mau> boru od 18. 1 19. t.m. na 25, im 2», januar prelagamo poosavezno prvenstvo v klasični kombinaciji, ki se vrši v Zagorju od 25. (n 2(6. januarja na 1. in 2. februarja 19wH>. Rok za prijave se 6 tem podaljšuje do 30. januarja in je prijave poslati na na" alov Kolib & PredaAič, siportna trgovina. Ljuabljana, Kongres trg 4. Ostale propozi0'-je tekmovanja ostanejo iste, le da se zame nja 25. januar s 1. februarjem in 26. januar z 2. februarjem. Ponovno opozarjamo V6e khi'be, da so dolžni, posteti vsak najimanj Po <Jva tekmovailca na to prvenstvo.
Vremensko poročilo. Kranjska 9ora po stanju včeraj: barometer se dviga, poobla* čilo se je, mirno, 20 cm južnega snega. Vršič, Krnica in Tamar po stanju včeraj: 70 cm južnega snega, oistr/ca — Boh. jezero po stanju včeraj: 1 C, močno dežuje. Pokljuka 19. jan.: —8 C, jasno, mirno, 70 cm snega, na trdi podlagi pršič. Smuka idealna. SkakaJnioa uporabna. Vogel: —b pada sun ®neS, snega 2.5 m, smuka idealna.
Kofce, 20. januarja: Temperatura 0 C. Sneži. Sneg južen. Smuka dobra.
Vremensko poročilo
20. januarja. Ljubljana 7. 756.1, 6.0, 94, NE1, 10, dež, 24.1 Ljubljana 14. 7S3.2, 6 0, 94, W, 10, dež, — Maribor 7 752,8, 5.0, 80, S2, 5, —, —; Zagreb 7. 755.7, 8.0, 70, NE3, 10, —, —; Beograd 7. 6, 7.0, 70, SE2, 7, —, —; Sarajevo 7. 760.9, 6.0, 80, 0, 8, —, —; Skopi je 7. 764.8, 1.0, 90, 0, 6, —, —; Kumbor 7. 762.9, 12.0, 80, El, 10, dež, 8.0; Split 7 759.4 12.0, 80, SE7, 10, —, —; Rab 7. 759.2, 10.0, 80, SE6, 10, dež, S.0; Rog. Slatina 7. —, 4.0, 9«, NE2, 10, —, —.
Temperature: Ljubljana 7.0, 4.0; Mairt-bor 6.0, 5.0; Zagreb 5.0, 4.0; Beograd 10.0, 5.0; Sarajevo 0.0, —2.0; Skopije 11.0, 0 0; Kumbor —, 11.0; Split 12.0, 11.0; Rab —, 5.0; Rog. Slatina 6.0, 4.0.

Turisticno-sportni odbor za dvig lahke atletike in pripravo atletov za olin piado. Redni treningi atletov vseh ljubljanskih
Najslajša in najboljša
kretpilna pijača je
BERMET — VINO,
črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora.
dela v Malem grabnu
Kmalu bo ugnan tudi ta nagajivi potok
Ljubljana, 20. januarja
Terenska tehnična sekcija za regulacijo Gradaščice že okrog 80 delovnih dni zaposluje 67 delavcev, ki so v njeni službi pri regulacijskih delih v Malem grabnu, to je od Opekarskega mostu navzgor v razdalji 600 metrov. Delavci 90 doslej delali skoro nepretrgoma vso to dobo razen najbolj mokrih dni. Ta terenska sekcija plačuje svoje ljudi iz tako zvansga bednostnega fonda dravske tanovinie. Delavci dobe za svoje dnevno osemurno delo 24 Din nagrade. Vsaj za skromno življenje.
Glavne prednosti te regulacije
Poglavitna važnost pri teh regulacijskih dalih je utrjevanje obojestranske brežine, poglobitev in razširjenje struge na predpisano število metrov. Še večja poglobitev bo za Mali graben čim hitrejši in pravilnejsi odtok ter preložitev njegova struge. Tok vode ima 8 metrov širine, dočim pada obrežje od 30 metrov zračne dimenzija navzdol, torej se vzpenjajo brežine skoroda strmo navzgor.
