T gotovim. Leto Xm, št. 86 OpravmStvo; i-juDJjana, Hnafljeva ulica 6. — Teleion St. 3123. 3124. 3125, 3126P Inseratm oddeleit: LJubljana, Šelenburgova OJL 3. - Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica g1_ u. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica flt 2. — Telefon St. 190 tiaCum pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št 11-842. Praga Cisto 78.180, Wien št 105541. Ljubljana, sobota 11. aprila 1936 _Cena ž Dir Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Srečno in zadovoljno praznovanje Vstajenja želimo vsem spoštovanim naročnikom in čitateljem, inserentom in sotrudnikom. »JUTRO« ★ Velikonočna številka »Jutra« obsega 24 strani. Prihodnja številka izide kot ponedeljska izdaja v torek, naslednja redna številka pa^v sredo zjutraj^ _ _ Ob Veliki noči Ako izvzamemo vojna leta, danes živeči rod še ni praznoval Velike noči v tako nemirni pomladi, kakršna je letošnja. Zdi se, kakor da bi se vremenska nenormalnost odražala tudi v življenju narodov. Po vsem svetu je letošnja pomlad doba političnega previranja. V mednarodni politiki vlada kaos, v katerem še ni mogoče ugotoviti jasnih črt, ki naj bi kazale smeri, kako se bodo opletale razvojne linije med narodi in državami. Tudi Jugoslavija je pri tem znatno prizadeta, ne le kot del velike politične gru-pacije, ki jo vodi Francija, temveč tudi kot neposredna soseda držav, ki se vse pripravljajo, da bi današnje zapletljaje izkoristile za osvoboditev od obvez, ki spadajo med osnovna jamstva današnjega evropskega ravnotežja. Enako nemirno kakor mednarodno je pri ogromni večini narodov tudi notranje življenje. Tudi v tem Jugoslavija ni izvzeta. Zdi se, kakor da bi hude skrbi in velike naloge, ki izvirajo za nas iz razvoja mednarodnih odnošajev, ne imele potrebnega vpliva na naše notranje politično življenje. Z brezskrbno živahnostjo smo zaplavali v stare navade in po-greske in mnogi se komaj zavedajo, kako globoko je posegel proces splošnega previranja tudi v našo notranjo politiko. Današnji čas se vse preveč izživlja v velikih besedah, v dejanjih pa zanemarja svoje najnujnejše dolžnosti. In vendar naše ljudstvo niti od svobodoljubne besede, niti od obtožb preteklosti ne dobi ne dela ne kruha. Zato si v svojem srcu želi, da. bi se naša politika vsa posvetila reševanju gospodarskih in socialnih vpra-ša,nj na osnovi one popolne medsebojne enakopravnosti in onega spoznavajočega razumevanja za interese skupnosti, ki tvorita tudi bistvo praive jugoslovenske politike. Kakor pa ne moremo več mimo krušnega vprašanja, tako se tudi ni mogoče vač izogibati problemu, ki nosi naziv hrvatskega vprašanja, a je v jedru problem plodnega sožitja celokupnega jugo-slovenskega naroda in s tem problem n;iše nacionalne eksistence in naše svobode. Ob zedinj-enju je naš narod za trenutek pozabil, da bo sožitje skozi stoletja razdvojenih delov postavalo na dnevni red celo kopico vprašanj, katerih rešitev ne bo mogoča čez noč in bo sploh mogoča le, če ideja edinstva praktično prepoji vso državno politiko. Le zaradi nepoznanja te resnice je naš razvoj krenil na pota, po katerih smo hodili po zedinienju. Danes daje povratek v staro strankarsko življenje videz neke demokratizacije našega javnega življenja, dejansko pa odvrača oči od osnovnih vprašanj na-št^ga naroda, zlasti od gospodarskosoci-alnega in narodnopolitičnega. Preko njih ne moremo ne z molkom ne z olepševanjem d-ejstev in še manj s pasivno nedelavnostjo. Svcbodoumni politični zakoni so gotovo važni in je zato narodno predstavništvo dalo vladi pooblastila za nove zakone o tisku, o volitvah ter o društvih in zborovanjih. Značilno pa je, da med danimi pooblastili ni tudi pooblastila za rešitev osrednjega našega političnega vprašanja, za zakon o bano-vinskih samoupravah. Ta zakon naj bi prinesel v vse naše državno življenje temeljito dekoncentracijo in deecntraliza-cijo, ki bi se mogli, izpeljani do skrainih meja. na zadovoljivi kompromisni liniji srečati z vsemi izvedljivimi zahtevami čim večje samovlade poedinih delov naše diržave. Jugoslovenskih nacionalisti So že ponovno podčrtali usodni pomen pravilne rešitve hrvatskega vprašanja. V globokem spoznanju da je treba vsako Praktično rešitev, ki spoštuje temeljne življenjske interese narodne skupnosti predpostaviti ne samo današnji negotovosti, temveč vsem. še tako lepim teorijam, so jugoslovenski nacionalisti izjavili svojo pripravljenost, da bodo pod-ixrli vsako resno stremljenje za dosego tega velikega, cilja, tudi če se vrši brez njihovega sodelovanja- Zato z največjim zanimanjem spremljajo tudi poskuse, ki »treme za tem, da bi se dosedanje taktično sodelovanje med dr. Mačkom in njegovimi prijatelji ter srbijanskimi opozicionalnimi skupinami razvilo in spremenilo v stvaren sporazum. Ne zdi pa 9e nam pravilno stališče, M ga včasih čujemo, da je najprej treba urediti politična vprašanja in da se bo šele potem mogoče posvetiti reševanju gospodarskih in socialnih problemov. Želodec ne čaka in najlepše politične reforme naroda ne bodo nasitile. Res je sicer, da so s političnimi povezana mnoga gospodarska vprašanja in da ba s Po odstavitvi Alcale Zamore: Španija na razpotju Volitve novega predsednika so razpisane za 10. maj In bodo odločilne važnosti za nadaljni razvoj notranje politike Španije i • ___•_i-___u« Madrid, 10. aprila, r. Odstavitev prvega predsednika španske republike Alcale Zamore predstavlja izredno važen in značilen dogodek v novejšem španskem političnem življenju. Volitve novega predsednika bodo v veliki meri neke vrste merilo za presojo nadaljnjega razvoja španske notranje politike, ki je od skrajne najreakcionar-nejše desnice pod zadnjim španskim cesarjem in v polpretekli dobi prve republike krenila v najradikalnejšo levičarsko smet. Predsedniške volitve, ki so razpisane za 10. maj. bodo pokazale, ali misli Španija nadaljevati sedanji kurz. ki vodi odkrito v boljševizem, ali pa bodo vendarle zmagali argumenti zdrave pameti in politične treznosti ter bo šnanija krenila na zlato srednjo pot. Zakaj je padel Zamora Ni še dolgo tega, ko je bil Zamora najpopularnejši mož republikanske Španije. Španski narod mu je kot prvemu poveril odgovorno mesto predsednika republike ln lahko se reče. da je užival vsestransko zaupanje. Ko je razpustil meseca februarja španski parlament, v katerem so se stopnjevale partizanske razmere do neznosno- sti, so mu zlasti levičarji peli čast in slavo, tem bolj. ker je ta ukrep predsednika republike omogočil njihovo zmago in jih na^ pravil za gospodarje v državi. Toda zopet enkrat se je pokazalo, da je v politiki hvaležnost neznana stvar. Ravno isti levičarji, ki so po zaslugi Zamore prišli na krmilo, so ga sedaj vrgli z motivacijo, da je bil razpust prejšnjega parlamenta - nepotreben. Zamora. ki se je ves posvetil službi za domovino, je razočaran vzel sklep parlamenta na znanje. Ob svojem odstopu je vrnil državni blagajni ves denar, ki mu je bil nakazan i t državnih sredstev za njegove predsedniške potrebe in izdatke. Kako daleč je Sel v svoji gorečnosti za dobrobit domovine, se vidi tudi po tem. da je lani celo svojega lastnega sina /aradi nekega prestopka postavil pred vojno sodišče, za kar mu je ljudstvo nadelo priimek »železni predsednik«. Dober namen, a slabe posledice Še le sedaj po odstavitvi Zamore je postalo jasno zakaj je prav za prav razpufctil prejšnji parlament, zaradi česar so ga sedaj odstavili. Videč neprestane strankarske Zavlačevalna taktika Italije v ženevi Eden za takojšnja mirovna pogajanja, Aloisi pa pravi, da je prišel samo na lokarnsko konferenco — Seje odbora trinajstih odgodene do četrtka ženeva 10. aprila, d. V smislu sklepov, ki jih je sprejel odbor trinajstih, je smej njegov predsednik Madariaga snoči celo vrsto razgovorov z državniki o angleški, zahtevi, da naj Se nemudoma prično pogajanja med Italijo in Abesinijo za likvidacijo spora. Najprej se je sestal z baronom Aloisijem, ki je včeraj popoldne prispel v Ženevo. Sestanku je prisostvoval tudi generalni tajnik DN Avenol. Ta razgovor ni razčistil položaja. Baron Aloisi je izjavil Madariagi in Avenolu, da je prišel v ženevo le na lokarnsko konferenco in da ni. ma nobenih navodli svoje vlade v zadevi abesinskega spora. Razen tega je poudaril, da je njegova vlada že pred zasedanjem odbora trinajstih obvestila Madariago, da je pripravljena po veliki noči poslati posebnega delegata k mirovnim pogajanjem v ženevo. Italijanska vlada je Madariago tudi povabila v Rim k pripravljalnim razgovorom, vendar mora z obžalovanjem ugotoviti, da na povabilo ni dobila odgovora. Na vprašanja Madariage mora zato odgovoriti z vprašanjem, kaj pravi na povabilo italijanske vlade. S tem je bil razgovor Madariage z Aloisijem končan. Na današnji dopoldanski seji odbora tri. najstih, ki je trajala nad dve uri in je bila tajna, je Madariaga poročal o svojih razgovorih z baronom Aloisijem in abesin. skim poslanikom Volde Marianom, ki je izjavil, °a je Abesinija pripravljena pogajati se z Italijo v okviru Društva narodov. Sporočilo barona Aloisija je napravilo vtis, da hoče Italija čim bolj zavleči mi.-rovna pogajanja Zaradi tega je E;!en takoj zahteval, naj se nemudoma prično pogajanja med Italijo in Abesinijo s posredovanjem Društva narodov in naj odbor trinajstih zaseda permanentno, dokler ne bodo začetni razgo vori o pogajanjih zaključeni. Francoski zunanji minister Flandin j" predlagal, naj se seje odbora trinajstih odgode in predsednik Madariaga pooblasti, da ga takoj skliče, čim bi se pokazala potreba . Madariaga je obljubil, da bo storil vse, da se pospešijo uvodni razgovori med za. stopnikoma Italije i-v Abesinije. Odbor trinajstih se bo zopet sestal v četrtek, 16. aprila. Dotlej bo pripravil vse potrebno, da bo lahko poročal o pogojih Italije in Abe-sinije za mirovna pogajanja. Odbor trinajstih je razpravljaj tudi o tem, ali bi bilo treba sklicati odbor osem. najstih. Za njegovo zasedanje ni bij določen nrkak rok in je bilo prepuščeno nje. govemu predsedniku Vasconcellosu, da ga skiiče v primeru potrebe. Odbor osemnajstih bi se se sestal samo zato, da prouči po. ročilo odbora trinajstih o metodah italijanskega vojskovanja proti Abesiniji, o plinskih napadih na civilno prebivalstvo, o bombardiranju inozemskih amibulanc Rdečega križa in o mirovnih pogajanjih med Italijo in Abesinijo. Proti vojevanjn s strupenimi plini Ženeva, 10- aprila d. Poziv, ki ga je snoči sklenil poslati odbor trinajstih Italiji m Abesiniji se giasi: Odbor trinajstih, ki je sprejel na znanje poročila italijanske in abesinske vlade generalnemu tajniku Društva narodov o raznih kršitvah mednarodnih dogovorov, ki se tičejo vojskovanja, poziva kot tolmač javnega mnenja ki je sprejelo ta dejstva z ogorčenjem nujno obe vojskujoči se stranki, naj izvedeta potrebne ukrepe, da se v bodoče ne bodo kršile mednarodne konvencije ter načela mednarodnega prava. Odbor upa, da bo od obeh držav sprejel zagotovila, ki bodo mogla pomiriti ogorčenje javnega mnenja. Francija za direktna mirovna pogajanja Pariz, 10- aprila o. Po mnenju francoskih političnih krogov bi biilo sedaj najbolje, da bi se ureditev tfalijanskO-abesinske-ga spora prepustila obema nasprotnikoma »Excelsior» sodi. da so v Adis Abebi sedaj prepričani, da bi bilo najbolje čim prej pričeti posojanja z Italijo- Društvo narodov je zaman interveniralo za likvidacijo italiijansko-abesinskega spora. ker je bila njegova politika doslej premalo realna »Petit Parisien« ie enakega mnenja. Obe* koristnim notranjim preustrojstvom bil odstranjen tudi marsikak kamen na pobu gospodarskega razvoja posameznih delov naroda in države. Toda baš naši največji gospodarski in socialni problemi so problemi celokuiPnega naroda in države kot take ter v glavnem neodvisnj od političnih reform. Nesporno bi se po zadovoljivi likvidaciji naših notranjih sporov osvobodile mnoge sedaj vezane koristne sile za delo gospodarske obnove; gotovo bi doba političnega pomirjenja. omogočila bolj sistematično in intenzivno delo na gospodarskem in socialnem polju. Vse to Pa nas ne odveze dolžnosti da z mnogo večjo vnemo, kakor do sedaj iščemo potov in načinov za gospodarsko obnovo, s tem večjo vnemo, čim težje postajajo možnosti za zaslužek in kruh. borbe v parlamentu, ki so ovirale vsako delo za obči blagor naroda in države, je Zamora želel ustvariti pri novih volitvah močno skupino sredine, v kateri bi bili i zmerni levičarji i zmerni desničarji. Naslonjen na tako oporo v parlamentu, bi mogel posvetiti svoje državniške sposobnosti za politično, gospodarsko in kulturno ureditev Španije. V tem pa se je zmotil in to ;e edina krivda, ki se mu more očitati. Zmagali so skrajni levičarji. T-esnica je izšla iz volilne borbe decimirana. Krivda je predvsem na meščanskih ikupinah. ki niso, kakor Zamora sam. zapostavljale svojih interesov /a koristi držaje in naroda, marveč stremele le po svojih strankarskih in osebnih koristih, namesto da bi bile podprle Zamoro v njegovi borbi proti krivicam preteklosti in radikalizmu bodočnosti. Kdo bo naslednik Zamore Z razpisom vol;tev novega predsednika se je ob enem pričela tudi že borba za kandidate. Za najrevnejšega kandidata se smatra sedanji začasni predsednik Marfci-nez Barrios. Star je 50 let m po poklicu črkostavec. Za svojo politično kariero se ima v prvi vrst5 zahvaliti Lerrouxu. Leta 1934- pa je z njim prelomil ki ustanovil lastno stranko pod imenom Enotna republikanska stranka. Brez vidnega uspeha se je poaneje pridružil skupinam, ki jih je vodil sedanji ministrski predsednik Aaa-na. dasi je bil v ustavotvornenru kongresu njegov najhujši nasprotnik. Tik pred februarskimi volitvam- sta skupino z Am-no ustanovila levičarsko ljudsko fraartn. ki je pri volitvah zmagala Azana je postal predsednik vlade. Bi nos pa predsednik parlamenta Kot predsednik parlamenta je sipretno manevriral in už;val zaupanje zmernih in radikalnih levičarjev. Baš ta oikolnost pa daje sedaj povod, da mu postavljajo protikandidata. Skrajni levičarji z njegovo kandidaturo n*so zadovoljni in zahtevajo kandidata iz naj radikalnejših levičarskih vrst. V glasfki skrajnih levičarjev nastopa Gaballero proti njegovi kandidaturi in zahteva, da mora biti bodoči predsednik republike v skladu s februarskimi volitvami iz delavskih vrst skrajne levice. V levičarskih krogih ne ta-je, da se Gaballero sam poteguje za čast predsednika republike. Desničarji in zmerni republikanski elementi odklanjajo enega in drugega. Žeteli bi, da bi prišel na predsedniško mesto nepristranski mož. ki bi bil nad strankami. Skrivaj bi želeli povratek Zamore, toda njegova kandidatura za enkrat nkna nika-kega izgleda Tudi reakcionarni desničar Gil Robles bi rad postal predsernik, toda manjka mu pristašev, ki bi ga voIMi. Nobenega dvoma namreč ni, da bodo tako z vami ljudski zastopmniki, 73 po številu, izvoljeni izključno iz vrst levičarjev, a v parlamentu hnajo levičarji absolutno večino. Zato desničarski kandidat nima upanja na izvolitev. Služi'! bo, ako ga bodo sploh postavil?, le za preizkušnjo moči. Vsekakor pa se tako v desničarskem, kakor v levičarskem taboru zavedajo ogromnega pomena predsedniških volitev in bo zaradi tega borba šla do skrajnosti. nem naglasa, da je sedaj položaj abesinskega cesarja zelo oslabljen. Italija je pripravljena pogajati se z Abesinci, zahteva pa, da si postavijo drugega vladarja. Lis* pravi, da hočejo Italijani spraviti na abe-sinski prestol rasa Gukšo. »Echo de Pariš« obsoja vmešavanje Ve- like Britanije v italijansko-« besinski spor, ker se s tem mirovna pogajanje sečno zavlačujejo in otežuje položaj na Sredozemskem morju. Kaka demonstracija angleškega brodovja na Sredozemskem morju bi nikakor ne mogla preprečiti Italiji njen« nadaljnje vojaške okupacije Abesinije. Posvetovanja zastopnikov lokarnskih držav Ženeva. 10. aprila w. Danes ob 15. 90 se setali v novi palači Društva narodov zastopniki podpisnic lokarnskega pakta. Konie-renče so se udeležili belgijski ministrski predsednik Van Zeeland. francoski zunanji minister Flandin. francoski delegat pri Društvu narodov Boncour, angleški zunanji minister Eden, lord Halifax ter italijanski glavni delegat baron Aloisi. Posvetovanje je trajalo vse popoldne. Zdi se, da je pozitivni rezultat posvetovanj odbora trinajstih doslej samo taktičnega značaja. Flandinu je uspelo preprečiti razne diplomatske italijansko-angleške pra- ske. ki bi se mogle končati z naglim sklicanjem odbora osemnajstih. V nasprotju s tem pa si je Eden zagotovil sestanek odbora osemnajstih takoj za prihodnji teden po morebitnem neuspehu Madariage. Madariaga bo pričel svoje razgovore z zastopniki Italije in Abesinije že v torek, v četrtek pa bo poročal odboru trinajstih. Angleška delegacija je pokazala svojo odločnost, da pozove poslanika Vasooncellosa na] skliče odbor osemnajstih že za petek ako Madariaga ne bi dosegel z italijanskim zastopnikom sporazuma o tem, da bi se mirovna pogajanja vršila ne samo v okviru, temveč tudi v duhu pakta o Društvu narodov Z abesinskih bojišč Rim, 10. aprila, o. Po italijanskih vesteh s severne fronte je sedaj nadaljnje napredovanje italijanske vojske proti Desiju odvisno od tega, ali bodo v najkrajšem času dograjene potrebne ceste do Kvorama in dalje proti jugu. Prometne ovire so ta zelo velike. Ceste gradijo sedaj z največjo naglico. Kolona askarov je prodrla dalje proti jugu in je od Desija oddaljena k še 100 km. Na somalski fronti so letala včeraj bombardirala Dagabur in Balaleh. Pri napadih je sodelovalo 21 Capronijevih letal. Hudi boji na južni fronti Rim, 10. aprila, d. General Gramani pospešuje prodiranje proti Džidžigi i*n Harair-ju z vsemi sredstvi. V Ogadenu je prišlo že do srdiitih bojev, o katerih pa podrob- nosti še niso znane- Tako se je pri Bodko-su v bližani Gabredarja razvila bitka, kil je zahtevate na obeh straneh velike izgube- Ras Gukša kandidat Itafije za abesinski prestol Pariz, 10. aprila, o. Po vesteh, ki bo prispele v Ženevo, namerava Mussolini takoj po zavzetju Desija kronati za abesinskega cesarja rasa Gukšo, ki se je takoj v začetku italijansko-abesinske vojne izneveril negušu in prešel v italijanski tabor. Ras Gukša bi nato kot abesinski neguš sprejel vse italijanske mirovne pogoje. Francoski listi pravijo, da bi bil to sicer zelo spreten manever Mussolinija, da pa bi izzval hude zmešnjave ter docela onemogočil mirovna pogajanja v okviru Društva narodov. Velika noč je praznik Vstajenja, p razmik pomladanskega prerojen ja, glasnik novih sil in novih sadov. Ne moremo na žalost reči, da je splošno razpoloženje našega naroda praznično in pomladansko. Tesno je pri srcu tudi mnogim, Poborniki jugoslovenske misli še v mnogo težjih prilikah niso izgubili neomajne vere v veličino ideje, se niso odrekli optimizmu v dokončen uspeh svojega dela in niso postali nezvesti prepričanju, da je služba jugoslovenski stvari sveta dolžnost, od katere nikogar ne more odvrniti videz neuspeha- V obči zmedi duhov kaže stvarni jugoslovenski program našemu narodu najboljši izhod iz labiranta njegovih težkoč in kakor nekdaj, predstavlja tudi danes misel vstajenja in pomladi Aretacija direktorjev dunajskega „Phonixa" Dunaj, 10. aprila w Kakor uradno objavljajo, je bilo zaradi afere zavarovalne družbe >Fhonix« aretiranih več oseb, med njimi direktorji dr. Maks Bretschneider, dr. Viktor Nussbrecher in Ediuard Harmy. Preiskava bo morala dognati, v kolikor so aretirani člani vodstva družbe krivi polo. ma. Novi predsednik Latiške Varšava, 10. aprila, d. Jutri bo prevzel na Latiškem dosedanji ministrski predsednik Kari Hlmanis, ki je že 1. 1934 na čelu avtoritativne vlade, tudi posle drifevnega predsednika. ker je dosedanji državni predsednik Kviesis odstopil. Ulraanis bo dobil naslov državnega voditelja. Njegova funk«-ja bo le začasna, vendar pa ji ni bil zakonito določen rok. Izseljevanje katoliških redovnic iz Nemčije " Berlin, 10. aprila, d. Med katoliškimi redovnicami se opaža gibanje za izselitev tz Nemčije. Frančiškanke v Siessenu nameravajo sploh opustiti svoje delo ter se preseliti v Brazilijo, češ. da v narodno-sodalistič-ni državi niso več potrebne kot šolske sestre Redovnice v Bonlandenu, ki jih je bilo 100. so v zadnjih mesecih že odpotova-i le v inozemstvo. Smrt nemškega poslanika v Londonu London, 10. aprila. w. Okoli 10. dopoldne je nenadoma umrl nemški posdarak von Hosch- Zjutraj je vstal popolnoma zdrav, ko pa se je oblekel, mu je nenadoma, postalo slabo in takoj je izgubil zavest ter kmalu nato izdihnil Njegov osebni tajnik' je o tem takoj obvestil legacijskega svetnika kfceza Bismarcka ter ostale člane poslaništva, ki so takoj prihiteli v posla-ništvo. Več angleških državnikov, med njimi Macdonald in Hoare so se zglasili v nemškem poslaništvu ter izrekli sožalje. Ukinitev ustave na Malti London, 10. aprila, o. Kakor poroča Rea-terjev urad, namerava viada predložiti po velikonočnih praznikih zgornji zbornici predlog zakona o ukinitvi ustave na Malti, ki je bila sedaj samo suspendirana. Po ustavi od 14. aprila 1921 obstojata na Malti senat in zbornica, ki se voli vsaka tri Veta. Ta ustava je bila začasno suspendirana 96. julija 1930. Bolgarsko notranje posojilo Sofija, 10. aprila g. Med 6. in 9. aprilom se Je vršilo v Bolgariji podpisovanje odstotnega notranjega posojila v višini 300 milijonov levov. Posojilo je oproščeno davka ter se bo amortiziralo v šestih letih. Rezultat podpisovanja je bid zadovoljiv. Nova časopisna gonja proti koroškim Slovencem Avstrijski listi so zopet polni bedastih dokazovanj, da naši koroški rojaki niso^lovenci Vprašanj« slovenskega dela Koroške bo c Malo za ms vedno odprto. Boleče je tem bolj, ker vidamo, kaiko so Avstrijci poga-zHi vse, ob plebiscitu svečano dane obljube m od plebiscita dalje sistematično zatirajo naš živeij, kolikor se le da. S tedanjim stanjem in zaradi njega tudi s plebiscitom se ne moremo pomiriti, dokler ne bo naš nairod v Avstriji deležen vsaj onih osnovnih pravic, ki mu jih jamčijo klavzule o mednarodni manjšinski zaščiti. Sedanji politični položaj je zopet podčrtal važnost tega vprašanja in značilno je, da razprava ni bila sprožena od naše strani, marveč so jo načeli Avstrijci 6ami, ker mt zavedajo, da si z zatiranjem našega naroda na Koroškem pišejo sodbo. Kadarkoli se politika zasuče v izvestno smer, 6e ves avstrijski tisk spomni Koroške in na vso 6apo zatrjuje, da se Slovencem ne godi nikakršna krivica, marveč da podlegajo germanizaciji čisto po priirodmi poti, ker da sptioh niso Slovenci, epipak neka mešanica, do katere imatjo Nemci več pravice nego Jugosloveni. Tudi v zadnjem času so avstriiski lasti — očividno po migljaju od zgoraj — polni razprav o koroških Slovencih. Strnjeno nastopajo zg tezo koroških renega-tov in ponavljajo cinično izmišljotino koroških in štajerskih nemških laži učenjakov o nekem vmesnem narodiču, ki pa je bližji Nemcem kakor Slovencem. Krono je tej gonji postavila včerajšnja greška »Ta~ gespost«, ki je priobčila dolg uvodnik, poln bedarij in zlobnosti* Mimo lahko preskočimo zgodovinski uvod, v katerem slika graški list čisto po sroje tisočletne od noša je med Slovenci in Nemci- Pisec uvodnika je dokazal, do je veren učenec onih nemških »znanstvenikov«, ki potvarjajo zgodovino, kadarkoli jem to kaže- Edina resnična ugotovitev tega uvoda je priznanje, da so Slovenci posadili Koroško, preden so vanjo vdrli Ba- varci. Daleč od resnice pa je piščevo dokazovanje, da so Nemcd na Koroškem bili vedno oni del, ka je dajal, Slovenci pa oni clel, ki je vedno le jemal. Za vse »kulturne dobrine«, ki jih je koroški Slovenec prejemal od Nemcev v obliki ponemčeva-nja in zatiranja vsake vršite, bi se moralo sedaj naše ljudstvo izkazati hvaležno no ta način, da bi se samo potopilo v nemškem morju. Člankar gre z izredno lahkoto pre-ko dejstva, da je nekoč bila vsa Koroške slovenska, danes pa Celovec strastno odrska celo južni del Koroške Slovencem, trdeč, da je nemški del pač popolnoma nemški, slovenski del pa je že davno »jezikovno mešan«. Res je, da je jezik koroškega slovenskega kmeita obilo prepojen z nemškimi izrazi, toda to tudi ne more biti drugače, ako se Slovencem vsiljujejo nemške šole. v katerih je obrokom pod p-ratnjo telesne kazni prepovedana vsaka slovenska beseda. Življenje ustvarja vsak dan nove pojme, toda izraze zanje sliši naš človek le v nemščini, ker mu je kot avstrijskemu pastorku že cela stoletja odvzeta možnost, da pošilja deco v slovenske šole. V argumentu o številnih nemških besedah v narečju koroškega slovenskega kmeta tiči vsa znana hinavščina prošle in sedanje avstriiske politike: vsiljevati nemščino, zatirati slovenščino, potem pa iz uspehov germanizaci-je graditi znanstveni sistem o neslovensko-sffcj južnega dela Koroške. Rekli smo, da je koroško vprašanje postalo aktualno in da so ga v ospredje javne pozornosti potisnili sami Nemci, ki se hočeio že v naprej zavarovati za svoje postopanje z nezaščiteno slovensko manjšino. Prav je tako! Koroško vprašanje je in mora biti vedno aktualno, dokler ne bo končno rešeno tako, da bo slovensko ljudstvo ob Dravi prišlo do svojih pravic, ki mu gredo po vseh človeških in božjih zakonih. Tudi božjih, na to izrecno opozarjamo bogaboječo avstrijsko vlado. Dvojni politični umor v Liki Zagreb, 10. aprila, o. V Liki je bil včeraj izvršen dvojni uboj iz političnih motivov. Predsednik razpuščenega četniškega udruženja v Liki Steva Pejnovič, je prišel včeraj popoldne v vas Smiljane blizu Go-spkia. Tam se je slučajno sestal z nekim Markom Uzelcem, s katerim sta bila velika politična nasprotnika. Po kratkem razgovoru je Pejnovič potegnil revolver, ga nastavil Uzelcu na glavo in trikrat sprožil. Uzelac se je, oblit s krvjo, zgrudil na tla. Nemudoma so ga prepeljaU v bolnico v Gospič, kjer pa je kmalu izdihnili. Kako je prišlo do uboja še ni popolnoma pojasnjeno. Po eni verziji je Pejnovič vprašal Uzelca: »Marko, zakaj ne bi bil tudi ti to, kar sem jaz?« »N:koli!« je odvrnil Uzelac, nakar je Pejnovič potegnil iz žepa revolver in Uzelca ustrelil. Po drugi veraiji se je med njima razvila politična debata, ki se je kmalu pretvorila v prepir in končala z ubojem. Od krogle, ki je prodrla Uzelcu skozi prsa, je bil nevarno ranjen tudi seljak Luka Tomi j eno vi d, k? se zdravi sedaj v bolnišnici. Pejnovič je po uboju pobegnil iz Smi-Ijanov v bližnjo vas Tmovac. Tam je blizu cerkve srečal mačkovsikaga nar. poslanca Karla Rrkljačiča. UstavSl ga je in mu povedal, kaj se je zgodilo v Smiljani. Tudi med njima je prišlo do prepira, ki je končat s tem, da je Pejnovič dvakrat ustrelil Brkljačiča v glavo. Brkljačič se je brez besede zgrudM in je bil v hipu mrtev. Pejnovič je nato odšel v Bruišane in se tam prijavil na žandarmerijski stanic\ Izpovedal je, da je streljal v silobnanu na Uzelca. ki da ga je napadel in se je bal. da ne bi on njega ubil. Na Brkljačiča pa je streljal v navalu besu osti, ker ga je ozmerjal zaradi smrti Uzelca. Pokojni Brkljačič je bil eden izmed prvakov HSS v Liki. Star je bil 73 let ter je bil večkrat narodni poslanec. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen na listi dr. Mačka. V Liki je bil zelo popularen, zaradi česar je izzivala njegova smrt splošno žalovanje. Oblasti so uvedle najstrožjo preiskavo. »Hindenburgove" težave na povratku ii Amerike Pokvarila sta se mu dva motorja in se je moral vrniti v Nemčijo preko Francije Pariz, 10. aprila, d. Nemški zrakoplov »Hindenburg«, ki so se mu na povratku iz Južne Amerike v Evropo poškodovali motorji, je včeraj popoldne zaprosil francosko vlado za dovoljenje, da bi smel leteti preko francoskega ozemlja, če bi se mu ne posrečilo popraviti poškodbe. Francoska vlada je izdala zaprošeno dovoljenje. Snoči ob 21. je »Hindenburg« letel nad Gibraltarjem ter se je moral boriti z močnim vetrom. Radiopostaja letališča Le Bourget je sprejela ob 9. dopoldne radiogram »Hinden-bui-ga«, da se nahaja 70 milj jugovzhodno od Barcelone. Poveljnik zrakoplova poroča, da izmed štirih motorjev dva ne delata več, ker sta se pokvarila. Ker zaradi defekta zrakoplov ne bo mogel preleteti višine 3000 m preko Alp, se bo moral vrniti preko francoskega ozemlja po dolini reke Rhone. Kakor poročajo iz Bourgesa, je zrakoplov letel dopoldne čez tamkajšnjo pokrajino in nadaljeval vožnjo proti Strasbourgu. Friedrichshafen, 10. aprila. w. Zrakoplov »Hindenburg« se je ob 18. vrnil v Friedrichshafen ter pristal na letališču v Lowenthal. Skozi Mont Blanc bo zgrajen predor Pariz, 10. aprila AA. »Journ6e Industriel-Je< potrjuje vesti, da bodo zgradili predor skozi Mont Blanc. Sestal se je že odbor, ki proučuje tehnično stran vprašanja. Predor bo velikega pomena tako za Francijo kakor za Italijo in Švico Na čelu odtora strokovnjakov je bivši glavni ravnatelj tehnične službe v letalskem ministrstvu. Odbor ie že predložil vrhovnemu svetu za javna dela svoje poročilo Predor bo vezal dolino Arve v Franciji in dolino, Dore v Italiji. Severna odprtina bo pri Chamonixu 1-035 m visoko, južna odprtina pa bo v višini 1.305 m- Pre dor bo dolg 12.600 m in širok 8 in pol m Dve tretjini potrebnega denarja bo dala neka francoska bančnoindustrijska skupina. Vložena glavnica se bo amortizirala v 5o le tih. Bodoči predor bo takorekoč že od prve- ga dne aktiven. Prva leta ti namreč pobirali še posebno predorsko pristojbino. Stroški bodo znašali po dosedanjih proračunih kakih 200 milijonov frankov. S predorom bodo zvezani važni gospodarski in trgovinski interesi. Posebne koristi imela severna Italija, zlasti Lombardija, ki bi stopila v neposredne gospodarske stike s Francijo. Predor bi koristil tudi deželam jugovzhodne Evrope, zlasti pa jadranskemu pri-morju. Francija. Italija in Švica so že načelno pristale na gradnjo in soglašajo tudi s tehničnimi pogoji načrta. List pričakuje, da bodo predor začeli graditi že letos. Gradbena doba ho trajala po dosedanjih načrtih približno šest let. Pri gradnji bo zaposlenih nad pet tisoč delavcev Kmečka akcija v konjiškem srezu Iz Konjic nam poročajo: Na današnjem (9. t. m.) letnem sejmu v Konjicah so se kmetje iz celega sreza složno držali cen, ki jih je določila sejmska komisija, organizirana od Kmetijske družbe. V komisiji so bOi odlični kmetje iz vseh občin v srezu. Tujih kupcev je bilo malo. Sploh se je zelo malo živine prodalo. Dosegla se je najvišja cena za lepe vole 4.50 Din, za telice 3.50. za krave 3 in za teleta 5.50 Din za kilogram. Čeravno je sila velika so se kmetje držali navodil, katere je kmetijska podružnica dajala pismeno inust-meno po svojih Slanih. Točno opoldne so odgnali kmetje živino domov. Tudi to pot se je pokazalo, kako potrebna in koristna je našemu kmetu Kmetijska družba. Zato se kmetje z veseljem priključujejo tej nad 160 let obstoječi kmetijski organizaciji. Politična Velika noč Beograd, 10. aprila, p. V Beogradu je nastalo popolno politično zatišje. Večina ministrov in politikov je zapustila prestolnico in odšla pa velikonočne počitnice, dočim se ministrski predsednik dr. Stojadinovič že ves teden mudi na Bledu. V prostorih narodne skupščine in senata je vse prazno. Samomor Slovenca v Zagrebu Zagreb, 10. aprila, o. Popoldne je Sava naplavila blizu kopališča v Prnju truplo okrog 34 letnega moškega, ki je bilo v vodi najmanj 10 dni. ker je že razpadalo. Na podlagi dokumentov, ki so jih našli v obleki utopljenca, so ugotovili, da gre sa klo-hučarskega pomočnika Ljudevika Pajka is Ljubljane, stanujočega na Sv. Petra e> 5L Domnevajo, da gre za samomor. Zahvala kneza namestnika Beograd, 10. aprila AA. O priliki veselega dogodka v svoji rodbini sta Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga dobila čestitke iz vse države in iz tujine, čestitke, ki izrekajo najlepše želje za malo princeso. Po nalogu Nj. Vis. kneza namestnika je pisarni Nj. Ved. kralja čast izreči zahvalo vsem. ki so o priliki tega veselega dogodka čestitali z brzojavkami, pismi ali z vpisom v dvorno knjigo. Beležke Razrešena občinska uprava lz Petrove pr Celju nam pišejo: Ban dravske banovine je z odlokom, datiranim s 16. marcem 1936 in dostavljenim dne 7. aprila 1936, razrešil funkcije predsednika občine g. Ivana Urbaška, člane občinske uprave gg. Franceta Teržana, Ivana Skober-neta in Ivana Strenčana ter občinska odbornika gg. Mat;jo Marovta in Blaža Pi-liha. Vsi razrešeni so ugledni posestniki, ki so pri zadnjih rednih občinskih volitvah dob Mi zaupanje prebivalstva Gosp. predsedniku občine kakor tudi članom uprave gre vse priznanje za uspešno delo v prid občine. Ker je proti razrešitvi vložena pritožba na upravno sodišče, ostanejo vsi imenovani na svojih mestih do končne razsodbe. Uspeh debate v senatu V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje je bil te dni izdelan načrt zakonske uredbe o minimalnih mezdah na podlagi pooblastila finančnega zakona. Minimalne mezde ne bodo takoj predpisane za vse vrste delavcev, nego prvenstveno za one industrije, kjer so danes mezde najnižje. Načrt uredbe predvideva tudi določitev minimalnih mezd pri izvrševanju javnih del, kakor je to zahteval senator dr. Kramer pri razpravi o finančnem zakonu v senatu in kakor je formulirana ta zahteva v poročilu večine senatnega finančnega odbora. _____ Reorganizacija naše radiof onije V Sarajevu se mudi minister za poste dr. Kaludjerčic, ki je izjavil novinarjem, da je vprašanje radiofon:je v Jugoslaviji pred definitivno rešitvijo. Na podlagi pooblastila v finančnem zakonu je poslal ie 2. aprila predsednikoma senata m narodne skupščine 60 izvodov pogodbe, s katero misli urediti jugoslovenske radijske oddajne postaje. Obenem je naprosil oba predsednika. naj sporočita članom finančnega odbora, ki bodo proučevali osnutek te pogodbe, da izdelajo o njem svoje mišljenje v teku 20 dni. Predsedn;k skupčinskega finančnega odbora g. Mita Dimitrijevič je sklical sejo odbora za 27. april. Minister se nadeja, da tudi finančni odbor senata ne bo delal v tej zadevi o^rr in da bo sprejel brez drugega njegov predlog. Centralizacija avtobusnega prometa ? Novosadski »Dan« poroča: »Kakor smo izvedeli, nameravajo osnovati državno avtobusno podjetje, v katerem bo koncentriran ves avtobusni promet v državi. S tem bi bilo, kakor naglašajo, končno rešeno vprašanje konkurence avtobusnega prometa državnim železnicam. Po vsem dosedanjem sistemu ni bilo mogoče rešiti tega vprašanja in železnice so začele zlasti v zadnjem času vedno bolj čutiti konkurenco s strani privatnega avtobusnega prometa« _ Ne zdi se nam dosti verjetno, da bi bila ta informacija točna. Vsekakor pa je potrebno, da se zadevi pravočasno posveti primerna pozornost. Vrenje med krščanskimi socialci Jugoslovanska strokovna zveza je pričela s pripravami za organiziranje kongresa krščanske socialistične delavske mladine, ki se bo vršil v Ljubljani 10. maja. Namen kongresa je začrtanje novih smernic za delo in politiko slovenskih krščanskih so-cialcev, ki bodo morali, kakor pravi njihovo glasilo, »čez. današnjega človeka in vso družbo potegniti črto. Začeti bomo morali graditi novega človeka in novo družbo. Postaviti bomo morali nova načela, po kar terih bo morala živeti družba, da človeštvo obvarujemo propada. Krščanska delavska mladina ima pri graditvi nove družbe še prav posebne naloge. Njej današnji gospodarski red ni samo neznosen, nego tudi nemoralen, brezverski in nekrščanski. Ne bomo se strašili ne Herodov, ne Pilatov, ne farizejev in ne saducejev. Tu smo. udarite po nas. bičajte nas. križajte nas! Čim bolj boste divjali proti nam, več nas bo!« Kako gleda »glasilo krščanskega delovnega ljudstva« na akcijo gotovih krogov, da se osnuje poleg Jugoslovanske strokovne zveze še nova organizacija delavskih pristašev politike Kopitarjeve ulice, pa priča naslednje razmišljanje: »Človeške akcije slone navadno na podpukovanju. Najbolj pa se to dokaže ob prekueijah, ko le nekateri ali en sam hoče imeti zase osebne koristi: dele se službe, častni naslovi, ljudski denar se raz« i pije; ničesar ni škoda. le da se doseže cilj. Se bomo lahko vlar dali — po svoje! Še varali ljudstvo — po svoje! Še nalagali dajatve — po svoje!« Ameriški Hrvati za svoje rojake Pred par meseci je naslovil dr. Maček daljši proglas na ameriške Hrvate s prošnjo in pozivom, naj podpro akcijo za pomoč hrvatskemu prebivalstvu v pasivnih pokrajinah Jugoslavije. Te dni je dr. Maček, kakor poročajo zagrebški listi, prejel sporočilo, da so ameriški Hrvati osnovali »Fond dr. Mačka«, za katerega je bilo do sedaj zbranega okoli 7.S00 dolarjev ali nad 350.000 dinarjev. Denar Je že odposlan v Zagreb. Akcija za nabiranje prispevkov se bo nadaljevala. Donošnfa številka Ima 39Z malik oglasov. Revmatične Meeine • vse fff fSf|OS odstranijo „Nibol" tablete Mr. BAHOVEC, ki so domači in zato ceneni proizvod. Tudi se »Nibol« tablete uporabljajo kot dobro sredstvo pri bolečinah v boku, trganju v udih, glavo- in zobobolu ter boleznih vsled prehlada. Zahtevajte v lekarni izrecno prave »Nibol« tablete Bahovec v originalnih steklenicah 20 tablet za Din 20.- ali pa 40 tablet za Din 34.