Oba bregova sta popolnoma presta vsakr-šnega neredno razmetanega dr?vja, kakor grmovja, vrbovja in krivenčastih dreves-Delavci morajo temeljito zravnavati in dovaža-ti črno poljsko zemljo, kjer nanese potreba. Tod imajo pa tudi položene tirnica za pripravne vagončke, katere po dva in dva naložena vlači konj na določeno mesto. Delavci s tem humusom planirajo brežine. Manjša skupina mladih delovnih ljudi brodi v gumijastih visokih škornjih po umazani vodi in ureja vodni teran.
Najzanimivejši pri tem poslu pa je pogled na nekakšne debele, v gosto protja zavite klobase v brezkončni verigi, ki so zložno po-ložane v breg nad vodno gladino, a pritrjene z majhnimi, nizkimi količki, spodnje so pa precej debelejše in močno povezane 8 palec debelo žico. Te poslednje namreč drže vso teži no strmega brega, obremenjenega z debelo plastjo črne prsti. Ta nepretrgani svalk se imenuje »tonjače. V presledkih med skrbno nanizanimi, vijočimi se kar naprej
i ntežko obloženimi zvitki polagajo dalavci lepo oblikovane plošče ruše in oblagajo z njimi vso brežino. Narasla voda potemtakem ne more tako z lahkoto odnašati zemlje, ki je povezana in na njej razraščena la-po zelena rasa, praprežena z raznovrstnim protjem. Razen precej debelega gramoza, ki ga rabijo kot jedro v tem tonjaču in ga morajo od drugod dovažati, s pridom uporabljajo ves ondotni razpoložljivi material: vrbovje, vejevje, količje, rušo. zemljo.
Začasni leseni mostiček
Ker so že kakih 400 metrov od Opekarskega mostu z deli, so zaradi hitrejše zveze med obema bregoma postavili provizoričen lesen mostiček, po katerem so speljane tirnice in lahko prepeljujejo naložene in prazne vozičke z ene strani na drugo.
Konee prve in začetek druge etape
Prva etapa teh regulacijskih del bo približno v kratkem izvršena in prihodnji mesec nastopi že druga etapa, in sicer zopet
v razdalji 600 metrov. Stara struga je ponekod močno vijugasta, neenakomerno poglobljena in na več krajih visoko nasuta z naplavinami. Cele griče nagrmadenih plasti črne zemlje bo treba tu in tam preložiti, strugo razširiti, odnosno na drugi strani zasuti. Govore o več tisoč kubičnih metrih. Blizu provizoričnega mostička zahteva preložitev celih 40 metrov širine.
Kar posnemajo delavci na sosednjih travnikih ruševinaste plošče in bo zaradi prestavitve struge Malega grabna treba prevzeti mnogo sveta mejašev - sosedov, morajo razlastiti več tisoč metrov bližnjih travnikov in parcel. Ta svet je last neke cerkvene ustanove in last posestnika C. Poudariti moramo, da dosedanji lastniki gredo na roko terenski sekciji pri razlastitvi potrebnega zemljišča.
Tako to struga Malega grabna dobila na-ravnosten tok in čednejše lice, "zato pa se bo voda urneje odtakala. Ce bo v banovin-skem fondu ie kaj cvenka, bodo delo nepretrgoma nadaljevati.
»JUTRO« St. H5.
8
Torek, 21. I. 1930.
Zane Qrey:	47
Teksaški iezdec
»Hm, človek, kje pa to ime ni znano?« je menil polkovnik Webb. »Zasledoval sem njegova dejanja, kakor tudi dejanja vseh ostalih. Seveda je Duane kot odljudnež in samotni volk tudi nekakšna skrivnost, a vendar ne tako kakor Cheseldine. Tu pripovedujejo mnogo zgodb o njem, in vmes jih je nekaj hudo strašnih. A vendar je na tem človeku precej romantičnega. Tri velike razbojniške vodje je ustrelil — Blanda, če se ne motim, pa Hardina in še nekoga, ki sem pozabil, kako mu je bilo ime. Hardin je bil v Big Bendu znan, ker je imel tukaj prijatelje. Bland je bil ob Veliki reki na slabem glasu.«
»Potem mora imeti ta Duane na zahodu od Pecosa precej nenavaden sloves?« je vprašal Duane.