-z napisom proizvajalca: •fkpetelea JMir. t&ahovec, fiiuhljatta ki Vam na zahtevo brezplačno pošlje obširnr poučno brošuro za bolnike. R. S. br. 17816 17979/18., 34., 29. VI. 35. Londonski list o vzgoji kralja Petra London, 10. aprila. AA. Popularni londonski ilustrirani tednik »Passing Sho\v« jrimaša v današnji velikonočni številki obsežen članek o jugoslovanski kraljevski rodbin1 izpod peresa znane angleške družabne kroničarke ge. Ulconvb. Članek je ilustriran z uspelimi slikami Nj. Vel. kraja Petra IL kraljice Marije ter kraljevičev Tomislava in Andreja. O vzgoji mladega kralja prav5 članek med drugim: »Ker mora biti najstarejši sin kralja Aleksandra v razmeroma kratkem času šestih let pripravljen, da prevzame težko in odgovornosti polno doltžnost dejanskega vladarja Jugoslavije, ni vzgoja mladega kralja združena samo z razninv telesnimi vajam* in šolskimi predmeti njegovih vrstnikov Nj. Vel. kralj se uči z izbranimi profesorji v Beogradu pet tujih jezikov, osnovne obrise državne uprave, ustavo in narodno zgodovino in podrobnosti is dovine svoje dinastije.« »Navadno ne bremene otrok izpod 14 k* z delom, nadaljuje člankarica. To p«. «• velja pri kralju Petru, ki ima vsak dam potne roke dela s svojimi učitelji. Visoki učenec jc doslej pokazal odlične uspeh« v vsefc predmetih in vse kaže, da bo tud- pri nadaljnjem šolanju uspešno delovaL« Nato piše člankarica o stvareh, ki najbolj zanimajo mladega kralja in pravi med drugim: »Nj. VeL kralj Peter ima posebne simpatije za vse, kar je v rvezd * motorji. :n z velikim razumevanjem svojo izredno zbirko električnih avto«nofci-lov. čolnov in vozov.« Članek se zaključuje z besedami- »Najboljše poroštvo za bodočnost krafit Petra je brez dvoma to, da vodi njegovo življenje varno in modro kraljica Marija«. Slovenski in bosanski premogovniki V članku pod tem naslovom poskuša »Ju-goslovenska poŠta« v Sarajevu pobijati naša izvajanja glede sistematičnega zapostavljanja slovenske premogovne industrije pri dobavah državnim železnicam. Stvarna razprava s tom listom je skoro nemogoča, ker o prodno bnostih tega vprašanja očividno ni točno in formiran ter se zato pri svojih trditvah spušča le v izvajanja splošnega značaja. Kajti sicer ne bi mogel truditi, da 6e slovenski premog prevaža v timoško krajino prav tako kakor se trimoški premog vozi v Slovenijo, dočim je slovenske zahtev«, da se našim premogovnikom dodeljujejo le dobave za ta-rifsko ugodne kurilnice v kaiterih je slovenski premog tudfi za lokcmotivsko službo najrentabilnejši Ne moremo pritrditi navedba tega fcista, »da se rad bosanskih ugljemka skučave zbog mršavih nadžba«, ko uradna statistika kaže. da so glavni bosanski premogovniki obratovali v preteklem letu skoro 300 dni. torej polno, dočim so premogovni rurdniki v naši banovini delali komaj 1S0 dna- Trditev, da so državna rudarak« . ia najvzonnejša v vsakem pogleda zato nesreče r teh podjetjih zaLo roctea, stoji v nasprotju s podatki bretomfcih s&dadnic, glasom katerih je bilo v kftu 1934 pri enakem številu zavarovancev v hxx»»v ski'h rudnikih 2533 nezgod s 133 smrtekn* slučaji, v ruckiiikih dravske b^novjpe pa 1963 nezgod z 9 smruntniimš slučaji- Revno isto velija glede plač: mezde »o v ®k»v«o-skih rudnikih najbolje- Res je seveda, da je tudi življenje v naših krajih (Jran^je. Naša izvajanja glede ne>vzbada, da morajo dekleta za veliko noč odkupiti fantom svoje lepe čeveljčke. Nežni spol, ki se ne pokori, mora bos domov. Obratno se maščujejo dekleta fantom, da jim zaplenijo nor klobuk. V industrijskem okraju Lancashirea smejo moški na praznik, prav kakor v Rusiji, dvigniti ženske in jih poljubiti. Na velikonočni ponedeljek se v obratni meri rade revanžirajo ženske. Tudi med ima pri severnih narodih o veliki noči svojo posebno velja\'o. Medene poslastice varujejo pred ugrizi psov in kač. Na Češkem poškropi hlapec z medico vse sobe in hleve, da se ne vseli vanje bolezen, VeWta noč po svetu Severne pokrajine naše polovice Zemlje tiče po navadi o veliki noči ie v pol zimskem spanja. Letos pa bo tudi v sibirske bi kanadske stepe prišla pomlad mnogo prej ko druga leta. In ko bodo v toplejših širinah oznanjali velikonočni zvonovi Vstajenje, bo planilo tudi v zasnežene, ledene koče severnjakov spoznanje, da vstaja iz na roba obzorja ozarjene sončne svetlobe tudi zanje nova doba udejstvovanja. Koliko lepša je pa velika noč v toplem objemu večno zelene kalifornijske pomladil Praznično Jutro izvabi v Los A nge-lesu že zgodaj meščane v okolico. Na prostrani poljani se zberejo okrog oltarja ogromne množice, krog in krog stotine avtomobilov. Vse čaka. da prične slovesnost, ki je. kakor vse drugo, Američana prava — senzacija. Na bližnjem pobočja se razpostavi velikanski križ, ki ga sestavljajo belo oblečeni učenci Sol. Mogočni pevski zbori spremljajo službo božjo in ko je vse to končano, se deset in desettisočglave množice med ropotom in neprestanim hn-panjem avtomobilov, spet razhajajo v mesto. Vefikonočni ples na Slovaškem x medom obiuiena koee kruha ptdagafo po aH pa obesijo * medom namazane da bi obrodUo bo* Velikonočno jagnje t Po stopinjah Mesifevih m njajo v Jeruzalema pred veliko nočjo niki iz vseh delov sveta. Ze v prist&iHča Haifi popadajo pobožni romarji pred obličjem Svete zemlje na tia. Dolge procedfe se vlečejo k Jeruzalema. Po vseh aReah svetega mesta je nepopisna gneča. Mbno brezštevilnih branjevcev sili vse k Božjemu grobu. Pokop Odrešenika ne veliki pet& Je salo dramatičen. Pred visokim križem pridiga redovnik. Leseno Kristovo telo snanafo s križa z globoko pieteto, odvzamejo žeb-IJe in mazili jo. Znova se o&aai pridigaš, zdaj v drugem Jeziku, dokler ne poloie telo v grob. Tisoči prenočijo kar r cerkvi. Na veliko soboto popoldne ss zbere r procesiji krog Božjega groba visoka duhovščina. Vse sveče in svetilke pogasijo, r cerkvi je globoka tema. SvečenOtvo vstopi ! v kapelico. Vse moli. Končno Je težko pričakovani trenutek ta. Kakor da Je i* neba planila tod, se prikšte ogenj. Vse zagrabi divja radost, vse plane, vsak hoče prvi prižgati svečo ob svetem ognju. V neka) minutah je vse svetlo. Pri tem so se neredko pripetile nesreče. V l. 1834 je bito n. pr. okrog 6000 ljudi v cerkvi Ko Je vzMčena množica pritisnila k ognju, fe pri vratih stoječa turška vojaška straža, misleč da bo napadena, uporabila orožje. 300 romarjev Je tedaj izgubilo življenje. Prebivalci otoka La DomMca, v skupini Martfttesas sredi Tihega oceana. predstavljajo velikonočni teden Kristovo trpljenje in smrt v svojevrstni pesionski igri. Predstave teh Tahitijcem sorodnih otočanov so zelo realistične. Namestu kraka uporabljajo pri zadnji večerji južne sadeže. Za vlogo izdajalca Judeža določijo pravega zločinca. Prav tako igra tudi obsedenca, ki ga Je Odrešenik ozdravil, resnični obsedenec, ki jih tu ni malo. Da se Devica Marija razlikuje od temnih igralcev, si unei om prizadevajo, najti za to vlogo vsaj polbelo žensko. Ta je tudi edina viog. primerno oblečena, vsi ostati prepuščajo to skrb polnagemu kulta Južnega neba. Neredko se pripeti, da se pojavi Janez Krsfnfk v starem, ponoSenem /rafcn. V deželah Južne Amerike, kjer pade veBka noč na začetek jeseni, so prazniki Vstajenja prav tako svečam kot v njihovi stari domovini na Pirenejskem polotoka. Na španskem, posebno v Sevilji, skr-be izbrane »vierges de les doloreslepa dekleta, da je v sprevodu Madona čim lepše ozaljšana. V ncnnh deželah Južne Amerike nosijo ponekod v procesijah Mater božjo, oblečeno v najmodernejši kroj, z la-kastimi čevlji na nogah. Drugi kraji, drugi običaji... Da je v Rusiji kutt velike noči, odkar so utihnili mogočni zvonovi, zelo ponehal, Je znano. V visokih deželah Kavk a-z a pa so se še ohranile drzne velikonočne dirke jezdecev. Kakor da so priraščeni na konje se spuste čerkeski jezdeci v divjem diru po ravnici. In ko se v bliskovitem galopa požene jezdec v stojo na konjski hrbet. se razvnamejo tudi hladni gledalci in praznično veselje poživi vsesplošno priznanje. Prazniki v prirodi Takšni tn v svojem jedra povsod enaki ao velikonočni prazniki po svetu, kamor Je našla pot beseda velikega Mesije. V naglem razvoju tehnike m velikem boju sa obstanek je izginil precejšen del nekdanje romantike Velike noči. Ne le na deželi, kjer Je sicer ie dandanes skrite mnogo v mestih tolikanj pogrešane poezije in lepote, tem več v velikih mestnih tn industrijskih srediSčih, umira tradicionalna navada, ki fe vse praznične dni zbrala družine ob ptruhih. Zatohli uradi, industrijski stroji pa slofi rude pod zemljo vežejo ljudi nase. In ko se pomladi drami priroda. vabi v prostih dneh v svoje naročje vse, ki pozimi niso utegniti na plan. Tako se dandanes že na veliko scfooto razprie izletniki v vse smeri. Po opravkih duševne brige potegnejo vlaki v velikonočnem Jutra še večje Število m deželo. Nova romesrtika Je zajela svet. In ko se v blatenem nadihu pomladnega zelenja visoko T planinah razgrnejo po dottnsh zelene preproge, pretkane s cvetočimi ptsanlun kruto t fanti sadnega drevja, ko se iz betih vasic na roba zelenih voda, ob cestah ati pod bregovi, oglasi ubrana pesem prazničnih zvonov, se potopi radostno srce vase, da v objemu veRčastfa prtrode razbere vso veliko resnico apostolske besede bi moči knjbCega stvarstva na zemlfi v en sam odpev brona: Resnično, Krist fe vstal. flfeftf^l • • • Zanimivosti od vsepovsod Eb Je pred petdesetimi leti prišel prvi pisalni stroj iz Amerike v Anglijo, ni bilo tam sprva nikogar, ki bi znal b takšnim »trojem ravnati. Lastnik si je torej poiskal mladega, mola, ki je bil dober stenograf in je znal igrati tudi klavir. Res je postal mladi moi, ki se je na ta oglas javil, izvrsten pisalee na stroj in je svoje dobro plačano mesto ohranil do smrti svojega delodajalca. Nobenega konja niso pokopali s toliko častmi kakor žrebca »Kopenhagen«, ki ga je jahal vojvoda WeIlingtonski v bitki pri Waterlooju. Konj ga je nosil šestnajst ur neprestano in ga je očnval tega. da bi pri-Sel francoskim dragoncem v roke. Ti so namreč vojvodo zasledovali. Kopenhagen pa je s silnim skokom preskočil tako širok jarek, da so morali dragonci zasledovanje opastitL V eesarskem Kitajo dvorna etiketa ni dovoljevala, da M kdo obračal cesarju hrbet. Posebno težko izvedljiva je bila ta določba za igralce in plesalce, dokler si niso končno izmislili oblsS, ki so bila spredaj in zadaj enako nkrojena, teko da je dotič-nik cesarju na videz obračal vedno sprednjo stran svojega telesa. Američani trdijo, da je bO pravi izumitelj fihna Edison, zdi se pa. da je bfl pravi izumitelj Francoz Lonis Augustin Le Prince, ki je odšel kot mlad mož na Angleško. Svoj itnm je predvajal v angleškem mestu Leed-so, ni ga pa nikoli izkoristil, ker je umrl na skrivnosten način. Mesto Leeds mu je postavilo spomenik. V teku stoletij je bilo kaznovanji več članov angleške kraljeve rodbine, in celo kralji sami To se je zgodilo n. pr. Henriku IT. (1133. do 11S0.). M so ga v katedrali v Canterburvjn bičali, ker je bfl povzročil umor nadškofa Becketa, Sina Henrika IV.. prmea Edvarda, so obsodili na ječo. ker je bfl poba nekega sodnika, kraljico Kamfmo, ženo Jurija IV. (1762. do 1830.} pa so v zgornji zbornici obtožili nezvestobe in so jo prisfliK, da se je ločila. Majhen deček, ki se je igraj ,v Ranguna ob molja, je ujel živo ribo. Fe da M si pri tem kaj "mislil, jo je vtaknil v usta. Riba mu je obtičala v griu m je ni bilo mogoče i odstraniti. De^&a so spravili ▼ boktffaieo, Star triptih, predstavljaj oč misterij Kriatuaove Moie romantične Velike noči Da modra cvetka romantike hira, ▼ene?? ... Neumno! Smešno!!... Saj jo vse od kraja do konca na svetu in ▼ Tesoijetvu romantično!... In kadar se bo ta uboga Šiška, imenovana »na* is remija«, razletela, — bo to višek (emeljskc romantike ... Človeška, romantika je muhasta, hi« eterična ženščina, ki rada pogosto me« nja svoje obleke in maske, še pogoste* je svoje intimne prijatelje. Dandanes so njeni najljubši favoriti pač — raz« bojniki, vlačugarji, boLniki=blazniL&fa-vette« na škotsko, Islandsko, otok Jan Ma. yen, Spitadberge, Severni pol in NorveSko. Od 80. julija do 20. avgusta (22 dni) se vrši krožnn potovanje z ladjo >Colombiec na Norveško, švedsko, Rusijo, Finsko, Poljsko in Dansko. Dne 14. avgusta pa zapusti parnik »Vil. le d*OranBrehm in profe. sorji 90 zap'sali marsikakšno neumnost«, pravijo nekateri, drugi pa so omejujejo na izjavo, da naše sinice ta naši kosi prav gotovo nimajo več teh kanibalskih navad: „saj jim nosimo dovolj druge hrane«. Morda je res nekoliko resnice na tej ta na drugi trditvi Par debelokljunih dleskov ge vedno pohaja pod Tivoli. Pobirata gabrovo in drugo semenje in treta koščice s svojim močnim kljunom, kadar pa se vzdigneta, nekako komrčno frfotata, kakor da vihtita vsak po dve prav lepi pahljači-cL Pozimi je po grmičevju skakalo nekoliko parov lepo pisanih debeioglavcev — kalinov, ki pa jedo popke ta zato m prišlo do tesnejših odnošajev z njimi. Redno ie prihajala h krmilnicam tudi šoja, ki pa jo je vselej pobrala pred človekom; njeno nezaupanje mora temeljiti na bridkem izkustvu, omeniti je treba tudi taš«co, ljubkega ta plahega ptička z velikimi očmi- Nji je težko postreči s hrano, ker trna najrajše pajke Skaklja vedno po senčnatih gostih grmih ta je izvrstna pevka. dzki so se stalno držali pri krmilnicah, bili so le začasni gostje, zdaj so nekam prešli. Pač pa se je vrabčja nadlega odselila od hiš v tivolsko grmovje in drevje tako, da se nekateri boje, da bo pregnala vse druge ptice. Oprezen, plah in predrzen je ta potepuh, ki prekriči vse in ga ne vzame niti najhujši mraz. Te nadloge menda ne bo več mogoče odstraniti. Na visokem topolu sta letos detelovo duplo zasedla škorca On leta kakor blazen, go spa sede na pragu in čakajo soproga, ki je šel po hrano. Komaj kaj prinese, ga jamica takoj zopet zapodi na delo. Zvesti samec je silno poslušen mož. Poleg pravih prijateljev pa imajo ptiči tudi dokaj lažn h prijateljev, ki vabijo ptice na roko, potem pa jih skušajo ujeti. Ker so samo ščtakovci in sinice brez ene noge pa s pohabljeno nožico, je upravičen sum, da gredo ti invalidi na račun takih prijateljev v volčji koži. Druge ptice razen brgleza, namreč ne gredo rade na roke Tak invalid z zlomljeno nožico, W kasneje odgnije. tudi nikoli več ne prileti na roko. Treba ga je hraniti s prav po. sebno taktiko. Par zrn moraš vreči v rta. sprotno stran, da se ptičja jata požene za njimi, nekaj zrn pa vržeš pohabljencu, da jih lahko pobere, ne da bi se moral prerivati. S takimi »prijatelji« je borba težka. Lažja je bila z mački iz hotela TivoLL Vložena je bila peticija na merodajno oblastvo ta mestni konjač je pobral krnja-•ve, naj jih je bilo Rusom še tako žaL Tudi skobec dela veJ:'ko škode, morda mu je že pisana smrtna obsodba: — flobert. V najnovejšem času se je tudi raznesel glas, da hodi nekdo z limanicami nad ptiče. Občina ptičjih prijateljev je ogorčena in naj bo dotičniku to v svarilo: pazijo nanj in če noče doživeti masakra, naj preneha s svojim barbarskim poslom V zaroti z občino ptičjih prijateljev je tudi sam gospod Lap ta bi bil masaker potemtakem čisto zakonit štirtaogata favna je zastopana po veve. ricah, ki v dolgih skokih tekajo preko po. tov in travnikov, se love po drevesih in na klic takoj pritečejo k človeku, sluteč, da jim nese kako poslastico. Previdno ovoha človeka ta če ji je njegov vonj ugoden, sede na zadnje nožice, s prednjima šapicama pa spretno nese lešnik ali bučno se- ROGAŠKA SLATIN 9 želi vsem prijateljem In gostom vedele vpliknnočne oraznike. Tako tako čfe* v vonj« me v gobček ter čez kratek čas zaprosi za nov dar. Zelo ljubka je nje pozicija, kadar gloje: sedeč na zadnjih nogah kaže svoj beli" trebušček, zakrene košati rep po hrbtu navzgor, s čopastimi ušesci pomi-gava .brkati gobček pa silno naglo opravlja svoje delo. Pri tem te gleda s svojimi iažbulj enimi očmi, ki so podobne dvema smešnima črnima gumboma Zjutraj, ko je še lačna, kar smelo pleza po nogi ali po površniku, tatimnejšim znancem pa sama jemlje iz žepa hrano ta ne neha, dokler se ni popolnoma nasitOa. Da ima zelo ostre zobe, se je prepričal že marsikdo; ako takoj ne izpustiš jedra, te krepko do krvi ugrizne v prst. Do popoldneva pa jo prijatlji že tako nahranijo z lešniki, orehi in pinjolami, da cenenih buč niti ne pogleda več. Ker so imele ve. vericg vso zimo obilno pogrnjeno mizo, M tndi, razen par tednov, niso privoščile rednega zimskega spanja. Tudi za veveri. co gre glas, da uničuje ptičja jajca, toda tega menda spet nihče ne verjame, ko pa je taiko ljubka in krotka ta, moj bog, kako slabost imamo pač vsi! V ostalem pa imajo pravico do življenja tudi tiste živali, ki niso v spisku koristnih. bb. Spet štiri lepe knjige! Poverjenikom, članom in prijateljem Vodnikove družbe Vodnikova družba v Ljubljani bo izdata za leto 1936. naslednje štiri knjige: 1. Vodnikovo pratiko za leto 1937. v redakciji dr. Pavla Kanlina. Ta prava ljudska čitanka, ki se je v desetih letih taiko prikupila vsem našim članom, bo spet pestra po vsebini in opremi, zanimiva, zabavna in poučna. Vsalk bo našel v njej kaj potrebnega zase. 2. Franceta Bevka povest: »Srebrniki«. To najnovejše odlično delo našega priznanega mojstra se godi, kakor večina povesti tega priljubljenega pisatelja, nekje v goriških hribih. Slika rvaan borbo starega gospodarja z mladim, lahkomiselnim zetom, borbo za srebrnike, ponos in zaklad hiše in grunta. Mlada žena spočetka seveda drži z možem in skoraj bi prišlo do zločina, a še pravočasno spozna značaj nevrednega moža, to naposled izgine v svet, medtem ko ona raatjde srečo z drugim, ki res ljubi grunt in njo. Povest izzveni v harmonijo kmečkih src, posvečenih grudj in deHiu v tišini. 3. Ivana Albrechta povest: »Zarezani«. Pisatelj nas vodi v Zarečje ira Krasu, v polpreteklo dobo, ko so še vefflke hiše obvladovale vso okolico m se je živahni promet med Ljubljano in Trstom sukal predvsem okoli teh ponosnih domačij, katerih sledove še danes vidftmo Ob tržaški cesti. Povest riše propadanje take velike hiše, ki ji novi časi niso več naklonjeni. Nastopajo naši Kraševci, stari gospodarji, ki pomnijo lepše dni, delavci, drvarji in vozniki, vsi v neizprosnem boju za slkiromen obstanek. Živahno, spretno pisana povest je gotovo pisateljevo najboljše delo. 4. Josipa Daneša - Gradtša: »Spomini potujočega igralca«. Avtor, priljubljeni komik ljubljanskega gledališča, ki slavi letos petintridesetitnico svojega odličnega delovanja na »deskah, ki pomenijo svet«, opisuije v tej nesrečni življenjepisni knjigi prva, s trnjem posuta" pa vendair tako sirečna, nepozabna pota svoje pestre umetniške kariere. Humorja in solzave tragike, živahnih prizorov in vedre življenske filozofije, neprjtčaikovanih zapletlitajev in raz-pletijajev so politi ti prikupni sfpomini. Ta lepi književni dar Vodnikove družbe članom nad bo v vzpodbudo gg. poverjenikom, da s še večjim veseljem in vnemo pridobivajo družbi nove člane. Ob velikonočnih praznikih oblšSte svoje prijatelje m znance. Opozorite jih na ta lepi knjižni dar z vabilom, da pristopijo kot člani k Vodnikovi družbi Vsak stari član Vodnikove družbe nai podpira poverjenike v svojem okolišu pri njegovem deta za prosveto m kulturo našega naroda s tem, da pridobi v dneh vstajenja in pomladnega življenja vsaj enega novega člana. V vsako slovensko hišo knjige Vodnikove družbe! Ob velikonočnih praznikih na delo za našo Vodnikovo družbo1 ^ . Vsem 8g. poverjenikom, sta*wn m novim članom želi Vodnikova družba veselo Alelujo! Prvaki fotografske umetnosti se nam predstavijo v Ljubljani FH.l4n.av* za drago mednarodno razstavo fotografske umetnosti v Ljubljani se nadaljujejo z vso vnemo. V prostorih ljubljanskega fotokhiba se sestavljajo okviri, razpošiljajo zadnje prijavnice zapoznelim interesentom, vodijo seznami, iz_ delujejo načrti za nagradne plakete, za razstavni katalog in aranžma razstave sa. me, skratka sto podrobnih del, a od vsakega je odvisno, da bo razstava vredna svojega Imena ta pomena. Glavno delo pa ima ta Čas še žirija. Od vseh strani sveta prihajajo pošiljke rife v tolikšnem številu, da daleč presega Sfcevflo pošiljk ob istem času pred prvo mednarodno razstavo, čeprav so se tedaj vabila razposlala že več nego dva mese-ca prej- Toda to j« še vedno le začetek. Glavnega navala je pričakovati dva, tri dni pred zaključnim rokom za sprejemanje slik, to je zadnje dni prihodnjega tedna, ko bo treba res krepkih živcev, da se opravi vse delo z naglico in v redu. 21. aprila zjutraj mora biti tekst razstavnega kataloga že pripravljen in odpravljen. Izbrati med stotinam; slik samo tiste, ki so vredne, da se obesijo na zid. in tako da njih število ne bo presegalo razstavnih možnosti v Jakopičevem paviljonu, res ni lahko. Do polnoči in čez polnoč morajo Mani žirije presedeti pred veliko črno de_ ;;ko, ki jo razsvetljuje reflektor z močno, stajkasto žarnico in na kateri se pojav, ljajo druga za drugo, v istem vrstnem redu, kakor so prispele, zavoljo ocene sl-ke amaterjev iz vseh koncev naše premič-nice. Vsaka slika dobi na listkih, ki ležijo na mizi pred strogimi sodniki, po določenem sistemu toliko in toliko točk, listki se zberejo in takoj nato se pojavi na črni diski nova sl'ka. Rezultati ocene se izračunajo pozneje, tako da žirija pri svojem de. lu niti ne ve, ali je kakšna slika sprejeta ali odklonjena. Njeno delo je torej na zunaj precej enolično, skoraj avtomatično. Marsikdo bi ga ne prenesel dolgo, a v ljubljanskem fotoklubu ne m;sli nihče na trud, nihče se ne pritožuje. Ni časa za to. Tako gre delo hitro od rok. Včasih bi se človek seveda z veseljem pomudil dalj časa pred kakšno sliko, užival bi jo rad v miru že v naprej, preden bo visela na zidu, ali pa bi se nad njo jezil. Tu in tam se vname začetek kakšne načelne debate, kajti vedeti moramo, da so v žiriji zbrani možje najrazličnejšega temperamenta m kova možje, ki imajo vsak svoj določeni nazor o umetnosti sploh in o fotografski stvar Do polnoči in čez polnoč morajo umetnosti posebe. In kje ti je dana boljša prilika, da izraziš ta svoj nazor neposredno in z vsem poudarkom, nego pred sliko, ki jo zagledaš prvič v življenju? Toda ni časa, delo mora naprej, debata hitro utih- ne. Vendar pa se zgodi, da se ustavi ta tekoči trak ocenjevanja za nekoliko minut in da so vsi prisotni za ta čas kakor v začaranem risu vpliva, ki ga izžareva delo kakšnega polnokrvnej^a tvorca. Ali moreš hladnokrvno mimo mrež Japon_ ca Sadao Jona. ki se bočijo v vetru tako, kakor da bi bile živ občutij'v organizem? Mimo treh sedmograških deklet dr. Rona-ja, ki so se zbrale po nedeljski službi božji k pomenku 'n jim žarko sonce kreše čudovite luči na bogatih, našopirjenih narodnih nošah? Ali mimo steklenine Nelle Galvinove, ki je tako prozorna, da neho. te poskusiš, al' je res kopirana samo na običajni papir s fotografsko plastjo? Ali mimo del Belgijca de Wvera. mimo srebrno obrizgamh tihožitij Ktajca Liu §u Consra. mimo Američana Palladina. Wag_ nerja, Lithgoeja, Indijca Novvroza Kooka in njegove žene. Madžara Csika, Italijana Marell ja ta kakor se že vsi imenujejo? A tudi. če bi vsi te ne vplivali nate. ustaviti bi se moral pred mogočno katedralo, ki rase iz črne teže svojega vznožja v mistično ožarjeno lahkoto v vrhu svojega stolpa, ali pred blatno cesto v deževnem dnevu, k< teče s svojimi čudovitimi svetlobnimi odsevi v neskončnost ta le za hip obstane pred črnimi siluetami vaških ženic. ki stopajo trudne in z glorolo ožar-jenih dežnikov po njej, v njene daljave. Da. to je Misonne: Leonard Misomne, največji izmed živečih fotografskih umetnikov, kdo ga ni spoznal, čeprav žirija ne sme vedeti za imena avtorjev, kdo ga ni uganil? Mož, ki ga milijoni amaterjev po vsem svetu po imenu ta delu poznajo bolje od svojih kamer, ki je dal s svojim imenom naslov celi umetnostni šoli ta tehniki, ki ga skušajo milijoni posnemati, a ga ne morejo, ki z vsakim svojim polemičnim člankom, jedkim kakor žveplena kislina, razdeli ves fotografski svet v dva tabora, v tabor navdušenih plo^kačev ta tabor 1 ju tih žvižgačev. Očitka, da »mizonirana« posnema mojstrovo tehniko, ne prenese noben njegov pristaš, toda marsikdo rad sprejema danes nase očitek, da pripada struji jmizoneizma«, sovraštva proti vse. mai novemu. Stari, od pet do glave temperamentni Misonne. ki je skoraj pred pol stoletja odkril s fotografijo, da ustvarja svetloba čudeže sredi blata, brozge, zasnežene puščobe, ki je odkril lepoto grde- ga vremena, ki ima pol fotografskega sveta proti sebi, kadar spregovori, a ve« fotografski svet brez izjeme za seboj, kadar se pojavi s svojimi deli, stari Misomne prihaja sedaj prvič v Ljubljano, da se ji pokaže s svojimi izvirniki. Pred dvema letoma ga nI bilo mogoče priklicati sem, kajti takšni stari gospodje imajo svoje mu. he in nobena razstava jih prej ne vidi, dokler jih ni kaj prepričalo, da gre za resne ljudi ta resno stvar. To, da 1etoa prihaja, je najlepši dokaz, kako trdno je zasidrana v velikem svetu že zavest, da je slovenska fotografija nekaj svojem*, nega da je Ljubljana posebno mesto. Ponosni smo lahko na to Ali se bodo našM med nami ljudje, ki bodo poskrt>eli, da ostanejo Misonnova dela, kakor bi bilo želeti še za mnoga druga, za vedno pri nas.. VRNITE SVOJIM ZOBEM NARAVNO BELINO? Zdai obstoja nov način, da se zobem vrne naravna Mina. Zadostuje namazati malo KOLVNOSA na suhoJfcetto KOLYNOS takoj odstrani temne madeže m ugonobi mikrobe, ki povzročajo kvarjenje zob. Ako želite, da Vam ostanejo zobje zdravi in blesteči pri nasmehu, tedaj uporabljajte KOLYNOS . Presenečeni in očarani boste nad njegovim učinkom. KOLYNOS PASTA ZA ZOBE ELITNI KINO MATICA Na oba praznika predstave ob 3., 5., 7%. in 9*4 Velika premiera istočasno Beograd »Kasina« — Ljubljana »MATICA« SENZACIJ ONALNI USPEH. ZA VELIKO NOC poje slavni tenor Jan iiiepiiru SVOJE POPEVKE: »Ko sem doma v Sorrentu«, »Di quella Pira«, »Hotel bi ti povedati, da Te ljubim«, »Sladka melodija noči«, »Processional«, »Romeo in Julija«, »Traviata« na najboljši aparaturi sveta WESTERN ELECTRIC v filmski opereti Daj mi fft noč" REZERVIRAJTE VSTOPNICE. mačc vesti Najnovejša številka »ŽIVLJENJE IN SVET« ki bo izšla na velikonočni torek kor priloga pouiedoljske izdate »Jutra«, vsebuje naslednje zanimivosti: Sejalec (slika) Sonce nas živi in ub ja O Lazamarih pod Lokmo (Anton Kap- pus — s slikami) Hrana in razpoloženje Zvesti tovariš (silitka) Zoološki vrt v Beogradu l'rostah Johaitn Peteriin (Iz zbirke dogodkov in fragmentov — Iv. Podiržaj) Trije mušketirji (nadaljevanje ilustriranega romana) (iiedanje po ovinkih. Vijolica (sIika) Petelli poje (Josip Lapajne — s sliko) Tržni dan (steka) Iz literarnega sveta (Anton Aleksander grof Auersperg — napisal dr. Fr. Gosti — s sliiko) Nove knjige in revije Praktične novote Aprilsko vreme (slika) Šah Križaljka (Crassus) Za bistre glave, »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko kot redna p ritk) g a ponedeljske-rra Jutra. Mesečna naročnina samo 4 itinairie (no pošti ali na dom dostavljeno don 5). Naročniki ponedeljskega Jutra dobijo revijo žastoni. Razkošna izbera puderdoz, manikir in razpršilcev pri »Venus« P*ed glavno pošto. Prvovrstna foto-izdelava po najnižjih cenah. Fotodrogerija K A N C IVAN, Nebotičnik. * Dopisnikom. Precejšnje število za veli_ konočno številko nam poslanih dopisov, posebno takih, ki smo jih prejeli šele zadnje dni, je moralo zaradi pomanjkanja prostora in časa izoetati. Kar j h ne bo zastarelo, pridejo na vrsto v prvih števil, kah po praznikih * Zagrebški center Aeroputa ima novega odličnega šefa. Ko ie umrl zaslužni šef zagrebškega Aeroputa Atilija Raspor, je ostalo njegovo mesto precej časa nezasedeno Sedaj pa je dobil to mesto znani letale« strokovnjak in športnik kapetan pilot-lovec v pokoju g. Ivan Mrak. G. Mrak si je doslej osvojil na zrakoplovnih tekmah v naši državi in v inozemstvu 8 prvih in dve drugi nagradi Po številu nagrad nosi rekord med našimi vojaškimi ln civilnimi aviatiki. Njemu ednemu se je posrečilo, da si je dvakrat zaporedoma os>vojil pri vsakoletnih letalskih prireditvah na rojstni dan Nj. Vel. Petra najvišjo in najoastnejšo nagrado. Zadnja leta je g. Mrak deloval za zagrebški Aeroklub kot klubski pilot. Zanj je priboril 6 prvih nagrad in dve drugi. Z ve-likim uspehom se je udejstvoval tudi pri letalskih tekmah na Poljskem in v Angliji. Matineja kina UNION Zločin ln kazen po romanu J. Dostojevskega. V nedeljo in ponedeljek ob 10.30 dop. po enotni ceni Din 4.50 ♦ Rumunski inženjerji v Sarajevu. V Sarajevo je prispela večja skupina rumunskih inženjerjev. Predstavniki sarajevske sekcije našega združenja inženjerjev in arhitektov so goste prisrčno sprejeli na kolodvoru Rumunski inženjerji si bodo ogledali sarajevske zanimivosti, potem pa razne gospodarske in industrijske ustanove v Bosni in Hercegovini. • Zabava zagrebških Slovencev v »Novinarskem domu«. Največje društvo zagrebških Slovencev >Narodni dom« (prej »Narodna knjižnica in čitalnica«) priredi v soboto 9. maja prvo letošnjo veliko slovensko zabavo v Zagrebu s plesom tn koncertom. Za to elitno zabavo zagrebških Slovencev vrši odbor »Narodnega doma« obsežne priprave. V koncertnem delu bodo sodelovali številni slovenski umetniki, ki delujejo v Zagrebu. Med zagrebškimi Slovenci vlada že sedaj za to veliko domaČo zabavo izredno zanimanje » Velikonočni izleti na Jadran. Znana varšavska turistična agencija »Frankopol« je za letošnjo sezono napovedala že 18 ekskurzij na naše morje Prva skupina je že prispela v Split Med izletniki je tudi član sejma Duch. bivši pomočnik poljskega uiini stra za socialno politiko lz Splita bodo ['oljski izletniki od[>otovali v Dubrovnik. 24 t. m. pa se bodo spet vnili v Split V Splitu bodo preživeli velikonočne praznike tudi številni nemški in belgijski izletniki ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM v - Telefon 33-37 Samo aa Velikonočno nedeljo in po nedeljek ob 3. 5. 7 in 9 uri Villi Forst-ov velefilm M A Z U R K A Pola Negri, Albrecht Schonhals, Ingeborg Theek. V dopolnilo Paramountov zvočni tednik. Cena sedežev: Din 3.50, 4.50, 5.50, 6.50 Oba dneva ob 11 uri dopoldne za ceno Din 3. film: 2IVIM FN LJUBIM. Prihodnji spored: AMFITRION ali Bohovi se zabavajo. * Program izleta v Južno Srbijo. Prvi dan 29. maja odhod iz Ljubljane, glavni kolodvor, z brzim vlakom ob 20. Dne 30. maja ob 6.40 prihod v Beograd prevoz v hotel in zajutrk, ob 7. z avtobusom na Ople-nae. kosilo v Domu na Oplencu. ob 12. vrnitev v Beograd Prihod v Beograd ob 15. ogled mestnih zanimivosti, muzej, večerja, ob 23.40 odhod z brzim vlakom proti Skop lju. 31. maja ob 9.54 prihod v Skopi je pre voz v hotel, ogled mesta popoldne prosto kosilo, večerja, prenočišče 1. 'unija ot 6. zajutrk. ob 7. odhod z avtobusom proti Ohridu, ob 8.30 Gostivar ob H. Mavrovo med potjo ogled plastike Tetovske kotline, ob 13. samostan Jovana Bigorskega, kosi lo, ob 14. odhod preko Debra tn Strug-i. ob 19. Ohrid, večerja, prenočišče. 2- junija ob 6. zajutrk. ob 7. ogled Ohrida, njegovih zanimivih samostanov in kosilo. Ob 13- od hod proti Bitolju mimo Resna in Prespan-skega jezera. Ob 19. prihod v Bitolj, večerja in prenočišče. 3. junija ob 6. zajut-k ogled zanimivosti mesta Bitolja. ob 10. odhod v Prilep. Ob 12.30 Prilep kosilo. Ob 18. odhod v Skoplje preko Velesa, večerja. 4. junija ob 6.30 prihod v Beograd, zaju trk. ob 9.20 odhod z* brzim vlakom, kosilo v vlaku, ob 20-40 prihod v Ljubljano-glav-nj kolodvor. — Cena izleta je 1.335 Din za osebo. Doplačilo za II. razred brzo^la-ka 210 Din. V ceni je všteta železniška in avtobusna vožnja, prehrana, prenočišče, ogled mest. vodstvo, napitnine, takse in postrežba. Prijave sprejema Putnik v Lju^ ljani do 20. maja. * »Planinski VestrJk«, glasilo Slovenskega planinskega društva, nam nudi v dose-daj izlšlih štirih številkah zanimivo in pestro čtivo. Aprilska številka je bila pravkar razposlana naročnikom. Slavko Smolej opisuje v njej svojo zimsko piezaJ-no turo v Martuljku« Iz Vrat nad Rokava v ledu in snegu Priljubljeni planinski pisatelj Janko Mlakar nadaljuje svoje spomine in opomine. Kap. Gjuro Pany iz Su-šaka vabi plan i ti ce na izlete vzdolž jadranske obale in na obmorske gore s svo. jim informativnim člankoan: Plannsko-turistična potovanja po Jadranu. Bleiweis Jana, ki se je lansko leto udeležil izleta slovenskih planincev v bolgarske planine, je nap sal: Nekaj vtisov in malo morfologije z Rile in Pirina. Dr. J. Prešern opisuje turo na Wiesbachorn. V Obzoru se spominja Godec Tomaž pokojnega bohinjske, ga slikarja Valentina Hodnika Za planince fotoamaterje je važen razpis pogojev za udeležbo na mednarodni razstavi planinskih fotografij v ženevi. Uredn'k je ocenil vodiča »Kroz planine Bosne i Hercegovine« ter >Geografski Vestnik«. Razgled po planinskih časop;sih prinaša kratko oceno Dr. A B o zadnjem letniku »Taternika«. Aprilsko številko krasita umetniški prilogi tn sicer slika dr M rka Kajzelja: Podrta gora izpod Mahavščka in slika L šmigovca: Ojstrica. Planinci, ki še niste naročili planinske revije, sto. rite to takoj v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1. Najnovejša in najzabavnejša veseloigra priljubljene Frančiške Gaal « Film o katerem bo govorile vsa Ljubljana ■ Najnovejši Foxov zvočni tednik Predstave v nedeljo tn ponedeljek ob 15 17., 19 in 21 uri KINO UNION Telefon 22—21_ Rezervirajte si vstopnice v predprodaji MALA KATARINA Sodelujejo še: Otto Walburg, Ernst Verebes, Paul Morgan * 50. občni zbor zavarovalne zadruge »Croatia«. Dne 4. t. m. se je vršil v sejni dvorani v palači »Croatiae« v Zagrebu 50. občni zbor zavarovalne zadruge »Croatiae«. kateremu je predsedoval g. vseučiliški profesor arhitekt Janko Holjac, bivši župan mesta Zagreba. Iz poročila ravnateljstva in sklepnih računov za leto 1935. predloženih občnemu zboru, je razviden povečan obseg poslovanja zavoda vkljtib še vedno težkim sedanjim gospodarskim prilikam Zabeležiti je povišanje premij, zavarovanih zneskov in števila članov, kakor tudi urroden razvoj in zaključek računskega leta. Občni zbor je sprejel predloženo poročilo in zaključni račun ter odobril v smislu pravil zadruge razdelitev poslovnega prebitka za leto 193:) Na podlagi odobrenih dotacij povijala so se jamstvena sredstva na 10P91R 956.58. Din. Prenosi premije in premiiske rezerve v elementaru in »ivljenjski skupini so — kakor je to iz računa bilance razvidno — pokrite z efektivno razpoložljivo gotovino, prvorazrednimi vrednostnimi papirji in nepremičninami. Od svojega začetka izplačala je »Croatia« za škode in dospele zavarovalne glavnice ogromno vsoto od 209.566.951.61 Din. Pred sklepom občnega 7hora je povzel besedo predsednik Društva Zagrebčanov dr. Tomo pl. Cncnlič ki ie naHnsil izredno uspešen razvoj in napredek »Croatiae«. ki de-hrie na čast in ponos svojf ustanoviteljice, ohčine glavnega mppta ZaTehi. Tsti govornik se je zahvalil predsedstvu, ravnateljstvu in uradništvu zavoda za uspešno poslovanje, kar je sprejel ohčni zbor 7. živahnim odobravanjem. Kontno so bili v ravnateljstvo soglasno izvoljen? ff7. Prof. Tanko TToljne Frm pi Kukuljevič-Sakcin-ski. Mih ovil Nikolič in Dr Branko PVverič in v nadzorni odbor g Andrija pl Mutafe-lija. V seii ravnatpijstva. k? se je vršila takoj po občnem zboru, je M ponovno izvoljen za predsednika g. prof. arh. Janko Ho- Zvočni kino IDEAL®0 Prvič v Lirbljani Ulian Harvev in Wil»y Eichherger v vp]efHmu Poziv na valček Godba: Mozart, Weber, Beethoven Predstave v nedeljo in na praznik: ob 3., 5., 7. in 9.15 zvečer i » Hotelirje, restavraterje, gostilničarje m njihove uslužbence opozarjamo, da ima ba-novinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani v zalogi knjigi; Jelenec-Velikonja »Ser-viranje« in dr. Bormann »Nauk o tujskem prometu« Knjigi sta praktični ln vam bosta lahko izvrstno služili pri izvrševanju vašega poklica. V njih boste našli lepo izpopolnitev za svojo stroko Cene knjigam smo znatno znižali. Serviranje stane 40 Din Nauk o tujskem prometu 20 Din. Knjiga o serviranju je bogato ilustrirana. Knjigi naročajte pri Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani Vrazov trg. H. OROŽARNA PASTUOVIČ Zagreb. Jurišičeva ulica 1 Sredi tega me., seca smo znatno znižali cene F.N brow. ning puškam, vsem pištolam, termostekle-nicam, nahrbtnikom nožem in drugim lovsko-sportnim potrebščinam, ki jih imamo v največji izberi. Za ilustrirani cenik št. 3. s popravljenimi cenami je treba po_ slati Din 3 v poštnih znamkah * Oproda največjega ameriškega bandita. je zaprt v Zagrebu. Al Capone je bil kralj ameriškega podzemlja in se je njegova gangstrska slava raznesla po vsem svetu, ko so vsi listi na dolgo in * i roko pisali o njegovih resničnih in izmišljenih akcijah. Kralj gangstrjev je dolgo kljuboval oblasti, ker je imel za sebo; ddfcro organizirano tolpo. Vc,e to je znano ni pa bilo znano, da je bil med njegovimi oprodami tudi jugoslovenski rojak. Ta je zdaj zagrebški policiji sam opisal svoje nekdanje zveze, s kraljem ameriških banditov V neki vasi pri Petrinji je bil nedavno izvršen vlom v cerkev in Je vlomilec odnesel 3 kelihe katere je skuša, prodati nekemu zagrebškemu zoboteliniku. Policija je našla dva keliha in naposled tudi samega vlomilca, ki se je skrival po zagrebški periferiji. To je Josip KožanC ki so ga pred meseci izgnali iz Amerike. Moz je policijskim organom pripovedoval, da je bil dve leti oproda in stražnik kralja ameriškega podzemlja in da je potem sam na evoio roko po njegovih zgledih »operiral«, za kar je bil obsojen na 7 let Ko je kazen prestal, so ga iz Amerike izgnali. Kozaric je prišel v Ameriko s svojimi starši še kot otrok in ima za seboj fantastično preteklost. Ce je vse res. kar pripoveduje, bo pa seveda težko ugotoviti , » Opozarjamo čitatelie na današnji oglas in opozorilo tvrdke »Sidol« ter pristavljamo. da je po točnih uradnih podatkih tvrdka >Sidol«. proizvod kemičnih preparatov, Zagreb, Hatzova ulica 25. pravo domače podjetje, ki zaposluje izključno domače uradništvo in delavstvo ter da je lastnik te tvrdke domač tovarnar, ki se v mestu Zagrebu že 25 let bavi z izdelovanjem sredstev za čiščenje. • Eno srce - ena radenska • Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice • Tovarna J OS. REK H sprejema mehkn in škrobljeno perilo f najlepšo izdelavo. • Hudo ranjen otekel a »peracijske mi»e. Vaški muzikant Ibrahim Cavan in Totovca pri Cakovcu nudi primer izredne trdoživo-sti o kateri govori ves Cakovec. Ibrahim je s svojim tovarišem Vogrincem popival v neki vaški gostilni. Brez pravega povoda sta se pajdaša skregala in spopadla. Ibrahim je Vogrinca sunil z nožem. Vogrinec pa mu je vrnil s sekiro in ga Je hudo ranil l>o vratu. Ranjenega Ibrahima so takoj odpeljali v čakovsko bolnišnico Zdravniki &o ugotovili, da je potrebna nujna operacija. Ranjenec je bil še močno pijan, ko pa so ga umili in položili na operacijsko mizo, se je iztreznil. Še tolj so ga iztreznile čudne priprave, ki jih je videl okrog sebe. v strahu je skočil z operaciiske mize ln tako naglo pobegnil iz bolnišnice, da ga niso mogli presenečeni zdravniki in stražniki ustaviti. Brez srajce, samo v hlačah tn ogrnjen z rjuho je prišel v točilnico hotela »Zrinjski« in zahteval vina Povedal ie kaj se mu je pripetilo in pokazal tudi svojo budo rano. Potem je odšel peš v fotovec In zdaj se zdravi Lam pri neki vaški vražarki • Ali si hočete prihraniti stroške za dva dni dopusta? Zanimivo akcijo Izvaja letos Kodak v Jugoslaviji. Geslo je: Dva dni bivanja na morju ali v planinah brezplačno! Bila bi velika škoda, če ne bi mnogo ljudi sodelovalo v tej edinstveni akciji. Z nakupom Kodak Junior aparata 6x9 z anastig-metom 1:6.3 in s posebnim odpiračem na razdaljo se prištedi 170 Din (prejšnja cena 630 Din — v dobi akcije 460 Din). Ta prihranek zadostuje za dvodnevno bivanje na obalah lepega Jadrana ali na svežem zraku v naših planinah z vso oskrbo. Tako je upravičeno geslo, pod katerim prireja Kodak svoj letošnjo akcijo; Dva dneva počitnic brezplačno! • Popravek. 8 t.m- je izšel v našem listu oglas »Kodak«, v katerem stoji, da ja »samo še ta teden priložnost za dva brezplačna dneva odmora«, itd. Ker pa se Kodak Junior aparati dobe po znižani ceni 460 Din namesto 630 Din še ves čas oglašanja do binkošti, prosimo čitatelje, da to uvažujejo. DANES PREMIERA OB 21. URI Dušica Rožamari ja Predstave v nedeljo in na praznik ob 15., 17.. 19. in 21 Najnovejši Ffa tednik in dopolnilo KINO SLOGA, tel« 27*30 • >e kupujte preprog! Tkalnica preprog »Mekka« iz Subotice bo letos prvič razstavljala v Ljubljani na velesejmu. Razstavljene bodo razne preproge, ki so ročno de.o iz čiste volne, v perzijskih ln modernih vzorcih, trajne v barvi ter inpregnirane z zaščitnim sredstvom zoper molje. Prodajalo se bo tudi na odplačilo v obrokih. V vašem interesu je. da počakate do tedaj z nabavo preprog. Razstavljeno blago vas l>o prijetno presenetilo. • Za velikonočna voščila priporočamo Ciril Metodove razglednice. Podpirajte narodno obrambno društvo. • Darujte podpornemu društvu slepih v Ljubljani. Pod trančo 2.-IU. Iz Ljubljane U_ Spored solističnega koncerta tenorista Antona Drmote, ki bo v sredo, 15. t_m. ob 20 v Filharmoničmi dvorani. 1. Schu-bert: »Radovednež«, »Kažipot«, >Nepotr-pežljivost« in >Nepr jazna barva«. 2. La-jovic: a) >Ah, tako prešla mi je mladost«, b) >0, da deklič«. 3 Janko Ravnik: »Vasovalec« in >V razkošni sreči«, n. del solističnega koncerta je posvečen arijam. Drmota nam zapoje Mozartovo arijo iz >čarobne p ščaii«, arijo Lenskega iz opere »Evgenij Onjegin«. arijo Rudolfa iz opere j,Boheme« in arijo Cavaradossija iz opere >Tosca«. Slavni Čajkovski, Mozart in Puccini so tu zastopani s svoj'mi najznačilnejšimi umotvori, katere bo dovršeno lepo zapel naš mladi tenorist Anton Drmota ob spremljevanju prof. Janka Ravnika. Prodaja v knjigarni Glasbene Matice. u_ Koncert istrske posmi bo priredil pevski mešani zbor društva »Tabor« 25 t. m. ob 20. v dvorani Trgovskega doma pod vodstvom pevovodje g. Venturinija in s sodelovanjem radijskega orkestra. Poleg drugih znanih pevcev bosta sodelovala tudi odlična solista gdč. Justina Dolenčeva in g-Tone Petrovčič. Ker bo s tem koncertom združena tudi proslava petletnice obstoja društva, smo prepričani, da bo udeležba na koncertu polnoštevilna. 0«l»i i« registr. pod S St. »753 od 17. XIL 1935. ]JLL simfonični koncert, ki ga priredita Radio-oddajna postaja Ljubljana ln Glasbena Matica ljubljanska pod vodstvom dirigenta D-M. šijanca, bo v petek 17. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Tudi ta koncert spada v ciklus stilističnih koncertov naše Radio-oddajne postaje in obsega dela klasične glasbe. Kot solist sodeluje violinist Karlo Rupel Natančni spored javimo, vstopnice bodo na razpolago od torka dalje v knjigarni Glasbene Matice. u— Sestanek JugoslnFen^kega kirurškega društva, sekcija Ljubljana bo v torek 14. t m ob 18. v predavalnici ženske bolnice v Ljubljani. Spored: dr. Mina?: Traumatolo-gija lokomotoričnih organov v preteklosti in "•edaniosti. BHSSnHBKBSSSaBBBBn Vstopnice st preeikrbite v predprodaji Prekrasni popularni roman A. G LNTHERJEVE 1tDie Heilige imd ilir Narr44 Hansi Knoteck in ITans Stgwe KBMIB1IAMI Avtoborcna zvexa med LJabljaao tn Snšakom obnovljena. Ko je Pečnikarjevo podjetje lani opustilo redno vožnjo na morje, so se najprej raznesle govorice, da avtobusna zveza ne bo več vzpostavljena, češ da je v preveliko konkurenco dolenjski železnici. Kakor je »Jutro« že v sredo zabeležilo, pa je pred kratkim ustanovljeni tvrdki > Avtomontaži« uspelo, da se avto. busna proga Ljfubljana.Sužak vendarle obnovi in včeraj je stopil v veljavo novi vozni red V sredo so novi lastniki proge povabili zastopnike javnosti, da se ndele. že poizkusne vožnje Novi avtobus, ki je delo samih domačih obrtnikov po idejni zasnovi priznanega tehničnega veleuma inž Bloudka, nudi potniku v resnici več udobja, kakor si ga more človek na taki vožnji želeti, šofer, ki mu je zaupan vo_ lan velikega vozila, pa je tudi občudovanja vreden mojster svoje stroke, da je z lahkoto že prvikrat zmogel vse ne preveč enostavne probleme, ki jih stara cesta proti Sušaku zastavlja avtomobilistu. Uradna komisija, ki ji je b la v prvi vrsti namenjena ta prva vožnja, je spotoma pobrala nekaj pomembnih podatkov o stanju ceste, pa sinemo najbrž upati, da bodo čimprej odpravljeni, da bo vožnja na morje užitek. u_ Ustanovni občni zbor Šahovskega kluba Lovšin v Ljubljani, se bo vršil v soboto 18. t m- v posebni sobi gostilne »Lovšin«. Gradišče 13. in sicer točno ob 20. Pripravljalni odbor. ii Bodočnost je za Vas neznana dežela Ce hočete sooznati vašo življenjsko pot, ne oklevajte, ampak pišite astrologu, ki bo nezmotljiv in zanesljiv vodnik Važe življenjske sreče. Gotovo se Vam je že dogodilo, da ste prišli v neznane kraje, kjer niste poznali cest in poti. V takem položaju se niste prepustili golemu slučaju in predali temni negotovosti, temveč ste povprašali kakega domačina, da Vam pokaže, kod in kam? Zakaj bi ne povprašali, kadar gre za vaše najbolj zaželjeno spoznanje, za Vašo bodočnost? Zakaj tavate v negotovosti in trdovratno hodite po neznanih potih življenja, ko pa bi vendar radi dosegli srečo, ljubezen in blagostanje. Nevarnost pa je, da vse to zgrešite in Vam sreča uteče zadnji hip. Tu Vas morda čaka bogata, ljubeča žena, tu Vas čaka ka-rijera, blagostanje, Vi pa se trdovratno držite svojih navad. Loterijski uspehi se Vam odmikajo! Zakaj pa izbirate slabe številke in igrate v nepovoljnem času? V takih velevažnih momentih se prepuščate golemu slučaju m njegovim kapricam. Namesto da blodite v negotovosti, nejasnosti in ugibanjih, pišite astrologu in ga vprašajte za nasvet. On je poklican, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše sreče. Zahtevajte od njega Vašo življenjsko prognozo, da boste spoznali smer Vaše bodočnosti in šli po tej poti sreči in uspehom nasproti. Spoznali boste jasno in natančno to, kar morate storiti za blagor ln uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah. Grafološki bureau Vam pokaže v Vaši življenjski prognozi pot do Vaše sreče in Vam namenjene usode. Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela in zahvale naših klijen- tov. Prosim, čitajte: ^ Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, z ozirom na študij mojega življenja in moje psihoanalize, se Vam najprisrčneje zahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zelo presenečen, ker se vse Vaše napovedi izpolnjujejo, čudim se samo, kako ste mogli podati tako točen opis mojega prošlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so se začele Vaše napovedi izpolnjevati, kdo je moj vodnik na moji bodoči življenjski poti Da Vam pismeno izrazim zahvalo, me je napotil tudi loterijski uspeh, ki sem ga dosegel v prošlem kolu loterijskega igranja. Zahvaljujem se Vam za Vaše delo. Vam vedno hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik, Maribor.« , . ^ , ^ ^ . M Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in skico Vaše življenjske prognose. Stalna in točna adresa se glasi: CRAFOLCŠK1 BUREAU — CELJE poštni predal 100. Sobota, fL IT. W50l u— Da se preprečijo »gredi rekruto*. Uprava policije nam je poslala; Na osnovi členov 66. in 67. zakona o notranji upravi se zaradi preprečenja pijančevanja in izgredov po vojaških rekrutih odreja, da se v času od 21 do 24. t- m vojaškim vpokli-cancem v stalno kadrsko službo v Ljubljani ae smejo točiti in prodajati alkoholne pijače. Prestopki te naredbe se bodo naj-strože kaznovali jx> členu t>9 zakona o notranji upravi z denarno globo do 500 Din odnosno ob neplačilu ot danem roku z zaporom do 10 dni. Naredba stopi v veljavo 21 t. m Športnih čepic lepo izbiro Vam nudi Bogataj čez mero Klobukov lovskih ali modnih pri njem dobite po cenah ugodnih 0&v£enja §ciodca. Vsled uživanja prevročih ali premrzlih, premastnih ali preostrih jedil, prekomernega uživanja alkohola, nezadostnega žvečenja, nervoznih motenj prebare in vsled splošne slabosti, nastajajo bolezni želodca, ki se pojavljajo v obliki pehanja zgage, boiečin v želodcu, slabosti, bljuva. nja, želodčnih krčev, zaprtja in pomanj. kan; a apetita. Zjutraj au zvečer naj se popije škode. Bco Planinka čaja. To pospešuje s svojo bogato vsebino grenkih snovi pomnoženo izločevanje sline in želodčnih sokov; gren. ke snovi Planinka čaja ovirajo poleg tega tudi prekomerno vrenie, s čimer se doseže lahka, mirna ter gladka prebava in dobro čiščenje. Ra.zen tega se je pa ogibati vsega, kar je povzročilo bolezen želodca, varovati se alkoholnih pijač, dobro prežvečiti jedila, ogibati se težko prebav, ljivih jedi) in nervoznih razburjenj pred, med in po jedi. Gospod 63 let star, trpel je na želodčnih krčih, zgagi, čestem pehanju in večkrat, nem. bljuvanju. Zdravljenje s Planinka ča. jem skozi štiri tedne in omejitev preveli. kega uživanja alkohola je povzročilo mirno prebavo in želodčni krči so prenehali. Gospodična 21 let stara, imela je vsled splošne nervozme slabosti po vsake™ obedu bolečine v želodcu, napade omedlevice in migreno. Zdravljenje s Planinka čajem skozi tri tedne je imelo za posledico zdravo prebavo in prenehanje želodčnih bole. čin ter glavobola. Reg. w. K9'36. u_ Za skrivnosti Človeškega organizma In življenja so se ljudje že od nekdaj zanimali. širok in pester pogled v bivanje in delovanje človeškega organizma odkriva velika higienska razstava, ki je že več dni odprta v Kazini in ki jo organiz;ra zmani preparator ravnatelj Georg Brandes iz Berlina. Razstava, ki vsebuje okrog 500 preparatov, se deli na 12 oddelkov, ki drug za drugim prikazuje vse, kar utegne o človeškem organizmu zanimati sodobnega prebivalca zemlje Nazorno je prikazan najprej razvoj človeka od zarodka do roj. stva, nato pa se vrste posamezni organi z najznačilnejšimi obolenji. Tu se lahko človek pouči o tem, kako se javljajo obolenja du&nika in požiralnika, prebavnega trakta srca in pljuč s posebno zanimivim pododdelkom o tuerkulozi, o nosečnosti, porodu in drugih operacijah, o ženskih, kožnih in spolnih boleznih ter o raznih abnormalnih pojavih. Razstava je odprta samo še nekaj dni od 9. do 20. ure, pa opozarjamo obč nstvo, naj se podviza z obiskom. Najlepši plašči za dame „paulin" LJUBLJANA. ZVEZDA Ljubljana — Stari trg 14. m ceiia e_ Svetovni šahovski mojster dr. A jehin prispe v Celje v torek 21 t m. in bo igral simultanko s celjskimi šahisti. Prijave za udeležbo sprejema do četrtka 16 t. m. g. Grašer v kavarni »Evropi« ° e— Večer slovenske besede in sodobna lirika Društvo uigosl. Akademikov v Celju priredi v soboto 18. t m ob 20 v gledališču večer slovenske besede, na katerem bodo osebno recitirali iz svojih pesniških del najvidnejši predstavniki slovenske sodobne lirike So to znam sodelavci pri »Ljubljanskem Zvonu« >Dom in Svetu« in »Sodobnosti« in sicer Bogomil Fatur. naš najmlajši pomembni lirik, bo recitiral pesmi pokojnega Srečka Kosovela, iz svojih zbirk pa bodo recitirali Miran Jarc Tone Seliskar. Anton Vodnik. Edvard Kocbek Božo Vodu-šek Mile Klopčič in Bogomil Fatur. Lvod-na besedi pa bo skušala prikazati prerez sodobne slovenske lirike Prepričani smo. da bo nudil ta večer mnogo umetniškega užitka Zalo pričakuje pripravljalni odbor, da se bo vsa kulturna javnost udeležila v nm večjem številu večera naše besede in tako dokazala svoje zanimanje za slovensko kulturo. _ Zavarovanci Po vaših policah daje strokovne nasvete in potrebne informacije Urad za zaščito zavarovancev — Zagreb — Ra-dišina 6 — tel. 87-39._ e— Iz trgovskega sveta. Trgovec g. Franc Strupi je otvoril v Prešernovi ulici novo trgovino s steklom in porcelanom. e— Kino Union. Danes ob 18.30 in 20.45 in jutri v ponedeljek ob 16.15, 18.30 in 20.45 velefilm >Marta« in dve predigri. Jutri in v ponedeljek ob 10. matineja. V torek ob 16.30 in 20.30 komedija »Prija^ tel j moje žene« in zvočni tednik. ZA VELIKO CEL! E si 3« manufaktum« trgxmn» Franc Dobovičnik v Celju nabavila ia spomlad in poletje 193G ogromno množino vM>h najrazličnejših vrst SUKNA, KAMGARNA in sploh vsesa blaga M obleke od najcenejše do najfinejše kvalitete 3 m modno snkno ia kompletno športno obleko.....od Din 75.- »«prfj 3 m mode polkam^arn M celo moško obleko.....od Din 120- »»prtj 3 m Komgarna za kompletno moško obleko.....od Din 1*5.- Si? več ni potreba kupovali moškega SUga rilo.— Občinstvo s>e naproSa da M ogleda zalogo. e— Brivnica in česnlnica R Grobelnik, Celje, se topla priporoča. Trajna ondula-cija. prvovrstna dva nova aparata. Ii Maribora a— Velikonočni prazniki v gledališču. Jutri popoldne »Siromakovo jagnje« zvečer premiera znane češke operete »Svetega Antona«. V ponedeljek popoldne »Ples v Savovu«, zvečer prva repriza »Svetega Antona« a_ Uprava mariborskega pododbora UROIR vabi vse svoje člane na 10. redno letno skupščino, ki bo v četrtek 23. t. in. ob 20. v dvorani restavracije »Novi svet« (Povodnik) Jurčičeva ul 7. Vsakemu stanu - vsaki starosti primerna %vi4j44i*tuU*-kamera-Brillant-Cčvitf zmerna. e— Sprememba v rodstvu mestne deške narodne šole v Celju Dne 7. t. m. je bil razrešen funkcije upravitelja mestne deske narodne šole v Celju g. Bogomir Zdolsek. To svoje mesto je g. Bogomir Zdolsek izpolnjeval v vsakem pogledu vzorno od 1. septembra 1. 19S'J> da.lje Agilno pa se jo udejstvoval tudi izven šole Že šesto leto je predsednik Protituberkulozne lige v Celju član sreskega odbora Rdečega kriza in odbornik raznih celjskih narodnih društev. Posebej moramo tudi naglasiti njegove zasluge ki si jih je pridobil kot izkušen vodja obrtne nadaljevalne šole v Celju. O. Bogomir Zdolsek ki ie bil razrešen funkcije ima 27 silužbenih let- Na njegovo mesto je bil imenovan za upravitelja g. Franc Lužnik ki ima 22 službenih let. Z. K. D. Na oba praznika ob 11. uri Vesela otroška ringaraja Popay, Silly, Micky in drugi. Smeh in šala za male in velike. a— Radvanjske novice. Po zaprisegi novega občinskega odbora se je izvolila nova radvanjsika občinska uprava, v kateri so župan Pristovnik, podžupan_ Lobnik ter svetovalci gg. Podgoršek. Korošec- Kolar in Mandl. a— Koncentracija žeparjev je občajna vsako leto na mariborskem trgu v pred-velikonočnih dneh. Včeraj jc postal žrtev drznega žeparja posestnik Martin Jerov-šek iz Gabrovcev pr; Hočah. ki mu je neznani tat izmaknil iz suknjiča listnico, v kateri je b;'o 300 Din. _ u— Umrla je v ljubljanski bolnišnici ga. Franja Bandelova. Pogreb vzorne matere bo jutri ob 16. Blag ji spomin, žalujočim nase iskreno sožalje! u— Člane drnštva posestnikov novih his obveščamo, da bo prvi redni občni zbor v nedeljo 19 t. m. ob 10. dopoldne v beli dvorani hotela Uniona. Glede samostojnih predlogov velja § 13 društvenih pravil. Posebnih vabil društvo ne to razpošiljalo. K pol-noštevilni udeležbi vabi odbo*. u_ V ortopedskem zavodu >Atena<. ou-bičeva ul. »Mladika« se zdravijo otroci m odrasli, ki so v rasti zaostali, z zakrivljeno hrbtenico okroglim hrbtom, z izbočenim in ud rti m prsnim košem itd. Telovadba se vrši pod strokovnim vodstvom primarija g-dr. Minafa. Informacije in vpisovanje vsak delavnik od 3. do pol 6. ure. _ u— Dr Alojz Zalokar se Je vrnil in zopet redno ordinira od 2- do 3. popoldne. u_ Obeni zbor »Dobrote« obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani' bo 25. t. m. ob 20- v teli dvorani hotela Uniona v Ljubljani- Odbor. banka barup pariš (90) ii- kue aubior Telef.: Op6ra »8.15 — Telef : Op^ra 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji, Franciji, Hoiandiji in Luksenburgu Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje to po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji. Franciji Hoiandiji in Luksen. burgu sprejemalo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064.64 Bruxeles, FRAKCIJA: No. 1117-94 Pariš HOL.ANDIJA: No. 1458.65 Ned. Dienst. LUKSENBURG: Ne. 5967 Luxembourg. naše čekovne nakaznice- - Alpinist Martin Meier je predaval v Oelju. Prejeli smo: V sredo zvečer je predaval v dvorani Ljudske posojilnice v Celju pod okriljem SPD znameniti pleza, iec Martin Meier iz Munehena, ki je pop;-sal svoj vzpon preko slovite stene Gran-des Jorasses v besedi in sliki To predavanje je bilo prej že v Zagrefu in Ljublja. ni. Zanj je napravilo naše časopisje prav živahno reklamo, ki g. predavatelju gotovo ni bila v nečast in škodo. Primerni obisk teh predavanj je nedvomno izpriče. val našo veliko kulturno zrelost in dal v'-den dokaz naše že nekoliko bolestne nacionalne širokogrudnosti, ki se v izvestnem delu nemških propagandnih političnih pu bffiikac j zlorablja v našo nacionalno škodo in sramoto. Naključje je hotelo, da je prav v sredo 8. t. m. izšel v velikem dnevniku »Berliner Tageblattu« v rubriki »Deutsch-tum in Ausland« (Nemštvo v inozemstvu) članek >Die untere Steiermark, deutsches Bergland zvvi-schen Drau und Save« (Juž. na štajerska, nemško pogorsko ozemlje med Dravo i« Savo). člankar Gerhard r^EMUE < FLIT ,DA OHRANITE OBLEKO PRED Malo Vima na mokro krpo — za aluminij se vzame suho — in jedilni pribor in lonci bodo ble- v v v " • ■ • I scece cisti! Iz Kranja r_ Kino Narodni dom bo predvajal za praznike veličastni velefi.im »T m jeva krona Kristusova«, dodatek »P'anica« u. del. Iz Tržiča č— Kino predvaja za velikonoč veleope-reto »Zvezda je padla«. V ponedeljek nov spored »Roman ene noči.«__ Pariški velesejem od 16. maja do 2. junija »Svetovna razstava" Trgovci vseh strok bodo našli na tem sejmu blagovne vzorce iz vsega sveta. ZAHTEVAJTE IZRECNO FLIT V PLOMBIRANIH. ORIGINALNIH ROČKA' a_ Nova nacionalna postojanka v Dravski dolini. Te dni je bil pri Sv. Treh kraljih nad Marenbergom ustanovni občni zbor nove podružnice CMD. Pod okriljem nove podružnice CMD se bo ustanovila tud-javna knjižnica za obmejno prebivalstvo. Izvoljen je bil naslednji odbor: Adam Fi-deršek predsednik. Maks Močer, podpredsednik, Vilko Kolar. tajnik, Gregor Per-nik- blagajnik. Ivan Napotork, Rudoit Onuk, Filip Valt in Friderik Novak odborniki. a— Falzificirani 50 dinarski kovanci so se pojavili ob koroški meji. Sum:jo, da je izdelovalnica onstran meje. pmi ZAPRTJU in motnjah v prebavi vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Franz Josefove ^ Registrirano od ministrstva za soc politiko tn nar kravje 8. br. 15-48S od V. 18» Hagenmeyer je v skladu s staro nemško trad cijo enostavno zanikal naš nacionalni obstoj in našo čast ter nam s pestjo v obraz povedal, da se ta naša nacionalna širokogrudnost tolmači izključno kot naša manjvrednost in slabost ^_ Divjaški nočni napad na hiše. V četrtek ponoči so se pojavili neznanci pred hišo poštnega uradnika g. Della Mee na Hribu sv. Jožefa in jo začeli bombardirati s kamenjem. Ko so zdrobili skoro vse šipe in poškodovali zid, so se napotili k h.ši učitelja g Baše in s kamenjem močno poškodovali zunanji omet Zatem so kre. nili po hribu v Zavodno, kjer so polomili neki plot. nato pa skoz Gabrje k stano-vanjsk ma hišama Westnove tvornice pod okoliškim pokopališčem in tudi tam s kamenjem zdrobili nekaj šip. Iz Ptuja j— Kino bo predvajal na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob pol 19. *» pol 21. namesto fima »Dolarski princ« velezani-mivi f:lm »Prašlki študent«. j— Blokiranje električnih aparatov zaradi radijskih motenj. Uprava ptujske pošte je prijavila mestnemu poglavarstvu, da povzročajo že neznosne radijske motnje s svojim pogonom oeblokirani električni aparati, in je prosila v smislu člena 5. zakona o pošti za pomoč pri zatiranju teh motenj. Na to pritožno je pozvala policija z razglasom lastnike raznih električnih naprav. da jih takoj blokirajo in tako odstranijo motnje. Tudi je opozorila lastnike takih motorjev na člen 213. kazenskega zakona. ki določa za vsakogar, ki namerno ali iz brezbrižnosti moti delo radijskih aparatov. kazen do enega leta ali 10.000 Din, obenem pa je pozvala lastnike radijskih aparatov, da prijavijo radijske motilce poŠti. Med najhujše motilce spadajo tudi električni masažni aparati, električni sesalci prahu, električni sušilci hs. ventilatorji, električne črpalke in podobno. Neki skriti morilci še vedno kljub ponovnim razglasom motijo radijske aparate. Zato se je državna rodijska. kontrola morala odločiti za izrekanje denarnih kazni po nf>0 Din in razen tega tud i^e za sodno zasledovanje radijskih morilcev Iz življenja na deželi HUDA JAMA PRI LAŠKEM Sokol priredi 13. t m. ob 14. v dvorani >Nove po. šte« v Rimskih Topi cah igro >Spavaj moja deklica«. Pridite! predsednik poročal, da je ?rad-og za najetje posojila, k:. pa ga je odlbcrr odklonil, češ da bo o tem razpravljal po odcepitvi Studenic od občine Poljčan, kar se bo po mnenju odbornikov v najkrajšem času zgodilo. — Pri pobiranju občinske trošarine se priznavajo na vmo 5 vn na žganje 3 odstotki gubitka. — Občinski kamnolom v Beli se je oddla v najem Francu Žinddarju za 1500 Din in brezplačno nabavo 130 kubičnih metrov gramoza za občinske ceste. — Vložena je b:'la pritožba zoper nameravano gradnjo dektrovoda po elektrarni Fali. — Ugodilo se je prošnji hotelirja Josipa Baumanna za stalno po-da'jšanje policijske ure v turistične name ne. — 501etnico je praznoval tukajšnji šol-Sik- upravitelj g. Kranic Alojzij. Uglednemu nacionalnemu vzgojitelju in krepki savinjski korenini še mmoga leta! •MMM Togal tablete učinkujejo prijetno proti revmatizmu, hrlpi, obolenju zaradi prehlada, protinu, živčnim bolečinam, lumbagi, proti lshi- asu in glavobolu itd. ŽO&2 6/H. !•*■ a— Železniška služba je težka in nevarna V noči na petek je kurjač drž. železnice Ivan Novaik iz Spodjega Radvanja pri prestopu iz ene lokomotive na drugo na koroškem kolodvoru prišel pod kolo lokomotive. ki mu je odrezala levo nogo. z Jesenic S— Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto. nedeljo i« ponedeljek ob poi 9. zvečer (na oba praznika tudi ob 3. pop.) velefilm »»Devica Orleanska«. Med dodatki tudi sportn; film »Umetnost v ravnotežju«. Opozarjamo, da se prično predstave odslej za poletni čas vedno ob pol 9. zvečer. — Sledijo »Artisti«. s— Sokolsko društvo Jesenice ponovi na velikonočni ponedeljek ob pol 3. pop. priljubljeno opereto »Mamsefle Nitouche«. Železniške zveze so ugodne. AL6US domače milo ČUVA VAŠE PERILO ! Dobiva se povsod! Pazite na ime Albus! GORNJA RADGONA. H g'avni pošti v Ljubljani I. je bil brzojavno premeščen od tukajšnjega poštnega urada g. Emerik Aplenc. Zaradi njegovega odhoda in pomanjkanja nov h moč; je bila nedavno otvorjena služba C na naši obmejni pošti za nedoločen čas ukinjena. — Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja v zakup prevažanje pošte na progi Gornja Radgona — železniška postaja — Spodnji Gris za dobo enega leta (od 1. avgusta naprej). Prevažanje pošte se vrši dnevno dvakrat z enovprežnim vozom. Javna licitacija bo 15. t. m. v občinski pisarni z začetkom ob 11. uri. Ponudbe se bodo sprejemale od 10. ure naprej. IzkPcna cena 9000 Din. Ponudniki morajo položiti pred pTičetkom licitacije kavcijo v znesku 450 D4n. Mestna občina POLJOANE. Zaradi .gradnje občinskega mostu v Studenicah je zašla občina v plačilne težave. Na zadnji občinski seji je VOJNIK. Sokol je zaključil nižji dramski tečaj z lepim uspeh^. Tečaj ^ po^-čalo 1<39 sedanjih in bodočih diletantov. Predaval1 so društveni člani, ki so izx>np-no obdela'i snov, katero mora vsak podeželski igralec obvladati. V kratkem se bo o tvorili višji tečaj. rnmmUUKUKK TOVARNA CIKORIJE IN KAVNIH NADOMESTKOV »FAVORIT" Zemiw domače podjetje, domače delovne moči, domači kapital V svrho emancipacije od inozemstva Je kupila večji kompleks zemlj šča zarat* pridelovanja cikorine repe in je v stanju popo solidni ceni in kakovosti najbolj« postreči svoje odjemalce SEVNICA Zvočni kino predvaja na velikonočno nedeljo in v p<*nedeljek vsakokrat ob V,\l. in 20 un vdeHm »Kleopatra« z običajnimi dodatki. Iz Novega mesta naznanilo! Javnosti vljudno sporočam, da sem pre. selil svojo pisarno 'z Dilančeve ulice 3 na Ljubljansko cesto 4, vis.a.vis podružnice »Jutra«, kjer je bila preje dolgo vrsto let notarska pisarna. Izvršujem po načrtih solidno prvovrstna vsa v stroko spadajoča dela. ter se p. n. občinstvu naj-topleje priporočam še za nadaljnjo naklonjenost. Zidarsko podjetje Valentin Vrhovnik Entlanje na stroj vrši po nizki ceni greti vrhovnik Vsa naročila se sprejemajo v podruftnlrf IGN. VOK — NOVO MESTO. Izpušča le. prišCe in razne kožne nečistosti pri dojenčkih, otrocih in odraslih odstranjuje uspešno BHBYmiRH CREIHE Dobiva ae »a ceno Din 10. ▼ Manah in »jutro* m 8 Sobofa, n. IV. m6. Vsako jutro, vsaki dan zobe mi čuva Pravni značaj avtentičnega tolmačenja zakona o občinah tTgteden pravnik nam piše: V zvezi z vaišim pravilnim odgovorom na tozadevna izvajanja »Slovenca« glede veljavnosti § 52 finančnega zakona se postavlja tudi vprašanje, kako je presojati one oblastvene odločbe o razrešitvi občinskih funkcionarjev, ki so bile izdane pred 1. aprilom (t-j. preden je »topil v veljavo novi finančni zaikon), ki pa določil § 129. in § 130 zakona o občinah ne uporablja talko, kakor je to objasnjeno v § 52- finačnega zakona. Odredbe tega paragrafa postavljajo deloma nove norme (glede postopka in posledic iz § 132) v glavnem pa vsebujejo tolmačenje omenjenih dveh paragrafov zakona o občinah. i tega stališča je pravno vse eno, kdaj je bila odločba o razrešitvi občinskih funkcionarjev, odnosno o razpustu občinskega odbora izdana in je seveda prav tako brez pomena, kdaj je sporočena pri zadelam funkcionarjem- Važno je samo to, da odločba o razrešitvi na dan 1. aprila, ko je stopil v veljavo novi finančni zakon, še ni bila pr«vomočna. To pa zaradi tega, ker je samo v tem slučaju mogoče, da se pravilnost odločbe ceni v drugi instanci, odnosno v upravno-sodnem postopanju- Če do takega postopanja ne pride, potem seveda odpada možnost ocene pravilnosti odnos-ne oblastvene odločbe z vidika § 52 finančnega zakona. Če bi taka odločba zaradi pritožbe zainteresiranih prišla pred upravno sodišče, bi se odločba o razrešenju mogla spoznati za pravilno samo tedaj, če odgovarja tolmačenju finančnega zakona o tem, kdaj se smejo občinski funkcionarji razrešiti po §§ 129 in 130 zakona o občinah. In to brez ozira na to, aH je upravna oblast, ko je izdala svoj odlok, sploh vedela za zakonsko tolmačenje; ali z drugimi besedami, brez ozira na to, alli je odločba mortda izdana že takrat, ko se sploh še ni vedelo, da bo finančni zakon raz-tolmaeii'1 odredbe 129 im 130 zakona o občinah. Odredba finančnega zakona, v kolikor tolmači, kdaj se smejo občinski funkcionarji razrešiti po §§ 129 rn 130 zakona o občinah, spada med takozvane interpreta- „Prosta Inka" v Kranja Iz Kranja nam pišejo: Pod gornjim duhovitim naslovom je slavni trošarinski ekspert napisal v »Gorenjcu< dne 4. t. m. članek o tranzitnem skladišču kranjskega industrijalca g. Franja Sirca. Temu »ekspertu« očividno ni dovolj, da je njegovo učenost ponovno blamiral državni svet v Beogradu s svojo sodbo z dne 12. 3. 1936, s katero je ugodil pritožbi občine v Kranju v zadevi trošarine večje kranjske industrije na surovine, polfabrikate in predmete, ki služijo fabrikaciji (n. pr. premog); zato si hoče očividno steči novih zaslug pri reševanju trošarinskega problema, to pot pa v obliki čisto navadne denuncia-cije. Ze par let sem opažamo, da obstoji v Kranju res prosta (pravilno prostaška) Inka za odlaganje najpodlejših anonimnih, psevdonimnih in tudi osebnih denunciacij. Tej prosti (v srbohrvaškem pomenu besede) luki hočemo odslej posvečati več pažnje, ker hočemo kranjsko meščanstvo opozoriti. da se 1)0 vedelo izogibati tipov, ki jih kakor v vsaki prosti luki. žal. najdemo tudi r kranjski. Tej častikraji bo treba čimpreje napraviti prav energičen konec. Zloglasni »ekspert« kar zlepa denuncira občino v Kranjn, da ovaja kranjske trgovce davčni upravi, kakor je to sam vajen. Na podlagi § 108 zakona o neposrednih davkih. ki ga ta ekspert kot nizko obdavčen USIEIUKI ZBOR XXV. SPECIJALNI VE/LIKI SEJEM 2. — 11. V. 1936 Xm. Salon avtomobilov Udobno stanovanje tn vrt Turizem »Kevica* Letni šport Poljedelstvo Perutnina, kune. Za naprej nabavljeno legitimacijo na železnicah brezplačni povratek za osebe in blago, na Jadranskih paro-brod^h višji razred za nižji za odhod 27. TV. — 11. V., za povratek 2 — 16. V. 1936. fcivne zakone. To so zakoni, katerih edina svrha je, da objaisnijo starejše zakone, oziroma poedine njihove odredbe. Mnoge zakonske odredbe se pokažejo v praiksi nejasne, kar ni nič čudnega z ozirom na abstraktno in često zelo široko formulacijo zakonskih odredb in pa z ozirom na to, da se zakoni uporabljajo dolgo vrsto let, tako da se mnogokrat zelo stare odredbe morajo uporabljaiti v popolnoma spremenjenih pniilikah. Taki interprertaitiivni zakoni so sicer novi zalkoni, ka pa ne predpisujejo ničesar novega- Zekonoda-vec iz razlogov pravne sigurnosti in enakosti samo izrecno izreče, kako se ima razumeti že obstoječa zakonska odredba. Posebnost teh interpretativnih zakonov je v tem, da delujejo retroaktivno t. j. za nazaj tudi tedaj, če tega sami ne odrejajo. Taka zakonska določba Je samo jasnejša formulacija starejšega zakona, ne pa njegova sprememba, pa je torej popolnoma naravno, da se njeno delovanje časovno razprostira tudi nazaj, na vso ono dobo, za kaitero je že v veljavi tolmačeni zakon- Samo na one slučaje se int e rpr etarbi v ni zakon ne nanaša, ki so do njegovega dono-šenja že pravnomočno rešeni. Pravnomočna odločba je, kakor tudi pravnomočna sodba, norma svoje vrste, pa na taike pravnomočno raz pravi j ene pravne odnošaje, iz razlogov sigurnosti pravnega reda, inter-pretiaitivni zakon nima n-'kakega dejstva, oiko sam ne odredi drugače. Ker letošnji finančni zakon avtentično tolmači odredbe §§ 129 in 130 zakona o občinah, se te odredbe morejo uporabiti samo tako, kakor je rečeno v finančnem zakonu- Iz tega dejstva sledi tudi to, da je vsaka drugačna uporaba navedenih zakonskih odredb nepravilna; nepra\ilna tudi v slučaju, da se je taka drugačna uporaba primerila, še preden je avtentično tolmačenje §§ 129 in 130 zakona o občinah postalo znano. Zato je seveda popolnoma brez pomena dan, kdaj je izdana odffočba in kdaj je dostavljena občinski upravi. Pravna situacija je ista. pa na i je odlok izdan 31- marca ali n. pr. 15. marca ali pa 15. aprila. —mgb. davkoplačevalec najbrž ne pozna, je davfna uprava zahtevala od občine v Kranju registre trošarine na mitnicah, torej le one trošarine, ki se pobira na cesti od paketov. Ta material je davčna uprava občini zopet vrnila s pripombo, da ji itak ne more služiti, ker iz registrov niso razvidna imena trošarinskih zavezancev in je tudi na cesti pobrana trošarina v primeri z ostalo pre-malenkostna. da bi mogla služiti v svrho ugotovitve obdavčenju zavezanih dohodkov. V ostalem je davčna uprava pripomnila, da od železniške staniee in poštnega urada itak sama pribavi uradne podatke. Ako hočejo kranjski trgovci in pridobitniki vedeti, odkod bo imela letos davčna uprava točnej-še podatke o njihovem prometu, kakor v prejšnjih letih, pa naj povprašajo davčnega zaupnika. Lahko jim pa povemo, da radi trošarine ne bo nikdo plačal niti pare pri-dohnine več. Kar se tiče tranzitnega skladišča g. Franja Sirca, pa »Gorenjčcvcmu« ekspertu pojem »proste luke« gotovo ni znan. ker bi sicer moral vedeti, da stoji vsaka prosta luka pod najstrožjo kontrolo finančnih organov, kar je bilo tudi pri kranjski prosti luki, pa ne pri oni prostaški. ampak pri oni g. Pirea. pred kojega skladiščem se nahaja občinska mitnica, tako da so pred tem skladiščem noč in dan stali mitničarji. ki so točno pobrali trošarino od vsakega kosa blaga, ki je šlo iz tega skladišča v promet v mestu samem. To tranzitno skladišče je bilo. dovoljeno na povsem korekten način. Dovoljenja ni izdal g. žuonn Ciril Pire. kakor to namiliva »Oorenjčev« denunciantski ekspert, ampak je prošnjo pravilno rešila občinska uprava sporazumno s trošarinskim odsekom, kakor to predpisuje § 8 pravilnika o občinski trošarini v občini Kranj in kakor se take prošnje rešujejo tudi v ljubljanski občini. Kranjska občina vsled tega ni utrpela niti pare škode. Predsednik občine pa je odločbo, pri kateri sam ni sodeloval, sporočil le trošarinskomn referentu v svrho ekspediciie in je tozadevni odpravek po svoji službeni dolžnosti podpisal. Tudi ni mogoče govoriti o kakem privilegiju g. Sircu, ker imamo v Kranju več takih skladišč, pri katerih je trošarinski odsek toleriral. da se je trošarina plačevala le od blaga, potrešenega v občini, to pa iz enostavnega razloga, ker je bilo že v naprej jasno," da se le neznaten del te zaloge potroši v Kranju. Taka praksa je obstojala glede trgovcev s vinom n» debelo (n. pr. Fink), pa tudi glede zalog špirita, (n. pr. Ran t Janko, Andrašič Ignacij, Sifrer & Ahačie itd.). »Gorenjčevemu« ekspertu priporočamo, da posveti svojo pažnjo raje neprijavljenim in nedovoljenim tranzitnim skladiščem na kranjskem kolodvoru, kjer jih je več. in to iz njemu prav blizu stoječih krogov. Ako jih ne more najti 3am, jih bomo pa prihodnjih po njegovem receptu navedli. S svojimi denunciaeijami postavlja »ekspert« svojo logiko v prav čudno luč. ker je preje v svojih učenih razpravah poldrugo leto hujskal vse kranjske trošarinske ob-vezance, naj nikar ne plačujejo nikake trošarine, sedaj pa kar naenkrat denuncira tiste, ki so trošarino v redu plačevali, kot ljudi, ki je niso plačevali... GRADITE HIŠE! Ce hočete v današnjih spremenljivih razmerah sigurno naložiti kapital, si gradite hišo. Sedaj lahko gradite še zelo poceni, kako bo v bodoče, pa nihče ne ve. Tudi za dober in ekonomičen načrt morate poskrbeti zato se takoj obrnite na znani tehnični biro arh. IVAN ZUPAN — Ljubljana — Nunska 17 (preko Bleiweisove ceste). — Telef. 27-85. Osluševsko pismo Iz Osluševcev v ptujskem sreza nam pišejo: Tukajšnja občina je bila ena prvih v ptujskem srezu. ki je imela revizijo. Sledile so razrešitev, pritožba, zavrnitev in predaja, ki se je izvršila v petek. S. t. m. Funkcije župana je prevzel Janžekovič Alojz, njegov namestnik je Zuran Simon: nadalje so v začasno upravo imenovani: Ozmec Jožef, posestnik v Cvetkovcih: Rehar Josip, župnik; Megla Milan, šol. upravitelj; Meško Alojz, posestniški sin iz Polancev. Bivšo upravno občino Sv. Lenart zastopajo 4 člani, cvetkovsko in polansko po 1. dočim so Zamušani ostali brez zastopnika. Prvi ukrep nove uprave je bil. da so brez odpovedi in brez navedbe vzrokov odpustili dosedanjega služitelja. 0 upravičenosti tega ukrepa bo odločalo še sodišče. V naši občini je društveno življenje precej živahno. Zraven dveh prosvetnih društev, gasilske čete. Rdečega križa, selekcijskega društva, podružnic kmetijske in sadjarske družbe, političnih organizacij JNS in JRZ. se je pred dobrima dvema letoma osnovalo društvo »Viribus Unitis«, ki združuje elito tukajšnjih javnih delavcev in prireja jako zabavne, a tudi zelo poučne igre. pomembne predvsem za moralično-politično vzgojo naroda. Posebno lepo sta uspeli isrri »Prisega o polnoči« in »Za narodov blagor«. Razrešeni predsednik občine Joško Lah si je 24. minulega meseca zlomil nogo. Hudomušneži trdijo, da se mu je ta nezgoda pripetila pri padcu z županskega stolčka. Izgleda, da ta razlaga n? točna. Županski stolček je bil ob času predsednikove nezsrode po enem liberalnem klerikalen in klerikalnem liberalcu sicer močno podžasran. vendar je še držal. Zupan si je zlomil nogo mnogo prej. nego se je stolček podrl. Vremenski preokret. ki se je s 1. aprilom nveljavil. je močno pokvaril račune ljudem. ki so veroval'" v napovedi stare pra-tike. Če še omenimo, da je stranišče pri občini čisto in da ie bil nedavno med dvema javnima poslopjema izvešen transparent. 