- Jmajo ga bolj za sovražnika njemu enakih kakor spodobnih ljudi. Iz zanesljivih ust sem slišal, da ima Duane mnogo prijateljev in da cele grofije prisegajo nanj — skrivaj seveda, zakaj na njegovo glavo je obliubliena nagrada. Njegova slava v tej deželi je menda v zvezi z njegovo neprekosljivo spretnostjo v streljanju in z njegovim sovraštvom do razbojniških poglavarjev. Že nekateri živinorejec mi je rekel: Bog daj, da bi Duane kmalu prišel v naš kraj. Pet sto ,pesov' bi dal, da vidim, kako bi trčila s Poggi-nom. Čudno je, kako so ti veliki razbojniki ljubosumni drug na drugega.«
»Da, seveda, vse na njih je čudno. Ali se je Che-seldinova tolpa zadnji čas posebno gibala?«
»Ne. Temu kraju roparji goved že nekaj mesecev prizanašajo, čeprav je opaziti nerazložljiva gibanja čred. Bržkone so bile vse črede, ki jih zdaj odpravljajo drugam, že davno prej nakradene. Cheseldine obdeluje zelo razsežno pokrajino; prevelika je, da bi se mogle novice razvedeti v nekaj tednih. Potem časih spet ni slišati niti glasu. Taka tišina pa z, gotovostjo napoveduje velik vihar. Cim redkejši postajajo Cheseldinovi udarci, tem večji so in tem pre-drznejši.. Nekateri ljudje mislijo, da nima Cheseldine nobenega opravka z bančnimi ropi in napadi na vlake, ki so se zadnja leta dogodili v teh krajih. A <to ni pametno mišljenje. Te reči so predobro zasnovane in prespretno izvršene, da bi mogle biti delo Mehičanov ali navadnih potepuhov.«
»Kaj mislite o prihodnjosti ? Kako se bo vse to končalo? Ali se bo posrečilo uničiti roparske tolpe?« je vprašal Duane.
»Nikoli ne! Ob Veliki reki bodo zmerom živeli ti ljudje, ki ne poznajo zakona. Vse vojske na svetu ne morejo otrebiti teh petnajst sto milj obrežne hoste. A zlatih časov razbojništva, ki jih veliki vodje še uživajo, bo orei ali slej konec. Zločinci se zgrinjajo na jugozahod, vendar ne tako gosto in tako hitro kakor pionirji. Razen tega se razbojniki med seboj ugonabljajo. Počasi se tudi živinorejcev loteva besnost, čeprav je do dejanj še daleč. Pa tudi to mora kmalu priti. Da bi farmarji le že imeli voditelja, takoj bi se začeli boriti. Tudi to še bo. Po deželi gre glas o oglednikih, kakor so jih ustanovili v Kaliforniji in kakor delujejo zdaj v Idahu. Za zdaj samo govorijo o tem. A čas mora priti. In Cheseldinom in Pogginom so dnevi šteti.«
Drugo jutro je Duane zajahal konja in se odpravil v Fairdale, ko je dognal, da leži ta kraj dva dni ježe na sever od Bradforda. Poštna kočija je po dvakrat na teden prevozila to pot.
Duane je jahal zložno, ker se je hotel kolikor moči seznaniti z deželo. Govedarskih farm je srečal le malo. Delj ko je jezdil, boljšo travo je nahajal in — čudno — manj je bilo čred. Baš ob solnčnem zahodu je opazil kup ilovnatih koč, nekako sredi poti med Bradfordom in Fairdalom. Duane je bil slišal, da je tu pripravna gostilna za potnike.
Ko je pred vrati ustavil konja, so ga gostilničar, njegova rodbina in nekaj pohajkoval cev dokaj čemerno pozdravili.
»Ste videli pošto?« je vprašal nekdo.
»Tamle prihaja«, je rekel drugi. »Joel je nocoj prekleto hitro vozil.«
Daleč zadaj na cesti je Duane zagledal oblak prahu, konje in zibajočo se kočijo. Ko je oskrbel svojega vranca, se je vrnil k skupini pred gostilno. Vse je z vnemo ljudi, ki živijo na samem, pričakovalo kočije. Veliko, oškropljeno, prašno vozilo je pridrdralo. Prtljaga je bila nakopičena na strehi voza in zadaj privezana nanj. Nekaj potnikov je izstopilo, in trije izmed njih so zbudili Duanovo zanimanje. Eden je bil velik, teman, viden mož, drugi dve pa gosposki ženski v dolgih sivih plaščih in paičolanih.
Duane je slišal, kako je gostilničar pozdravil gospoda kot polkovnika Longstretha. Ko je nato vsa družba krenila v hišo, so Duanova tanka ušesa prestregla nekaj besed, po katerih je sodil, da mora biti Longstreth fairdalski župan.
Duane je stopil nato tudi sam v hišo in zvedel, da je večerja pripravljena. Za mizo je sedel baš nasproti trojice, ki je zbudila njegovo pozornost.
»Kar zavidati moram tem srečnim cowboyem, Ruth!« je rekel Longstreth.
Ruth je bila kodrasto dekle z očmi nekje v sredi med sivo in svetlorjavo barvo.
»Strašno rada jašem neukročene konje«, je dejala.
Duane je iz tega posnel, da mora biti v zahodnem Teksasu na obisku. Globoki, zvonki glas drugega dekleta ga je opomnil, da si je tudi to natančneje ogledal. Bila je vitka, a tako razvite postave, da ji je Duane prisodil dvajset let, če ne še kaj več.
Imela je najmičnejše roke, ki si jih je mogel Duane predstaviti. Polkovniku, ki je bil po vsem videzu njen oče, ni bila prav nič podobna. Mirna je bila na pogled, trudna, da, kar otožna. Plemenito začrtani obraz, čista, maslinastotemna polt, velike oči, ki so stale daleč vsaksebi in so bile črne kakor noč, ozki, ravni nos, ki je v svoji drhtljivi nežnosti spominjal Duana žlahtnih čistokrvnih konj — vse to je razodevalo Duanu njeno lepoto. Imel jo je za potomko starih francoskih rodbin v vzhodnem Teksasu, in to mnenje se je še bolj utrdilo, ko se je ozrla nanj, kakor pritegnjena od njegovega vztrajnega gledanja. Ponos in strast sta ji plameneli v očeh. Duane je čutil, kako je od zadrege zardel. Njegovo strmenje je bilo morebiti vsiljivo, a nezavedno. Koliko let je bilo minilo, odkar je bil zadnjič videl takšno dekle! Nato se je spet zagledal v krožnik; a zdelo se mu je, da je zbudil zanimanj« deklet.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ta ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ca besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—<.
...-•.'!>.	v~?r
« ^BS M '
i-Vi >^ '". --.■ .<:
. V".-'
+.*+ > .	• <- a. ✓ . _ <7 v
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Ogla.negaodMka.Jntg« JJjjj J.. v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih )e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana*
IStilibodobi
Beseda ) Dlo lareb	S L .
sii 4ifro ali lajanj*	aslova
5 Oin. Najmip'5)	meaek 17 Oln
Služkinjo
piijdno. polten-o, čertme zu-
n-anWti, za vsa hišna in gostilniška dela, sprejmem.
Lip. litija.
li2ž(M
Iščem
kpe. mlade gosj>oiliične, pri-jftn-p zunanjosti za učenke arfcske, plesalke in balerine ki moj Vairijete-Bar. — Pogoji: hrana, stanovanje, u*e.nje in plača od 300 do 5i»0 Din mesečno, za čas 4 mesecev, dokler traia učenj*1. Po dovršeni šoli začetna plača IS'**—iV^I Din ine*ečno. Varijete Bar Molin-Rnž. Novi Sad. Jo-vana Subotica 3.