7, napisom »Petek slab začetek«, smo izčrpali vse novice, ki so bile v zadnjih dneh predmet razgovorov v našem lepem kraju. 18. aprila ob 20 Večer slovenske besede sodobna lirika Mestno gledal:šče. Petletni otrok je zažgal domačijo Litija, 9- aprila V nedeljo zvečer je nastal ogenj v šu-pi posestnika Stražarja v Zapodju nad Kresnicami. Požar je prešel na hišo, hlev in svinjak ter vse upe peli'* 2rte>v ognja so postali tudi vsa hišna oprava, gospodarsko orodje, sadni mlin, stiskalnica, zalogo sena in mnogo živil. Zgorelo je tudi nekaj živine in kokoši, med njimi tudi švicarska koza sosede Kokailjeve, ki jo je imela pri SVražarjevah v reji. Straža ie imel vsa poslopja zavarovana Je za 16.000 Din in pohištvo za 3000 Din, a vsa škoda je ocenjena na 100.000 Din. V času požara je pihal močan veter, zaradi česar je obstajala nevarnost za vso vas in je le zasluga požpfrvov&lnrih gasilcev iz Kresnic, R>'bč im Hortiča, da se je požar omejii. Prvotne govorice, da je požar zanetil neki post&poič. so se izkazale za neresnične. Ogenj je zanetil 5-leSni sinko sosedi Vaj-sa Tonček. Otrok se je igrati s škailio vžigalic in vtaknil gorečo vžritgalico v slamnato streho Stražarjeve šupe, segajočo do M. Velika nesreča, ki jo je zakrivi1 a otroška nevednost, je pač ponoven onoiwn staršem, naj vžigalice skrivajo pred otroci- Sodni odmev Incidenta v kavami Ljubljana, 9. aiprila Ze koncem januarja smo poročali o razpravi, ki se je vršila pred tukajšnjim sreski m sodiščem proti Lac5slavj Potočnikovi, asistentki dr. Janka Hafnerja, ki je bi'a obtožena, da ?e v kavarni ^Evropa« dejansko napadla in žalila dr. Lea Savnika. Istočasno z njo je bil dr. Janko Hafner obtožen nas no ve k temu dejanju. Razprava je bila tedaj odgodena m nedoločen čas v evrho dobave novega dokaznega materioi!« j,n se ie nadailjevalf nre'0-k!o sredo t»red s. s- s. Sm^lcem- Trajal" je oh izključitvi javnosti skoro tn' ure. naikar ie »sodnik raz^leis^ sodbo, no se L- Potočnikova obsoia mdi lahke mlečne poškodbe in žal »en tu č-si»t' im 20 dni zapora T>o. dr. Hafner na rado rvasno-ve na 6 dni zapora nepogojno. Sokol Po letošnjih skupščinah V dmvskem sokolskem zboru so glavne skupščine društev in čet že za nama ki tudi pretežna večina žup je že imeJa svoje občne zbore. Ako potegr.cmo ped vse zaključno črto, opazimo zlasti, da se je šlevijo č'oinslva po nekaterih edinicah nekoliko zmanjšalo, kar mur- rno v prvi vrati pripisaiti dejstvu, da se je Sokolstvo marsikje olajšalo za oni članski balast, ki se je tekom zadnjih let nabral in je tvoril samo oviro z« uspešno delo. Bolo zaveda, v kakšnem času živimo in bo zarto skušalo storiti ne samo, kar mu narekuje Članska dolžnost, temveč kolikor bo zmoglo. Prepričani smo. da se izguba nekoliko rf,r>t;n odp-dietja članstva pri delu prav ni? ne bo občutila. Prihaiajo novi s čistimi nameni, vedrih in ponosnih duš! Letos bodo skoraj vse naše župe imele svoie župne izlete. Napovedanih pa je že mnogo Okrožnih izletov, a tudi i društva in čete se že marljivo pripravljajo na svoje javne telovadne nastope. Pozabiti pa ne smejo braitje rn sestre, da «e blnJe predvsem doba pomladanskih izletov, ki prav-tako spadajo v delovni razpored Sokolstva. In prav posebno letos bo dotlžnoat vseh. članov in članic, narašča .ja in dece, da se vsi odzoveju vabilu svojega društva, čete, okrožja ali župe ter polnitev i J no pridejo tudi na pomladanske pešizlete. Tak izpre-hod v lepo. probujajooo se prirodo dviga duha. približuje članstvo in ga združuje v veliko sokolsko družino, pripravlicno za delo in tudi za žrtve v prid skuipmosfci. Zato na pešizlete nikakor ne smemo pozabiti. Delo v telovadnici in kmalu tudi na letnem telovadišču na bodi usmerjeno tako, da se povsod nadi-lj-urje s sestavnm vežbanjem. ki je bila vedno dos'ej in bo tudi v bodoče najboljša, najbolj temeljita priprava za javne nasfiope. Slednie pa moramo tako pripraviti, da bedo dokaz naše volje, odločnosti, in vztrajnosti! | Jaka Koželj | V Olševku nad Kranjem v svojem domačem kraju, kjer se je rodil 16. novembra 1. 1885, je 8. aprila po do'tgem boleha-nju umrl vojni dobrovoliec — solimec Jaka Koželj, višj: svetnk pri gen. žel. direkciji v Beogradu in kap. I. t. v rezervi. Pokojnik se je po srednješolski maturi vpisal na pravno fakulteto v Gradcu in kot narodno zavodni Slovenec stopi! v takratno napredno akademsko društvo »Triglav«. Udejstvoval se je v narodni bojilh proti Nemcem in ko je predčasno zapustil gra^ ško univerzo, je vstopil v službo pri tedanji južni železnici. Toda zaradi hudega nemškega pritiska je dal upravi južne železnice slovo rn odšel v Srbijo, kjer je opravljal že'ezmii3ko prometno službo na postaji v Beogradu do 1914, ko se je vrnil v Ljubljano na dopust. Tu ga je zatekla svetovna vojna in avstrijske oblasti so ga vtaknile v vojaško suknjo. Jaka Koželj je služil pri biv. 17. pešpolku v Ljublj-ani in je moral takoj na fronto, ko je Italija napovedala vojno. UdeležM se je bojev ob Soči. pozneje pa je na gališflci fronti 25. julija 1916 v bližini Ludka prešel k Rusom in se kot nacionalni revolucionar takoj prijavil za vojnega dobro vol j ca v takratno srbsko vojsko, sledeč ukazu svojega srca. da se bori proti tlačiteljem za osvobojen je vseh Slovencev. Hrvatov in Srbov in za niihovo uedinjenie v lastno državo. Kakor druge vojne dobrovoljce, tako tudi pokojnika niso vodili nobeni upi do kakih gmotnih korist;, temveč samo čisto junaštvo in najkrepkejša v človeškem bistvu usidrana nacionalna ideja. Jaka Koželj je z osta imi vojnimi dobrovoljci prisegal na ž:vljenje in smrt. da hoče pomagati Srbiji v najhujših časih in da hoče skupno s srbsko vojsko, ki je pretrpela svojo Golgoto preko Albanije, nadaljevati boj proti skupnim sovražnikom tako dolgo, dokler ne bo osvobojena ne samo Srb:ja, marveč tudi vse jugoslovenske pokrajine, pod avstro-ogrskim jarmom. Zsto je pokojnik odšel iz Rusije 3. januarja 1917 s prvim batal jenom, ki se je v Odesi med vojnimi dobrovoljci prostovoljno formiral za solunsko bojišče. Iz Odese 'e potem nadaljeval pot na Murmansk ter preko Ledenega in Atlantskega oceana. Anglrje in Francije, po Sredozemskem morju v Bizerto v Afriki in v Solun, kamor je prispel 20. apri a 1917. Na solunskem bojišču se je udeležil vseh borb. dolkJer ni nevarno bolan prišel v ozadje. Ko je ozdravel, se je takoj vrnil na fronto in se udeležil zgodovinskega preboja 15. septembra 1918. Sodelovat' je v nadaljn:h borbah in zavzel Panitelijski vi«, eno izmed važnih postojank, ki je zapirala pot na Črno reko. Za to junaško delo je prejel armijsko pohvalo in red Belega orla z meči IV. stoip-nje, kar pomeni poleg Karadjordjeve zvezde najvišje odPkovanje za nižje oficirje. Po demobvizaciji se je zopet posvetH železniški službi in je bil za vestno službovanje odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Toda napori med vojno so mu omajal1 zdravje. 2e po povratku v domovino je začel boehati, pred leti pa ga je napadla jetika. Iskal je zdravja na Go'ni-ku in v svojem domačem kraju na Gorenjskem. a bilo je že prepozno. V življenju je bil pokojnik skromen, kot vojni tovariš pa družaben in dobrosrčen. Borcu za narodno osvobojenje hi uedi-njenje bodi ohranjen večen spomini 3£dtavCfenfa pte&otneine de&etosii Vzrok debeljenja je največkrat uživanja preobilne in nesmotreno sestavljeno hrane ob nezadostni zaposlitvi mišičevja. Pri moških najdemo vzrok debeljenja tudi še često v preobilnem uživauju alkoholnih pi jač, pri ženskah pa se pojavlja zlasti po prekoračenem 25- letu starosti. Sredstev proti preobilni debelosti ne manjka- Takšna so na pr. izdatno gibanje mišičevja, šj^rt^ mehanična sredstva (masaža\ elektrika, pame kopeli itd. Vendar pa vemo. da imajo te metode vsaka svojo slabo stran, škodljiva pretiravanja in celo nevarnosti za zdravje. Slatinske tablete za hujšanje, ki so sestavljene iz zdravilnih mineralnih soli ia neškodljivih ekstraktov zdravilnega rastlinstva. odstranjujejo brez najmanjše neprijetnosti vse pojave in znake čezmerne debelosti. Mladeniško sveže se torej počutite, ako uporabljate Slatinske tablete za hujšanje, ker izeine odvišna maščoba s trebuha, s stegen, izpod brade, vratu in skratka povsod, kjer je doslej kazila zunanjost, pa tudi iz notranjih organov. Nenormalna teža prične padati, telo postane vitko in lahko in daje v pridobljeni novi prožnosti zopet veselje do življenja. Slatinske tablete se dobe v v^eh apotekah. 50 tablet Din 24,— 100 tahl- r>in 30— in 2o0 tablet Din 69.—.' 1 g. br. XH- ZAHTEVAJTE SAMO KAKOVOST SKLADISCE: Zagreb, Klaouička 19. Fotoaanaterji, filme za pirtie Vam nudi v vedno sveži kvaliteti, po znižani ceni Eotomaterija! Franjo Mavec, Ljubljana, Miklošičeva c. 6 (nasproti hotela Unicma). Za vsak pri nas kupljen film dobite povečavo gratis. Kvalitetni fotoaparati po skrajno nizkih cenah. Dovršene legilimA-cijske fotografije po Din 5.— SVA Trgovska in industrijska zbornica v Zagrebu je pod številko 11.373/32/m izdala potrdilo, glasom katerega se uradno ugotavlja, da je samolastnik tt. »SIDOLc pristojen v občino Zagreb in polnopravni državljan kraljevine Jugoslavije, da se torej ima tvrdka „ S I D O L " proizvod kem. p rep. Zagreb, Hatzova uL 25 smatrati kot čisto domače podjetje. Istočasno potrjuje navedena zbornica na podlagi predloženih dokazil, da je uradrd-štvo in delavstvo gornje tvrdke jugoslovenske narodnosti. Proti vsakomur, ki bi širil o nas neresnične vesti, bomo postopali sodnijskim potom. »SIDOL«. proizv. kem. prep. ZAGREB, Hatzova ul. 25 od 13. do 20. aprila ne ordinira. Kje je dalai-lama? Naslednika za vrhovnega dušnega ln prosvetnega pastirja Tibeta, daiai-lame, ki ja umrl pred letom dni. se danes clLso našli. Duhovni iz svetišča v Lhasi so sedaj sporočili svojim vernikom, da se bo ta naslednik našel v najkrajšem čau. Otrok, ki je po budhističnem nauku utelešenje pokojnega budliističnega papeža, prebiva baje v neki hiši, ki no=i napi3 »A K a Mac. Menihi so prebivalstvo pozvali, naj jim pomaga iskati to hišo. Tako upajo, da bodo dobili novega poglavarja Tibeta v kratkem, Ža * velikonočne praznike dobite brezplačno na posodo fotoaparat. Cene filmov smo pa skrajno znižali. Foto Tourist - Lojze šsnuc LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 8. I---- I Kurja očesa, Mo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokovnjaško zmasiramo v naši pedilnrri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog Din LJubljana, Šelenburgova 7. CEMENTNI IZDELKI, umetni kamen. Asfaltiranje, ksilolit, te-raco. klinker-plošče in ostali tlakL Ka-meninaste cevi, ploščice za Štedilnike, strešna lepenka, parketi, cement, a®ao ln ostali GRADBENI MATEHUAL »GRADIVO« d.z o.z., preje C. PIOKKb, Maribor, Koroščeva uMca 39. Tel. 2039. PR O E K desetletni, nenadkriljivi kakovosti, dobite pri stari vinarski tvrdki PERO KOLIČ - Dtsbrovnik ustanovljeni l. 1877., a takisto tudi m ostale vrste namiznih in desertn&i rte. SKLADIŠČA: Beograd, — Zagreb — Praga Cene solidne. Vzorci na zahtevo brezplačno. A« • A) ]• • Napisal Ccjze iVo»o/( iptape ttt 91apBiam iVar,s«>«4*. Govoriti ati celo pisati o današnjih Sla-pah bi bilo odveč, sai ne pomenijo za današnji čas kaj več. kakor kaka druga vas, razven ako bi hoteli opevati romantično lego vasice in pa zaostalost Slapiianov v gnad-bi hiš in gospodarskih poslopij, ki prestavijo občudovalca teh starin kar za 100 in celo za 200 let nazaj. Tembolj je vredno govoriti in pisati o starih Slaoah in Slapi ja-nih. ki so sloveli daleč naokoli kotjuoaški pa tudi praznoverni ribiči, ki so več sto let zno cesto. Večkrat na leto sc Ljubljanici ni valovi butali prav ob Slape in spravljali v nevarnost hiše, ki so stale in še stoje na robu brega studenčnice. Pri tem razdiralnem delu so jim zvesto pomagali savski studenci, ki silijo izpod brega pod vasjo v strugo in so si v tovariški vzajemnosti s stalnim malim potočkom, ki priteče v Slape izpod obzidja umobolnice, v stoletjih napravili zelo globoko strugo. Struga sili že kar pod Slape. Starejši ljudje pomnijo velike jame in SUS in čolnarili „Ljoblta-Mln Saii rove Jod bregom na *gor„ie„, Koncu «*. ^ VAJ* JTAPČ ^ . t iiihlinno z rita mi in raki. Za I V teh so ribiči spravljali mreže, sake in čol- em o kar n i bilo v zvez i z Ribolovom, se 1 ne. Globina te struge je na nekaterih me-ono. kar ni ono v zve _ .... _ gtih t<)lika_ da 6e ti zavrti v ?iavi, ako po- Skipljani niso radi brigali. Pustili so, da je prešel uradni naslov občina Slape na Devico Marijo v Polju le zemljeknjižni urad pri sodišču v Ljubljani jih še ceni, morda v spomin na njihovo slavno ribiško preteklost, in jim je ohranil naslov katastrske občine do danes. Pustili so Slapljani da jim Je zob časa razModal cerkev sv. Jakoba, ki je razpadla že pred sto leti. Od nje Je ohranjen samo še kip sv. Jakoba, ki ždi na podstrešju župnišča pri D. M. v Polju in čakai boljših Slapljanov da bi ga malo okrtacili in spet postavili na kak odličnejši prostor. Ljubljanica jim je po mili volji odnašala cele komplekse vrtov izpred nosa. ne da bi smatrali za potrebno z zgradbo skarp, za; bijanjem kolov in z drugimi pripomočki ustaviti ali vsaj omejevati razdiralno delo Ljubljanice. Koč in hiš niso popravljali, le za strehe so r>o potrebi skrbeli- Zameriti jim tega ne smemo; zamenjali so cesto uan z nočjo a vso noč so trdo veslali, z drogovi porivali in potiskali čolne sor in dol po Ljubljanici in Savi, da jim cra dan m bilo kaj za delo na polju in popravila koč Toda, naši čitatelji bodo hoteli vedeti, kje leži ta vas ki jo hočemo na vsak način ©teti pozah« ' zlasti še one ribiče, ki so Jih prištevali med najslavnejše na Kranjskem. Slape boš res težko našel. Skrite so tam z?, obzidjem umobolnice na Studencu, iz ljubljanske zapadne strani, prideš v slape skozi Moste ali skozi Štepanjo vas -Lz graščinskega parka na Fužinah moraš k obzidju umobolnice, in če hodiš vedno ob zidu v desno smer, boš prišel do prve hiše v sla-™h, do nekdanje Kontnove kovačije m mlina- Prehodil boš velik polkrog, ce se ne boš prej pogrcznil v močvirje m tako s svo-rim »duhom« pomnožil strahove, ki strašijo Slapljane na tem močvirju ze sto let > a eesti od Studenca proti cerkvi pri D. M. v Polju zagledamo Slape na južni strani. Od tod pogled nanje ni kaj vabljiv, ker so si hrbet zavarovale s številnimi kozolci m sadnim drevjem. Izza te tarikade silijo v oko le strehe vaških hiš. Slapam pogledati v obraz je pa sploh težko. Ako se umakneš od hiš, lahko zdrkneš v Ljubljanico ali pa v strugo studenčnice. Najbolje je, se zaupati ribiču Janeetu. zadnjemu moškemu potomcu slavne ribiške dinastije, da te porine na dru^o stran Ljubljanice. Pasi ima dokaj primitiven, star in preluknjan čoln. te bo varno prepeljal na lepe senožeti. Saj obvlada svoj čolnič v še tako deroči Ljubljanici % virtuozno spretnostjo in čudovito tehniko. S teh senožeti. ki so že same na sebi lepoto zase se ti bo odprl prekrasen pogled na Slape, ki jih boš zdaj videl na bregu^na katerem se komaj drži še kak Kos vrtička; to so zadnji ostanki nekdaj velikih vrtov-Hiše in slaba gospodarska poslopja se tiščijo temo drug" ob drugega, vsi pa silijo vstrajno na skrajni rob brega. . Lep pogled r.a Slape se nudi izletnikom p ceste od Fužin v Zadvor. Ako je Ljubljanica preplavila močvirje, kar se dogaja ob vsakem trajnejšem deževju boš imel na levi strani tja do Slap eno samo veliko jezero, iz katerega molijo vrhovi vrb ln drugega drevja- Ponirki švigajo po vodni gladini, da je veselje. Ob suhem vremenu pa močvirje ozeleni, 'nizdol Slap požene visoko trstje. ki je Slapljanom idealna mala džungla- Otroci pa tudi odrasli love v tej džungli ščuke in druge ribe neverjetno spretno kar v roke. IjOvci pa pridejo streljat divje race. Vsako leto obiščejo to džunglo galebi z morja; malo povasujejo, za spremembo si vjamejo žabo ali pa ribo, potem pa spet odletijo na naorje. V času, ko je živel Jurij Kosane (rojen Je bil okoli leta 1750) j« tekla Ljubljanica še blizu ceste, ki pelje od Fužin v Zadvor; zavila je potem proti Vevčam, kjer je gonila mlinske kamne in stope v Šimnovem in Ša-inarjevem mlinu. Takrat še ni bilo papirnic v Vevčah. Slapljani. strastni ribiči, so Ljubljanico tako ljubili, da jim ie morala ljubezen marljivo vračati. Z vso silo si je izrila nove struge, vedno bliže k Slapam. Odnesla jim je senožpti in vrtove, naposled tudi vo- gledaš s "čolna v kristalno čisto vodo na dno; ob solčnem dnevu bi lahko dobro razločil iglo; med trstjem v globini pa bi videl kakor polena velike ščuke, ki mučno mirno prežijo na plen. 0 ribiških časih Slapljanov pričajo čolni, stari in preluknjani, priklenjeni ob plotove in vrbe. Rabijo jih sicer za. prevažanje sena in trstja, ki ga pokosijo na močvirju in senožetih tokraj in onkraj Ljubljanice, pa tudi. da se popeljejo »ribe gledat«... saj je pravi Slapljan kar zamaknjen ali strd«. kakor pravijo, če zagleda ribo. V duhu. - Pl Stari Bezovec je bil kolar. Od ranega jutra do pozne noči je pridno kolaril, malo pa obdeloval polje. Marljivo ie delal po tri, štiri mesece skupaj, ne da bi si privoščil kapljico žganja in malo oddiha. Po več me secih neumornega dela. pa si je vedno privoščil prav toliko mesecev brezdelja in popivanja Ko ga je prijela perioda popivanja, je bilo baš v mesecu, ko so drugi orali :n sejali ajdo. ki je bila poleg rib. sirka in malo krompirja glavni živež SiaplJanov. Moz je zamudil čas oranja in sejanja ajde- Drugim je ajda že zelenela in zacvetela, ko je stari Bezovec še vedno popival. Toda pns.a je zgodnja zima, hud mraz je pritisnil, da je «lana posmodila ajdino cvetje. Slapljani niso pridelali niti zrna ajde. Pokosili so jo za krmo in nastilj- Ko se je Bezovec streznil in spet lotil dela je imel v kosči dva mernika ajde ki si jo je bil prihranil za seme, dočim so bili drugi Slapljani vso posejali Hudo so bili nevoščljivi Bezovcu. ko je z dvema mernikoma ajde sicer v skromnih obrokih. Pa vendarle zadovoljno preživel vso zimo- »Pijanca ima res Bog rad«, so rekli Slapljani in je trajno ostalo v spominu leto. ko je imel samo Bezovec ajdo. Ko «em na Silvestrov večer stikal v Sapah po spominih na stare čase. se je izjeme motovililo proti meni nekai belega. Bil* je srajca, kaj drugega nisem videl. Trdo me je vprašala;: »Kam?« »K Bezovceviin«. >Al'se gre'te žen't«? ie srajca še bolj .rdo vprašala. »Ne le malo vina nesem Bezovcu«, sem boječe odgovoril Vpr?šam srajco, kako pridem k Bezovčevim. Srajca se približa in me spozna: . >0 Lojze, vi ste. kar pri drugi hruški zavijte'na desno!« Zdaj sem že videl, da tiči v srajci tudi fant. »Katera pa je ta druga hruška, ko je toliko drevja in tema ie«? Sel mi jo je pokazat- Ko sem se znašel pri Bezovčevih, me je starega, nerodnega samca vpričo tako lepih deklet oblila rdečica mladeniškega sramu in zadrege in spoznal sem. da mi je srce ostalo še vedno mlado. Kmaiu smo se znašli. Bezovec in Bezov-ka in 75 let stara Neža, obe hčerki starega Andreja Kosanca. so pripovedovali iz življenja svojih prednikov, dokler ni udarila ura dvanajsta in smo si voščili srečno novo leto in lahko noč. Dekleta so že mnogo prej čolnu in dregnil v najbližjega ribiča. Ko je bil ribolov končan, si je privoščil mnogo šile hruševca. Poležkoval je okoli hiše, plete! in krpal mreže in sake mašil špranje in luknje v čolnu. Utopljencev ni ujel v mrežo toliko, kolikor sta jih pozneje ujela njegov sin in vnuk. Ljubljana je bila takrat znatno manjše mesto in samomori še niso bili tano priljubljeno sredstvo za premeščanje v—onkraj. kakor so dandanes. Ribolova vzlic visoki starosti ni mogel opustiti. Od vode je bil pravzaprav pregnan. To se je pa zgodilo takole; Ko so ribiči s čolnom Priveslali do Fužinskega mosta, jih je tam že čakal stari Jurjev oče. V lomi je stopil par karakov v Ljubljanico in iz čolna so mu vrgli vrv mreže, da bi ;o držal, medtem ko jo bodo iz čolna spuščali v Ljubljanico. S čolnom so odrinili spet na Ljubljanico in spuščali mrežo. Kar je stari Jurij začutil, da ga nekai v enakomernih presledkih udarja ob nogo. Napel ie oči. da bi vi-ii.il, kaj naj 'o bo. Pa n: moael ničesar opaziti. Sklon i i se je in se.tei z roko v vodo, da šli Slapljani v gozd pri Devici Mariji v Polju gledat, kako je privozil prvi vlak, so se od strahu oklenili smrek- Jurij Kosanc je plačeval najemnino za ribolov od Ljubljane do Zidanega mosta baje prav neznaten iznos za več let, graščaku grofu Codelliju. ki je bil lastnik vode m obsežnih posestev. Nekaj odškodnine pa je dajal onim Slapljanom. katerih posest je bila združena z vodno pravic, ki so si jo pridobili v časih, ko so se tudi Slapljani upirali tlaki in se pridružili upornikom. Grof Coaelli je takratne tlačane. ki so bili brez v«ake posesti, zadovoljil s tem. da jim je prepusti L koče v Slapah in dodelil vsaki koči nekaj polja in vodno pravico. Jurij Ko sanc je pripovedoval, kako hudo je bilo v časih popolne tlake. Opravljali so težka dela, za njimi so stali vedno priganjači valpti in jih tolkli z biči. Tlačane so vprezali ▼ težko natovorjene vozove in jih priganjali prav kakor živino. Tudi še potem, ko so bili deloma osamosvojeni in so dobili svoje koče in nekaj polja, so morali vsako leto mnogo Tovor iz Hrvaške v Zasavju mnogokrat pa tudi zares, zlasti kadar je I »izginila« na silvestrovanje na Friškovec __________i-«- ,r in io in spoznati sem moral žalostno dejstvo, da »vse čisto« — seže kar z roko v vodo in jo spretno ujame. Otroci so zlasti spretni pri lovu rib v roke. Neki Ljubljančan, nedeljski ribič, ki ga zdaj ni več lovit v Slape — menda lovi doli v Zavoglu — ]e prišel pravim mojstrom ribolova v roke. Vse dopoldne je brezuspešno metal trnek v vodo. Opazovali so ga vaški pobalini. potomci ribiča Kosanca — Bubreia in kritizirali njegovo nespretnost. Eden pobalinov je zakli-cal ribiču, da si upa ujeti več rib v roke, kakor jih bo on vlovil na trnek. »Smrkavci, za vsako ribo. ki jo vlovite v roke, dobite kovača«, se je zadri na predrzne kritike. Dečki so vzeli obljubo za resno in se takoj podali v vodo. Počakali so. da-se je voda umirila, nakar so začeli previdno in mirno stikati z rokami pod vodno gladino ob obre- in spoznati sem moral žalostno dejstvo, da mlado moško srce ne pomeni dekletom kdo ve kaj. Bolj važno je, da si drugače fant od fare. To pa najbrž nisem, saj so vse šle na lepše...! Ni mi zameriti, da sem žalost pod plaščem obešenjaškega humorja poplakoval do jutra. Slapljanski Kosančev ribiški rod je ribaril in čolnaril po Ljubljanici in Savi že pred letom 1700. Živa slapljanska kronika. Neža. je mnogokaj slišala pripovedovati o svojem starem očetu Juriju Kosancu. Bil je od sile spreten ribič in čolnar Zaradi neke nezgode se mu je bila posušila levica. Ta, za današnjega človeka tako usodna hiba, možakarja ni kaj dolgo ovirala pri rltarenju in čolnarenju. Prenesel je dolžnosti ohromele leve roke na močno desno roko in na trdne bi to mehanično tolkalo kak v resju obvisel kolec, odstranil. Zagrabil je za škorenj in v svojo grozo spoznal, da drži utopljenca za nogo. »Ježeš živ utopljenec« ie kriknil, BpustP mrežo in zbežal domov. Od taksrat ni šel več mrežo držat. Tudi ribiči v čolnu so potegnili mrežo v čoln in odrinili domov. Cez dan so se podali na kraj, kjer je v vodi ležal *zm utopljenec« in so ugotovili, da je imel aogo zapleteno v vrvico, ujeto na korenino. loK vode jo je mehanično poganjal. \sa razlaga ni staremu Juriju nič zalegla. »Ne. ne, Bog mi je dal po utopljencu za-etopit, da sem dovolj lovil in da naj končam«. Stari Jurij in tudi še njegova sinova Andrej in Jurij niso le ribarili, marveč tudi prevažali blago Po Savi. Odpotovali so n čolnom ki so pa nazivali »ladjo«, doli do Siska in še dalj. Tam so naložili moko, koruzo pšenico, zlasti pa vino in z vdovskimi vpregami vlekli čoln proti toku do Zaloga pod Ljubljano, ki je bil za takratne razmere bolj važna prometna točka, kakor je dandanes. V čoln so vpregli po 10 do 12 parov volov ki so jih na gotovih mestih izmenjali. Hudo' je bilo v soteskah, zlasti v Zasavju, ko so volovsko vprego morali zamenjati z ljudmi in ti so z dolgo vrvjo, ki Je rezala v pleča, vlekli čoln. čolnarji pa so ga odrivali od brega z dolgimi drogovi. Čolnarji so pripovedovali, kako sijajno so živeli po Hrvatskem Gosi. puranov, prašičkov in vina je bilo za nekaj krajcarjev dobiti toliko, da so imeli najboljšega živeža za vso dolgo potovanje Mnogokrat so se sprli in tudi spoprijeli s Hrvati, pa so bili baje vedno Hrvatje premagani in pognani v beg. Prihod čolnov v Zalog je pričakovalo mnogo voznikov, ki so prevzeli blago, ga natovorili na vozove in ga razvažali po Gorenjskem, v Planino pri Rakeku in tudi kar naravnost v Trst. Pri nekdanji Benaufovi. danes Kuharjevi gostilni pri Devici Mariji v Polju je biio važno postajališče za voznike. Peklo m kuhalo se je, da je dišalo daleč naokoli. »Furmani« so bili takrat najbolj uvaževani gostje obcestnih gostiln- Mnogo vina so slapljanski čolnarji pripeljali na čolnih s Hrvatskega. Prazne sode so pritrdili v čvrst splav Med prvi in drugi ter med zadnji in p-edzadnji sod se je vsedel po eden vesla-čev pa je šlo veselo in hitro na Hrvaško. Tam so sode napolnili, iih naložili v čolne in jih spet z volovsko in ljudsko vprego privlekli do Zaloga. Nesreče, da so se splavi sodov razbili, siplavarji pa tonili in utonili, ako jim sv. Miklavž zaščitnik vseh, ki so izpostavljeni nevarnostim vod. ni poslal pomoči, so bile najbrž pogoste, saj je taka nesreča upodobljena na oltarni sliki cerkvice sv Miklavža nad Jevnico, kamor so hodili romat čolnarji in ribiči od daleč na okrog. Ko je stekla južna železnica, je storila konec temu romantičnemu prevažanju blaga, ki je trajalo tisoč, morda še več let- Ko so Janče hiti na pomoč tonečemu dni na tlako S tem, da so si Slapljani pridobili delno gospodarsko oeamosvojitev. pa niso napočili zanje nič boljši časi. Gospodariti niso znali, ne vnovcevati pridelkov, in ker jih ni nihče priganjal na delo, so rajši lenarili in uživali zlato svoboda Edino veselje jim je bil ribolov in tovorjenje po Savi- Živeli so se od rib. sirkovega kruha in ajde. Krompirja takrat še niso poznali. Po Juriju Kosancu je prevzel ribolov r zakup njegov sin Andrej. Oženil se je z Benaufovo Marjanco iz Device Marije v Polju. Imela sta sedem otrok: sina Franceta in hčerke Micko. Johanco. Mino. Francko, Nežo in Jerico Vse ao bile lepotice, da so fantje od daleč hodili vasovat in se ženit. Micka je vzela Mačka in je postala Mačkula. Johana—Celarca, Mina—Mošenca, Neža—Rogov ka Jerica—Bezovka. Vse so ostale v Slapah in dale življenje mnogim mladim ribičem in ribičkam. Franca pa je bila pohabljena in gluhonema. Neža je imela gostilno, v kateri so ribiči in drugi popili kar neverjetne množine žganja. Baje več, kakor steče na en dan Ljubljanice mimo Slap. Vsa dekleta so morala pridno pomagati pri ribolovu. Neža pravi, da oče ni poznal nobenega obzira. V viharju, burji ali še tako hudem miazu so morale iti »mrežo držat«. Mokre, pozimi so jim visele ledene sveče od kril. in vse premražene so pomagale, pa naj bo lovili podnevi ali ponoči. Andrejčkov oče, kakor so Andreja imenovali, je v svojem tolikoletnem ribištvu potegnil na suho baje 54 utopljencev. Ko je kot deček hodil v družbi s svojim očetom na lov. sta potegnila na suho v letih 1810do 1812 tudi nekaj Francozov. Andrej je pripovedoval, da je imel njegov oče navado, ko je utopljenca potegnil na suho. reči; >No. pa si opravil ta svoje«. Francozom, ki so imeli močno potolčene glave, pe je še dodal: »Pa tudi dobil si ta svojec.-. V letih 1864 do 1865, ko so lovili fante za ekspedicijo v Mehiko, je Andrejčkov oče vlovil mnogo utopljencev »Meksikajnarjev«. Mnogo onih, ki so se prostovoljno javili v mehiško vojno ali pa so bili. s silo uvrščeni v njo, se je vrglo v Ljubljanico. Andrejčkov oče. ki je dosegel starost 96 let in je h koncu svojega življenja popolnoma oslepel je pripovedoval svojim hčeram in tako tudi Neži, da eo meksikajnarski slamniki »kaT tako« plavali po Ljubljanici. Seveda ni bil pod vBakim slamnikom meksikajnar, vendar jih je bilo mnogo. Svojci utopljencev so objokovali svoje sinove, misleč, da 9o pokopani tam v daljni Mehiki, med tem pa počivajo pri D. M. v Polju, v Štepanji vasi. ali pa Pri Sv. Urhu nad Dobrunjami. Kako je Andrejčkov oče »sortirak utopljence, ne vemo. Vemo pa, da Je bilo od njega odvisno, kje to kdo pokopan. Ce ga je potegnil na levi breg Ljubljanice, je bil pokopan pri D. M. v Polju. Prej, ko so Slape še spadale pod šentpetrski zvon v Ljubljani, so jih pokopavali pri Sv. Petru, če jih je pa Janče se spusti čez Fužinski jez Pri Nežfld žju. Kmalu so mu nametali več rib na suho-Ribič je, jezen, ne da bi jim dal obljubljene kovače, pobral svoj ribiški pribor in odšel lovit v Zavogelj. Dečki pa so ribe spet pometali v vodo. Duh napredka dolgo ni mogel zajeti Slap. Krčevito so se držali hišnih imen. Na svoje priimke niso kaj dali. Kje so že oni. ki so. kdo ve kdaj, dali hišam imena, a še danes boš prej zvedel kje je Bubreževa. Kumreževa Pratkarjeva. Mrveževa, Bezovčeva, Cvilivni-kova, Ukačeva. Mošenkova Martinovčeva, Žvajnova. BaLšenkova hiša, kakor pa, če boš povpraševal po priimkih gospodarjev. Pred leti so imeli pismonoše. biriči in drugi dostavljalci Pošte in uradnih listin silne težave z dostavo, ker niso vedeli k priimkom še hišnih imen. Slapljani niso let označevali po letnicah, marveč po kakem posebno značilnem dogodku leta. Tako na primer so eno leto označili za tisto leto ko je samo stari Bezovec imel ajdo. — Da je imel v tistem lelu samo Bezovec ajdo, se je zgodilo takole: noge in kmalu je šlo tako. kakor prej. Cez še tako deročo prestopivšo Ljubljanico aii Savo se je igraje porinil na določeno mesto. Znal je spretno manevrirati in kretati ooln, da ga je tok vode sam potiskal v željeno smer. Bil je visok, koščen mož, vedno v jerhovcah z domačim platnom podloženih. Po nezgodi, ki mu je posušila roko, je postal nervozen ali siten, kakor so nekdaj imenovali to bolezen Nihče izmed fantov in deklet, ki so v tem rodu vedno pridno pomagali pri ribolovu, ni znal dovolj spretno opravljati določenih del. Povsod je bil Jurij takoj zraven. Vse je hotel sam napraviti. Drežnal in robantil je v čolnu enkrat spredaj enkrat zadaj, dokler ni bil ribolov končan in ribe odpeljane v Ljubljano. Pravega ravnotežja v gugaiočen se čolnu zaradi posušene levice dolgo ni mogel spet pridobiti. Večkrat je šlrbunknil v Ljubljanico, pa so ga vedno hitro potegnili v čoln. Seveda so bili takih nezeod vselej krivi drugi ribiči, zato je ob takih prilikah še hujše robantil nad njimL Večkrat je segel tudi po kolcu v frače v borbi s potegnil na desni breg. so jih pokopali v fitepanji vasi ali pa pri Sv. Urhu nad Do-brunjamL .. , Andrejčkov oče je bil zelo strog s svojimi lepimi hčerami. Ni pustil vasovalcev k hiši, toda ljubezen tudi takrat ni poznala ovir-Lepo Nežko je vzljubil Kovačev Iz Dravelj, Kogovšek, prav fest fant. Daleč ]e moral hoditi pod okno in hudo se ie lepa Nežka bala odpreti. Neke pustne nedelje, pozno zvečer, je potrkal izvoljenec na Nežlno okno in pridno prigovarjal, nai bi šli Neža in Mina z njim na ples k Benaufu v Polje. Sreča je hotela da je bil oče v gostilni pri Grahku v Slapah. Hitro so se oblekle in smuknile iz hiše. Lepo je bilo na plesu; vrteli so se, da je bilo kaj. Pozno ponoči so se vrnili v spremstvu svojih fantov. Da ne bi zbudile strogega očeta, je Mina. ki je bila izredno korajžna, zlezla skozi podstrešno okno in dospela pravkar v vežo odpirat vrata, ko se je oče prebudil in začel vpiti; »Cigani, cigani!« že je snel puško s stene. Mina je hitro skočila v klet in se skrila za kad- Neza m oba fanta pa so stekli ven v sneg, ko Je oce ustreliL Trenotek za strelom je padel Nezin fant v sneg se hitro pobral in tekel zopet naprej. Sam sebi je dejal: >Na, pa sera ustreljen saj tudi zajec, ko je ustreljen, se teče nekaj skokov naprej«. Pozneje se je izkazalo, da ni bil ustreljen. Vrnili so se v hišo in tudi oče jih je lepo sprejel, ker se je vse srečno izteklo. Še dolgo so se Slaplja-ni smejali Kogovškvi razlagi, po čem je sodil da je ustreljen. Mina je bila res jedrnato dekle. Ko je neko jutro z vozom peljala rite v Ljubljano m si izbrala za prodajo ugoden prostor. Je pristopil h konju neki moški in odpeljal voz na slabši prostor. Mina je kar vzela bičevnik v roke in z debelim koncem vsekala nioza čez hrbet, nato pa stekla po policaja in mu natvezila da je možak njo udaril z bičevm-kom. Vsi pričujoči so potrdili Minino izpoved in tepeni mož je moral s stražnikom kjer je prejel kazen za dejanje, ki ga ni storil Strašno noč je doživel Andrejčkovega očeta zet Cerar. Preden se je vlegel nekega večera spat, se je domenil z Andrejckoviin očetom da to noč ne pojdejo lovit in je brez skrbi trdo zaspal. Ob eni uri ponoči pa je, tako je potem vse življenje trdil Cerar, Andrejčkov oče močno potrkal na okno in za-klical: »Pridi, gremo lovit!« Cerarju se je ta sprememba domenka zdela zelo čudna. Hitro je vstal zlezel v hlače, poveznil star klobuk na glavo in odšel k veliki skali, ki Je tvorila ogromen strop veliki votlini pod bregom, v kateri so bili priklenjeni čolni in spravljene mreže, saki in druge ribiške potrebščine. Pravkar je ura udarila dve, ko je prišel k skali. Zemlja se mu je stresla pod nogami, s strašnim gromečim glasom je skala spregovorila: »Dve je ura, človeka pa nikjer« in se je s strahotnim truščem zrušila in pokopala pod seboj čoln in vse ribiške potrebščine. Padec skale Je potresel vso vas. Cerar je ves prestrašen tekel na dom k Andrejčkovemu očetu. Ta je trdo spal. Cerar mu je povedal, kaj se je zgodilo, in ga vprašal, zakaj ga je prišel klicat, ko zdaj tako trdo spi. Adrejčkov oče se ]e zaklel, da ni zapustil postelje. Ta dogodek je razburil vso ribiško naselbino. Krn pokopanega čolna pa je še do nedavnega gledal izpod skale Starejši Slapijani še danes radi postajajo na bregu nad pogreznjeno skalo, ki je tako očitno napovedala skorajšnji konec lepih ribiških časov. Molče, s spoštovanjem in ljubeznijo zrejo na nekdaj tako trden skalni strop, pod katerim so njihovi predniki, v najlepši vzajemnosti, opravljali ribiška in čolnarska dela ter se preprosto izživljali v svojem ribiškem življenju. Da, da, nihče nima nad seboj tako trdnega stropa, da ga ne bo mogla usoda zrušiti, čim se ji bo to zljubilo. Andrejčkov oče je tudi na poseben način končal z ribolovom. Ko je bil že 3tar, se je ponoči peš in utrujen vračal od Fužin proti Slapam, dočim eo ostali ribiči nalovljene ribe v čolnu pripeljali po Ljubljanici v Slape. Vlegel se je na Samonettijevi senožeti, da bi malo počil. Ležal je znak in gledal v nebo. Naenkrat se je nebo močno zasvetilo in kakor je pravil, so se s čudnim treskom odprla nebeška vrata in videl ie Jezusa, kako je šel tja in sem. nakar so se vrata spet zaprla in se ie znova stemnilo... Hitel je domov pripovedovati kaj je doživel. Naročil je; Kadar bo umiral, naj odprejo okna- Tudi je pravil da bo doživel visoko starost zaradi tega. ker je videl Jezusa. Od tega dne dalje mu je jel pešati vid do končne oslepitve, dočakal pa je starost 96 let. Lovit ni šel več, le mrežice za lovljenje ptičev je še pletel za Rodetovega Franceijna, ker ta sicer ni hotel donašati krme za ribe (čreva, kri in drugo drobovje), če ni dobil mrežic. Stari Pratkar je večkrat pripovedal, kako je Andrejčkovega očeta spravil ob velikega, 10 kg težkega sulca. Nekega večera, ko so terice trle ian pri Andrejčku, je šel Pratkar, ki je bil takrat v najlepših moških letih. vasovat k Andrejčku. Ko je prišel v hišo so terice pravkar odložile žlice- P: atkar je dejal Andrejčkovemu očetu: >Daj jim še kaj jesti, saj vidiš, da so še lačne«. Terice so hitele zatrjevati da so site in da ne vzamejo niti grižljaja več. Tudi Andrejčkov oče je naštel vse rihte s katerimi jim je postregel. Pratkar, hudomušen mož, pa je dejal; >Če mi daš sulca. ki si ga danes ujel, ti pa dokažem, da še niso site«.^ >Pa ti ga dam, samo dokazil« Pogovor se je zasukal v drugo smer in Pratkar je šel malo na vrt Kmalu so odšle tudi terice. Ko so stopile iz hise na vrt, so se z bližnje češplje usuli številni sadeži na tla in priskočile so. terice in hlastno hitele zobati sočni sad. Iz hiše je stopil stari Andrej, pa zasliši samozavestno vprašanje, ki je prihajalo s češplie: »Oče ali bom dobil sulca«'r »Boš!« Od takrat so Slapljani dejali velikim ]e-dežem- Nisi nikoli sit. kakor terica. Andrejčkov oče je pripovedoval Neži tudi o časih francoske vojne. Slapljanom se takrat ni dobro godilo, saj so se veliki boji vršili okoli Slap in na Samonettijevih seno-žetih v smeri proti Sneberjam. Slapljani so si izkopali velik rov, ki se ie začel pod sedanjo Kumreževo hišo in je šel v smeri proti Polju- Ko so Francozi pridrli. v Slape, .ie mno^o Slaplianov zbežalo v rov. Vzeli so s seboj v rov tudi kuretino da bi imeli kaj za pod zobe. Enega petelina ie zamikalo, da bi zapel in s tem opozoril Francoze na rov. Francozi so ob vhodu v rov zakurili ogenj, da so se v rovu skriti zadušili. V njem so pozneje res našli človeške kosti. Rov je zazidal stari Kumrež Dokaz da so Slapljani bili deležni strahot francoske vojne, so trije skupni francoski Ce že ni človeka, naj pride saj hudič da ne bom tako sam.