19U4-1
(Daiencf (Get
Brocda I Oln Javefc ' Oln. za «»10 ali dajanje aasl va 5 Oin Na]man]SI *n»'eh 17 Oln
Vajenko
za frizersko obrt, t T80 oskrbo pri mojstru, sprejme takoj salon Breskvar,
Domžale.
1637-44
Nabiralca oglasov
e fiiksumom, iščemo za prvovrsten mesečnik. Ponudbe z na'v«1bo referenc na ogl. odd. Jutra pod *štev. Si-S«.
lotE-l
Služkinjo
za vsa hišna dela. veščo kiphe in pranja, zdravo im pošteno, sprejmem. Oglasiti se od 0——.tU Gregorčičeva 37/a II.
1327-1
Vsaki oeseds U t_r; (lavek Oin. ta lajanje naslova S Oln. najnianJS* tnesek 12 Oin.
Trgovski sotrudnik
vodja manufakturne trgovine v Ljubljani, želi pre-me.niti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben«.
153G--2
Kapelnik -
knjigovodja
bilancist, z znanjem nemškega jezika, »možen vseh pisarniških del, želi spremeniti sedanjo službo. Kot kapelnik vodi muzike na pihala im godala. Reflekti-ra samo na stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kaipelnfk ra knjigovodja«.
1X52-2
Damski frizer
specialni, išče namestitve. Gre tudii na d-ežeJo. Govori hrvatsko in madžarsko, razume tudi nemško. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Trafike, papirnice!
Oddam za vsa mesta in trge zastopstva totalizator-ja za stave na izid nogometnih tekem. Interesenti naj se takoj javijo na ogl. odd. Jutra pod >Loterija«.
L516-3
Knjige
d MHta l Oln. Jarek i Din ta iifro ali dajanje naslova i 01 o Najmanjši tnesek 17 Oia
Valvazorja
in drage knjige, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutira pod »Dobro ohranjeme«.
103Ž-8
Beseda 1 C In lavek S Oin. " Šifro ali dajanje taslova 5 Oia NajmanjSi orne* 17 Dla.
Svetovni rokoborec in boksač
francoski rezervni oficir, črnec, poučuje privatoo ro-koborbo in boks. Raapologa g špeoijalnimi telovadnimi metodami v »vrbo shuj&a-uja, k>er je dosegel sijajne uspehe v Parizu, Budimpešti in na Dunaju ter imel odlično klientelo v moških in damskih krogih. Honorar po dogovoru. Na željo obiskuje klientelo na domu. Cenjeni interesenti naj spo-roč« svoj naslov na: Kid Ourney. Ljubljaaa. poštno ležeče.	J206-4
Kapital
*->.eja l Oln lavek	* Dtn
«. iifro ali dajanje	aslovt
Oia NajmanjSi	•ne»*l 17 Oia
Hranilne knjižice
Ljubljanske kreditne in Za družne gospodarske banke, kakor mariborskih, ptujskih in celjskih denarnih zavodom, prodaste najugodneje in takoj edino potom Bančno kom. zavoda, Maribor. Za odgovor Dim 3 znamk.
M70-16
Vlogo
Mestne hranilnice ljubljan ske v višini en in pol milijona dinarjev, bodisi v celoti ali več interesentom v delih, prodamo. Obročno odplačevanje največ v 3 letih. Ponudbe pod »Stroj« na ogl. odd. Jutra do 34. I. tnd.	11307-16
Prodata
Beseda 1 Oia. davek S Oln a Ilfro aH dajanje naslova 5 Oin NajmanjSi taesek 17 Oia.
Transmisijsko os
35 m/m z razni m. i jermeni-camii in Konzollnger-ji, prodam. Na vpogled pri Levu, Gosposvetska cesta.
14M-6
Bicikel motor
znamke »no« nov, za Din 2.50!).- prodam. Gmeiner Stožice 89.
1068-16
Lokali
Beseda I Oin davek i 0m. n iifro aH dajanje taslovn 5 Oin NajmanjSi tnesek 17 Din
Trgovino
mešanega blaga, s priključkom lokala za vinotoč, sta novanjem, na frekventnem kraju v Zagrebu takoj zelo ugod.no prodam. Sta narina nizka. Brodman, Zagreb, Vlaška 2H.	113:4-11»
Jeseda 1 Dio. davek 3 t >n.
iifro al) dajanje iaslova 5 Din NajmanjSi toesek 17 Dla
Novo vilo
4—8 sob, z etažno kurjavo, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Meeto« ali telefon 38-29.
1618-30
Peka ri jo
s hi&o, prodam, v industrijskem kraju. Ponudbe pod »Dobra pekarija« na ogl. odd. Jutra.
1633-20
Stanovanje
G. Th. Botraan:
Kapitan Kozostrelec gre v Amerika
46
Ker je pa vino medvedom enako nevarno kakor ljudem, se je žival opotekala kakor pravi pijanec in se nazadnje vsa omamljena seset&a v profesorjev naslanjač. Šele zdaj so se naši prijatelji upali bliže. »Tega medveda si vzamemo za spomin!« je rekel kapitan. Vsi m mu pritrdili in sklenili, da neutegoma zaneso zver v čoln
odda
Beseda I Oia. davek i Din. u ilfro ali dajanje naslova S Dia NajmanjSi laesek 11 Oia.
Trisobno stanovanje
kopalnica, poeelaka »oba, velika predsoba, elektrika, plin, oddamo s februarjem. Naalov pri hišniku Dvora-kova ulica 3.
1067-31
Sobo odda
Beseda 1 Oia. davek S Dia u iifro ali dajaoje naslova } Dia NalmaaJSi me«ek 17 Dla
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam. Masarykova 33/1.
1635-®
Opremljeno sobo
z vhodom s stopnižča. s hrano ali brez, oddam solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1601-33
Dijaikt sobe
Beseda I Oia davek Oia. ta litro aH dajanj* taslova 5 Dia NajmaoJSI tnesek n Dtat
Stanovanja
Seseda I Oln. davek * Din. ca iifro ali dajanje naslova > Din NajmanjSi tnesek 17 Din
Komfortno
stanovanje
4 sob z vsemi pritiklinami in uporabo VTta. v novi vili, bližina Tyrševe ceste, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesto 31« ali telefon 38-29.
16U9-3:a
Vsaka beseda	l Oln; davek Din. >t Hfrv ali
dajanje naslova	5 Din.
oatman]S< tnesek	W Oin
Mladenka
izobražena, čedne zunanjosti. stara 30 let, s pohištvom " in 10.000 Din bi poročila do 4(5 let starega dobrosrčnega gos|K>la. drž. nameščenca. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Značajna«.
1106-35
Enosob. stanovanje
išče 3 članska družina za 1. februar ali marec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik 88«.
1628-310
sommm.
Sobo
s posebnim vhodom, išče gospodična, čez dan odsotna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažna soba«.
1530-23a
Seseda I Oia lavek } Din za iifro ali dajanje naslova 5 Dia NainianjŠl tnesek 17 Oin
Motorje
Dynamo stroje, števce za tok. istosmerne. rabljene, v dobrem stanju, kupim Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dynainomaschinen«
773-39
Šivalni stroj
pogrezlj.iv, z okroglim čol-ničkom, kateri tudi štika in štopa, poceni naprodaj. — Nova trgovina. Tyrševa 36.
1639-39
Dragocenosti
cJeseda i Oln lavek ' Din ta iifro ali dajanje naslova ' Oin Na'mani&i cneseb 17 Oia
Vsakovrstno zlato
knpnje po oajvUjib cenah
Cerne . juvelir
Ljubljana. VVolfova ulica 3
Heseda I Oin. iavek S Oin. m iifro ali dajanje naslova 5 Oia NajmanjSi znesek 17 Din
Zapestna ura
ženska, zlata, se je izgubila od Uniooa po Frančiškanski, Tyrševi in Gospo-svetski cesti. Pošten najda-telj se naproša, da jo izroči policiji proti nagradi, ker je bila ura posebno darilo iigubiteljdca. 1636-38
Razno
Telefon 2059
Suha drva. SL	premog
' if Kar bo pakete W ^ dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva al U 5
ZAKAJ?