« Kmalu je zapazil poleg sebe majhnega dečka, kako je hitel z njim, in skušal iti v korak. Ko ga je ponovno pogledal, je bil deček že večji, kmalu je bil njemu enak, in ko sta prišla v vas, je bil že večji od njega- V groznem strahu je Kajžar prišel do hišnih vrat in z njim strašno dolgi tujec, sam hudič, ki mu je zidaj že glava segla nad streho. Kajžar je planil v hišo in se od strahu onemogel zgrudil. Močno je zbolel, kmalu nato umri Zadnji zakupnik ribolova iz tega starodavnega ribiškega rodu je bil sin Andreja Kosanca France, po domače Andrejčkov Francelj- Oženil je Lurinovo Micko iz Slap-Ta pa ni bil samo mojster v ribolovu, marveč tudi mojster v lovljenju vider. S Kau-sovim očetom sta jih mnogo vlovila. Iz čolna sta na ona mesta, kjer so se vidre shajale ali pa postaiale. ne da bi stopila iz njega, izkopala malo jamo, v n]o postavila skobca z vado in jo nalahno prekrila. Vidra je zavohala vado, kake človeške sledi pa seveda ne. zato je kopala in rila v skritega skobca, ki jo je kmalu stisnil med svoje železne zobe, Kausov oče je bil slaplianski Meksikaj-nar, ki se je prav na čuden način rešil gotove smrti v Mehiki. Pripovedoval je. kako dance je videl hudiča... medtem, ko se je iz daliave bližal z veliko hitrostjo velik val. obkolili morski psi in z gobci silili v čoln, prenapolnjen z ribami, ki je bil v vodi že do roba. Zdaj z eno zdaj z drugo nogo je suval pse v gobce ln z vsem naporom veslal k parniku. Prav v zadnjem trenutku je zataknil kavlja vrvi. ki so mu jo vrgli s parnika. spredai in zadaj v železna obroča in v trenotku. ko so ga potegnili, je butnil velik val njega in čoln oh la-djin bok. Kaj hujšega se mu nI pripetilo. Slap in Ljubljanice ni mogel pozabiti, pu-Ameriki ali pa le ona niegn stil je zeno v pustila v Evropo, in prišel je spet domov v lU4C oullll . „„„„___________________________Slape. Začel je spet plesti mreže in sake in so jih peljali na morišče. Ženske so iz stra- je lovil za nove zakupnike, mnogo pa tudi Snpcra sovraštva do Avstrijcev vpile kakor zase vzlic prepovedi in mnogim kaznim. pod v razburkano valovje. Ja/nče je popolnoma obvladal sebe in čoln. nič se ni zgo, diio hujšega kakor to, da sta bila do kože mokra. Dobro pomni svojega doda. Andrejčkovega očeta, kr je dočakal starosit 96 lot Zasti se spomni na neko jutro, ko sta stari oče in oče šla po ribolovu k »Štajercu« počivat in sta se temeljito opila. Ker jih dolgo n<; bilo domov, je mati pos aia Jančeta pogledat, kaj je z njima. Janče ju je naše! pri »Štajercu« močno pijana Ko jih je polagoma spravil iz gostilne, sta se kar sesedla. Janče si je najprvo naložil na rame starega očeta rn ga nesel streljaj daleč. Odložil ga je na tla in šel nazaj po očeta in ga položil ob starega očeta. Naložil si je na rame spet starega očeta in ga nesel, dokler je mogel. Odložil ga spet in se na/.aj grede odpočiL Menjaje, zdaj tega zdaj onega, ju je prinesel do doma. Janče je bil po takem kaj pa močno utrujen. Dobro pomni, da je stari oče, ko ga je odložil v hiši na klop. spregovoril: »Na. pa smo le domov prišla.« Nekaj sličnega. kakor je b*l doživel Jan-četov prastari oče Jurij Kosanc, ko ga je »živi utopljenec« pregnal za vedno od ribolova, je doživel tudi Janče. Ko je čol-naril po narasli Ljubljanici v Slgah, je zapazil, da leži neznan človek do vratu v vodi m mu maha z roko. Janče je smatral to mahanje za klic na pomoč. H:tro se je porinil do možakarja v vod? m z groezo je m pazi L da ima pred seboj utopljenca, ki se mu je rotka zaipletla v vejo, ki je visela v vodo, a jo je tok vode enakomerno" poganjal. Tega utopljenca se je Janče močno prestrašil, drugih pa nikolr. Le še neki Blaž, čevljar, ki je bil zelo pohabljen u> x običajno obsodbo, bi dale tkleprti. da morejo suleč dobro spati tudi na suhem. »Kar zaneslo me je spet k vodi,« je prepovedovali Janče io s prstoma iskal po desnem žepni telovnika smeti, pomešane • tobakom. Nadeval si je zvrhan kupček smeti na papirček in s^ zvil cigareto.^ »No. dobro, proti Fužinam sem šel m gledal ribe. Na sipini — na sEden je pokazal iskro dobrote, pase je vnel plamen dobrote v prej tako divjih ljudeh. Prav porivali in suvali so me, da sem hitreje prišel na varno.« Potikal se je po gozdovih. Dobri ljudje so ga preoblekli in je potem na nekem parniku 1. 1867. kot kurilec srečno prispel spet v Evropo, domov. v ljubljene Slape. S Francetom Kosancem. so lovili vsi njegovi sorodniki, vsi Slapljani, pozneje tudi sin Janče. Ribaril je France več desetletij in učakal starost okrog 70 let. Potegnil je na suho 45 utopljencev; kakor je pripovedoval; >Narobe toliko kolikor jih je potegnil na suho moj oče.« Od svakov je imel najrajši Bezovca ker se je lahko šalil z njegovo neokretnostjo pri ribolovu. Bezovc ni bil pristen Slapljan, zato tudi ne kaj spreten ribič. Bezovčev oče se je priženil v Slape iz Bizovika in hiša je dobila po njem novo hišno ime >Pri Bezovcu«. pisal pa se je za Hribarja Za mnogo ribiških družin v Slapah so se začeli hudi časi. ko so »dohtarji« in druga gospoda izdražili ribolov. Stali so pred nerazumljivim dejstvom, da ne bodo smeli več loviti rib- Še kot tlačani so si lovili rib po mili volji, po osvoboditvi iz tlačanstva so postali zakupniki ribolova, ki jim je dona-šal lep zaslužek Kosanci, ki so lovili več dinji si sam. le kake dobre sorodnice pridejo in poskrbijo, da ie opran in da je drugače snažno v hiši. Pri njem se oglašajo potepuhi in drugi reveži in Janče jim rad nudi streho in še skromni živež deli po bratovsko z njimi. Zdaj se je k njemu preselil stari mizar Johan in kar dolro se mu godi pri Jančetu. S svojim posestvom in z dohodki Janče ne razpolaga več. saj mu za to tudi ui kdo ve kaj. Posebnih življenjskih dobrot ne zahteva. Le svoboda in ribolov sta mu vse. Janče je znan daleč naokoli in vse ga ima rado in deli ž njim kruto usodo, ki mu zdaj prepoveduje nalogo, za katero ga Je poklicala v življenje. Ko je nekoč spet stal pred ljubljanskimi sodniki ga je sodnik vprašal; >Janče, kolikokrat pa ste bili že zaprti zaradi ribolovske tatvine?« >Ne vem, si nisem zamerkal*. >Vam bom pa jaz povedal 14 krat«. »Že mogoče«. »Janče, saj vendar veste, da ne smete loviti, da je to tatvina in da Vas moramo kaznovati, nehajte že vendar, saj nimate pravice loviti« »Kdo pa more to reči, da nimam pravice, saj sem bil za to rojen!« »Tu v knjigi stoji zapisano, da ne smete loviti.« »Janče je začel modrovati: »Pravica se ne da zapisati, pravica je! Pa prepovejte psu Lajati, mačku miš; loviti, škrjamcu žvr-goleti.« Kakor je Janče pravil, je gospod, ki je sedel poleg sodnika, opomnil sodnika na nekega divjega lovca, ki ar je po tolikih kožnih obstrePI nogo, ki so mu jo kasneje odrezati ker se sicer ni bil v stanu premagati, da ne bi šel na divjr lov, in je menil, da je Jančetova ribiška strast prav taka. Janče se je pa odrezal: »Jaz si jo pa ne bom.« Janče je prejel petnajsto kazen, po uvidevnosti sodnika zapor najmanjšega obsega. Ko se je bVžal čas, ko je moral iti Janče odsedet kazen, si je par dni poprej šel spet nalovit rib, jih je lepo sto let, naj bi ne smeli loviti? Ta zagonet- ^ na ^^ nekaj M olju> nekaj pa k* iim ie ostala nerešena. Prav težko so *e | pQpekel na ^ jih v velik zavoj in se javil v zaporih sodišča. Ko so ga spet zagledali pazniki in jetniki, so vzkliknili: »O, tisti z ribami je prišel« Razdelil je nekaj rib med jetnike in paznike, nekaj pa jih je pridržal zase. da mu je bilo v zaporu vedno kar dobro. Komaj se je vnrl iz zaporov, je spet začel plesti mreže in sake — odvzelri so mu jih že toliko, da bi jih ne mogel naložiti na en voz, — ;n ko je imel vse znova pripravljeno, se ie Janče spet podal na ribolov. Izkušenega ribiča in čolnarja je zlastf cenil dr. Robida, s katerim sita m,nogo ribarila: pa tudi g. Dimnik, b;vši župan pri D. M. v Polju in zakupnik ribolova, ga zna ceniti. Dimnik pravi da se Jančetu zaupa, pa če je voda še tako narasla mi če je njegov čoln še tako preluknjan. Le enkrat se je prijazni Dimnik močno prestrašil. Na na- ka jim je ostala nerešena, udali v novi poiožaj in le polagoma so za čeli vestneje opravijati poliska dela in se zanimati za živinorejo. Le Janče, zadnji moški potomec Kosancev. se ni ln se ne bo vdal v usodo ki ga ie tako kruto prevarila Zadnji ribiški moški potomec iz rodu Kosancev je — kakor rečeno Janče Kosančev sin Franceta Kosanca Star ie 46 let. ^ V njem se burno pretaka neugnana ribiška kri. Po svojem očetu ie dedoval posestvo za katero se pa ne zmeni: ne opravlja ga in ne obdeluje, saj je bil roien za to. da bo živel vse življenje na vodi. Ni si mogoče predstavjati, kako strašen udarec je bil za Jančeta. ko je ribolov prišel v druge roke. Ne smemo se čuditi, da paragrafi niso v stanu ugnati Jančeta. Ko je bi! že tolikokrat zaprt zaradi ribolovske tatvine, je šel v Ameriko. Tam se je pridružil Indijancem in lovil z njimi ribe na Michigan Lake. »na mišjem jezeru« kakor on pravi. Indijanci so ga vzljubili, zakaj Janče ie srčno dober raslj Ljub janici je Janče z vso silo po-cn niecrovn silno st>retno?t. —:___1 nn^nimnct TT cmPP' 115» 1P7. nri človek. Spoznali so njegovo silno spretno; Pletel jim je mreže, sake in pripravljal drug ribiški pribor. Potem je šel k neki ribiški družbi, ki je s parnikom odplula na morje na ribolov. Postal ie tako spreten morski ribič in tako iunaški da so ga vsi občudovali in radi imeli- Strašne trenotke je preživljal nekoč na morju, ko vzlic Jule-nju sirene, ki je naznan jala da se bliža vihar in da naj zato ribiči v čolnih hitijo k parniku da jih bo potegnil na krov. ni ubogal Janče bi še rad kai vlovil. pa so ga rival čoln naravnost v smer na jez pri Vevšikih papirnicah. Dimnik ga je rotil in prosil, naj ga vendar popelje na breg in da naj sam, če se mu zdr- zdrči preko jeza v smrt Janče je ubogal in je potem sam zdrknil preko visokega jeza v valove pod jezom. Nič se mu ni zgodilo. Pa tudi fužinskega jeza se Janče ni ustrašil S tovarišem, ki je obupno prosil Jančeta, naj resla h kraju, da bo izstopil iz čolna, zav je kakor demon švignil preko jeza v pre- ga je Janče mrtvega potegnil n« »uho, mu je zadal precej strahu. Ker je bil močno zverižen da niso mogtf krste pokriti s pokrovom je Janče zarenčal nad utopljencem in m« z nogo stisnil krive »og« vkr-sto, nakar šele so mogli pritrditi pokrov. Prej pa so utopljencu pregledal* žepe in pri tem se je polna škatlica žveplenk iz-sula po tleh. Ponoči je šel Janče prav na ta kraj ribe lovk. Ko je stopal sem m tja po gramozu, se je pod njegovimi nogama delal ogenj. Jančeta je to tako prestrasio, da je kakor furja bežal domov. Sele drugi dan je ugotovil, da so žveplenke, ki so se čez dan dobro posušile, povzročile ogenj pod nogami. Dotlej pa je bil trdno prepričan, da ga preganja duh čevljarja Blaža, ker ga h kaj ljubeznivo potisnil v krsto. Hudiča je videl Janče prav od blizu, ko j« z očetom in s Kausovim očetom iovil ribe pri mostu papirnice v Vevčah. Lovili so blizu levega brega in naenkrat se je nekaj zganilo v grmovju. Točno so videli, da je biik) črno in da je imelo roge in zeleno razsvetljene oči. Najprvo je hudiča opazil Kausov oče in je od strahu skoraj telebnil v vodo. Nato sta ga razločno opazila tudi Janče Jn njegov oče. Tako so bili zmešani, da so eni porivali čoln v smeri proti hudiču, drug' pa v nasprotno smer. Ko so se nekoliko oddaljili od hudiča, je ta — zameketal... Bil je mesarjev kozel Skušali so se sicer smejati nad svoj-m strahom, pa jim smeh m šel od srca. Kon-čeli so lov in se trudni podali domov. O trdem spanju, ki ga sp:jo sulci, ve Janče mnogokaj pripovedovati. Koliko jih je Janče izvlekel s sakom na suho, ne da bi se bili ganil-'! Prav z rogovilo droga ga je že izvlekel na suho; otepati je začel sele, ko mu je zmanjkalo zraka. Naslednja Jančetova zgodba ki se je zanj končala Mladi kralj Peter med Slapljani Psi ne smejo lajati, maiSke ne loviti mAS in R;b'čev Janče — o ironija — ne rib loviti. še enkrat so pa vzdrhtela od sreče in radosti ribiška stara in mlada srca Slap-ljanorv. Bilo je lansko leto, ko je lepega poletnega popoldne pri vozli v Slape imeniten avto. Iz njega je stopil gospod, za njim pa krasen dečko. Stopila sta v čoln in deček je spretno pomagal spuščati mrežo v vodo-Mladina ga je takoj spoznala. »Kralj, kralj, noš kralj!« je šilo od ust do ust po Slapah. Vse je hitelo skupaj in želelo, da bi kralj %nel bogat lov. G. Jakob Dkrarlk. bivši mnogoletni župan iz Polja, sedanji zakupnik ribolova, Id je M o prihodu visokega ribča obveščen, je vse potrebno pripravil, da je ribolov v veliko veselje kralja uspel nadvse pričakovanje. Zaveslali so na Ljubljanico. <2 mrežo so obkolrili moož:co rib in za-(jete vleldi h kraju, v plitko vodo. Kralj •Peter IL, presenečen nad tolikim Petrovim blagrom, si je bMro semil Skorn.iiče, stopil v vodo in spretno metal ribe v čoln. Slapljani so ponosno ugotavljali: *Dobno •zna!« .. Kmalu se je spet odpeljal Ka«tka je bila sreča Slapljanov. & obisik visokega rib'ča jim je v najlepše zadoščenje in tolažbo. Vrnili so se v bajte in si m/i rili tako prijetno razburkano ribiško kri z deii, ti jih prejšnji slapljanski rodovi niso oprav- ^Da, Slape m Slapljani so zaikJjučrl svojo slavno ribiško in čolnarsko preteklost Čo'ni trahnijo pod vrbami in nič več nt veselih noči polnih ribiških klicev, udarjanja vesel in drogov, kar je prjetno dra>-milo dekleta gori v vasi. Tihe in murne so današnje slap!jamske noči. Le nekdo se v temnih nočeh mirno sprav* v čofa in odrine na Ljubljanico, zvest klicem Kovancev z onega sveta ... naš »večni ribič.« Nevarnosti poljubljanja zaradi izločevanja sokov Janče nese starega očota domov Pametni človek sploh ne poljublja, nikjer, nikdar, v nobenem položaju. Kajti živi po zakonih znanosti, zaupa znanstvenim izsledkom, okorišča se s temi izsledki. Duh, ki prodira v skrivnosti vseh pojavov ln dogajanj, je namreč odkril peklenske ne. varnosti poljubljanja, nevarnosti za zdravje in življenje. Najnvarnejši so poljubi zjutraj, ker prenašajo več bakterij, ki izzivajo bolezni. Toda pametni človek je poljublja niti opoldne niti zvečer, ker odnaša poljubljanje njegovemu telesu snovi, ki jih telo samo nujno potrebuje Znanost je namreč kemično raziskala soke poljubov (saj govorimo vendar o »sočnih poljubih!) in je odkrila, da vsebuje 100 gramov tega soka 61 g vode, 0-7 g beljakovine, 0.16 g sluze, 0.761 g maščob, 0.45 g kuhinjske soli in poleg tega še različne mineralne snovi. A tudi če bi človek preveč ne maral za vse te škode, bi se moral varovati poljubljanja kakor hitro bi se ozrl na neko drugo, n'č manj žalostno bilanco. 480 polju, bov te stane namreč po odkritjih znanstvenih luči z univerze v Coloradu cel dan tvojega življenja in če pritisne neki človek v teku svojega življenja 175.000 po ljubov. si ukrade eno celo leto svojega življenja. ker se pri vsakem poljubu srce tako razburi, da utrlplje trikrat hitreje nego v normalnem stanju. S tem pa še ni vseh grozot konec. Dokazano je »znanstveno«,da je poljubljanje v prepihu nevarno, še bolj nevarno pa je poljubljanje v segretem stanju, kar se baje tudi kdaj dogodi. Tudi v prostorih s slabim zrakom bi se ne smeli poljubljati, kajti ameriški higienski urad je ugotovil, da se prenese v takšnih okoliščinah še več bakterij. Nekdo jih je celo natančno seštel: 140 bakterij povprečno na vsak kubični milimeter poljuba. Kaj bi rekli šele ti raziskovalci poljubov k Siegfriedovemu po. ljubu BrOnnhUde, ki traja pri Wagnerjn celih 21 taktov, ali k poljubom, kakršne vidimo včasih na filmskem platnu! Kubičnih milimetrov in števila bakterij bi tn sploh ne mogli več izračunati, preveč bd bilo vsega Torej; razumni ljudje, ne poljubljajte se! Padalo se ni pravočasno odprlo Iz Moskve poročajo, da sta se tam pri nekem skakanju s padali smrtno ponesrečili letalki Ljuba Berlinova in Tamara Ivanova. Izvršiti bi morali skok z zadržanim odpiranjem padal, pa sta se padali prekasno popolnoma odprli, tako da sta ženski treščili z vso silo ob tla in se ubili. Berlinova je imela za seboj že 49, Ivanova pa 67 skokov R padalom- (pomlad pred kamero Pod mojim oknom se je razcvela irešnja. Cez noč, kakor da ni mogla pričakati niti te čudežne pomladi, ki je priplesala, prisijala in pripela za cel mesec prezgodaj v deželo. Kadar se mi dvignejo oči od vrstic, ki jih razporeja s tihim peketanjem v pravilnih presledkih drugo pod drugo moj mali pisalni stroj, mi pade pogled naravnost na snežno bele cvete, preko katerih skačejo v igrivem begu žarki in sence aprilskega neba. V vrtu za črešnjo se zibljejo v rahlem vetru z rožnatimi zvezdicami posute veje bre* t kev, skrivi jene hruške skušajo z be* lino svojih cvetov tekmovati s čres* rt jami, za vrtom blodi pogled med ze* leneče travnike in polja s čudovito ele* gantnimi loki brazd, a še dalje se ustavlja na mehkih gričih z belimi nu šicami in cerkvicami, na obraščenih hribcih in čisto v daljavi, na komaj vidnih grebenih zasneženih skalnih orjakov. Za sinjo meglico, v kateri jih komaj slutiš, je zima razvila svojo po-slednjo, najbolj žarečo in najlepšo be* le krasoto. Vsak šum in zvok, ki prihaja skon okno iz tega na pot sanjskega sveta, je pesem: udar motik. ki prekopavajo zemljo, vzkliki in smeh ljudi, ki se po-javljajo od časa do časa na poteh, neutrudno žvrgolenie škrjanca, ki vije svoje kroge nevidno k je pod silnim ne* bom, komaj slišno šumljanje vod, ki se jim mudi v zavitih strugah od ovinka do ovinka. Veter zadiha od časa do časa močneje med krošnje in jih zamaje. Nekje enakomerno klopoče mlin na stope, ki so ga posta\>ili otroci ob Ovi vodici. To so tako neskončno nežne in očar* Jflve stvari, da bi se jih človek ne utru* dil gledati in poslušati dolge ure. In rod bi videl amaterja, tako navduše* nega, kakor sem jaz, ali pa veliko manj, ki bi ga ne prijela volja, da bi izvlekel iz omare svojo kamero ter se odpravil z njo kamor koli, brez do* ločnega cilja v ta prebujeni svet da si ohrani nekaj njegove sedanje kra* sote za tiste dni, ko je vse okrog tebe pusto ln ko človek ne ve, v kaj bi se drugače zagledal, da bi mu ne bilo po* giniti od dolgočasja in tegob. Dovolj časa je počivala v svoji shrambi in čakala tega prebujenja. V normalnih letih brez takšnih bedastih zim, kakršna je bila letošnja, bi ji ne bilo treba čakati. Polnovredna zimska narava je postala že davno motivična zakladnica vsakega resnega amaterja, neizčrpna kakor narava v kateri koli drugi letni dobi. Res je pa, da se po* mlad s svojim neizmernim bogastvom lučnih in barvnih odtenkov, s svojimi črtami, rastlinami in specifičnim živ* 1 jenjem vse bolj izrazito ponuja kame* ri kot motiv. Z vsakim korakom zade* neš tedaj ob nekaj zanimivega in no* vega. vse luči, barve in oblike bi rade ,s teboj domov. V tej nezadržani samoponndbi je tu* dl največja nevarnost pomladnih motu vov. Le preradi pozabimo nad barvat mi v naravi, da jih more fotografska plast prevesti le v omejeno lestvico bolj ali manj sivih odtenkov in se po* tem čudimo, če dosežemo namesto pestre prostornosti nemočno monotonost brez vsake plastike. Le preradi se da* jemo zavajati tisočim oblikam in nam potem ni prav, če nam v sliki rezultira nerazveseljiva zmešnjava črt in marog. Krivda je v tem, da se ne znamo ome* 'jiti na bistveno, na poedino, da bi ho; eli ujeti na plast vse, kar vabi pogled lase, krivda je v tem, ki v svoji majhnosti prav tako lahko izrazi po* mlad na sliki kakor celota očem. Po* gamezna cvetoča vejica proti nebu, po* edin sočen brst izraža lahko na foto* grafiji neprimerno bolj pomladno cve* t en je in kipenje nego cel vrt dreves, majhen izrez ob potočku, z nekoliko cvetkami, ki jih ožarja sonce, je obi* čajno več vreden nego cela široka po* krajina z grmado atributov. In če že hočemo podati široko pokrajino, tedaj poskusimo vsaj z osreditvijo ostrine samo na glavni predmet v njej^ in z vsemi drugimi znanimi pripomočki pri snemanju in poznejši izdelenn podredi* ti sli odpra\>iti nebist\>ene podrobno* sti, podati jo, kolikor gre,'ploskovno. Druga nevarnost je v rabi nepravih tehničnih pripomočkov. Kamera sama na sebi je še najmanjša skrb. Kdor po* zna vse njene možnosti in jih upošte* va, bo vedel dobro, česa naj se z njo loti, pa naj bo navadna škatla z naj* preprostejšo lečo za Din 75 ali najdra* ž ji aparat, kamera malega ali velikega formata. Važnejši je negativni mate* rid. Kdor uporablja v današnji dobi kaj drugega nego visoko občutljive, silno drobnozrne, položno gradirane, popolnoma brezobstretne in vse barv* ne razlike od vijoličaste do rdeče sko* raj pravilno premagujoče pankromat* ske emulzije, si brez vsake upravičeno* sti otežuje delo. S temi emulzijami od* padejo skoraj popolnoma tudi sktbi, ki nam jih je še pred nedavnim prire* jala pravilna raba rumenic. Rumenice so postale razen v posebnih primerih že odveč. Pomladno zelenje nam uteg* nejo podati tako svetlo, da postane prej podobno snegu nego zelenju, za .vetlo pomladno nebo zadostuje pri današnjih fotografskih plasteh tudi svetla rumenica, edino za posebne efe* kte, n. pr. za plastično podajanje cve* tja proti nebu, pride v poštev temne j* ši filter. V ostalem: posnetki beleča cvetia proti svetlemu nebu in belim oblakom, so obuvno prizadevanje. Le zelo dobri praktiki utegnejo imeti tu kakšen uspeh, ln kar se tiče mmenic: preden si kakšno kupiš, daj jo po stro* kovnjaku spektroskopično preiskati. V ljubljanskem fotoklubu smo napravili pred časom to preiskavo. 90 odstotkov rumenic, sami izdelki svetovno znanih vrdk, je bilo nepravilnih ali zanič. Ni* smo se več čudili, da so nam dajale tako muhaste rezultate, da smo dobi* vali premalo eksponirane negative, ko bi morali biti po vseh pravilih zadost* no osvetljeni, da so na najbolj neum* Ijive načine prevajale barve, vignetira* le, kvarile ostrino obrisov. Še važnejše je vprašanje osvetlitve in razvijanja. Oboje je v tesni medse* bojni zvezi, oboje lahko pokvari v ne* veščih rokah najlepše posnetke. Pri tem ni ime razvijalca niti posebnega pomena. Tako zvani drobnozrni in ize* načevalni razvijalci ti dado lahko isto tako trde, neuporabne negative in zrno krompirjeve velikosti kakor navaden netol*hidrokinon, če osvetliš premalo, tvdi na modernih emulzijah. Ti special* ni razvijalci pa dajejo nasnrotno ide* alne negative, če si jih osvetlil dvakrat, trikrat več, nego je kazal svetlomer A tudi tukaj je treba nekaj lastne iz* kušn je. pred vsem kar se tiče pravilne razredčenosti razvijalca in pravega raz* vijalnega časa. Najslabše pa je preizkušati sto vrst razvijalcev, namesto da bi se privadil eneca Če spoznaš enega dodobra, pn+pm lahko delaš z niim ču* deže. laz slikam n. nr. skoraj izklinr-. no. celo reprodukcije, na najmanjši format. 18 krat 24 mm (!), uvorabljam častitljivi, stari glicin v normalni se- Mitja mamica naj/e srnje, Mi kadar pere! Tudi kadar pere na] ima mamica časa zame, naj ima dobrovoljen obraz in naj ne bo po pranju tako strašno utrujena! Zato vzame za pranje vedno Schichtov Radion, ki opere perilo brez truda veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. Saj je vendar tako preprosto: raztopi najprej Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg. stavi in razredčenosti, povečavam na ormat 30*krat 40 cm, pa bi rad videl >ovečave drugih amaterjev na iste for* mate iz večjih, s specialnimi razvijalci •azvitih negativov (recimo do formata S krat 6 cm), ki bi bile po ostrini, zrnu in bogastvu tonov boljše. Čemu omenjam vse to? Zato, ker polagamo preveč važnosti na to, kaj slikamo, a premalo na to, kako slika* mo. Tehnika je masi amaterjev pra\>a pastorka in čeprav ni nič takšnega, kar bi se ne dalo kmalu obvladati, jo ven* dar zanemarjajo. Edino dober tehnik pa lahko izrazi tudi v pomladanskih motivih tisto posebno razpoloženje, ti* sto nežnost in živost, ki je za pomlad* no dobo značilna. Edino dober tehnik bo sploh sposoben, spraviti v svoje de* lo neko razpoloženje. Motiv sam na sebi ni nič, če ga ni* smo sposobni na ta način poduševiti. Najtežje pa je dati dušo fotografirani pokrajini in vsemu, kar ji je sorodno. Vsak nekoliko naprednejši amater, ki sicer še ni zrel za takšne stvari, pa se bas v tem področju najbolj udejstvuje. Veliko bolje bi bilo, če bi se omejil na drobnejši motiv, kjer se mu bo la* ž je odprlo, kaj dobro fotografiranje prav za prav pomeni. Baš pomlad mu ponuja nešteto takšnih drobnih moti* vov. In še nekaj: pomlad je tudi doba skupnih izletov, stovrstnega dela na polju, stovrstnega začetka drugih del, zanimivih običajev (n. pr. velikonoč* nih), novega življenja. Zakaj bi se na* ši amaterji izogibali baš takšnim mo* tivom najbolj? K.K. Jedro šentjakobskega okraja, odkoder se je počela razvijati najstarejsa Ljubljana Vsaiko mesto na zemlji je v svojem obstoju tesno navezano na večji ali manjši del zaledja, ki ga obdaja. Košček dežele same je, in nje narašča in se razvija, z njo se tesno spaja v vsem svojem notranjem utripu. In čim krepkejše so prometne vezi mesta s podeželjem, tem hitrejši in svetlejši je njegov razvoj. Mesto je krepko gradbeno telo naroda in prebivalstvo obesnem neka nadosebna skupnost, ki izpolnjuje prostor in se v njem razčlenja. če ta skupnost umre, trpi tudi dežela, ker je krvni obtok ž njo pre. sekan. In če peša dežela, tudi mesto zmerom šibkeje utriplje. So pokrajine na zemlji, v katerih je bilo življenje mest nenavadno kratko. V kulturah gospodarskega plena zemlje so se mesta in vasi menjavala po volji poglavarjev. V stepnih kulturah, kjer mesta sploh obstoje, slednja niso bila zrašče. na z zemljo. Stavbe iz lahke snovi si je nestanovitni človek drugod spet postavil. Težko je mrčiti življenjsko silo mesta, dokler je količkaj povezano s kulturo podeželja. Ko je Friderik Rdečebradec razdejal Milan, se je življenje vrnilo v mesto, kakor hitro ni bilo več cesarjeve moči, Ko so prebivalci razdejanega mesta Kar-tago že davno pomrli, je v njihovih po. tomcih vedno znova tlela misel po obnovi rodnega kraja. In ko so bili Arabci razdejali novo pozidano mesto Kartago, so postavili zmagovalci južneje odtod prestolnico, ki je bila tesneje povezana z interesi notranjosti dežele. Iz razvalin stare Kartage pa je med grički in lagunami vstalo sedanje mesto Tunis. So mesta, ki izgube sama od sebe svoj nekdanji pomen, življenjski sok Delfija je usahnil, č m so se stari grški bogovi morali umakniti krščanstvu. Mnoga mesta so s sijajem vladarskega ali škofijskega dvora dobila in po odhodu teh izgubila svoj pomen. Carigrad n. pr. pa kljub temu, da je, odkar ni več prestolnica Turčije, Novi trg stare Ljubljane, kjer je mesto prvič preskočilo Ljubljanico lfelike mnogo izgubil na privlačnosti, lahko mirno čaka na dan, ko ga bo obrambna in prometna sila njegove lege znova dvignila. Veliki Babilon je izginil, ko je Selevkos zgradil ob Tigridu po njem imenovano prestolnico. Po razdejanju Selevkide je nastalo iz njenega predmestja novo središče Ktezifon, ki je kljuboval sovražn:m navalom še dolgo potem, ko je blizu njega zrastel iz tal sedanji Bagdad. življenjske sile mesta tedaj ni mogoče zatreti, četudi ga zapusti poslednji meščan. Na evrap.sk''h tleh in tudi v Jugoslaviji so zamrla nešteta, predvsem rimsfca mesta. Na razvalinah teh aH pa v neposredni bližini so zrasla nova Med njimi Ljubljana. Menjali so se meščani, spomin na prednike je pa ostal več ali manj živo zapisan v starih pričah razvalin in izkopanin. Temeljna gradnja Velike Ljubljane V davni preteklosti razvoja zemeljskega površja še ni bilo nikjer Ljubljanskega polja, ne Barja, ne visokih planin na obrobiu. Enolične visoke planote so se spenjale pod nebo in reke so iskale po njih odtoka v morja, ki so prekrivala da. nes kopno zemljo. Ko so mogočne podze. meljske sile nagubale gorovja na obzorju Ljubljane, se je istočasno počela ugrezati težka gruda njene kotline Vanjo so segli zatdki morja in odložili po umiku vidne naplavine. Ledna doba, ki je v dveh presledkih pokrila visoki alpski »vet z debelim la. dom je povzročila, da Je Sava s pritoki, Po odtajanju ledu, nanesla na karbonsko dno Ljubljanske kotline, vrh konglomerata ega sloja mnogo proda. V^ke vode so naplavile zmerom nove plasti proda, drobirja, peska tn mivke, ki Jih drugo^ druge, sem pa tja pomešane danes lahko razberemo v profil gramoznih Jam. Medtem ae Je tudi sunkoma, ugrezalo barjej^Uja^ca in njeni dotoki so izgubili prvotno višin, sko vez z notranjskim porečjem, neravno dno Barja je pokrito plitvo je««> Na severno pobočje Golovca, ^ ^ krog in krog Rožnika, » Je priklonil «av-ski prod in v razliko ^^JT^ močvirni šotni podlagi Bar^tvaHl^-vernenm delu LJubljane ti^lg«®®1 material ta ***** temeli Kraške reke Barja prrfa n«, dočim so mogočne vode Save, * tekla mnogo bliže ~ plavine peska po dolini GHnšč** tja doH do Viča ln terase bližnjih opekam. Sa£ je morala dolgo vztrajno re«tt *vo«o strugo v zasavsko ^ težje, ker je v ravnini strmca in se Je gričevje nine dvigato. Z navpično erozijo prodora je po umiku pontskega mena ml stopila posaednja faza v «*>• šnega pnrfla Ljubljane kothne- Z ^-kom na sever je Sava k sedanji strogi nanosi la zmerom debelejši rfoj proda, de. dove najvišje svoje kasnejše erozije P* začrtala v ježi, na robu terase, kjer m J« razvila danes vrata posavskih Prosti odtok Save je hitreje pritegnil nase tudi porečje Ljubljanice, ki Je v široki zevi med Gradom in Rožnikom, na najnižjem pragu pod znožiem Gradu, izrezala globok odtok jezerske vode. Mogočen tok stare Ljubljanice je začrtal še danes vidno ježo od Studenca v smeri k Zeleni jami, ob šmartinski cesti na Tabor, mimo Uniono in »oSt* ^en Prvotno lice Mestnega trga, kamor nov trg, odkoder se breg strmo opušča k vodi. Erozija Ljubljanice je pobrala ponekod v strugi konglomerata o plast in jo na debelo zalila z glino. Po odtoku jezera se Je st varila na Barju debela plast šote, z menjajočo se podlogo peščene ilovice in sivice. Trdna osnova leži 30, ponekod nad 50 m v zemlji. Na Šoto so naleteli celo 30 m globoko. Takšne, v primeri z naplavinami Ljubljanskega polja, mnogo mlajše plasti Barja so ustvarile že od početka razvoju Ljubljane veliko zapreko in usmerile naselitev na severno in vzhodno stran. življenjski sok Velike Ljubljane Je, kakor vseh prejšnjih selišč v njenem ob-moč ju, temeljil v se je širila stara citv pod Gradom izvrstni prometni legL fiele v drugi vrsti pride obrambni činiteJJ v poštev. Na kraju nekdanjega Jezera m že v neolitski dobi, nekako 3500—2000 let pred našim štetjem, prebivali mostiščarji Sledove takšnih stavb na koleh so odkrili ob Ljubljanici. od izliva Malega grabna do Gradaščice, in v botaničnem vrtu, ob začetku Ižanske ceste, aiične onim na Igu in Studencu. Na Ilire, ki se poldrugo tisočletje pred našim štetjem, prišli v naše kraje, spominja stara flirsk* Emona. Že tedaj je bila Ljubljanica važna plovna reka. In ko so 1. 34. pr. Kr. zgradili na levem bregu Ljubljanice Rtnrtjani Emono, važno vojaško taborišče, zajeto v pravokotndk sedanjega Gradišča, Je hita \ pomembna prometna lega pod izvrstno obrambno pozicijo Gradu, ob trajno plovni Ljubljanici dokončno uveljavljena. Prvovrstne rimske ceste, ki so vezale staro Eimomo akoro v isti črti kot danes Tržaška, Tyrševa ali Dolenjska cesta, vojaško na-eelje z ostalim svetom, so pokazale že naslednikom Rimljanov smer napredka in prometne vezi s podeželjem. Vodno žilo Ljubljanice so bili Rimljani uravnali in povečali z boljš m odtokom njeno plovnost. Razumevajoč pomen prometne lege pod Gradom ob plovni Ljubljanici, so bili že takrat osušili velik del Barja V temnem nepoznanem obdobju je po odhodu Rimljanov ravan znova zalila voda. Od 1. 407/8, do prvega vira o Ljub. Ijani, 1114, manjkajo ugotovitve, kako so posedli prometno točko na kolenu Ljubljanice naši predniki. Zadostuje, da je prav tu, na desnem bregu, prislonjeno pod Grad, nastalo jedro kasnejše srednjeveške Ljubljane. Tesno stisnjena poslopja okrog Trga so imela za obzidjem več zraka le na južnovzhodno stran, ob sedanji Hrenovi in Rožni ulici, kjer je bilo nekaj vrtov. Sedanja Stiška ulica je bila edino širše ustje na breg Ljubljanice, odkoder se je ozemlje srednjeveške Ljubljane razš:rilo na prevozni črti na drugi breg. sedanji Novi trg. Iz Starega trga je jedro Ljubljane raslo pod Gradom mimo Tranče na Mestni in Vodnikov trg. življenje srednjeveške Ljubljane je tedaj oklepal na eni strani gTaj^ki breg, naokrog pa mestno obzidje. Izven tega okvara so se na robu Barja, pod Golovcem in na Ljubljanskem polju le polagoma razvijale ob' cestah vasi, z najstarejšo šentpetrsko faro na čelu. Kmečka naselja okrog stare Ljubljane so ostala dolgo le v rahli vezi z mestom, šele v 17. grtol. »o se široke vrzeli ob vseh cestah polagoma zazida vale. Dve sto tet kasneje po že samostojna predmestja določila obseg nastajajoče moderne Ljubljane. Z gradnjo železniških prog je prometna lega mesta zaokrenila težišče v severno smer. Pomen Ljubljanice so izpodrinil« tračnilce. 2e prej se je mesto širilo na levi breg, na povoljna tla savskega proda. Noret vezi s svetom, prebujena narodna zavest, porast trgovine ln obrti so prinesle. preporod moderne LJubljane. Meščan je silil iz tesnega z:dovja hiš in »ilLe pod Gradom. Zazidano ozemlje se je zmerom bolj širilo, stara mestna dty, trgovsko jedro Ljubljane, se je lz Starega tn Mestnega trga raztegnilo na Vodnikov trg, preskočilo že prej Ljubljanico v Židovski uiici, seglo še v Wolfovo ulico ln na Sv. Petra cesto. Najstarejši del, Šentjakobski okraj je izrabil vse poslovne prostore, stanovanj je bilo zmerom manj. Prebivalstvo je padlo in bi ga bito še manj, da ni okraju priraste! nov (tel me-erta na Prulah. Zato pa je tem krepfceje naraščajo prebivalstvo severnih okrajev. Medtem ko so v smeri proti Tivoliju rasle vile z obsež. ni mi vrtovi, je vstalo iz zemlje na kraju med Celovško cesto ln gorenjsko progo ža celo mesto. Naglo se je pozidaval Vodmat. Ko so bile premagane še ovire železniških prog in kolodvorov, se je širil nov, mode. ren del, bežigrajski okraj. Stavbna povoljnost severnega dela je tc>d pospešila stanovanjsko akcijo. Medtem ko je barsko dno dopustlo, da se je po-zidavalo le propustnejše površje in višje obrobje odkladnin pod Golovcem, Gradom in Rožnikom, je Ljubljansko polje ne'-e ob glavnih prometnih žilah, temveč tudi na vmesnih ploskvah določilo smer nujnega razvoja Velike Ljubljane. Kakor vsa večja mesta Ljubljana ne bi K>pevala brez prirastka dežele. Gospodarski napredek, ki je presadil staro trgovsko j*=-dro v visoke palače ob Aleksandrovi ce. sti }n Gajevi ulici, silno zgostil in povečal zaz;dano ozemlje, je priklenil okolico še bolj nase. Prebivalstvo skrajnega obrobja Ljubljanskega polja je že našlo v Ljubljani stalen zaslužek, cek> onstran Save je posegla mestna aglomeracijska meja. Združitev okoliških občin v zaokroženo »doto Velike Ljluibljane je bfla, čeprav Be zmerom nepopolna, nujna zahteva zem, Ijepisne in gospodarsko-socialne enote. Obseg mestnega teritorija se Je s tem podvojil, prebivalstvo preseglo 80.000. V tej zaokroženi izmeri bo Ljubljana brez <}\v>ma mnogo lažje izpolnila velike nalogi?, ki Jih bo še naši beJl prestofarci doikv čtfa bodočnost Vsej lepi legi in mogočni panorami Ljubljane so dale gore okostenelo zaledje, Ljubljanica od nekdaj neusahlo, utripajočo žBo, ki je vekove vezala ljudi nase. Da bi bela nevesta pod Gradom zadihala ge svobodneje, je Sava izpod visokih gorž pobrala in odložila pred njo široko ravan. Sredi kotline se ozirajo na dela človeškega snovanja n'žki vršaci, Golovec, Grad, Rož-nfk in šmarna gora, poslednji ostan/ki pogreznjene visoke grude. Pri roda je hotela, da je bela LJtrbSjana zrasla iz tal skorajda v srcu l nekdaj strnjeno poseljene slovenske zemlje. Naj pohiti v duhu naša misel kamorkoli na skrajne mejnike materine besede, v Z:lj-sko dolino, Rezijo, Istro, Belo Krajino, na scrverne staraše nad Velikovcem ali v Prek. m.urje — povsod bi ne bilo, z izjemo roba prekmurskih goric, večje razISke v razdaljah, ki so ločile slovensko zemljo od nje. nega jedra — bele Ljubljane. Stoletnica,Krsta pri Savici' Xvo Lapajne 14. aprila poteče sto let, kar je iz* šla v samostojni knjigi Prešernova pesnitev »Krst pri Savici.« O pomenu tega jubileja je objavil obzornik »Živ« Ijenje in svet« (ponedeljsko »Jutro« dne 6. t. m.) daljši članek prof. S. Bun« ca. Že pred tedni (»Jutro« 18. marca) smo priobčili v kulturnem . pregledu članek »K. H. Macha in Prešeren,« v katerem je v zvezi z dejstvom, da sta največja slovenska in največja češka pesnitev tiste dobe izšli v istem mese* cu I. 1836., tudi kratka primerjava med Prešernovim »Krstom pri Savici« in Machovim »Majem.« Angleži so pred dnevi zelo svečano proslavili stoletnico Dickensovega ro= mana »Pickwickovci.« Na tem mestu je že bila beseda o tem, kaj so p ris pravljali; naj še zabeležimo vest iz Londona, da so vse ondotne knjigarne priredile razstavo Dickensovih spisov in za jubilej je izšlo več posebnih iz« daj slovečih »Pickwickovcev.« Fran« cozi nameravajo letos proslaviti stolet« nico Mussetove knjige »Confession d' un enfant de siecle.