Ker mesec znižanih cen kmalu poteče l
20. I. do 20. II.
— Inventurna prodaja ! —
čistimo zalogo! Znižali srno cene kvalitetnim čevljem
Ao 40%
Dijakinjo
sprejmem na hremo ki stanovanje v bližini humanistične m ieoake realne gimnazije. Klavir, kopalnica n« razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Prostovoljna dražba nepremičnin
Na predlog lastnika oblastnega odbora Mariborske oblasti odnosno sedaj Dravske banovine, zastop. po drž. pravobranilstvu v Ljubljani se prodajo na javni dražbi spodaj zapisane nepremičnine za pristavljeno izklicno ceno dne 15. februarja 1936 predpoldne ob 9. uri kot celota. Dražba se vrši v pisarni notarja Burger Franceta v Celju, Dečkov trg.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastavne pravice na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Odkupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote po odračunanju prevzetih bremen. Za potrditev prodaje ima lastnik rok 30 dni premisleka. .
Izkupilo prodaje in sicer znesek 358.388 Din 43 p je plačati hranilnici dravske banovine v Mariboru, ostanek pa pri blagajni kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani.
Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpogledati pri notarju Burger Francetu.
NEPREMIČNINA:
Zemljišča vi. št. 338 k. o. Celje-mesto:
hiša, tovarna in dvorišče pare. štev. 269 . 22 a 94 m2
vrt, pare. št. 305 ........ 1 a 43 m2
vrt, pare. št. 303 ......... 12 a 52 m2
travnik pare. št. 302/1 ....... 11 a 32 m-
travnik pare. št. 302/2 ....... 3 a 80 m2
izklicna cena 500.000.— Din.
Sresko sodišče v Celju, odd. I., dne 17. januarja 1936.
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
Kskc se Je nekemu kemiku po sreftiem
-M
wu posrečila pzrs ^Ni

s' /
V i psu svoiih eksperimentov ie bil neki pariški kemik presenečen z nepričakovanim efektom, ko mu ie nekai oksigenskeča belila slučajno padlo na kožo in ie koža zaradi te£a pobledela in postala mehka. Hrapavost kože se odlušči, peče izginejo, pojavlja pa se sveža, svetla in fina nova koža. Pri poizkusih na licih velikega števila žena ie postala koža za 3 do 5 nijans belejša. a tudi neverjetno mehka in baržunasta kakor najfinejša koža na najbolj zavarovanih delih telesa.
Na podlagi edine koncesije ie to oksi-gensko belilo zdai premešano kremi Toka-lon bele barve (ki ni mastna). Takoj prodre v kožo, io očisti in odstranjuje zaiedalce. zožuje razširjene znoinice ter ustvarja prekrasno prozorno polt. kakršne doslej ni bilo mogoče doseči z nobenim kozmetičnim sredstvom Vzlic vsebini oksigenskega belila se krema Tokalon ni podražila. Začnite jo uporabljati že danes ter motrite njene nagle učinke. Uspeh ie zajamčen, v nasprotnem primeru pa se denar vrne.
H A D I 0
Torek, 21. januarja.