« Čehi bi letos sla« vili svojega Macho, tu-di če ne bi bila obenem stoletnica smrti; da so slavno« sti posvečene predvsem »Maju,« priča že samo dejstvo, da bodo poglavitne prireditve v aprilu in maju, medtem ko je stoletnica smrti v pozni jeseni. Naša kulturna javnost ni z nobeno javno prireditvijo počastila jvbileja pesnitve, ki je bila prva večja epska pesnitev v slovenski literaturi in — ka« kor vse Prešernovo delo — za dolgo dobo višek naše pesniške književno« sti. Umljivo je, da nismo mogli posne« mati Angležev in celo ne Čehov, toda nekaj več odmeva bi bil lahko imel ta literarni datum, ki pomeni poleg vsega drugega tudi prvo večjo zmago našega jezika. Edin književni rezultat jubile« ja bo bibliofilska izdaja »Krsta pri Sa« vici,« ki jo pripravlja neki zaseben za« ložnik. Obžalovati, je treba, da že ni moglo iziti za veliko noč m za jubilej »Krsta pri Savici« Prešernovo delo v redakciji prof. dr. Kidriča in izdaji Ti« skovne zadruge. Tako bi bila vsaj *a izdaja združena z jubilejem »Krsta pri Savici« in — kar bo gotovo, kadar izkle — najlepša počastitev Prešerno« vega nesmrtnega genija. Veseli nas, da je dan izida že prav blizu. Tudi ob priliki tega Prešernovega jubileja naj ponovimo na tem mestu že ponovno izraženo željo, da bi bilo treba še kaj storiti za kult Prešerna, ki ima pri nas ne le literarno in znan« stveno dobro obdelana tla, marveč tu« di ugodne psihološke pogoje v narodu. Predvsem bi bilo treba osredotočiti v Ljubljani vse, kar nam je ostalo za Prešernom, urediti stalno razstavo nje* govih del, rokopisov, slik L dr. ker pri* dejo v Ljubljano tuji prijatelji in po« znavalci naše kulture, ali če jo obišče« jo ljudje z naše periferije, mladina s kmetov, inteligentje iz srbskih in hr« vaških krajev, jim ne moremo pokaza« ti o našem največjem pesniku nič dru« gega nego spomenik in nekatere reči v muzeju. Potrebna bi bila ureditev maj* hnega Prešernovega rmizeja, za sedaj v prostorih splošnega muzeja. Kdor je videl naprave, s katerimi so Čehi v Pragi utrdili kult svojih velikih mož, bo vedel, kaj mislimo in čemu obža« hjjemo, da nimamo nič takega niti o Prešernu. Nobena doba ne more iz* hajati brez tradicije in ni tradicije, če ni smotrno organiziranega kulta du* hovnih predstaviteljev preteklosti. Pri« merjajmo samo, kaj store celo v revo* lucionarni Rusiji za kult Puškina in Tolstega! Ureditev majhnega Prešer« novega muzeja ni zadeva, ki bi prese* gala naša sredstva in možnosti: je stvar dobre volje in smotrnega priza« devanja onih. ki labko ustvari io tako vidno ognjišče Prešernovega kulta v slovenski metropoli! Anita Meze v Beogradu Beograd, v aprilu. Naša odlična operna pevka gdč. Anita Mezetova 88 intenzivno pripravlja za gostovanje v Ljubljani, kjer bo nastopila v operah »Manon« in »Bajazzo«. Gostovala bo v začetku druge polovice tega meseca. Gdč. Mezetova je imela v letošnji sezoni več gostovanj v beograjski operi. Beograjsko občinstvo, dasi izbirčno v simpatijah do opernih pevcev in zlasti pevk, je našo pevko vzljubilo, kakor redko katero operno zvezdo. Do Mezetove goji tople simpatije, kar se najlepše odraža v dobrem obisku vsake predstave, pri kateri se pojavi na deskah gdč. Mezetova. Mislim, da ni doživela dosedaj še nobena operna pevka na odprti sceni toliko aplavza v beograjski operi, kakor naša rojakinja Anita. Njen mehki lirski sopran, odlično kreiranje in naravna ljubkost so morale vzbuditi v beograjskem občinstvu iskrene simpatije, ki jih sedaj kaže ob slehernem njenem nastopu, bodisi v operi bodisi v okviru koncertnih nastopov. Beograjska glasbena kritika, ki v ničemer ne prizanaša najboljšim umetnikom, spremlja nastope naše Anite Mezetove s prav tako toplimi simpatijami, kakor beograjsko občinstvo samo. Znani glasbeni kritik dr. Miloje Milojevid je v svoji kritiki o Tomasovi operi »Mignon«, ki jo je priobčil v »Politiki«, pisal o kreaciji gdč. Mezetove tole: »Gdč. Mezetova je občutila bistvo vloge Mignone in je ustvarila z lepim instinktom i naivne i kljubovalne i dramatične akcente svoje vloge. Njen izrazito lirski sopran je najneposrednejše vplival pri občutkih izliva, pri čemer so ga vodila diskretno odmerjena tehnična sredstva. Nadvse zanimivo pa je podala tudi svojo veliko sceno v drugem dejanju, ki je najbujnejša v kontrastih. V razvoju te scene smo mogli občutiti spontanost, zlasti ob nemem doživljanju bolesti pa preko napora, da bi bila taka »kot ona«, kot Filina, tja do razočaranja in bega iz razkošnega budoarja v siromaštvo. Kreacija Mignone gdč. Mezetove je v osnovi globoko doživeta, slikovita in skladna.« 0 njeni vlogi Suzane (Mozart) je napisal isti glasbenik v »Politiki« tole: »Suzana gdč. Mezetove nosi v svojem značaju odlike, ki jih je Mozart dal (bi lahko rekli) njenemu karakterju: občutenost. Pri oceni te vloge, kakor jo je ustvarila gdč. Mezetova, moramo začeti od kraja: od finega izliva globoke občutenosti v sceni na vrtu in od dueta z grofom v tretjem dejanju. Vsa narava gdč. Mezetove in vsa gibčnost njenega soprana sta se brez napake uveljavili v teh dveh scenah... Vedno si občutil, da je njena močno rahločutna narava zastavila polno svojih lepih naravnih lastnosti, da bi ustvarila vlogo, prav tako občuteno, kolikor poredno in nagajivo, pri čemer jo najbolj zanimajo Benzualne odlike vloge.« Tudi v ostalih beograjskih listih so ocenili priznani srbski glasbeniki kreacije gdč. Mezetove laskavo. V tem imamo ponovni dokaz, da si je pridobila splošne simpatije tudi v krogih strogih glasbenih kritikov. 0 njeni vlogi Mignone je napisal znani srbski komponist Milenko Živkovič v »Vremenu« sledeče: »V Mignoni je izrazila gdč. Mezetova obsežno skalo psihološkega gibanja. Njena Mignon je vsa trepetala od žarke krvi in kljubovalne narave, ki pa je iskreno padala v ljubovni zanos in težko melanholijo. S fino stilizacijo vokalnega dela vloge je gdč. Mezetova spontano dajala zvočni komentar svoje psihološke igre v najraznovrstnejših prelivih«. 0 vlogi Suzane (Mozart) pa je pisal glasbeni kritik beosrrajske »Pravde« sledeče: »Suzana gdč. Mezetove je vsa stkana iz šarma, lahkote, na^ajivosti in mozartovske frfotavosti. Gdč. Mezetova, zelo muzikal-na, je kar najpodrobnejše frazirala in oblikovala razkošne. lahne in okretne Mozartove rokokojske melodijske linije«. Kakor smo doznali, bo gdč. Anita Mezetova v kratkem gostovala na povabilo praške opere tudi v Pragi. Bojimo se, da ne bi »zlata Praha« očarala naše ljubke Anite tako, da bi jo za dalje časa priklenila nase. Kam bi potem s simpatijami Beograjčanov in tudi Ljuljančanov, ki si ena-ko žele videti Mezetovo ne samo v gosteh, marveč stalno v svoji sredini? B. V. Iz sodobne angleške književnosti Nedavno je tudi v Ljubljani predavala angleška pisateljica Mts Rebecca West, ki je znana tudi kot kritik. Posnemamo nekatere njene karakteristike sodobnih angleških pisateljev. Shaw je dinamična osebnost, ki Angleže zabava s svojo navado da se večno za kaj bojuje. Anglež ne more mrziti zato mora uvažati škotske in irske pisatelje, da mu nekoliko ožive intelektualno ozračje. Sha\v oznanja vegetarianstvo, ker veruje, da bomo ljudje prenehali biti bojaŽeljni. če opustimo uživanje mesa; toda ker so med vege-tarianci najbolj bojeviti ljudje, n. pr. Hitler, Mussolini in sam Šhaw. je ta teorija seveda močno dvomljiva. Poglavitna vrlina Sha\va je čist in jasen angleški stil. kar je sploh značilno za pisatelje angleško-irskega porekla. Pred voino so nekateri smatrali Sha\va za revolucionarnega pisatelja, danes mu lo priznavajo vsi, kajti pokazalo se je, da je imel prav v dveh točkah: Napadal je angleško idejo, da Angleži vse znajo; vojna je pokazala, da se ni motil. l>rugič: napadal je idejo, da je sodobni industrijski sistem | potreben, ker proizvaja veliko bogastvo; tudi tu se je pokazalo, da je imel Shaw prav. Iz- istih vzrokov so videli tudi v H. C» Wellsu revolucionarja. Njegova poglavitna vrlina pa ie v tem da nadaljute tradicije angleškega romana tam. kjer le najboljša: v romanu karakterja. Wells je tudi največji novinar našega časa. globok poznavalec vseh sodobnih problemov, ki jih ume v lahko umljivi obliki prikazati občinstvu. Njegova knjig*. »Outline of History« je približala zgodovino ljudem, ki prej niso imeli o nji niti pojma. Wells nima kakor Shaw veselja s tem, da napada, zato pa je zanj značilen lahko vznetljiv duh. John Galsworthy je fotograf, ki si je zastavil moralno nalogo. Njegove prve knjige (>The Countrv House«. »The Man of Proper-ty<) so boljše od njegovih poslednjih spisov. ker je imel slab posluh za govorjeno angleščino in so dialogi njegovih mladih ljudi često narejeni. Galsworthyjeva zanimiva moralna pozicija, vidna tudi v njegovem zasebnem življenju, je mogla postati očitna v dobi, ko je Huxleyeva in Danvino-va šola s svojimi znanstvenimi odkritji omajala vero Povprečnega Angleža in izzvala nasprotje med vero in znanostjo, ki za današnjega Angleža ne obstoji- Galsworthy predstavlja pokolenje, ki ie Izgubilo vera in se je vpraševalo, ali je mogoče plemenito živeti brez religije, brez upanja na večno plačilo aH strahu pred večno kaznijo. Galsworthy je bil v svoiem zasebnem življenju izreden človekoljub in allrulst, tak, ka- kor je v knjigah. Duha svoje generacije je zastopal Gals\vocthy kar moči vestno; lomu je dalo prav posebno avtoriteto v dobi. ki jo je predstavljal Le-to je imel tudi Kiplinjt .veliki mojster jezika, ki je opravljal v književnosti tudi delo slikarja. Se več: ni imel samo sposobnosti upodabljanja barv. marveč tudi zvokov in vonja daljnih dežel. Iz njegovih spisov so Angleži črpali vero v britanski imperij in sicer v to, kai j' na njem najboljšega, namreč v njihovo civilizacijsko poslanstvo-Toda on je siikal angleške uradnike po kolonijah tako. kakor da so zajemali z veliko žlico najvišjo modrost in se naučili vseh naukov, ki bi jih lahko dobili lz angleške zgodovine. Bil je po duhu hegelijanec. čeprav ni čital Hegla. Dandanes Pa čutimo, da angleški vladajoči sloii nimajo v sebi najvišje modrosti in le trudoma Iščeio poti do nje. Somerset Maugham obravnava Isto tvari-no kot Kipling. Njegove novele so poine ironije, polne občutja človeške slabosti in mikajo predvsem zaradi tega. ker kažejo, kolikšne čudeže lahko uganja človek s svojo slabostjo. Sem sodi tudi dramatično življenje Ijaw-renca, vodje arabskih uporov, ki je pokazal, da je velik mož dejanja v duhu napoleonske tradicije. Njegove zmage v Arabiji so bile take. kakor bi jih mogel doseči za mladih let Napoleon. Ob koncu vojne pa je Lawren-ce odklonil vse Pozicije, ki ti jih bil lahko dosegel; medtem, ko je prej poveljeval, je sedaj rajši ubogal in postal preprost vojak. Spisal je »Sedem stebrov modrosti«. Imel je velik vpliv na svoje pokolenje, in ko se je lani smrtno ponesrečil je ostalo za njim mnogo njegovega duha. Vnesel ]e v angleško duševnost nekaj novega. Sledove novega duuha ki se začenja pojavljati v Angliii, zaznavamo tudi v spisih Hux1eva in D. H. Laurenca; medtem, ko je satirični lluxley Po svoji osnovni značilnosti izrazito intelektualen, je bil Laurence v jedru pesniškega duha. To velja tudi o Eve-lini Wayl. ki opisuje, kako uničuje moderno življenje nekatere osnovne vrednosti naše civilizacije. Takisto o nekaterih drugih pesnikih, ki so si po vzoru Gerarda Manleva Hopkinsa ustvarili poseben pesniški jezik (n. pr- Andon. Day Lewi« in Spender). Ta smer je bila potrebna, kajti angleščina je že močno obrabljen jezik in potrebuje večjo izraževalno rahločutnost, da lažje zajema vse fine emocije sodobne Poezije. (Po »Le Messagar d'Athenes<). — o. Dve glasbeni publikaciji 1. Dr. Josip Čerin: Srečna vas domača, -V seriji svojih dobro znanih priredb ju-goslovenskih narodnih pesmi za klavir, orkester in trobTa, je izdal nedavno vpoko-jeni višji kapelnik vojne muzike. dr. Josip Čerin, novo zbirko pod zgornjim naslovom. Zvezek, ki ga uvaja lična naslovna slika, obsega 36 napevov. ki so delno samostojni, delno pa povezani s sorodnimi v daljše melodične in oblikovne enote. Večina pesmi je slovenskih, nekaj med njimi pa je tudi hrvatskih in srbskih. Posnete so iz znanih zbirk Žirovnika. Bajuka, Marolta in Kube, delno pa so originalni in doslej Še nepriob-čeni prispevki. Klavirski stavek je lahek, dostopen vsakomur, ki količkaj obvlada elementarno tehniko, vmesni prehodi bo kratki in korektno stavljeni. Vsaki pesmi je dodano besedilo; ponekod je nad črto tudi citat iz instrumentirane izdaje.- Klavirska zbirka je izšla v dobri litogra-fiji, izdaja za godalni, odnosno trobilni orkester pa je pisana kot manuskript ter jo dobite pri avtorju. Klavirskemu izvlečku je cena Din 24- založba avtorjeva ter zbirko lahko priporočam v?em. ki jih zanima popularizacija in aranžma naših narodnih pesmi. 2. Breda Sfek; Pojmo spat. Plodovita in edina naša glasbena avtorica. Breda Šče-kova. je spet izdala novo zbirko popevk, tokrat za mladinski ali ženski zbor. delno a capella. delno s spremljavo klavirja. V zbirki, ki jo krasi naslovna slika (avtor na sliki ni označen), naideš 11 pesmi naših pesnikov O. Župančiča. Jože Lovrenčiča, Silvina Sardenka. Utve. Kunčiča. Čike Jove-Gradnika in narodnih v nepretenciozni, preprosti. a spevni in uporabni glasbitvi. Avtorica se ponekod poslužuje slovenskih označb tempa in dinamike (Pripovedovaje, naraščaj itd) vendar ne dosledno, kar je seveda težko, saj so se italijanske označbe uveliavile povsod, vsa i kar se dinamike tiče. Zato je mesto znaka ali besede »cres-cendo« raba slovenskega izraza »naraščaj« nekoliko neugodna ter pač ne smemo pretiravati v takem purizmu.- V ostalem je izdata lična, tisk razločen. Zbori so priporočljivi vsem našim mladinskim in ženskim zborom ter bodo dobro služili svojemu namenu,- Cena Din 18.- Samozaložba, Loče pri Poljčanah. L M.5- Zapiski NIVES NOVT, hčerka znane pesnice in prevajalke slovenje 1'rilke v nemščino, gospe LIH Novy, Je po zafključteu študij v Reinhardtovi dramatični šoli na Dunaju nastopila v začetku letošnje sezone v osi-ješkem Narodnem pozorištu svoj prvi an-gažman. Kakor sodimo po ocenah v osje-šk'h listih. se na tamošnjam odru zelo uspešno udejstvuje ter igra mnoge velike in glavne vloge za začetnico vprav presenetljivo dobro. Zlasti mnogo hvale je žela v sledečih vlogah; Laura (Krleža: Agonija), Kraljica (Schakegpeare: Hamlet), Belha (Moličre: Namišljeni bolnik), UH Konto X). Mladi umetnici, ki je tako lepo začela svojo karijero, želimo kot naši ožji rojakinji še mnogo uspehov! Srbskohrvatski spis o Balzaca. Dušan Z. Miiačič pripravlja obsežno delo »BaJzacov život i rad.< Daljši odlomek z naslovom »Dramatične eodine Balzacovog života« je izšel v najnovejšem (6) zvezku »Srpske-ra književnega glasnika« Iz ostale vsebine tega zvezka opozarjamo zlasti na spis dr. Hu-ga Kleina »Zločin i kazna u svetlosti psihoanalize.« Oswalda Spenglerja »Untergang des je angleške motive, je imel lep uspeh. Propast zapada« sočasno v dveh knjigah pri Kohnu v Beogradu. Spis je pnevel dr. Vladimir Vujič, ki je tudi spisal uvodno studijo o Spenglerju in njegovem delu. Je to po Kantovi »Kritiki čisteg? uma« največji srbohrvatski prevod iz nemške filozofske književnosti. * Ferdinand Bruekner. tudi pri nas znani nemški modernistični dramatik, je v pripovedni knjigi »Mussia« (izšla v Amsterdamu) obdelal življenje znane Rusinje Marje Baški rcevljeve. CRIKVEMfCA morsko kopaližf« n« Jadranu Najve<\;* prffena plaža • Celodnevno ko[plm h» inerdpld hladna voda Mii>da VrnAUV»W i,Udn* Toda Wien 91 »ofe. t»io4a t oda Crikvettica * ^ ^^ ^ Libumla w ^ ^^ TOIjt Ivančič 13 ^ T<*i«. Hanira 31 ^P1-* lianiGd Madca roda «ju$ija£ia -, tekoma vod» Vila Kužica £ A M £» •''k, pod isto trpravo AuTId Mira-mare. TTierapia Gjurašin rco.iBmo nreKO« ^aa R«*taurint — PrenoSKSa. Europa-VinJHtoI-BelSe-Vce Gostilne ZELENGAJ . MORAVA HRVAT . ILIRIJA - FKANKOPAN -VTVODOL . SOKOL - SLOVENAO -DALMATINSKI PODRTIM KAFANA - CORSO te l«>po urejen-e sobe y privatnih vilah. Spomladi: HOTEL THERAPIA HOTEL MIRAMAEE HotW R«st. Hotel Rett. rv>m Hotel R-est. Hotel R**t. Hotel Rert. Park Hotel Hotel R-ert. Hotel Rest. HoteJ Rest. Hotel Reet. Hotel Reet. Ilotel R«t. Pena. P«n«. Res t. Svrat. Malinska na otoku Krku - rertansat »TOIOLAV« t oentm men. sredno »a obrpijo. — sob I rtektri^o mar*. ljavo. _ Nova moderno ©i^euUjena rv^tavra«i«. — Ra-7-sr'.od na morje, prv*rj* na terana in ne. mor^. _ Prvovrstna kuhinja, psnfrion od Dia 45 do 50. Anion, Vestio, lafltnlk. 7 dnevno bivanje pavšalno od 450 Din naprej. Prcspcfzicl B A Vodilno kopališče na otoku Krku. (Največja naravna, plaža na nažem Jadranu.) Hoteli: Baška, Grandič, Velebit-Volarič. Penzijoni: BarbaHč, Evropa, Jadran, Praha, Ruža, Triglav, Tomša, Zagreb, Zvonimir. — Električna razsvetljava, vodovod, ko-pališčni zdravnik. — Informacije in prospekte brezplačno. Obalni hotel Volari^ edinstvena lega, sobe z balkoni in tekočo vodo, zmerne cene, izvrstna kuhinja, jazz, dancing. Hotel Grandis poznana prvovrstna hiša blizu kopališča, izboraa domača in tuja kuhinja, terasa, vrt, šport, dancing prost ribolov, odlična domača vina, zdravljenje z grozdjem popolen pension z vsemi taksami od Din 55 do Din 75.—. — Zahtevajte prospekte. Sezija v Cvikventci Pred nekoliko dnevi je prispela v Crfkve-i nico večja grupa Belgijcev tz Bruxelle3-a j in se nastanila v Hotelu »Therapia«. Med mnogimi velikonočnimi gosti vidimo v Crikvenci: Načelnika mesta Zagreba, gosp. Rudolfa Erber-ja s soprogo. Predsednika S. D. Aleksandra iz Zagreba s soprogo, Predsednika Aleksandra Frellča iz Zagreba, Gospoda ministra Dr. Benjamina Sepeei-na iz Zagreba, Profesorja komercialne visoke šole Dr. Karloviča iz Zagreba z obiteljo, Profesorja šumske fakultete gosp. dr. Josipa Balen-a iz Zemuna s soprogo, Direktora Ing. Matijo šnelera iz Zagreba, lastnika Balkan-kina v Zagrebu, gosp. Dr. Sašo Aranitzky z obiteljo iz Zagreba, Generalnega direktora gosp. Vj. Pilpel-a iz Osijeka, Mr. i M rs. Ftield od Standard OS Cta, Zagreb, Mr. i M rs. Strachan iz Glasgow&, Generalnega konzula dr. K. Schwagula» obiteljo iz Wiena, Grofa in grofico O. v. Bvlandt. lz MalnaB, Mr. Mme Prof. Henry de Gourneaud, iz Bruxelles, Dr. Ing. A. Bechny od Skoda zavodov, Moravska Os trav a. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja*. Kraljestvo mode Vzorčaste spomladanske obleke Odkar se je moda odvrnila od stroge stvarnosti in upošteva bolj fantazijo, so vzorčaste tkanine zopet doživele novo do. bo velike priljubljenosti, že nekaj let sem nam spomladi novi vzorci izpopolnjujejo veliko zbirko teh pikčastih, črtastih, krL žastih in rožastih tvoriv, novi vzorci, v barvah in v risbi tako spretno izpeljani, da ae je treba že prav natančno poglobiti vanje, če hočemo spoznati, kaj prav za prav predstavljajo Tako se n. pr. skupine rajajočih Tirolcev na nekem novam tvori, -ru zde na prvi pogled kakor šopki eksotičnega cvetja in beli avtomobički, ki drve po nekem drugem impjimeju, učin. kujejo kakor fantastične bele lise na tem. ni podlagi. S tem pa seveda modni repertoar novih vzorcev še zdavnaj n; izčrpan: zvezdice, kolobarje, drevje, hišice, sadje raznih oblik in velikosti in vse cvetje — od akromne marjetice do razkošne orhi. deje — najdete na teh nov'h svilah, če se vam le ljubi pregledati vse do konca, kajti za to je treba dosti časa in potrpljenja. Seveda doseže moda vzorčastlh tkanin svoj višek šele poleti, toda tako uspešna, upeljana moda se prične uveljavljati vedno že mnogo prej. na primer letos že ob prčetku pomladi. Ce si torej nameravate naloviti novo svileno obleko, vam svetu, jemo, da si v ta namen kupite le vzorča.. sto svilo. Oblečeni boste že sedaj po naj-noveiSi modi in še več — vaša obleka bo na višku mode še poleti, ubili boste dive muhi z enim udarcem. Sedaj seveda še ne morete nositi oble. ke z velikimi rožastimi vzorci, kait veliki cvetličar vzorci učinkujejo ekskauzivno poletno. Cvetlični vzore', ki pridejo že se. daj v poštev, so vsa manjši ali izpeljani samo v obrisih, da se zde enobarvni. Primerni so seveda tudi cvetlični vzorci z ne. določnimi obrisi, pri katerih prehajajo barve druga v drugo, tako da tvorivo iz daljave učinkuje enotno. Za prve toplejše dneve pa so vsekakor modelu so jako učinkovito izdelani rokavi, ki imajo drobro plisirane, vstavljene dele, pri katerih je torej vzorec blaga strnjen in drugače učinkuje, kakor na gladkih de. lih obleke 2ivot s pokončnim ovratn kom zapnemo s tremi malimi pentljami 2ivot ima krilce s postraH vloženimi, pl siranu mi deli. Kril0 je po sredi razdeljeno s šivom, ki se končuje v ozek plisč (2. s*kica). Naš zadnj1 model je navidezno jako pre_ prosto izdelan, a prav ta rafinirana pre. prostost zahteva jako spretne šivilje. Kimono kratki rokavi spredaj prehajajo v umetniško drapiran život, ki mehko obkroža vratni zrez. široki, nagubani pas krasi namesto zaponke šopek cvetja Oble. ka je izdelana iz svile z zabrsanim cve. tličnim vzorcem in je tako elegantna, da vam bo rabila poleti še namesto večerne obleke, dasi je prav za prav namenjena popoldanski uporabi (zadnja skica). Dva lepa otroška plaščka Ugajale bS vse žene, če bi posvečale svoji ••lunan;osti večjo pažnjo. Cas m dena» ne igrata p4 tem najvažncjše uloge. Samo malo potrpljenja jn ;Ino sredstvo rta pn tem potrebna. Po gkusite kremo Leodor> to povsem svileno mehko_ krem0) ^ daje kožj »vez, mladosten m elasticen izra2> kateremu se tahval)ujejo mnoge zene za srečo h u h Tube po D m 14.50 in Din. 10 prodajalnah Chlorodonta se dobe v vseh najbolj priljubljena razna drobno pikča. sta tvoriva, ki so tako diskretna, da jih moremo nositi ob vsaki priliki in ob vsa. kem letnem času Tako splošno veljavno tvorivo je n. pr temnomodra sv^la z drobnimi belimi pičicami Obleka 'z te tkanine se poda starejši dami prav tako kakor mlademu dekletu in je vedno elegantna in ljubka Pri našem modelu so naibolj zanimivi tričetrtinski, široki rokavi, ki so ragan. sko ukrojeni in izhajajo prav za prav že iz štirikotnega vratnega izreza. V tem izrezu je pritrjen še vložek iz be'ega pi-kčja. ki tesno obroblja v^at Velika bela cvetlica iz enakega pk6ia učinkuie temnomodri podlagi spomladansko sveže. Nekoliko zvonča<*ti sprednj" del sicer glad. kega kr la je vši+ z dvema stranskim* voma, ki se koničasto zaključujeta pod ši_ rokim pasom (1. skica) Prav tako diskretno učinikule tudi oble. ka iz svile s kolobarčastim vzorcem. Poživimo jo z belim plisiranim vložkom, ki prehaja v ozek. pokončen ovratniček. Pri svil en :h oblekah so zopet jako modemi prekrižani životi. ki jih zadaj zavežemo v slikovito pentljo. Prekrižani život naše. ga modela je posebno orignalen. ker ima reverje v podobi rahlozvončastega volana. Enake volane vidimo na tričetrtinskih rokavih (2 sk^a). Nov je vzorec raztresenih paličic na sveti5 podlagi, ki v svoji dirobnosti učin. kuje posebno ljubko. Obleko iz taksnega tvoriva smo si zamislili s posebno zanimi. vim sprednjim delom života, ki ima obVk-i jopice s pregnbanim krilcem Preko života smo namreč položili d-va pregubana dela, ki fu v pentljo zavezani pas razdeV na dvoje. Rakavi so kratki in opremljeni z zav"hamimi manšeti (3 skica). Med bolj ekskhizivne obleke spada naš naslednji model, ki je izdelan lz taortmč-ja s pikčastimi, v ovalne skupine zbranimi motvi. Vzorec ie sicer ?am po sebi jako diskreten, vendar pa je precej vel5k in se zato poda samn velikem vitkim postavam. Za vitke postave so tudi primerna n?ibra. na krilca na ramenih ki postavo zgoraj graciozno razširijo Prav zanimiv je tudi vratni izrez, sestav1 len iz dveh prekrižan:h rahlo naguban;h delov. Zgoraj nabrani, poldolgi rokavci izpopolnjujejo sliko tega elegantnega, popoldanskega modela (1. sk^ca spodaj). Obleka s silhuetnim cvetličnim vzorcem se zopet poda vsaki postavi. Pri našem Za tople, :epe dneve potrebuje otrok lahkega plaščka, ki ga obleče preko oblekce s kratkimi rokavi. Novi otroški plašiki so iz paste'no barvnih tvoriv in so udobno, ohlapno ukrojeni Oba model, čka na naši akoi imata svoje posebnosti, ki zaslužijo, da jih obdržite v spominu. Pri prvem je zanimiva prekrižana prepo. na ob vratu, pri drugem pa z drobnimi robčki pošiti žepi in ovratniček . Zdravniška posvetovalnica »Gustelj«. Prav po nepotrebnem se vznemirjate, ker je vse v redu. Pojav, ta s, ga ne morete tolmačiti in ki ga smatmte ab-normalnim, je le izraz pralne funkcije žlez. Ne smete misliti, da opažate to e Vi le slabo ste poučeni. To brezbarvno, leplji vo tekočino izločajo žleze. Zatorej bodite mirni in ni Vam treba biti nerodno ker »e dogaja pri partnerju isto. Naravo je treba oplzovati in jo sprejeti tako, kot je ustvarjena Kar se nervoze tiče v tem primeru, pa izvira iz tega. da se čutite nesigurm. No ni Vam treba zato nobenih zdravil, marveč le več samozavesti. Nikar ne premišljujte, izbijte si iz glave te pomisleke, pa bo v re- du. ... Prilep. Izraz nam je neznan, ker je tuj in se rabi le regionalno. Po opisu pa sodimo na infeciozno poreklo te bolezni Kako je prišlo do tega? Verjetno je prišlo do prenosa potom osebnega dotika ali pa po kakem predmetu. Opazujte okolico. Skrbite predvsem za skrajno čistočo vsega, kar prihaja z otrokom v dotiko, posebno rok, steklenice itd. Otroka kopajte v lahki svetlordeči raztopini kalijevega hiperman-gana, lice pa mu samo obrišite s to raztopino, pri čemer pazite, da ne pride v oči. Obolela mesta namaKte nato z 10"/„ mazilom živosrebmega precipitata. e obstoja jako vnetje okolice, delajte hladne obklad- Modni salon Rozman Ljubljana, Dvomi trg S, izdeluje DAMSKE KROJE PO MERI iz najnovejših žuraalov, ki so damam na ogled. Poučujemo tudi KROJNO RISANJE, ke z Burovo raztopino. Pazite tudi na red- no stolico. Veselilo bi nas, da nam o stvari malo več poročate. »U.R.R.« Vaše pojasnilo nas je prav razveselilo. Vsekakor prihajajo v tem primeru v poštev razni faktorji, ta so izzvali to nalogo, torej poleg klimatskih še drugi, sedaj neznani. Naklon k temu je zelo individualen, momenti, ki to sprožijo, pa niso pri vseh enaki. Mraz sam po sebi nima s tem ničesar opraviti. Pojasniti bi moglo vso stvar le daljše proučevanje krajevnih prilik. Da domačini za tem ne trpe, ni nič posebnega. Cesto se opaža, da oboli priseljenec, ki ni aklimatiziran in da je to osamljen pojav. Za sedaj se ravnajte po navodilu, ki smo Vam ga zadnjič dali. Ljubo bi nam bilo, ako se še oglasite. »A. P. Lj.« 1. Omenjene bolečine na spodnjem delu trebuha so sicer jako neprijetne, vendar ni nič nevarnega. Široko črevo je na tem mestu precej gibljivo, kar povzroča ob jačjem gibanju (n. pr. ob vetrovih, kot vi omenjate), bolečine. Ta nadloga se seveda v nosečnosti Se stopnjuje, ker pritiska tedaj povečana maternica na ta del črevesa ter kolikor toliko otežkoča odhajanje vetrov. Stvar se da pa omiliti s toplimi obkladki in z vživanjem kamelič-nega čaja in drugimi takimi zelišči. Glavno je, da skrbite za redno, dnevno stolico in se zadostno gibljete. Slednje pospešuje redno prebavo in odvajanje, kar je važno v nosečnosti, vpliva pa ugodno tudi na nosečnost samo — na duševno ravnovesje, ki ie v tem stanju često labilno. Kar pa se tiče ozkega vratu, boidte le brez skrbi. Ste še jako mlada in v tej dobi se to samo popravi in v momentu potrebe razširi. Na operacijo Vam ni treba misliti, tudi ovira to ne bo. 2. Proti tem bolečinam Vam bo dobro rabil salicilov preparat, n. pr. aspirin, isto-pirin in drugo. Kopeli, namreč vroče, za ta namen zdaj niso na mestu zaradi nevarnosti splava. Le nič ne skrbite, otrok se teh stvari ne bo nalezel od vas. Pač Vam pa za Vašo osebo priporočamo kak armen preparat. Hranite se dalje kakor do- slel. Le pogum! • »F.ros« 1. Navajate dvole ekstremnih nazlrani. Res .1e, da obstojata, s čimer pa še ni rečeno, da le re* tako. Vsako ima nekal zase, vendar pa je stvar Individualna. Da bi ta. razvada, na katero naletimo tudi pri popolnoma zdravem človeku, imela kvarne posledice, osobito na osred-n1e živčevje, ne držt. niti ni to fizioloSko utemelleno. Človek je napravil lz tega neka i ^nenaravnega«. Drugo 1e. če se človek izživlja le v to smer. Ali tudi v tem primeru ie težko trditi, da izvirajo kvarne posledice odtod. Mnogo bolj verjetno je, to je tudi sodobno naziranje. da ie v takih primerih primaren pojav neurotični ustroj takeea individua. ki se izraža na način, kot ga vi omenjate. Kar se razvija, se v takih primerih razvija torel iz nervoze. Tz Vašega opisa in načina, kako gledate na to stvar, pa ne moremo sklepati na nervozo. Zato smo prepričani, da najdete pravo pot. Moremo pa pribiti, da izhod, ki ga omenjate. ni potreben. L^idi je vendar toliko tri tako različnih, da Vam ne bo težko najti partnerja, ki Vas bo razumel in na katerega se morete tudi zanesti. Le odprite oči in opazujte jih (ne na veselicah in plesih!) To je izhod za Vas! 2. Mimogrede na1 pooravimo tudi VaSe mnenje rlede prostitucije. Zakon o zati-raniu snoinih bolezni prepoveduie pol^g javne prostitucije tudi tajno, torej prostitucijo soloh. Efekt se bo že pokazal. »Silviia*. l. Pri Vašem načinu živllenja ne bo težko najti vzroka debelosti. Mnogo sedite, malo se eibljete in verjetno se tudi ne hranite pravilno. Sicer pa po Vaš'h podatkih ne rrre za prekomerno debelost. Za-radi tega Vam ne bo t«»*ko urediti to stvar. Gibajte se izdatno! Ziut»aj — zvečer telovadba. izdatni izprehodi v prostem času. izleti, zmeren snort. To Vam bo še največ koristilo. Kakšna na i bo telovadba? Ja, na izbiro imate celo kopico sistemov. Naj bolie bi bilo, da posečate kak privaten telovadni tečaj, ker je treba vaje izvajati pravilno, ako naj hasnejo. Važna je prehrana. Da bi se hranili le enkrat dnevno, je ne-zmiselno in utegne tudi škodovati. Odraslemu človeku naj zadostujejo trije glavni obedi preko dneva; tedaj se nasiti. Hranjenje večkrat v manjših obrokih preko dneva ima pri zdravem človeku često za posledico, da se prekomerno hrani. Hrana sama na sebi naj vsebuje primemo količino beljakovine 100 do 120 gramov. Omejite pa v njej maščobo (v prikuhah. omakah itd. in olje pa tudi močnate jedi, sladice, je treba omejiti. Tudi tekočina je eden izmed faktorjev, ki igra važno vlogo pri odebelitvi. Vživanje večjih količin tekočine bodisi v obliki mleka, kave ali kaki drugi obliki, poveča telesno težo Treba si bo torej hrano urediti po teh vidikih. Končno je važno tudi to, da čez dan ne počivate, da ne ležete k počitku, da pa tudi zjutraj ne ležite budni. Cim se zbudite, vstanite. Todl spat zaspani! u 2. Je v zvezi z gornjim, železa ali nečesa sličnega ne smete jemati, ker se boste še bolj zredili. Šport - ^^^ koristili tudi r tem pogledu. Čistilnih čajev imate mnogo, patentiranih specialitet do preprostih domačih zelišč. Vsi imajo to lastnost, da izvedejo izdatno, dobro stolico, kar je predpogoj za Vaš namen lz-brati si morate kakršenkoli tak čaj. Pijte ga zvečer. Posebni shujševalni preparati v Vašem primeru niso potrebni, ker morate urediti težo s preobrazitvijo svojega življenja, vsekakor pa jih brez zdravniškega nadzorstva ne smete vživati. 3 Današnja šolska deca ima vobče slabo zobovje. Cim opazite defekt na njenem zobovju jo vedite k zobozdravniku. O negi zob Vam je menda dosti znano. Priporočamo Vam apnene preparate, ki jih je na izbero mnogo kot n. pr. Calcigenol, opocal-cij itd. — Ce želite kako podrobnejše pojasnilo, smo Vam na razpolago. A H Novi Sad, S. aprila. Dorfej ena najboljših partij na turnirja je bak Frydmanova zrnate nad Pe^kanom-Nimcovičeva obramba Beli: Pelikan Črni: Frydman 1) —f3 d7—d5 Orni ne »me dopustati, da hi beS z e4 posLail premočan v središču. 7) Lcl—c5 N« prej običajno 7) od5 : je Sd5:l zeio močno. 7) ... h7—h6 8) Lg5—h4 Sb8—d7 9) e2—c3 c7—c5 10) Lfl—<13 Ce vzame befc poprej na d5, postane točka e3, ka ie lovec ■ b4 ne frčati, kiitko kmalu slaba- Pa še vedno je briJo to irwmj-še zlo, ker bi igral bedi pač Lf2. 10) ... c5 : d4 lj) c3 : d4 e6—e5 Orna izraibi slabi rarvoj belega in sacno-tano pozicijo v sredti&ču za energičen odar. 12) Sgl—e2 Ne 12) cdS: bi poir&o peč Da5+ ter Dd5:, ne pa 12)... ed4:, radri 13) e4 12) e5 : d4 13) e3 : d4 d5 : c4 14) Ld3 : c4 Sd7—b6 15) Lc4—<13 Sb6—dJ5 Črni je torej izoliral belemu kmeta, ga blotkiral z izvrstno nameščenim skaikačan in še povrh skoro dokončal razvoj Več »v naglici« res ni mogoče doseči. 16) Ddl—id(2 Tf8—e6 17) o—o Dd8—e7 Orni bi rod fonsdinai z De3+ končnico. Ima na damskem kriki kmeta več ter nobenih slabih točk 18) Lh4—f2 Lcft—£5! Dosledno nadaljevanje načrta. Po 19) Lf5:, De2: bfi bila končnica ta, dva lovca pa belemu tudi ne bi mnogo pomagala več. — " TF5 : d3t Tafi—c8 De7—c7 Dc7—d7 Te8 : 08 b7—bo 19) Tfl—el 210) Dd2 : d3 21) Tal—'bi 22) Tel—cl 23) Tal : 08 24) Dd3—b3 25) g2—g3(?) Po tej slabitvi hiter konec. Balri pride kar preseneti! jrivo pa se je pač bal možnosti Sh5 ter nato Sf4 ali pa De6- 25) • - Dd7—£5 26) Tbl—b2 Sicer Dc2 26) ... h6—h5l Z g3 je befli oslabil kraljevo kriibo in ie je napad tu! 217) h2—h4 Obunno protisredstvo. 27)-.. g7—g5! Sedaj črni še lažje razbije pozicijo. 28) h4 : g5 Df5 : g5 29) Tb2—c2 Tc8—e8 30) Db3—d3 h3—h4! 31) Ddl3—d2 Dg5—f5 32) g3 : h4 Df5 : f3 beli ne vda- Nekoliko presenetljivo, tod« popolnoma upravičeno. Nima namreč pa" rade protii številnim girožnjam, kakor Se4, Sg4 alri Te4 ter Tg4+ e.li Kh7 ter Tg8. Na 33) Dg5+ pride seveda tudi cnostoN-no Kh7 ter Tg8, na 33) Sg3 pe Sf4. BeK je v nekakšni nujnrioi, kljub enakemu maieriailu- Vasje Pire. Janko Kač: MOLOH Socialno zsrodovinski roman 30 »Morebiti da po tujih — izposojenih«, je rekel Šketa, sklonivši se k sosedu. »A__de«, se je začudil Matija. »Tega Se nisem fUl»V urbar pojdi pogledat!« je razkladal važno Šketa. »Kar je v ravnini, je že vse fabriško.« »Bo pa pri derehtarju kot dobil«, se je posmehnil z druge strani mize mesar Flis, ciknivši na živahen pogovor Dobravčeve Marjetice in gospoda Siiss-trunka. Kolikor omizja je culo te Flisove besede, je pogledalo tja in se po zaužitem vinu brez obzira zasme-jalo. Marjetica je čutila, da se pogovarjajo o njej pa jo je oblila nagla rdečica. Siisstrunk, ki m vide in v svoji vnemi tudi ne čutil zlobnih pogledov, si je tolmačil dekletovo rdečico v svoj prid. »Ne moja ljubezen vas sram biti. Jaz vas vzeti za ženo. Vaše zierliche roke ne delati. Ringe nositi in mene ljubiti«, se je mučil Žid, da bi spet odkril svojo ljubezen dekletu, ki se je prav od srca nasmejalo, potem pa mu reklo na uho: »Priden biti, gospod direktor, da ne povem vse Marku.« , »Horen sie doch schon auf«, je ozlovoljen zamahnil z desnico Siisstrunk in polomil po naše: »Vi pozabiti tega pastir. Vi z menoj iti na svet.« Marjetice se je tudi že oprijemalo vino, zato so jo te vnete besede spravile v tak smeh, da se je globoko sklonila. Tedaj pa je padla z glasnim žvenketom na krožnik pred njo tista zlata verižica s križcem. Najbrž se je od smeha vrat toliko napel, da je tenek člen popustil. Na mah je oživela v ljudeh vsa zgodba okoli tega ravnateljevega daru in so nekateri ze kar v naprej hoteli nekaj slutiti in vedeti. Toda motili so se. Vsa tri leta po tistem dogodku je ležala verižica v zidni omarici. Ta dan pa jo je prinesel hčerki oče, ko se je oblačila za svatovscino. Marjetica se je branila tega nakita Ko pa je oce vzdihnil in želel, naj nadene verižico zaradi njega, jo je obesila krog vratu in snela srebrno svetmjico Matere božje, ki jo je nosila še kot otrok. Nic m vprašala očeta, ko jo je prosil, naj bo prijazna z gospodom Siisstrunkom, čemu vse to. Z obraza mu je že brala, da ga nekaj tare. Menica za tisoč pet sto goldinarjev, ki jo je bil podpisal ravnatelju za izgube pri kvartah, je težila očeta. Sustrunku se je srce nasmejalo pri pogledu na verižico. Še od daleč ni slutil, zakaj si jo je nadela Marjetica ta večer. Zato je sklepal po svoje, ces, rado ga ima dekle, toda zdaj jo je sram priznanja. V tej veri je pobral verižico s krožnika in jo obesil Marjetici krog vratu, šepnivši ji na uho: »Tudi vi misliti na Julius? Gracia!« Sklonil se je in ji poljubil konce desnice. Vse to je dekle tako zmedlo, da jo je nekaj časa spreletavala rdečica, potem pa so jo polile solze. Ravnatelj je potegnil iz /liSe* v,QtiQQc,t robec in brisal dekletu oči. vneto Dobravec je bil ves v razgovoru z ženinom Sad' nikom, kateremu je razkladal svoj nanjnovejši načrt za bodoče gospodarjenje: Zvajgo poseka les proda v Turčijo, potem pa se naseli v dolini... 2e precej nadevan in ves zaverovan v svoj načrt — vsak dan jih je delal pri vinu, izvršil ni nobenega — m bil Dobravec opazil dogodka z verižico. Pri pogled na jokajočo hčer in zaljubljenega Žida se mu je stisnila pest, toda spomin na menico mu jo je takoj sprostil. Brž se je obvladal in se nasmehnil: »Velaj, nisem mislil, da si se pri svojih petdesetih že tako pootročil, da se brigaš za take otročarije.« žepa dišeč batisast robec in brisal dekletu ji šepetajoč na uho. Svatovščina se je očitno zgražala, na tihem pa uživala dogodek in ga po svoje belila s pikrimi opombami. . ». . »Joče, kakor da je ona nevesta«, je zavila oci proti sosedi Polona Kolenka. »Janez!« je dregnil svat Velaj Dobravca pod rebra. »Kar svoj žegen jima daj, pa lahko napravita že jutri pismo na graščini«, in pokazal s palcem na ona dva. Svatovščina se je zasmejala Velaju, ta pa je jezno bleknil: »Iz takih otročarij rada resnica pride.« »Ti že veš, ko ti v zaklenjeno kamro hodi štorklja gnezdit«, ga je naglo usekal Dobravec, da je povesil Velaj glavo, kakor da ga je zares udaril po glavi. Svatje so veselo zahrumeli in bi bil nastal nemara še pretep, da ni dvignil starešina — poštar Wolf glasu in zapel: »Bog pa je ustvaril zemljo, nebo. Noben'ga človeka na svetu ni blo. _ « V dolgi pesmi o grehu prvih satršev je pozabila vesela druščina prepir, posebno ko se je še Žid poslovil in se opravičil z dolgim potom, ki ga čaka drugi dan. Ta dan je namreč privozila železnica prvič z Dunaja do Celja. Tako je dobila svatovščina novo nov za pomenek. »Zdaj pa pojdete po repnem strnišču«, je vlknll mear Flis poštarju Wolfu, »vi in vaši parizarji.« »Ne onegavi, Flis!« je odvrnil poštar in pritavil tisto svojo staro: »Cesta ne bo nikoli segnila!« Vsi so dali poštarju prav in je tudi študirani ženin pristavil: »Kdo se bo vozil na Celje, Laško in Zidanimost okoli v Ljubljano, ko ve vsak, da se je treba peljati preko Vranske. Že nas pol pota si po veliki cesti, ko dopeš z železnico šele do Zidanega mosta; odtod so pa še debele tri ure dalje do Ljubljane kakor prav od nas.« Te besede so spravile svatovščino naravnost ▼ smeh. Velaj, star furman, pa je menil: »Kdo neki je pogruntal to neumno železno cesto, to nam povej, gospod Wolf!« »Učena gospoda si je izmislila to igračo, judje so pa denar dali«, je odvrnil poštar. oblakov Bom Streljanje iz inožnarjev proti toči — Raketa naslednica topičev — ..„„„„, „Kdaj bonso podjarmili unietijoee energije neurij ? so rm Od pradavnih časor je človek v neprestani borbi z vremenom. Njegovi dosedami uspehi pa so kaj malenkostni. Eden med prvim, ki je uporabljal proti neugodnemu vremenu pravo orožje, je bil Tirolec Stie-ger-L. 1895. mu je neurje s točo uničilo vso vinsko letino. V hudih dneh, ki so potem sledili je premišljeval, kako bi preprečil da bi'se takšna nesreča ne vrnila več. Iz-misiil si je nekaj nenavadnega. Okoli svoje vasi je dal postaviti na griče velike mož-narje Naslednje leto je imel priliko, da je preizkusil svojo domislico. Nekega dne so se ubrali spet črni oblaki nad pokrajino. Iz njih je grmelo in se bliskalo, vse je kazalo, da bo v nekoliko minutah strašna ujma uničila ponovno vse sadove enoletnega truda. Ko so oblaki privihrali prav nad pokrajino, je Stieger ukazai, naj pričnejo z možnarji pokati proti njirn. Zagrmelo je iz dvajsetih mogočnih žrel in glej; oblaki so se pretrgali, dež kakor ob vesoljnem potopu je zlil na zemljo, toče pa ni bilo. vsaj ne nad tem ozemljem Ali je bil ta uspeh samo s3u£aj ali no, vsekako se je Stiegerjeva ideja razširila po vsej Evropi. Vsepovsod so postavljali inož-narske baterije proti toči- Včasih je pomagalo — morda je bil le slučaj — še večkrat pa ne. zato je bombardiranje oblakov prfagoma prišlo iz mode. Po svetovni vojni je neki izumitelj menil, da bi zelo eksplozivna raketa imela gotovo večji učinek nego staromodni možnar- Avto v objjemsi drevesa ji, ki so bili poleg tega nevarni ljudem m živalim. Toda poskusi z raketami eo se obnesli še manj. Nekaj novega so poskusili L 1927. Neki ameriški vseučiliški profesor je menil, da bi se bilo treba ob preteči nevihti dvigniti z aeroplanom v oblake in jih natresti z električno nabitim peskom. Poskusi s to idejo niso bili brezuspešni, nedostatek je bil le v tem da bi bilo treba ogromnih množin peska, če naj bi stvar kaj zalegla, to je pa zvezano z mnogimi težavami in pred vsem z ogromnimi izdatki. Nekaj oodobnega je poskusil Holandec Ve-raert ki je namesto peska uporabljal led v prašku, iz višine 700 m ga je pri svojih poskusih spuščal v oblake in res se je vlil dež. Ta metoda pa je imela iste nedostat-ke kakor ameriška. Znani ameriški meteorolog dr. Sykes spušča na oblake spet električne toke, bi pospešujejo dei in oblake istočasno razpršujejo, preden se morejo zbrati za ples s točo. O uspehih teh poskusov pa ni dosti hvale, kakor tudi ne vemo nič podrobnejšega o velikopoteznih poskusih. ki jih delajo Rusi za proizvajanje dežja in lepega vremena v Turkestanu. Toda vse kaže da se bo združenim močem joljedelcev, meteorologov, razstreJiv-nih tehnikov in dragih zainteresiranih krogov končno le posrečilo rešiti ta starodavni problem. Razvoj raziskovanja stratosfere. ki vodi človeka daleč nad oblake in mu omogoča nova odkritja o nastanku oblakov, bo tu gotovo imel dober vpliv. Morda ni daleč niti čas, ko se bodo uničujoče energije neurij s pravočasnim posežkom spreminjale v koristne energije ter bomo iz oblakov pridobivali tudi sile. ki bodo Človeštvu pomagale pri delu. Mgž medvedje meči iia velike nasilnosti ........... v ,............ t.-;,.-.. .-...• ' . - • V Seattieu (Zed. države) se je avtomobilsko vozilo, ki ga prikazuje ta slika, na nenavadno čnden način zaletelo v drevo in obtičalo v njegovih vejah Kakor ogenj se je razširila te dni po Parizu vest, da je Armand Spiler, sloviti razbojnik, spet prost. Navzlic vs>em jeklenmi vratom iin omrežjem mu je uspelo pobegniti \i pariške Sante, največje kaznilnice v deželi. Ves policijski aparat je na nogah, a med tem ko ga iščejo z mrzlično vnemo, je »neprijemljiv; Armand«, kakor ga imenujejo, bržkone že na varnem kdo ve kje. L. 1938. sc je Armand Stpiler prvič seznanil z ječo. Zavoijo roparskega umora so ga takrat obsodili na petnajst let kaz-irlntice. Ladja deportiran cev. proslula wMartimique«, ga je odpeljala na Hudičeve otoke. Niti med pazniki niti med svojimi tovariši si n>i znal in si ni hotel Armand pridobiti simnatij. Bali so se ga zavoljo njegove medvedje moči in zavoljo njegove nasilnost'. Dve leti po prihodu v kazensko naselbino je poskusil prvič pobegniti. Takrat je imel smolo. Namera je prišla predčasno na dan in Snilerja so vključili v četo kaznjencev, ki je v vlažnih, mrzličnih pragozdovih Gvajane gradila ceste. Mož pa ni mislil na to.' da bi tam ostaL Uspelo mu je. da s; je dobi! nelkaj preprostega orodja. Med tem ko so drugi spali, je oai previdno dolbel neko drevesno deblo im je na ta način pripravil primitiven Novii spomlad — no va obleka! Gotovo najlepše vzorce Dlaga za obleite m plašče za gospode, a tudi po najnižjih cenah je dobiti pri LJUBLJANA. ALEKSANDROVA CESTA Žarnica v človeškem telesa Na zadnji seji dunajskega zdravniškega društva je poročal znani raziskovalec svetlobe, prof. Leopold Freund, o zanimivih poskusih s takozvano raztreseno svetlobo za ugotovitev notranjih stanj. Doslej so v ta namen uporabljali Rontgenove žarke, toda novi žarki, ki prav za prav niso nič novega omogočajo isto na dosti bolj preprost način, brez velike in drage aparature in tudi brez nevarnosti za tkivo. Prof. Freund je pri svojih poskusih opazil, da povzroča zelo močno zunanjo svetilo, n. pr. SITAR St S VETER — štampilje - Etikete Graverstvo — sedaj na Marijinem trgu 8. 'ininera/zi roda. nxi bit' posebno sedaj spomladi stalno na Vagj mizi! Od 15. maja dalje direkten vagon v prelepo Prlekijo do Radencev, Odhod ob 7.20 zjutraj iz Ljubljane. Pridite že takoj v maju na spomladansko zdravljenje v Radencet svetloba skozi odprtino v vetrnicah, senčne podobe notranjosti roke, ki jo držiš pred očmi in odprtino. Nadaljnji eksperimenti so pokazali, da" teh senčnih podob ne povzroča samo zunanja svetloba, temveč tudi svetloba, ki nastaja v obsevanem telesu oziroma telesnem delu. Te ugotovitve utegnejo imeti še velik pomen za raziskovanje človeške notranjosti z navadno svetlobo, z navadnimi žarnicami namesto z Rontgenovimi žarki. Ginekologa prof. Blum in docent Klaften sta n. pr. na ta način s pomočjo električne žarnice ugotavljala že nosečnost. A celo tuja telesa, ki jih s pomočjo Rontgenovih žarkov v telesu ni mogoče ugotavljati, n. pr. plutovina, les, svinec, postanejo vidna po raztreseni svetlobi, tako da ima vsak praktični zdravnik v svojih ordinacijskih urah preproste pripomočke v rokah za diagnostično tehniko, ki jo je doslej komaj omogočala komplicirana rontgenska ?>™>-ratura. ZA SMEH IN KRATEK ČAS » In sedaj mi dajte svojo uro. Napravil bom, da bo izginila-, nato jo bom spet pričaral.« »Izginila je že včeraj v kinu. samo pričarati.« Dajte jo Nenavadna Sotografiia \ : „ -v >.•*•' -Kr^-1 ; . *. .V ' - r * -» Nekemu ameriškemu fotografu se je posrečilo ujeti na fotografsko ploščo tre-nutek, bo je vozač Bobby Sall na peščini v Daytonu (Florida) izgubil oblast nad volanom In je zletel iz dirkalnega avta. Vozilo je vozača močno poškodovalo, Fotograf ga je ujel na ploščo v trenutku, ko je bil še prost med nebom in zemljo čoln za nekoliiko oseb. V zadnjem trenutku je petim drug:m kaznjencem izdal svojo namero. Vzel bi jih s seboj, toda s pogojem, da mu preskrbijo živil in pitne vode. 21. junija 1*>32. se je splazilo teh šest mož v temi do skrivališča, kjer so imeli svoj čoln. in so ladjico spravili previdno v valove. Nameravali so v Venezuelo. V tej deželi se jim ne bi bilo bat\ da jih iz-roče francoskim oblastim. Potem bi že našli kakšno pot, da se vrnejo v Evropo. Dneve in noči so veslali, že davno so :meli kaz.njensko obaio za seboj, zasledovalcev se ni bilo več bati Pretila pa jim je druga, nič manjša nevarnost, /tiveža in vode je zače o primanjkovati, sonce je podnevi strašno žgalo skozi brezvetrno ozračje in še vedno je bilo samo široko prazno morje okrog njih . . . Začelo se je veliko umiranje. Eden je tako oslabel, da je umrl, drugi je znorel in so ga morali zvezati, pa jc tud: umrl, tretji je skočil v vodo in morski volkovi so po-sikrbe'i. da se mu ni bilo treba dolgo boriti z valov5. Ostala sta končno samo Spiler iin še eden izmed beguncev. V čolnu je bil samo še košček mesa. Kockala sta zanj, kajti za glad obeh ga je bilo dosti premalo. Spiler je izgubil. To je trla njegova sreča, kajti meso je bilo pokvarjeno in tisti, ki je zmagal, je čez nekoliko ur umrl v strašnih bolečinah. Silna ži.lavost. ki jo ima Spiler v sebi, je končno zmagala nad tropskim žarom in g'adom. Dosegel je oba'o Venezuele. Napol mrtvega so ga potegnili čolna. Opomogel si je in v naslednjih letih si je pridobil celo nekaj imetja. L. 1934. ga je do-motožje prignalo spet v Francijo, morda tudi ljubezen, kajti tam je poiskal pred vsem svojo prijateljico in pod napačnim imenom si je kupil gostrlno, v kateri sta skupaj gospodarila. Videti je bi'o, da bo živUjentje bivšega de-portiranca krenilo v meščanske vode. Toda nekega dne je stoprl v krčmo da kozarec vina nek? orožniik. ki »e mu je zde! mož za točilno mizo nekam znan. Počasi se je spomnili, da je pred sedmimi totr, spremljal transport kaznjencev in sedanji kroma r je bil med njimi. Spilerja so aretirali. Sprva je tajit potean je priznal Spravili so ga v Santč, od koder bi ga po-slali znova v Gvajano. Toda preden je prišlo do tega, je na neumni v način pobeg-ntid v svobodo. velja dober nos? Med čuti dajemo vonju gotovo najbolj podrejen pomen, a vendar so dandanes poklici, ki živijo od dobrega nosa. To velja posebno v industriji umetnih živil ln kozmetičnih preparatov. Takšni specialisti za vohanje al dajejo svoje nosove tudi visoko zavarovati, tako da se da vrednost vonja Izraziti tudi ▼ Številkah. Primer za to nam je nedavna razsodba sodišča v Birminghamu. To je obsodilo nekega avtomobilskega vozača na 2300 angleških funtov odškodnine, ker je povzročil nezgodo, pri kateri je neki možakar zavoljo živčnega pretresa izgubil čut okusa in vonja. Sodišče je izrecno izjavilo, da ta vsota nikakor ni pretirana za nastalo izgubo. v rimsrieiii ministrstvu za letalstvo so razstavljene slike mnogih letalcev, ki so umrli junaške smrti med vojno na vzhodno-afriškem bo^šču — man] Zmaga higiene v tuši kemične statistike — Glicerin kot prijatelj in sovražnik človeštva Neki holandski kemik je zbral iz vseh dežel sveta statistične podatke o porabi mila- Prišel je do zaključka, da pada z naraščajočo potrošnjo te -vsakdanje potrebščine umrljivost ljudi. Higiena je z razširjanjem mila dosegla zmago, ki pa še nt zaključena. Kakor poročajo kemikove statistike, ki sicer niso popolnoma zanesljive. jxrrabijo največ mila v Ameriki, in sicer letno na glavo vsakega prebivalca po 1 kg. Sledi Danska s % ka Nemčija s 70 dkg. Italija kaže potrošnjo pol kg- Francija celo samo 40 dkg Toda s temi številkami je upoštevana samo potrošnja toaletnega mila. Če upoštevamo uporabo toaletnega in pralnega mila, postane rezuliat nekaj drugačen. Tu se pokaže, da porabijo največ mila na Holandskem, in sicer 12 in pol kg na leto in glavo, s,ledi Amerika z 11 kg Nemčija s 7 in pol Kg. Poljska porabi le poldrag kilogram,. Kitajska celo samo 40 dkg na vsakega prebivalca. Izčrpen pregled za porabo mila v zadnjih sto letih je mogoč samo za Anglijo. Tu so leta 1815. po uradnem izvidu porabili 90 tisoč ton mila. leta 1907. je znašala potrošnja 360 tisoč ton. lansko leto pa že pol milijona ton. AngleSki Važna je v tej zvezi, kakor ka umrljivosti. Leta 1815. je umrlo 22 oseb na vsakih lOCO prebivalce*; 1. 1907. jih je umrlo 14. lansko ieto pa Podobne primerjave bi bile zanimive tudi iz drugih dežeL Kaš kemik pravi, da »o menda fco Feofč*. ni poznali milo in ga prinesli preko Mar- seillea v Evropo. Od Djih oziioma od njik potomcev so se baje potem tudi Rimljani pred 2000 leti naučili delati milo iz kozje tolšče in iz pepela nekih dreves. To milo je potem rotrebovalo skoraj tisoč let. da je prodrlo v severnejšo Evropo. Sele pod RS-kardom II. je prišlo milo n. pr. na Angleško. Z neko ironijo navaja holandski kemik* da uporabljajo danes v nadomestilo ea drago olivno olje za izdelovanje mila kokosovo olje in glicerin- To je isti glicerin, ki izdelujejo z njegovo pomočjo tudi nitroglico-rin. eno izmed najnevarnejših razstreliv. Končni račun*z milom je torej ta. da po eni strani znižuje umrljivost, po drugi strani pa skrbi po svoji se avini glicerinu v podobi razstrel5va za to, da skače ta števB-k« spet navzeror. Mučenikom znanosti! 1 'l i t - • • , V-'". -1' : • m:" ! VJC ..v::; v.v-v:-". .UCr -i i^naiiu-M iT.fiu..'}:;-^; • •''i'"4"-'--V: gfevs^^ -v f V. i si"1«-' Na dvorišču bolnišnice sv. Jurija v Hamburgu so te dni odkrili obelisk r, imeni 150 zdravnikov in bolničarjev, ki so postali v tem zavodu žrtve zdravljenja bolnikov z Rontgenovimi žarki Keopsova hči Te dni smo pročah, da je siovitl egipGski arheolog prof. Selim Hasan odkril v bližini velikih piramid grobnico in truplo faraonske princese, po vsej priliki hčerke ogradi teJja največje piramide. Drobni pesek Nila. ki je bil ob poplavah vdrl v grobnico, je mumijo zelo dobro ohranil Tako je ležalo truplo v grobu okrog 56C0 let Na sebi je imelo mnogo dragocenega nakita, kakor ogriic. Lapeertnic, zlatih trakov, pas itd. Prof. Selim se je pri odpretju grobnice zavoljo plinov, ki bo uhajali iz nje, anesvestB. NEKAJ ZA VSE C« hočeš obiskati kakšnega bolnika, da mu izkažeš svojo prijateljsko nakkmjeooet. Izberi si uro, ko imaš za to res čas. Ne zato, ker potem lahko ostaneš dalj časa pri njem, temveč ker ni prav, da bi v njem zbudil občutek, da si pridirjal samo mimogrede, nekako zavoljo dolžnosti. BoJnflc na sme imeti občutka, da si sa za ta ob£& ukradel s težavo nekoliko minut. Teža praznega srca odraslega čtoreka znaša prilično pol odstotka telesne tete. Učinke glist lahko v Izjemnih primerih predrejo črevesje in pridejo s krvnim ot>« tokom preko desne strani srca tudi do pljuč, kjer se nastanijo. Učeni mesarski pomočnik Nenadejano svidenje državnika z bivšim delodajalcem V Lausanni na Švicarskem so pokopali te dni nekega Charlesa Depaulisa. ki ie bil mesar in lastnik gostilne za italijanske specialitete. Bil je spodoben obrtnik kakor tisoči drugih in nič posebnega, a vendar se bo njegovo ime ohranilo. L- 1905. je imel Depaulis ▼ tem mestu majhno obrt za izdelovanje makaronov ln prodajo salam ter mortadele. Bil je takrat vnet socialist in ni manjkal na nobenem shodu svoje stranke. Nekoč mu Je sodrug priporočil mladega moža. ki so ga bili pravkar izgnali iz Ženeve in je sedaj brez vsega potrebnega iskal pomoči v Lausanni. Ta dvajsetletni mladenič ni bil nihče drug nogo Benito Mussolini, ki je s svojimi črnimi žarečimi očmi v Depaulisu zbujal najprvo bojazen. Depaulis pa je bil dobrodušen človek in tako ga je nastavil za 30 frankov mesečne plače poleg prostega stanovanja, hrane in perila za pomočnika v svoje malo podjetje. Na ta način je Mussoliniju omogočil nadaljevanje študij v Švici. Kajti Mussolini je obiskaval v svojih prostih urah z veliko vne- KI JE POCENI JE KUPUJTE LE MILO RES DOMAČE. — DOBRO IN E R T U S MILO, NAŠ SLOVENSKI IZDELEK. mo predavanja na lausannskem vseučfliSču. CeJo v delavnico je nosil knjige s seboj. Kadar je moral obiskati kakšnega kupca je držal v eni roki klobase, jetrca ali karkoli podobnega, v drugi roki pa odprto knjigo. Postal je kot »učeni mesarski pomočnike kmalu zek) znana osebnost-. Ze takrat je pisaril v neki švicarski socialistični list Z Depaulisom sta imela često vroče debate, pri katerih je bil Mussolini vedno radikalnejši nego njegov delodajalec. L 1906. je Mussolini presedlal k nekemu drugemu italijanskemu obrtniku v Laussani, a tedaj so mu bili že pripravili tudi povelje za izgon zavoljo njegovih ekstremističnih naukov. Z Depaulisom se nista več srečala, dokler ni nekdanji mesarski pomočnik in socialist kot vodja italijanskega fašizma in italijanski ministrski predsednik 1. 1922. prišel na lausannsko konferenco. Takrat ga je Depaulis pričakal na postaji in oba moža sta si prisrčno stisnila roke. 0 socializmu se menda nista pogovarjala. Sedaj pa je nekdanji Mussolini jev delodajalec, kakor rečeno. v starosti 67 Jet umrl. Ogromni vrtnici V nekem rastlinjaku v slovaških Trenčan-skih Toplicah občudujejo ljudje že mnogo let dve vrtnici iz zvrsti Maršal Niel, ki sta postali pravi velikanki. Obe rastlini imata po pol metra debeli debli, a baš sedaj sta začeli cveteti. Večja ima 2750. manjša pa 1900 cvetov. Centralna kurjava v 12. stoletju Pri izkopavanjih v prastarem farju v tatarski sovjetski republiki so a*>-heologi zadeffi ob ostanke kanove palače. Ia palača izvira iz 11. ali 12. stoletja. V njenih tleh so odkrili cevi. skozi katere se je pretakala vroča voda ter ogrevala sobe in dvorane. Gre torej za napravo eentrahn kurjave najmodernejše vrste. ANEKDOTA FonteneOa so nekoč vpmfefl, t razlikujejo ženske raznih narodov jem bistvu. »Po svojem zadržanja v primeru, da jbs postane ljubček nezvest«, je odvrnil Fo»-tenelle. »Francozinja svojo rhraHnjo »bije, Italijanska ubije ljubčka, Španka ubije ri-valinjo in ljubčka, Nemka se »ma ubija, Angležinja prekine zaroko, vse se pa z dragim poro če.« VSAK DAN ENA »Kdaj pa bo suha? Rad bi šel nocoj bolj zgodaj spat k (>Judge<) Gospodarstvo Ze ponovno smo na tem mestn pokazali, kako ovirajo visoke samoupravne davščine gospodarski razvoj v dravski banovini in otežkočajo konkurenčno sposobnost industriji in obrti v primeri z drugimi banovinami. Posebno hudo občutimo v dravski banovini neenakost pri avtonomnih dokladah na neposredne davke, ki pri nas že znatno presegajo 100»/« osnovnega davka. V proračunskem letu 1936/37. 8e bo n. pr. v Ljubljani pobirala 60% občinska doklada (doslej 45%), 50% banovinska doklada (doslej 53%), 5% nadomestna cestna doklada (doslej 5%), kar znese skupaj 115% (doslej 103%). Vrhu tega se pobira še 8% sreska cestna doklada, v združenih zdravstvenih občinah 5% zdravstvena doklada in od trgovcev, obrtnikov in industrijeev še zbornična doklada. To so huda bremena, ki jih tem težje občutimo, ker v drugih banovinah ne dosežejo tako velike izmere. Po podatkih, ki smo jih povzeli iz nedavno izdane publikacije finančnega ministrstva o državnih in samoupravnih uslužbencih banovinskih in občinskih financah za leto 1935/3(5.. znašajo samoupravne doklade v največjih mestih, kakor sledi: (v banovinski dokladi je upoštevana tudi cestna doklada, ni pa upoštevana zdravstvena in sreska cestna doklada). proračun doklada administ. občin. ban. skupaj Heof-rad 161.2 20% — 20°/. Fkoplje 31.2 - 20% 20«/. FiŠ 9.4 10% 20% 30% Kragujevac 7.4 20% 10% 30"/9 Subotica 27.7 43% 10% 53"/» Somlor 8.4 44% 10% 54*/. Banja Luka 7.2 35% 20% 55"/. Novi Sad 29.5 49% 10% 59°/« 50% 10% 60"/c 40% 25% 65°/o 40% 25% 65*/o 50% 25% 75°/o 57% 20% 77»/, 70% 10% 80°/o 56% 25% 81% 76% 10% 86"/c 71% 25% 96*/o 40% 58% 98% 45% 58% 103% 85% 20% 105% ) Petrovgrad 10.6 j Zagreb 119.2 t Karlovao 7.4 Sušak 13.5 Dubrovnik 9.5 Senta 10.1 Varaždin 7-4 Velika Kikinda 8.8 Osijek 21.3 Maribor 21-9 Ljubljana 45.2 Split 22.3 Mestna občina v Sarajevu je pobirala v 1 1935/36 diferencirano občinsko doklado ki se progresivno giblje od 11-93%. dočim znaša banovinska doklada 20% (proračun administracije je znašal 30.3 milijona Din). Gornja primerjava, ki se nanaša na vsa mesta v Jugoslaviji, v katerih presega občinski proračun administracije (brez podjetij) 7 milijonov Din. nam kaže, kako velike razlike obstojajo pri nas pri obremenitvi davkoplačevalcev zaradi samoupravnih do-klad. Medtem ko znašajo samoupravne doklade (brez sreske cestne) v Beogradu. Skoplju Nišu in Kragujevcu le 20% odnosno 30%. se povzpnejo v Ljubljani m Splitu na višino'pr^ko 100%.LiuMjana je tu na predzadnjem mestu pred Solitom. z le-tošniim povišanjem občinske *oHade s 45 na 60""« pa ho zavzela brez dvoma poslednje mesto z največjo obremenitvijo. Pri tem je zanimivo da je v mnogih mestih z manjšo obremenitvijo občinska doklada razmeroma visoka in v nekaterih mestih celo večja nego v Ljubljani; to pa. kar je odlo čilno. je banovinska doklada. ki znaša droerje le 10. 20 odnosno 95%. pri nas pa je znašala lani 58% (letos 55%). Naš Izrez gravitira vedno bolj na morje Kakor znano, se naš 5zvoz v zadnjih letih vedno bolj poslužuje cenene vodne odnosno morske poti, in s:cer na enii strani zaradi tega- ker se kontinentalne države zapirajo našemu i«vozu. na drugi strani pa zaradi tega. ker je morski in rečni prevoz mnogo cenejši, nego prevoz po železnic5-Tako je šlo leta 1927. po vodni poti (morski in rečni) v inozemstvo 38.9% vsega naloga izvoza, leta 1934 pa že 72.4%; odstotek izvoza po vodni poti je lani sicer na. zadoval na 70.8%, vendarle le zaradi tega, ker se je znatneje skrčil izvoz po rekah, dočim se je izvoz po morju nadalje dvignil. Kako nas izvoz vedno bolj gravitirala morje, nam kažejo naslednje zanimive številke: izvoz po morju v milj. ton v% vsega izvoza 1929 1.45 27.3% 1934 1.00 53.0% 1935 1.93 58.0% Medtem ko smo v letu 1929. izvozili po rno-iu le dobro četrtino vsega našega izvoz::. je lani šlo na morsko pot že 58% iz-vo-za. Pa tudi absolutno se je naš izvoz po morju povečal, kajti leta 1929. smo šzvozili po morju le 1.45 milijona ton, lani pa že 1.03 milijona ton. Pri tem pa je ves naš izvoz v letu 1929. znašal 5.3 milijona ton, lani pa le 3.33 milijona ton Tudi pr uvozu opažamo naraščanje odstotka uvoza po vodni poti odnosno po morju. Tako srno leta 1929. uvozili po vodni pori 51.1%, predlanskim 69.8%, lani pa 68.07o. Samo po morju pa smo lani uvozili 0.46 milijona ton nasproti 0.41 milj. ton v predlanskem letu. Ta razvoj nam znova potrjuje nujno potrebo, da v interesu povečanja našega izvoza in v interesu vsega našega gospodarskega razvoja čimprej zgradimo dobre železniške zveze z našimi morskimi lukanr, ki bi morale imeti prednost pred vsemi ostalimi železniškim5 gradnjami. Naša zunanja trgovina kaže zlasti v zadnj:h letih izrazito tendenco povečanja blagovne iz-menjave z bolj oddaljenimi državami- zja st5 z onimi, s katerimi nas veže morska pot. Ta razvoj moramo z vsemi sredstvi podoirati. kajti čim manj bomo pri našem' izvozu odvisni od neposrednih sosedov in čim bolj bomo razdelil5 naš izvo-z na večje število držav, tembolj bomo gospodarsko in politično neodvisni MODRE GILETTE Padec žitnih cen V zadnjih 14 dneh opažamo na naših žitnih tržiščih prav občutno nazadovanje cen. slasti pr5 pšenici. To popuščanje pripisujejo okolnostb da bodo naše zaloge pšenice presegale potrebo konzuma do konca leta žitne kampanje. Nekateri trdijo celo, da bomo šli v novo žitmo leto s preostalimi starimi zalogami kakih 10.000 vagonov. Na drug5 strani pa so izgledi za novo letino prav ugodni in se pričakuje obilni pridelek. Tudi cene koruzi in ječmenu so nazadovale. Vzporedno pa je popustila tudi cena moki. KakoT znano so letos ob koncu januarja pšenične cene pri nas dosegle čredno višino 175 do 180 Din za meterski stot Potem pa so polagoma popuščale ter so se ustalile na višini okrog 165 Din. Zadnjih 14 dni pa opažamo naglo nazadovanje, tako da je cena že zdrknila navzdol na 145 Din. Cena pšenici, koruz5 in moki se jc od najvišjega stanja ob koncu januarja gibala takole, (v Din franko nakl. post.): baška koruza moka 'pšon. konec jan. 1936 174-178 116-117 255-275 24 marca « 162-164 109-110 252-257 9 aprila « 145-147 103—105 237-347 S električno kaljene ] britvice napravijo [ britje prijetno in J jamčijo bolj pogo-r.sto uporabo vsake britvice. K uvedbi kontrole uvoza Iz Beograda prihajajo sedaj nekatere podrobnosti o novem režimu uvoza, ki ga je uvedei finančni minister zaradi kontrole in dirigiranja uvoza. Namen kontrole uvoza naj bi bil ta, da se vnovčijo nasa klirinška dobroimetja v inozemstvu z uvozom blaga, ker nikakor ni misliti na to, da bi mogli dobiit razliko klirinških saldov izplačano v devizah. Povečati moramo torej predvsem uvoz iz držav, ki so nam dolžne v kliringu. Ki pa namen kontrole, da se na splošno omejuje uvoz, kakor to delajo nekatere druge države. Jugoslavija ne bo uvedla ni-k;ikega sistema kvot in kontingentov, ker ima dirigiranje uvoza čisto defenziven značaj. Poseben odbor pri Narodni banki bo kakor zaano sestavil seznam blaga, za čigar uvoz bo potrebno predhodno devizno dovoljenje Narodne banke. Ta seznam bo finančno ministrstvo objavljalo za daljšo dobo vnaprej. Finančno ministrstvo bo po gibanju zunanje trgovine vnaprej določilo, koliko deviz in katere devize stoje uvoznikom na razpolago. Te vsote ~ se bodo ugotavljale po gibanju trgovinske bilance s posameznimi državami. Ce bo posamezna država v Jugoslaviji več kupovala, se bo odobraval večji znesek plačilnih sredstev 2a plačilo uvoza iz te države. Ker imamo največ klirinških terjatev v Nemčiji, bo- « . „•„ -*---- -'V -v -i mo morah v prvi vrsti okrepiti uvoz iz Nemčije. To pa seveda ne pomeni, da bomo vedno forsirali uvoz iz Nemčije, temveč samo toliko časa, dokler bo to potrebno glede na stanje klirinškega plačilnega prometa. Naša država tudi v prometu z Nemčijo ne želi, da bi se izravnava ed izvozom in uvozom dosegla na nižji stopnji, ker je interesirana na tem, da ss čim več iz- . vozi, zlasti ko moramo nadoknaditi izpa-dek izvoza v Italijo. Pri zadnjih pogajanjih v Zagrebu nam je Nemčija priznala nove kontingente, ki se nanašajo na živino, živinske proizvode in pšenico. V zvezi s sankcijami nam je tudi Anglija priznala začasne kontingente v vrednosti '-rog 100 milijonov Din, Češkoslovaška kontingente v vrednosti 80 milijonov Din in Frar -ija kontingente v vrednosti 20 milijonov Din. Z novimi kontingenti v Nemčiji pa se bo naš izvoz v Nemčijo lahko povečal še za 400 do 500 milijonov. Tudi v prometu z državami, s katerimi smo pasivni, ne želimo izenačenja bilance na nižjem nivoju, temveč gre naš interes za tem, da se s povečanjem našega izvoza v te države izognemo potrebi skrčenja uvoza iz dotičnih držav. Kontrola uvoza nam bo pri tem mnogo koristila, zlasti o priliki trgovinskih pogajanj. Vesele velikonočne praznike želi cenj damam SALON „ M I A" Tyrševa c. — Tr3tenjakova Hiša kavarna Majcen. Za nadaljnji obisk se priporočam. Naš uvoz motornih vozil Znižanje taks na motorna vozila, ki je bTo izvršeno v začetku lanskega leta, jc malo pospešilo motorizacijo prometa v naši državi, ki v tem pogledu še hudo zaostaia za drugimi državami Seveda se je s tem v zvezi zopet znatneje dvignil naš uvoz motornih vozil, k! je prejšnja leta rapidno nazadoval V zadnjih letih se je naš uvoz motornih vozil gibal takole: osebni av. tovorni av. motocikli 1980. 2078 537 885 1931. 1366 574 1001 1932 376 173 331 1933. 182 100 52 1934. 340 152 26 1935. »I« 203 152 Naš uvoz osebnih avtomobilov je padel od 2078 v letu 1930 na komaj 182 v letu 1933 lani pa se je zopet dvignil na 918. Tudi uvoz tovornih avtomobilov se je na. sproti letu 1933 podvojil, potrojil pa se je uvoz motociklov. Seveda pa naš uvoz mo. tornih vozil še vedno precej zaostaja v primeri z uvozom v letih 1930 in 1931. Lani smo za uvožene osebne avtomobile izdali 30 3 milijona D'n. za uvožene tovorne avtomob le 9 2 milijona Din, za uvožene motocikle Pa 1.1 milijona Dm Največ smo lani u #*IH avtomobilov « Zed'.n£ nih držav, namreč 403 v wednos£ U* mi'ijona D n Na drugem mestu je Nemčija odkoder smo uvozili 311 avt^lovv vrednosti 9.1 milijona Din Nadalje -mo uvozili iz Anglije 72 avtomob lov v vre£ nosti 1 7 milijona Din, iz Italije /6 v vreo. TsS 15 milijona Dn, iz ~va,ke 35 v vrednosti 0.95 milijona Dm. te Fran 'L 41 v vrednost 0.90 milijona Din in . Avstrije 23 v vrednosti 0.75 milijona Din. ^Avtomobilov pa več iz Zedinjenih držav. namreč95 v vrednosti 2.9 milijona ^ J*™* * 74 v vrednosti 4.0 mil jona um. Nemfcje 74 v ednosti 1.25 milijo- iz C^kos^eške^ v vr ^ ^^ na Din, te otxNu, te škode ne bo težko popraviti. Če morda veste telefonsko številko gospodične Senčarieve --—« »Na žalost je ne vem. Toda z njenem naslovom vam lahko postrežem. V Upniški ulicj štev. 12. ima mesečno sobo. Pri kom stanuje, vam kakopak ne vem povedati--—« »Nič ne de — to že zvemo«, ga je pomiril komisar. Ko je Marja takoj nato vstala, da bi odšla, jc tudi Marko porab vi priliko in se poslovil. Drug tik za drugim sta molče zapustila komisarjevo sobo. Remec je smehljaje se pogleda! za njima. Nato je zmafai z glavo in se obrnil k dr. Potniku, ki je s svojega mesta za pisalno mizo radovedno opazoval ves prizor. »Čudna dvojica —« se je zasmejal komisar. »A kaj staviva, ua se bo moj paradni irak še zrač3 na njuni poroki?« Leoktor je pomembno skomignil z rameni, kakor da bi hotel pritrditi m likratu reči, da ga ta stava nič kaj ne zanima. Cez pičk pol ure je komisarjev služberti voz obstal pred hišo štev. 12 v Upniški ulici. Hišnica je povedala Remcu, da stanuje Nada Senčarjeva v drugem nadstropju 'pri vdovi nekega zdravnika. Komisar in dr. Potnik sta se jela vzpenjati Po stopnicah. Ko sta pozivonila v drugem nadstropru, jima je odprla najemnica, poštama, prijazna gospa, ki": ;o ie komisar takoj povprašal po igralki. Gospa se je sočutno nasmehnila. »Zelo žal mi je. gospoda —gospodična Senča>rjeva je pred pol ure odpotovala.« Remec se je pomembno ozrl na dr. Potnika. »Odpotovala? — Nu. to .ie res ze'o neprijetno! Za važno zadevo gre! In kam se je gospodična odpeljala — ali nama ne bi mogli povedati;?« »Na žalost, gospoda--—« »Tedai milostiva, mi ne ostane drugega, kakor da vas uradno prosim, da nama pokažete sobo gospodične Senečarjeve. Morda najde v a tam kaikc oporo---- Ka.kor prej v stanovanju Marka Justina je Rem-čeva službena izkaznica tudi tu storila čudež. Go- spa je ustrežljivo odvedla moža v 3gpa.40: Komorni koncert— 16.15; Škotske pesnit — 17.:<5; Lahka godba oikestra— 20: Davidova veseloigra »Katakombe — 22-20; rovsko petje,— 23.15; Plesna muzika.-Berlin 18- Pester program,— ]9.20: Koncert solistov,— 20: »Melodije isomladK— 22.30; Lahka in ple-na muzika.— MiJnth"« 18; Vesele enodejar.ke in poskočni komadi. 19: »Velikonočna simfonija'.— 2Pester velikonočni večer— 22 30. Plesna muzi ia-Stnttsart 18.30- Šaljive operne »cene— I9: Velikonočni sprehod - 20; Weberjeva oii«s-ra -OberonMladost<— 21.30: Valčkov večer orkestra— 2215- Prenos i* Varšave — 22-30: Tamburaški zbor— 23: l>ahka te plesna muzika— Zagreb 12: Plošče— 17J.5; Pesmi in violinske skladbe— 20-. Koncert godalnega kvarteta— 20-20; Moški pevski kvartet— 22.15; Godba za p^es— Praga 19.30: Prenos opere ii gledališča.— 22-20: Plošče— Varšava 20.15; Pevski koncert— 21- Lahka godba— 22.15; Prenos poljskega .Praznika pomladi«— 23.05: Plošče.— Dunaj 12-10; Koncert dunajskih simfonikov.— 15.40- Mozartovi eodalni kvarteti.— lftfiO: Lahka glasba na ploščah— 19.10: Artje ln pesmi— 19.50: Eysler: En dan v paradiža. 22.40- Koncert vojaške godbe,— 23.45: Ciganska godba iz Budimpešte— Berlin 18: Iz delavnice skladateljev— 19-. Gktabeni dialog— 20: Koncert orkestra.— 20^ Prenos opere >Arležanka< rz milanske Scale-23: Lahka in plesna m rizika— Mlnehen 18- Zabaven program v ta-varskem dialektu— 19: Zvočna igra. 20: Prenos is Stntt- garta__ 22.45; Godba za ples.— Stnttgart 18.15: Violina-kraljica glasbil— 19; Melodije in ritmi,— 20: Večer veselja te razposajenosti— 23; Plesna muzika. — 24: Nočni koncert; Mozart kot viTtuoz— Rim 17.16t Pester glasbeni program— 20-35: Pncelni: Manon Lescaut (prenos iz kraajeve opere ▼ Rimu).____ ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE priporoča prvovrstna vina — popohMMa prenovljena Vinarna „DF.AMAH GRADIŠČE 7.__ Torek, 14. aprila Ljnbliana 12; Odlomki iz zvočnih Uhnm (plošče)- — 12.45; Vreme, poročila. — 13-. Cas, spored, obvestila. — 13.15: Slovenski biseri (plošče). — 14; Vreme, borza. — 18: Ruski sekstet. — 1840; Vera svetoža-lja in večnega miru (g- Fr. Terseglav). — 19: Cas. vreme, poročila, spored. — 19.30: Nac ura: Domača obrt v Jugoslaviji (g. Božo Račič)— 20; Prenos op&re iz Zagreba. V odmorih; Glasbeno predavanje (g. Vilka Ukmar) ter vremenska napoved, poročila in spored. Beograd 15; Prenos iz gledališča.— 18.30: Koncert na čelu,— 1950; Narodne pesmi.— 20.50: Poljski plesi— 21: Ruske romance. 21.30: Slovenrka glasba— 22; Lahka godba orkestra— Zagreb 12; Plošče— 17.15: Orkestralna glasba— 2C : Prenos opere iz Narodnega gledališča— Praga 19.10; -Južnja-ška kri«— 2020; Zborovski koncert,- 21.10; Orkestralna glasba— 22.15: Plo:če—Varšava 20.10: Simfoničen koncert— 22.30: Pester koncert krhke glrsbe— i>nna.i 12: Koncert orkestra— 15S0- Clroške pesmi.— 1605: Iz starih in novih zvfC iih I''mo ".-17-30; Kon^^rrna pr? — - • Ars: ii-ki ?kla-* — 22 30: Pev.-1.! fcv«-let in orke-',er mandolin— M«neben 18; Pro- no« iz Sluti'.'«rta__1M- Z-'-«v«n pro"r :»». '.'0 !0: Zl.i'1 -i ; ' 'Ki1'1 - 22.:VI: «'?• A N vy-Br.nd — .'? 3 : Vedra ';o; -Tliia «:ra.- S :'.-•»-s?« 18- OrkeiIralen k-n<-rt— 0; Plo-č-. 2010: Prenos iz Mini« h-na— f! '0; no« •■» Berl - a— I.-'»k-i gc Močni ker"-—' — F5— 1"'"- f-......>••!-»-•".i .. 20. >5: O.-keslralna glasba.— 2215: Ples. Brezolsčno m M©kjo HLH NR PLANINAH Za časa akcije zamorete dobi. K O D A < iunior aparat z anastigmatom 1:6, in s lecijalnim sprož.lcem na daljavo namesto za Oln 630'- 53010 D'tll 460. Piihranek od d.n 170 - zadostuje ZS dV3 dfl Oddiha v na ih planinah s popolno oskrbo ali na našem Jjdranu s popoirvm pensijonom. A , Izk r st te to edinstveno pnionost in nabav te s« tako; KODAK Junior aparat, a poleg tegi vedno Kodak ali Paihe f Im. pa boste zadovolni s svoiimi posnetKi. Prospekti o Kodsk-akciif sa dobe v vsaki fototrgcvnl. i ZAHVALA Spoštovanemu gosp. DR. LUNARČEKU in gospodični DR. ŽITKOVI za dobro uspelo operacijo, kakor tudi gosp. DR. VLADIMIRJU PREMRUJU iz Tržiča in gospodu DR. ROBERTU NEUBAUERJU iz Golnika. Vsem skupaj prav iskrena hvala! f Ana Maflcslf TR3IČ — BLEJSK \ C. 11. ur U v UTAKMICA ZA IZKADU IDEJNIH SKICA ZA NOVU ZGRADU GIMNAZIJE U SPLITU. Kr. banska uprava u Splitu raspisuie javnu utakmicu za izradu idejnih skica za novu zgradu gimnazije u Splitu. Utakmica je opča, a pravo sudielovanja imaju svi inži-niri i inž. arhitekti državljani Kiaij. Jugoslavije. Ocjenjivački sud sastavljaju: 1. prof. Stipčevič Niko, nač. Prosv. odeljenja Banske uprave u Splitu . 2. Ing. Stella Lucijan, načelnik Tehničkog odeljenja Kr. banske uprave u Splitu. 3. Ing. arh. Barač Antun, tehn. viši pristav Ban. uprave u Splitu. 4 o vi. civ. inženjer Šperac Feliks. 5. ing. arh. Culič Prosper, šef arf. odsj. gradskog poglavarstva u Splitu. Za najbolja rešen ja odredjene su: jedna prva nagrada sa Din 15 000 — jedna druga nagrada sa Din 10.000.—, jedna treča nagrada sa" Din 7.000.— i dva odkupa po Din 4.000.—. Rok"predaje radova 30 Maja 1936. god. u 18 sati. 5 ve potrebite upute, uslovi i program utakmice mogu se dobiti svakog radnog dana u kancel. Tehničkog odeljenja Kr. banske uprave u Splitu. Iz kancelarije Tehničkog odeljenja Kr. banske uprave SPLIT, V. Broj: 1650-4 38. r f i ■ 1 k 'MMmLffcr &' AH je mogoča, dia je žecska lepa, moški uspešen, otrok vesel, če iii zdravja? Zakaj ni do sedaj toliko bolnikov nikdar ozdravelo, — Uganka priljubljenosti razrešena — uspeh v življenju — lepši otroci. Kako pogosto sem slišal „Saj to le vendarle samo malenkost" ...čez leta pa je iz te .malenkosti" nastala že težka bolezen. Veste pa tudi, zakaj je temu tako? Zakaj mnogo tisoč 1 udi vse življenje ostane občutljivih ali pa bolnih? Zato ker jim manjka notranje meči, to je tistega poguma, ki premaga vsako bolezen in vse bolečine. Ne bolezni njihove, ampak njihova lastna malosrčnest ugonobi največ ljudi I Ker nima o poguma, nimajo sreče. Milosrčnost je kriva, da so neodločni, slabiči, nepriljubljeni: ona razjeda lepoto. Zakaj pa so drugi tako priljubljeni? Njihov pogum in notranja moc: je ono, kar vsakomur pada v oči, nehote in neveae! Kako ugaja pogled na zdravo ženo! Njene oči se bliskajo, lica žare, poda se ji vsaka obleka, vsaka barva! Pa tudi njeni otroci so zdrad, čvrsti in razumni, in njen mož je ponosen na svojo rodbino. Zdrav mož ima povsod srečo. Ženskam se hoče močnih mož! Močan mcžki vlada vedno, bodisi doma, v tujini ali pa v službi. Vsi občutijo njegovo moč, zaupajo vanjo in se ji umikajo. Karkoli Vam dela trpljenje, — pa naj se zdi že tako malenkostno, — nekoliko nervoznost, vtrujenost, ble-dost, malosrčnost, pomanjkljiva prebava in tek, -zopet si pribori.e svojo nekdanjo notranjo srečo in Vaša živl;enska pot gre zopet kvišku! Nntranio srečo Vam pošljem kar v zavitku na dom! Imenuje se „Bicmal2* (življenska slad) in tisoči zdravnikov vsega sveta so to preizkusili in stoti-sočkrat pehvalih! Zdravnifei špecijalisti za želodec, srce, pljuča, kri, živce, operaterji, ženski in otroški zdravniki. Za otroke je „ Biomalz" prava slaščica. Dajt<* svoie-mu detetu eno žlico .Biomalz", pa bo hotelo imeti kar ves zavitek! ...» Zavitek .Biomalz' (vsebina l/, kg) Je cvrsto zvarjen ter sposoben za vsakršen prevoz. »Biomalz" ni treba ne razredčiti, niti kuhati, niti pomešati. Z žlico naravnost iz zavitka v usta, to je celi reccpt. Recept slastnega okusa! Sladko kot nsjboiiši sadeži, žlahtno duhteče, tako da kar čutimo moč, ki tiči v vsaki kaplji ,Biomalz-a\ Zavitek z 1 , kg kg ^Biomalz' dobite lahko v vsaki lekarni za Din 32.