Ljubljana 11: Sorska ura: Preko Crnt gore, L>U'im;torja jn Samužaka v SaxaJevo (g. Joevp Lapajne). — 12: Naši pevci, naše pevke Oplošče). — 12.45: Vreme, PoroCUa. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Skiaj lbe Glaud«a Debuseyja na ploščad. — 14: Vrtane, borza. — 18: Koncert Off©n-l>achovili del. — IS.40: Zgodovina dežele vzhajajočega sonca (g. Fr. Terseglav). — 19: Cas, vreme, spored, obvestila. - 19.30: Nac. ura: Zadružništvo — ©le™^! gospodarskega napredka v Jugoslaviji (Ivo Zo-ričič — Lz Zagreba). — 20: Revi>a naših harmo:# karjev. Sodelujejo: gg. Stanko Avgust, Rakuša Prane, Ivan Magister, Kokalj Lojze, Kovač Edvard, Praprotnjk Martin. — 21: Potovanje od severa pr0ti jugu (radio orkester). — 22: Cas, vreme-Poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd ltS.iO: Bolgarske peemi. — 17* Jazz. — 19.50: Narodne pesmi. — 20,20: Plošče. — 21: Orkestralen in peveki koncert. — 2i2.30: GodaJni kvartet. —Zagreb 12.16: Plošče — 17.15: Orkestralen koncert. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Praga 19.10: Koncert v0jaške go<ibe. — 20: Sukova Serenad ana goda/lni orkester. 20.30: Prenos z Dunaja. — 21: Zvočna igra. — 21.40: Lahka glasba. — Varšava 20.10: Zborovski koncert. — 21: Orkester in sorsti. — 23.05: Ples. — Dunaj 12: Plo šče. — 15.20: Otroški koncert. — 16.06: Iz zvočnih filmov. — 17.30: Koncertna ura. — 20: Glasbeni večer z motom: Praga—Dunaj. — 21: Zvočna igra. — 22.10 Klavirski koncert. — 23.35: J aaz. — Ber lin 18: Prenos ia Mflnchena. — 20.05. Nemško—grški večer. — 21.20: Lahka glasba. — 22.30: Narodna in plesna mežika. — •••unehen 18: Koncert orkestra itn
solistov. — 20.10: Pester program. — 23: Iz Berlina, — Stu^gart 18: Iz Miinchena.
—	20.10: Operetni večer. — 22.30: -Iz Ber-•Ina. — 24: Simfoničen koncert. — Rim 17.16: Lahka godba. — 20.35: Veseloigra.
—	22: Ples
Sreda, 22. januarja.
Ljubljana 12: Spomini na Joh. Strauesa (plošče). — 12.46: Vreime^ poročila. — 13; Cas? spored, obvesttla. — 13.15: Slavni tenoristi na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Otrošika ura (gdč. Milena Boltarjeva).
—	18.20: Storžek in njegovo burkasto življenje (A.1V, saika). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Gas, vreme, poročila, spored obvestila. — 19.30: Nac. ura: Naše kulturno življenje v preteklem letu (dr. Dušan StoJkovič — tz Beograda). — 20: Prenos Lisztovega oratorija »Kristus« z Dunaja. — 22: Radio jazz.
Beograd 16: Orkestralen in pevski koncert. — 19.50: Plošče. — 20: Prenos z Du-naja. — 22.20: Plošče. — Zagreb 12.15: Plošče. — 17.16: Otroški koncert. — k): Prenos z Dunaja. — 22.15 r Ples. - Praga 19.30' Prenos Konjovičeve opere »Koštana«. — 22.30: Operetna muzika. — Varšava 20: Lahka g^ba. — 21: Chopinov e klavirsKe skladbe. — 22.40: Plesma mua'.ka. — Dunaj 12: Orkester. — 16.06: šramel kvartet. — 17.05: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.30: Eyklerjeve skladbe. — 20: Lisztov oratorij »Kristus«. — 22.36: Jazz. — 23.16" Ples. — Berlin 18: Koračnice. — 20:46: Koncert vGjaške godbe. — 22.30: -.očni koncert iz Kotaa. — M unehen 18: Pester program. — 20.46: Wagnerjev večer. — 32.50: Plesa', orkester. — Stuttgart 18: Lahka glasba — 20.45: Orkestralen koncert. — 22.30: Prenos i« Berlina. — 24: Resna glasba. — Rim 17: Simfoničen koncert. — 20.36: DoJ*'-zettijeva opera »Lucia d1 Lamin crmoor< prenos iz Milana).
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Urejuje Davorin Rartjen. — Izdaja aa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika*. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jezer&ek. — Za tnaeratm dal ja odgovoren AloJs Novak. — Val • ranhi-tent
s