— Zdravje, lepota, moč, Vaša bodočnost torej in Vasa sreča je pač tisočkrat več vredna! Pošljite brezplačno specijalno brošuro od .Biomalz" i Ime:................................................................... Naslov: ..........................................-................... Če se pa ne morete takoj odločiti, ali t: h—" *H ne, pa izpolnite z svinčnikom tile kupon, itrankiivjie ga'kot tiskovino z znamko za para 25 ter pcšhte na naslov dr. Fodor, Zagreb, Poštci predal VI 9 Takoj dobite specijalno knjižico „Kdaj ste zdravi? zastonl, ne da bi imeli kaj stroškov. :ŠČITE NOVO LJUDSKO KUHINJO! Vošstjakova ulica 4> CENE RAZMERAM PRIMERNE ! Kosilo: zak. juha, gov. meso, 2 prikuhi Din ; Kosilo: zak. juha s pečenko ali močnato Din j Večerja.......D!n ' Abonenti tedensko.....Dm Abonenti mesečno.....Djn Mleko, kava, čaj.....Din Hrenovke, golaž, vampi .... Dir* Močnata .....Din 6.—, 7.—, 4.—, 56.—, 240.—, 1.—, 1.50, 1.50, 2.—, 1.—, 1.50, 4. 8, 5. 70, 300, 2. 3, 2. »VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE !« (p© sEsežacsti vila) kemSortno, najmo- m deraeiše ©psreisslieEao, iščem v najem, g ©2e2?t£ pod .»LiEsfeiiapa W. N. 1112" »a » e g1. mM, Jist^a g vkmmmrm © ® ©s a m s s Zahtevajte, pev satI znamenite v H !I iii !L K U i povsem s v\z proste jedilne pri-bore, ker so kvalitativno zares najpopolnejši. SEKffi m*™ opeka ) e neprekosljiva »ARISTOS« zidovje odgovarja duhu današnje dobe, t. j. zidovje iz vsestransko zaprtih votlakov, napravljenih iz žgane ilovke. SOLIDNO! TOPLO! SUHO! BRZA T.N-GBNBNA GRADNJA! 10.000 STAVB v Sloveniji dokazuje nadpovprečno kvaliteto. Ako želite naročiti oblastvene dovoljeno »ARISTOS« opeko, ki je opremljena z vtisnjenim pečatom z besedo »ARISTOS« in označbo svojega izvora, in si izposoditi stične ročaje se obrnite na CELJSKO OPEKARNO — EDMUND UNGER & ULLMANN Celje, Bazlagova ul. 4 — Tel. št. 144 in 145 interurban SrKs spomni: Pomfcd je , * STANDARD-VACUOM 011 C0MPAHY OF JUGOSIAVIA, IRC. -i^MatEzBaSezč TELJ I dolgoleten vodja velikega industrijskega podjetja vsestransko verziran dober organizator želi spremeniti službo oziroma vstopiti kot kompanjon s primernim deležem v plodonosno podjetje. Pripravljen je tndi prevzeti dobra zastopstva za celo našo državo. Ponudbe z natančno navedbo pogojev je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »A. G. 17«. Državni preiskovalni zavod ie sijajno ocenil iznajdbo Trocalina in ga priporočil _ g- PRH3IOCL.il VI napravi brez truda in malenkostnimi z stroški trajno nepremočljive v*e vi ste tkanin, obleke, čevlje, plašče, klobuke, nahrbtnike j- pc\ ribiške mreže madrace, predjasnike, škornje, mizne prte, rokau^ itd" Blf«ro s * z impregnacijo nič ne pokvari. Kakovost in barva osta neta neizpremenjeni. /rak ima dostop do kože. Cena škatlje Din 18 — Do >i se v vseh trgovin h. Raz »ošil a ga AL PIRC, Krško Glavno skladišče: Rožm rin, ZlJani most Odslej proč z zdrav u škodljivimi gumiiastimi plašči in galo^ami. Kajti s Trocalinom impregnirane obleke in čevlji propuscajo zrak d; lahko kožne stan ce neovirano dihajo in se človek tako ne poti, k? kor pod gumijastim oblač lo.n in obutv jo. Na mednarodni razstavi v Bruslju je bilo razprodanih 27 milijono> škateli, na velesejmu v Leipzigu pa 7 •/, milijon, škatelj Trocalin.- Kjer se Trocalin e n - dobi. nai se pošlje IS Dr v znam' ah in orejme franko njegov 1 n siov 1 skatljo Navodilo priloženo vsaki ;k..tlji. I ft.o'iošje, purje. gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno In franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vai&a, Čakovec Telefon fttev 59. «0. S, 4 CENE PERJA ZELO ZNIŽANE. ZAHTEVAJTE CENXY I VZORCE KI iTH OOBTTF RRBZPLAČNO' Ljudska samopomo KEC,. POMOŽNA BLAGAJNA V MAKffiOKU, GRAJSKI TRG 7/1. POVERJENIŠTVO: LJUBL-JANA — TVKŠEVA 34, naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu marcu 1936. Rozman Franc, posestnik, Gregovce p. Bizeljsko. Jesenik Franc, posestnik, Ljubečno p. Vojnik. Topolovšek Vincenc, prevžitkar, šmihel p. Sladka gora-Smarje. Vešnik Jula, prevžitkarica, Sp. Radvanje p. Maribor. Ziringer Rudolf, ključavničar, Maribor. Močnik Viljem, ravnatelj OUZD vpok., Maribor. Kepnik Marija, zasebnica, Ptuj. Šetinc Ana, posestnica, Sv. Lenart pri Brežicah. Jug Uršula, zasebnica, Slov. Bistrica. Marn Franc, železničar v pok., Sevnica. Rašl Katarina, prevžitkarica, Nova vas p. Ptuj. Dobnikar Janez, usnjarski pomočnik, Ljubljana. Fajs Anton, prevžitkar, Sp. Nova vas pri SI. Bistrici. Vogl Roza, gostilničarka, Maribor. Virant Katarina, vdova rudarja, Loke p. Trbovlje. Wegesser Ludvik, strojevodja drž. žel. v p., Maribor . Kohs Franc, natakar, Studenci pri Mariboru. Habot Ana, posestnica, Bijovec. Štrekelj Frančiška, delavka, Tržič. Tavčar Janko, industrijalec, Maribor. Strenčan Ana, gostilničarka, Mozirje. Rotard Filip, kolarski mojster, Sp. Polskava. Simone Ana, zasebnica, Ljubno. Zupane Ana, prevžitkarica, Borov vrh p. Zagorje ob Savi. Kragelj Marija, zasebnica, Renče. Zaveršnik Antonija, žena davčnega uradnika, Maribor. Subifi Helena, zasebnica, Vrje p. Smlednik. Pirnat Frančiška, zasebnica, Prekopa p. Vransko. Lupše Uršula, prevžitkarica, Pečovnik. Jošt Marija, zasebnica, Celje. Weber Miha posestnik. Sv. Peter 53 pod Sv. gor. Majcen Jožefa, prevžitkarica, Stara-nova vas. Belak Ivan, viničar, Klokočovnik. Furjan Jožef, delavec, Velika Mislinja. Spurej Jurij, želar. Slivnica 25. Fric Marija, prevžitkarica, Pivola. Jeras Marija, vdova železničarja, Ljubljana. Kermautz Janez, delavec, Bresternica p. Maribor Gregorec Marija, prevžitkarica, Desenci p. Sv. Urban pn P. Gašparič Viktor, uradn. drž. žel. vpk., Maribor Trunkl Paul, vpokojenec, Ptuj. Agrež Ivan. prevžitkar, Dekmarca. Dečnik Jožef, posestnik, Podstrmec. Jug Zofija, vdova uradnika, Savski most .__ . Stiasny Ljudevit, drž. šol. nadzornik v pok., Slovenjgradec. Pešl Ana, viničarka, Jarenina Ivanuš Eliza, zasebnica, Maribor. Caks Jožefa, zasebnica, Gaberje pri Celju. Mernik Martin, prevžitkar, JUršinci p. Sv. v SL g. Jakomini Alojz, ključavničar, Janežovci p. Sv. Urban, Ptuj. Vivat Marija, žena mizarja, Maribor. Purgaj Alojzija, prevžitkarica, Gor. Hlap je, Sv. Jakob v SI. g. Jakolič Marija, posestnica, Sele p. Dobova. Skerlj Frančiška, učiteljica v pok., Maribor. Fric Terezija, prevžitkarica, Pivola p. Hoče. Hriberšek Jurij, strojni mojster, Maribor. Ljubič Frančiška, žena delavca, Ljubljana. Fideršek Ana, prevžitkarica, Sv. Janž na Dr. p. Slemnik Gašpar. delavec. Kot p. Prevalje. Po vseh umrlih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku Din 426 093.- _ ^ , _ . . Kdor še ni član »LJUDSKA - " —'MOČI«, naj zahteva brezplafino in brer- obvezno pristopno izjavo. ______ blagajniško nacelstvo. »JUTRU« st SB. 23 Sobota, tt IX »91 CENE MALIM OGLASOM Pe SO par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka Ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši rnesefe za enkratno objavo oglasa Din 20.—«. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate oa Ogton^delka »Jutra. jjj,, j,. y znamkab Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročSa, oziroma jih je vposlati t pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Ju tra", Ljubljana« Pm katerih boleznih se jc pokazal Planinka čaj Mr. Bahovec zdravilnim? Pri obolenju želodca, boleznih jeter in žolča, obolenju in lenivost! črevesja, hemoroidih (zlati žilri). debelosti, ledvičnih boleznih, revma-tizmu, gihtu in išijasu, pri glavobolu in migreni, pri žensikih boleznih in težavah za časa menstruacije, težavah v prehodnih letih, pri poapnenju žrl (arteriosklerozi) in pri kožnih boleznih. Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka čaj Bahovec za Din 20 — Reg. S. 529/36 an B«se»to 1 Dia, davek 3 Din. '.aa šifro aJi dajanje naslova H Din. Najmanjši zn-esek 17 Din. y nedeljo in ponedeljek vsi po plrhe v gostilno k Panju Vegova, ul. 10. Točijo se jrvovrstna vi. na razna, gorka in mr. Ela jedila, godba, petje, leg, senčnat vrt, balinišče itd. Tako da se vsak gost najbolje in najceneje zabava. Zato vsi jn vse le v Vegovo ulico 10.. kjer bo najbolj veselo. — Vas vabi in Se priporoča ter želi prav Krečne in vesele veliko, nočne praznike gostilničar Tone Huč — Na. trvldenje! 7734.13 Ka velikonočni ponedeljek ved na domačo zabavo S! godbo v gostilno k »Sodčku« Žabjak. Va-Mta Jože in Nežika Hudnlk. 9356.18 Za velikonočne praznike od 10. d« 20. aprila se točijo vsa vina čez ulico 2 l>in ceneje v gostilni pri iPanju«, Vegova nI. 10. — ]*repričajte se o dobri kvaliteti pristnih in neravnih dolenjskih in štajerskih vin. Se priporoča gostilničar — Tone Huč. 9145-18 Vinarna - buffet TyrSeva c. 43. Kjer se točijo prvovrstna štajerska in dalmatinska vina po najnižjih cenah. Razna Jedila. Za obilen obisk se priporoča go-utilničarka. 9423.18 Naznanilo (5 1. aprilom sem prevzel' vodstvo etaroznane gostilne »Tršan« Jesenice Gorenjsko. Cenjene, mil občinstvu zagotav. J jam, da bodem vsestran i=ko postregel svoje golite z najboljšim izbranim vinom ter dobro kuhinjo. — Za obilen obisk in naklonjenost se naj topleje priporoča Alatpnšek Viktor, -cslo. vodja. 9186,18 Naznanjam eenj. občinstvu, da sem ponovno odprl gostilno na Tmo-vskem pristanu 4, kjer bom točil pristna dalmatinska vina | o nizki' ceni Vsem bodočim odjemalcem želim vesele praznike, ter se i.a obilen obisk priporoča Ninič. 9426-18 Vino za praznike Cviček gorce Drenovec novodošli okusni bur_ irundec rizling več vrsten dalmatinec Nad 3 litre 2 Din ceneje od kleti po poljubni izbiri stran. Prodam 4 oleandd-e Gostilna Bleiweisova 15' 9415.18 Gostilna Kramar Dolenjska cesta, priredi za velikonočne praznike prosto zabavo. £eli vsem obiskovalcem vesele praznike Tone Rejc. 91368-18 Halo! Vsi po vino v restavracijo Rahne v Moste kjer igra tudi na veliki ponedeljek kon. cert. 9422-18 Na velikonočni ponedeljek vabljeni vsi k Mikliču na Glincc na koncert, na pirhe in na dobro vince. Za obilen obisk se priporočata. 920JJ-18 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17' Din. Sposobni ste, inteligentni ste toda službe ne dobite. Zakaj? Uganko rešite e pomočjo knjige »Pišite boljše ponudbe.!« Nakažite 20 Din na: Stane štrekelj Ljubljana 7, Celovška 34. Za eluž bo boste hvaležni-! 9345JI Trgovski pomočnik se sprejme t mešano trgovino na deželi. Vstop takoj. Naslov t vseih posl. Jutra. _9338.1 Perfektna kuharica za veliko graščinsko gospodarstvo, zdrava, zmožna nemščine, z dobrimi spričevali, dobi mesto. — Spremljati bi morala gospodo tudi v inozemstvo. Nastop službe takoj. Ponudbe s spričevali je poslati na: Gozdni urad Karla Auersperga, Soteska, pošta Straža pri Novem mestu. 90-lfrtt Brivskega pomočnika sta.rejS«g*, dobrega, hitrega. delavca, sprejmem. Salon. Mrakič, Maribor Cankarjeva 1. Prodajalki mešane stroke, za takoj ali i 13. aprilom, sprejmem. Stalna služba v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljivi moči«. 91.16-1 Zastopnike za obročno prodajo naSii posaemalniko brzopairilni kov itd. iščemo. Ponudbe naslovili na »Persons« Ljubljana, oošt- r>redal 307 31-1 Hotelska kuharica perfektna stara do 40 let se sprejme za sezono. Ponudbe s prepisi spričeval in navedb.o plače na podružnico Jutra v Celju pod značko »Izvrstna«. 7593.1 G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prijatelji > - ftmmm "-■io^JJ. . .....r ..... »Naprej!« je ukazal Miha, in veUko potovanje se je začelo brez nezgod. Zvečer so spali pod palmami neke zelenice, in na večer drugega dne so se bližan bivališču Bena Abuja, bogatega arabskega glavarja. Dve blagajničarki spretni, zanesljivi, z znanjem. ne pod 30 let. dobita mesto v večjem podjetju. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva moč«. 91'lS-l Zanesljivega konjarja iščem 2» taJšoj k dirkalnim konjem. Streliška žfi. 91S3-1 Plačilna natakarica s kavcijo stara do 30 let. čedne zunanjosti z več. letnimi spričevali se sprejme za sezono. Po. nudbe na vodružnico Jutra v Celju pod značko »Poštena« 7594-1 Frizerja (ko) sprejme takoj. Prednost vešča tudi v moški stroki. ITafnar, Stražišče pri Kranju. 9232-1 Mlad galvanizer izurjen, samec, dobi takoj mesto v tovarni metalnih izdelkov v Dunavski banovini. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev pod »Dobra služba« na osi. odd. Jutra. " 9330-1 Izložbeni aranžer za Ljubljano in ostala mesta v Dravski banovini, dobi mesto. Sa.mo taki, ki so _ v tej stroki izvežbani, naj pošljejo ponudbo z navedbo starosti in r>odatki o dosedanjem poslovanju na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izložbeni aranžer 33-1:7«. 9372-1 Frizerka perfektna v vodni in železni ondula-ciji, barvanju las in maniki 20 tisoč. služba, zmožno knjigo vodstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »In dustrija«. 9182-1 Pridno dekle sprejmem za gostilno ln pomoč pri gospodinjstvu Ogric Vič 12. Ljubi ima 9424.i Natakarico zanesljivo, čedne zunanjosti in z lepim nastopom, zmožno kavcije, sprejme večji obrat v provinci. Ponudbe t navedbo plačilnih pogojev tn sliko na ogl. odd. Jutra pod »Nastop 1. maja«. 9378-1 Šiviljsko pomočnico samo prvovrstno moč. začetnice izključene, sprejme modni atelje v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9383-1 Iščem služkinjo v pomoč pri gospodinj, stvu ln gostilni. Ponudbe pod »Pridna ln pošten a*. 9118-1 Gospodična br vodstvo gospodinjstva, ki je verzirana v vseh hišnih poslih in mora biti inteligentna, lespa in čvrsta, mlad-a. z znanjem nemškega jezika — vera in narodnost ne igrata nikoike vloge — dobi zelo dobro mesto. Ponudbe samo s fotografijo pridejo v pošte v in naj se naslovijo pod »Inteligentna 282«, ki se strogo diskretno vrnejo, na ogl. odd. Jutra. 9089-1 Dve pletilji dobro izn rjeni, za stalno delo, sprejme takoj Tinca Baeelj, Zagorje ob Savi. 91IIO-1 Službe išče Vsaj; a beseda 50 par; davek 3 Din za dajanje nasdova 5 Din, najmanjši znesek li3 Din. Natakarica mlajša, poštena, proel ta kojšnje zaposlitve v hotelu ali večji restavraciji. Gre tudi za 3ezono. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9090-2 . praKso pri čoku, išče za-j posl en ja. Nastopi Uihko ta-koj. Naslov v vseh posio-I valnicah Jutra. 9£33-2 Šofer vesten in zanesljiv, nekadilec in popoln abstinent želi primerne službe. Cen', ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Abstinent«. 9240-2 Kavcije zmožen vsestransko zanesljiv pošten in trezen iščem službo kot inkasant. sluga nočn; čuvaj ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trezen 322« 9276-3 Tkalski mojster perfekten v šarf ln Jar-quard strojih v bombaž nem in svilenem ni.=a_ nem blagu, išče službe Ponudbo pod »Prvovrsten,, na ogl odri Jn tra- " 9178-2 Pek z obrtjo Išče službe kot poslo-vodja ali skuvni delavec Dopise na ogl. odd Jutra pod »Obrt«. 9184.2 Prodajalka dobro izurjena, pridna in poštena, prosi zaposlitve kjerkoli, ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Vešča«. 9.,79-2 Trgovski pomočnik izvežban v špeceriji. manu-fakturi in železnini. išče namešfenje pri kaki boljši t v rdk i. Naslov v vseh t»o-slovalnicah Jutra. 9399-2 Starejša gospodična poštena in zanesljiva, z večletno pisarniško prokso. z znanji m tujih jezikov, išče mesto biag.ijnič.irke. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Hvaležna«. 92*)8-2 Dekle z dežele staro 2t? let, izurjena prodajalka mešane stroke, želi mesto. Gre tud.i v službo k boljši družini v Ljubljano, da se iztiri v gospe-iiii jstvu. Naslov v vseli poslevajnicaji Jutra. _ ' 9:91-2 Mesto skladiščnika iščem. Položim tudi kavcijo proti gotovini Naslov v vseh jostova! nicah Jutra. ___ 9051.2 Brivski pomočnik dober delavec In bubi strižec išče stalno me sto. Nastop po dogovo ru. Cenj. ponudbe pro" sim na ogl odd. Jutra pod »Točen ln r.oKdrn,-9953.2 Službo oskrbnika hišnika, sluge alt siič. no iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zelo vesten in prsten« 9048.2 Učiteljska abiturientka 7. znanjem klavirja, išče službo vzgojiteljic*. Ponudbe na podružnico .Intra v Mariboru pod značko »Vzgojiteljica«. 9140-2 Gospodična z večletno pisarniško prakso knjigovodstvo, korespondenco, stro j e -pis stenografijo išče namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p d «Ta koj služba«. 9344.2 Knjigovodja - bilancist korespondent z dolgolet. no bančno in trgovsko prakso z znanjem tujih jezikov samostojen delavec želi premeniti svo jo sedanjo službo. Cenene ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Kniigo. vodja«. 9362 2 Mlad šofer soliden z dobro prakso ter verziran v Instalaciji plina vodovoda in elektrike ter mehaničar. skih del išče službo k potnemu ali tovornemu automobllu. Toni Kre. sal Maribor Melj~Vs> r 26. 9442.2 (Vajenci (Ce) Beseda 1 pin. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovski učenec zdrav in pošten se sprejme v trgovino 7. mešanim blagom. Ponudbe poslati na Malešič Ivan trgovec v Metliki. 9340-41 Vajenca za mizarsko obrt. sprejmem 1 oskrbo v hiši. Jos. Go-ljar, Gosposvetska :j3, dvorišče. 9119-44 161etnega fanta spretnega, bi rad dal Izučiti brivskemu mojstru najraje v provinci kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje do obrti«. 9414.44 Vajenca, sprejme trgovina na de. želi. Prednost imajo krepiti in zdravi otroci kmečkih staršev. Po. nudbe pod »Priden« na ogl od. Jutra 9387-44 Trgovina z mešanim blatom snrej me učenko h^e-ko že. lezničarja. Ponudbe pod »Delavci ina« na ogl. odd. Jutra. 9008-44 Katera šivilja bi sprejela lPletnega dekleta kot nčenko proti primerni odškodnini z vso oskrbo. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod sMa-IHva«. 9061-44 ZasluŽeli* Bespda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje nasloiva 5 Din. Naimaniši zneETTA« tovarna hranil, Kamnik. Vrtne jagode mesečarke 100 sadik Din 60 ra? pošilja vrtnarstvo Ivan Jemec — Maribor 6042.b Otroški voziček globol: dobro ohranjen napredaj. Karlov v vseh poslovalnicah Jutra 9350.6 Obdelani kamen za stavbo naprodaj. Gllnce, Tržaška cesta št. 35. 9352-tj OTROŠKI VOZIČKI moderni in poceni pr. S. Rebolj & Drug Gosposvetska 13. 85-6 Potnik ki obišče z avtom vs3 ka 2 meseca Slovenijo išče zastopstvo. Ponud be na ogl. odd. Jut': pod j Dobro vpeljan«. 9371 ' Krajevne zastopnik« za takojien nastop, išč» ir.-ozein.-ka zavaroval, dru,i ba z zastopstvom v Mariboru. prr»"i dobri provizi' za C>lje, Ptuj. Ormož, Ljutomer. Mursko Soboto, pre valje. Dravograd. Slovenj gradeč. Šoštanj teT druge večje kraje bivše maribo: ske oblasti. Ponudbe na podružnico Jutro Maribor l«xl »št. 999«. 9218-5 Trgovskega potnika za Ljubljano in okolico, sprejme takoj veletrgovina z moko in deželnimi pridelki. Prednost že vpeljani, len« 0 enia rdgo c caca Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Prednost že vpeljani«. 9132-5 Agilne zastopnike išče velika zavarovalnica z« sodne okraje Ptuj. Ormož, Ljutomer, Gor. Radgona, Si. Lenart, Slovenj-gradec in Konjice. Pismene ponudbe pod »Za.nosI.1v« na podružnico Jutra v Mariboru. 9141-5 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova "> Din. Najmanjši znesek 17 Din. Krojači in šivilje! Krojna knjiga za dam. ska gornja in ppodnia oblačila ki ima preko 100 slik (risb) se dobi T'ri KnafelJ Alojzij. Kri. ževniška Ljubljana 9303.4 Kdo bi poučeval havajsko kitano. Ponud. be pod »Kitara« na ogf odd. Jutra. 9363.4 Izkušen profesor uspešno pončuje matematiko. fiziko. kemiTo in nemščino. Naslov: BleiwtRorie'f]ox« <5X6 proti gotovini ali hran. knjižicam na ogl. odd. Jutra pod »2.900«. 9J93-6 JANKO ČEŠNHC Modna manufakturna trgovina LJUBLJANA — LEVGARJEVA ULICA Nudi letne modne novosti v volnenem kot svilnatem in perilnem blagu za ženske obleke, kostume, plašne Priznano najboljši nakup, kamgarna, ševiota, lodna za noSn obleke in površnike. OGLEJTE SI ZALOGO! Die Sitten der Volker Buchan zelo dobro ohranjen 4 zvezki v platno vezani ugodno naprodaj. Naslov v vseh po_ slovalnicah Jutra 7445.8 Jasno\idca Svengalija knjiga »Tvoja usoda« Je izšla. Pa tej knjigi si z&morete lz lastne roke in dneva svojega rojstva sam 6ebi ugotoviti svo. jo preteklost in prero. kovati svojo bodočnost ter najti iot k sreči. Ce. na knjige Din 20— (tu_ di v znamkah). R.azpo_ šil.ia Badiol Ljubljana. Krekov trg 10. 9420.8 Spalnice oceJiov* in pl^skane. po nizki ceni proda, mizanstvo GOLJAR JOSIP. Gos?M)-sveitska 13, dvorišče. 9445-1B Krasna oprava sobna ln kuhinjska, komo-letna ugodno naprodaj Poizve se Lev-6eva ul. 7_I. pri gospe Cegnar. 9421.12 Valvasor pocemi naprodaj. Ugodni plačilni pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9163-8 Naprodaj 'O v nlatno vezanih debelih knjig Sittengeschichte d«r Kultur«-elt in Scherl Kntvvicklung \on Leo Sclrf-drouitz. il pojoča žaga (Sin-gendesage), v oljanit; sliki Suzana im Bade, v okviru, vse na obroke pod dno naprodaj ali v zameno za preprogo, kauč. otomano ali jedilni servis. Vprašati pri Dniškovič, Kozje pri Uajhenburgu. Centrifuga r*!fka. še montirana, it-ohranjena, ugodno naprodaj. — Vprašati pod -Centrifuga li'/A« na In-terreklam, Zagreb, Masa-rykova 38. 9 63-6 Foto aparat Voigtlander Vi. X 9 na film ln plošče s pove. čevalnim aparatom pro. dam. Ist tam stariske zlate uhane za narodno nošo. Dvorni trg 1 'II levo." 7895-6 Radio aparat Blaup.inkt« naprodaj. Pečar. Aleksandrova 57(1. — vrata 3. 9!iUM> Radio štiricevni in eden 7-cevni. Devailh. na el ! trični tok. prodam. Franc SuSteTŠič, Medvode. 9317-S 'I L Na obroke in hran. knj Za pohištvo in stavbe Največja izbira vsako, vrstnega pohištva sob. nih in kuhinj, oprav, šperane spalnice, oreho. va korenina Din 5.000 ši;>er. spalnice plesk. 1.300 omare 400 postelje . . . 150 kuhinj, oprave 650 kuhinj, kredence . 403 kuhinj, mize . . '. 120 kuhinj stoli . 50 otročje postelje . 325 otročji vložki . ' . 6.0 madraci . . 220 žični vložki ... 80 otročji madraci 130 Izvršujemo pohištvena ln stavljena dela po na. črtu. Sprejemamo vsa po-»ra vila f«o konkurenčni ceni. Se priporoča Mizarstvo »SAVA« Se priporoča: Rožna dolina Miklošičeva c 6 Muh. ljana — telefon 3794 9t*«-12 Pohištvo Po najugodnejših pogojih dobavi Gospodarska zadruga mizarskih moj. strov v LJubljani Vegova 6. 9355.12 Spalnico popolnoma novo. vezano 'šperano) prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 99G1-1C Vso stanovanjsko opremo fcuolte ugodno za hranilne knjižice Ljudske posojilnice ali Hranilni, ce dravske banovine v Ljubljani za polno vrednost. Preko 70 sob jedilnic epalnlc. kuhlni itd. stalno na za Ligi. Ogled tudi ob ne. deljah Pravkar dovršeni najmodernejši mode. 11 Erman \ Arhar, St. Vid n?d LJ. 9188-12 Naprodaj: pohištvo, raznovrstno, kuhinjsko m trgovsko opremo. razne bukove in smrekove sode. zaboje, tehtnice i. t. d. tvrdka Oroslav Dolenec, Wolfova :o. 9209-1C Mestna občina ptujska prodaj* različno pohištvo, žimnice, šivaJne stroje in g].v»ovirje. — Predmeti se lahko ogledajo vsak dan v Mladiki v Ptuju, ponudbe j« nasloviti oa Mestno upravo Ptuj do 80. aprila 1036. 9035-18 Mm.fiM Pianino črn, prodam ra Din <5.eli f>oslovalnicah Ju'.«. 92:0-26 Klavir Boesemdorine, ugodno pro-d.nm. Naslov v vseh posl. Jutra. 90,15-36 B. Bas i'Wiener Stimrnungl. že rabljen, knpimo. Ponudbe na naslov: Kolander Jos., — Sevnica 178. 9-» 1-36 POEZPlJVČtN POUK V ICOANOU haomow'ki 00 ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK Meike^heroldP ';iV0RN!CE 6LASSIL MARIBOR žtlOl Be?e.da 1 X>in, davek 3 Din, za šifro aJi dajanje nafiov% 5 Kn. Najmanjši znesek 17 Din. Vinsko trsje silvanee, mlfcag, iameto»-ka. Portugalka, ir»nkiiij» ima na zalogi treni ca. Er- man. St. Jani. Dolenjsko. 9051-33 500 litrov črnine prodana. P1rvč3o ^ir«jiiwim Jnžnoštaje-ske cd)«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »iiborno vttkx. Sladko seno prvorrRtoo. prode. hr. Drnovšek, 21-ebo, Medw>dft. Psa volčjaka lepega., sr-f 6gv velikega, čistokrvnega, dreeiranegas za šport in zabavo, prodajn. Hodnik Viktor, Logatec. 7436-3» Ilirske ovčarje mladiče, 2 rodovnikom, —t. starši odliktn-ani, predaja. Grošel, Ke.;iteljska ul. 7. Nemški ovčar z rodovnikom, eno leto star. krasno razvita val. hud čuvaj. na.pro_ daj. škTabčeva 9 Maver. 942.5-57 Bikec in te lica lewia montafonska plemenska 6 tednov stara naprodaj. Hotel »Slon« Ljubljana. 9429_2S Francoske bukloge 7 n»»9fw it»«, g prvovrstnim rodovnikoet, po«sii prodnm. Kalain, Grajski kino, Maribor. Psa volčjaka lep siv velik čistokrven. dreslran za šport ln bavo prodam. Hodnllc VLfctor Logatec. T420J7 Pazite na zaščitni znakt DOMAČ IZDELEK I « Sobota. H. K 1936. ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zfir-liSC se dobi, ako se uživa n H E R S A N ČAJ" mežianlca posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je ne-ovrefljivo dokazana velika vrednost „11 E R S A N ČAJA" in to z nedvomnim uspehom pn obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska nrvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, rev-matizmu, obolenju obisti. jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu tgibt), črevesnih boleznih, hemoroidih. zga.gi m pri čezmernem odebelenju. »HERSAN ČAJ« se dobiva v vseh lekarnah Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: »RADIOSAN« Zagreb, Dukljaninova 1 Reg. 8. št. 14001 z dne 6. VL 1934. Kupim koiiteno srnjakovih in jelenovih rogov in 1 dvigalo (Flaschenzug). — »Grudnik« d. z o. i. Ljubljana • Dravlje 103. »363-7 Otroški voziček zložljivo posteljo in Šivalni stroj ter otomano, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oimpreje«. 9271-7 Vinske sode rabljene ležake Kakor tudi transportne ln raz. no kletno orodje, dobro ohranjeno kupim. Plačam deloma s knjiži, oo Ljubljanske mestne a ostalo v gotovini Na slov v vseh poslovalnicah Jutra »169-7 Vrtne stol© in mize rabljene, zložljive, kupim. Ponudt>e na podružnico Jutra v Celju pod značko »Za gostilno«. 9138-7 Registrirno blagajno dobro ohranjeno, kupim. — Javorniik Angela. — Grosuplje. 91.13-7 Stare srebrnjake nad 300 let stare dobro ohranjene tudi ten. ke srebrne novčlče štiri oglate ali nepravilno za. okrožene kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zbiralec«. 9366.7 Železni štedilnik tehtnico do 5 k£, steklena vrata, različne šipe, kupum. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oprema«. F 9375-7 Ureditev dolgov potom sodnih m laven sodnih poravnav Nasveti v kunKurznlh zadevah ln vseli drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revi rije. sestava m aprobaclja bilanc. Presfcru> kreditov, nasveti glede hranilnih vlog ln »iasiranje Istih. Vsi posli Kmečke zaščite. Edina konceslonirana komercialna olsarna LOJZE Z A J C Ljubljana, Gledališka ul. 7 Telefon 3818 34-16 Hranilne vloge Ljudske posojilnice. Mestne hranilnice in Kmečki hranil □1 in posojilni lom vse v Ljubljani, kupim po primer ni cen: proti plačilu v go lovi ni ali iste prevzamem v polnem znesku na vknjiž bo Ponudbe na ogl odd. Jutra pod ►Gotovina ali vknjižba« M12-16 Informacije ) prodaji in nakupu nranil nih knjižic daje brezplačno koncesionirana tvrdka banč poslov pisarna Ljubljana. Beethovnova ul 14/11. Tele ton 35-10. Lastniki hranil nih knjižic in dolžniki, obr nite se zaupno n« solidno vrdko. 90:19 16 m Beseda 1 Din, davek 3 Din, ta šil'po ali dajanje naslova 6 Dd:a. Najmanjši znesek 17 Din. BMW avto moti vos, v brezhibnem stanju, poceni a«prodaj. — PoitV'3 se v garaži Jugo-uidu«. Celovška c. 38. 9324-10 Forde £ra poltovoroa in enega osebnega, v prav dobrem stanju, ugodno prodam ali zamenjam za tekstilno bla go, vino in podobno. — A. Roje«. Stična 7338-10 Avtomobil Oakland, osedežen, ugodno naprodaj. Primeren za av-totaksi, tudi na obroke. 11 ihftl&ič, Borštnikov trg 1. 9605-ilO Večja partija dvokoies in pogrezljivih šivalnih strojev prav poce-naprodaj. Ljubljana, Obrtni avto (Opel) 4_16 HP pripraven za vsako obrt ali trgovino prav dobro ohranjen prodam. V garaži Tyrševa c št. 9. H .trortšče, 9312.10 Motorno kolo »fi ?!<»ke znamke ccm OHW v odličnem stanju prodam. Bonač, Aleksan d-rov.a 9. 9360-10 Ford limuzino 4 sedežna, tipa 29 z novo pnevmatiko, zelo dobro ohranjena, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 9278-liO Karlovška c. št. 4. 9227-11 Damsko kolo skoraj novo, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 9319-lil Vsakovrstno zlato tcnpni« no aalvtiiib -enali Cerne - juvelii Ljubljana VVolfovs ollct i U. Novo damsko kolo Dame! ugodno prodam Ljub- Trajno ondulacijo izvršuje liana, Levstikova ulica frizerski salon »frank«, 19/H levo I 1 jarek a ulica lil, Kolezija. ' ' ' »073-11 Trnovo. - Priporoča sel 1 109-30 Radeče Cenjenim dumam iz Radeč, Beseda 1 Din, davek 3 Din, I Zidanega mosta, Loke in za šifro ali dajanje naslova okolice vljudno naznanjam, ' Din. Najmanjši zneeek da izvršujem trajne kodre jr^n. na sodobno najmodernejšem I aipart. namke »Fortschritt«. Tračno žago Cena nizka.. — Za obilen 75 cm brezhibno pro- gj* les, 16. Rimska c 9353.29 9316-30 pisalni stroj Obvestilo „K1.. t,,™ Konceslonirani vodovod. upor^ji^kupan. Ponudbe ln£talater Renčelj na ogl. odd Jutra pod Marenbergu zaačko »tPisalm troj« razne vodovod. Šivalne stroje ne instalacije toplovodne naorave sistem »Boi. la« kopalnice, centralne Hranilne vloge vseb denarnih zavodom vnovču.je po najvišji ceni takoi v gotovini Alojzij Planinšek Oančna poslov pitama Ljubljana, Beethovnova ul 14/11. telefon 35-10. ki Vam jamči za pravilnost in stro solidnost v vseh poslih 7470-16 Naslove kupcev in prodajalcev hranilnih knjižic dobite. -Agencija: Wolfova ulica 3, I nad Odgovor znamke Din 3. 9376-16 Trgovino na Glavnem trgu v Ko. čevju odda v najem trgovski lokal s 1. majem t. 1. Informacije se dobi pil gosp. Rlchardu Romu v KočevJ- 9157-17 Brivnico v Industrijskem kraju dam v najem. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod šifro »Gorenjsko« 8050-17 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro a.li dejanje naslova Din. Naimanjši zne-sek 17' Din. Tovarniški prostori sre^i Celja, za mirnejši obrat, z dvema lokaloma na ulico in trisobnim stanovanjem, oddam takoj v najem. Pojasnila Vajt, Celje. Kralja Petra 39. 9187-19 Večji društveni prostor s pritiklinami. najugodnejši v sredini mesta, tudi even tuelno na dvorišču in v go ■stilni. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalni najemnik«. 7S>9 19 Lokal takoj oddam. Stanfčeva «L B. Bežigrad. •339-10 Mlekarno prevzamem na prometnem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velik pro-mete_»314-18 I Parna pekarna na prometnem kraju v Celju naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9109-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dejanje naslova | 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enodružinsko hišico kupim na odplačevanje ali proti prevzemu ob. veznostl. Ponudbe pod ■Parva« na ogl. odd Jutra. 9354-20 Tovarniško poslopje (4 stavbe. 6 elektromotor jev. 4 parketni stroji) in stavbne parcele po 3—5 Din kv. m. vse tik kolodvora v Stični, prodam. Ponud be pod »Za industrijo« oa ogl. odd. Jutra. Eau de Cologne & učinkuj« prijetno oarežujoč« na livos, rviša odporno rfo, m» fin ki nežen rcai parfuma »Solr dc Pariš«. V «voji učinkovitosti je enaka pravemu parfuma in vendar n« stane v«« kot dofcra kolonska voda. BOURJOIS PARFl^MEUR-PARIS Na Trški gori se proda vinograd z izbor-no trto. novo zidanico s štirimi prostori in vodnja-7337.-"VI I kom. Naslov v vseh |K>eI. 1 Jutra. 9-30-30 Družabnika aa trgovino z meš. blagom z večjim sne=kom s sodelovanjem sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra eksistenca. 9200.16 Trgovski lokal v Kranju na oajpromet nejši točki oddam -akoj v najem - Priporoča se za urarja manufakturc galan terijo galanterijsko želez nino trgovino # koles* in Šivalnimi «troji konfekcij ^ko modno klobučarsko. iežnikarsko :n papirno tr govino torej vse razen Spe cerijski1 in ielikatesne tr govine ker je te r niš! Pojasnila laje lastnik Franc Majdič. indus'rijsk •nlin Vir D. Dob Dom 7,ale. 7.VM 18 Lokal na prometni točki v LJubljani iščem ali pri. stopim k podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »14.0™ 200« 9289-19 Lokal s skladiščem, orimeren tndi za pisarno, oddam takoj ali kasneje. Borštnikov trg 1. 9364-19 Stavbna parcela . , najugodnejša lega ob Tyr- V Novem mestu ševi cesti, naprodaj proti prodam novo, solidno gotovini ali knjižici »Kmeč- zgrajeno vilo. Ponudbe no ke posojilnice ljubljanske, ogl. odd. Jutra pod Ponudbe na ogl. odd. Jutra I »Nizka cena«. pod »l'~H>«. 91.12-20 9331-20 2 stavbni parceli ob Vodovodni cesti, cca 70(1 kv. m naprodaj. Na-slov v vseh poslovalnicah Jutra. Prodam novo dvodružinsko vilo za Din 70.000.- Pobrežje pri elo. Malo hišo (vilo) kupim takoj v LJubljani Maribora ali v Celju. Obširne ponudbe na ogl. odd Jutra P3d .*Tako,£no stanovanje«. »068 20 Parcela biku kv. m, lepa vo- galna. Pod Rožnikom, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9134-30 Hiša z gostilno m trgovino v StudenoiJi pri Mariboru, ugodno naprodaj. Gofcposrvetska ul. 1. 90:0-20 Mariboru. Spesovo se 9174-20 Slomškova ul. 36. Manjše posestvo Cemlvec 8 p. Brezje Gorenjsko (Marija iwma gaj) prodam. Elektrika Sončna parcela pri Strojnih tovarnah, — I okoli 800 kv. m, naprodaj. Naslov v vseh po&lovalni-9342-20 i caii Jutra. 9125-20 Hišo Malo podjetje s pekarno v prometnem I dMu44jofe tedensko Din 5»j. ---------- -........- , trgu prodam. Event dam . ^ _ dokalljivo čir-tega vodovod v hiši. Se tudi tudi v naje-m. ponudbe pod dob;fka> pro Financier za brezkonkurenčno podjetje. z gotovino ali vložno knjižico, se išče. Varnost in stalni mesečni dohodek za.sigura.na. — Ponudbe 7. oznako razpoložljive vsote na ogl. oddelek Jutra pod »Rentabilno in sigurno«. 94UH1I6 valnicah Jutra.. Stroj se lahko o od 18 do 20. ure. lahko ogleda od 8-A1 in I tesan les. deske smre. Beseda 1 Din, diavek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilno knjižico Občinske hran. v Krškem % vlogo 30 zamenjam za okrogel ali tesan les deske smre. kove ali borove. Naslov 9006-29 | \ Jutra. poslovalnicah 9320-16 Lokomobilo Denar dobro ohranjeno m gene- I . rator za i sto smerni tok, na hranilne VlOge kupim. Ponudbe 8 podatki denarnih zavodov, pre in ceno na ogl. odd. Jutra takoj. Strogo solidno pod »-Energija«. G. M. C. tovorni avto 4 tonski v najboljšem stanju, nove gume, sposoben za pogon na oglje, ugodno proda A. Bremee, Olje. 9348-10 Chevrolet 4 cil. odprt dobro ohra njesn po nizki ceni proda TanjšeK St. Pavel p Preboldu. 9167.10 Chevrolet potniški malo rabljeni 6 dlinderskl 31 ttiDenar«. 9161-39 I 9080-16 Posojilo 10.000 Din iščem proti vknjižbi na prvo mesto in proti sigurnosti v več tisoč vrednosti. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »•Brez skrbi«. 1 939S-16 Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice. 9335-16 Gospodarska podjetja in nepremičnine: trgovine, industrije, hotele, trafike, mlekarne, obrtna podjetja, ostilne, kavarne, vile. hiše, posestva, velepose-stva. prodajamo in posredujemo nakup naglo in uspešno: Poslovnica Pavle-kovič. Zagreb, Ilic« M4, pritličje, levo. 1 9369-10 riboru ali okolici. Ciril Jelene puškar Maribor. Slovenska 18. 9^09-30 Večje hiše trgovske in stanovanjske. I Senč°r-- dobrim lonosom. v Ljub 1 »«.<**» Pettečajni mlin v obratu, blizu Kranja, štirisobno stanovanje njiva, gozd. proda Kuralt, " " Kranj. Potrebno potovanja. Din 10.000 gotovine. Pripravno za onemogle. Takojšnje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St-daj ali nikoli«. 9436-00 Lep vinograd ljani in periferiji. Lepe vile eno ozir Ivodružinske. komfortne, po ugodnih ee ah. hipoteke za prevzeti. Pripravne hišice z« upokojene* po nizkih cenah. Posestva zelo ugodno prodom. Res ' odd. Trgovino s papirjem galanterijo, ročnih del. predtiskarljo ln entlanje v sredin! mesta Ljubljane prodam. Naslov v vseh po. slovalnicah Jutra. 9334.19 po vsej dravski banovini, v I štiristanovanjsko aa i^o različnih cenah in veliko- | v Ljubljani tih ugodn^ lege. Gozdovi Stavbene parcele centru Ljubljane in na periferiji proda Pristavec Franjo Trgovino galanterijsko in modno na prometni točki Ljubljane brez konkurence prodnim. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »lOOtisoč« 9274-10 Lokal velik svetel v centru mesta, primeren za pisarno trgovino ftll kaj slifne^a se ugodno od da. Dopise na r«odruž nlco Jutra na J?se;*i;*nic-i Jutra v Celjo pod »Hipoteka«. «10-16 KONCESIONIRAN Bančno kom. zavod Maribor vnovčuje: hran. knjižice vseJi denar-nah zavodov, menice, čeke in druge terjatve, posreduje: oalofbe kapitala in posojila ▼ gotovini in hranilnih knjižkah, izvršuje: kompenzacijo dolgov ter izravnavo starih saldov med denarnimi zavodi. Vlagatelji', dolžniki m kapita-,isti, obrnite se v vseh denarnih in bančnih zadevah la oa gornji naslov. Strokovno, kulantno in vestno izvršfft-anje danih nalogov. Za odgovor Din 3 znamk. 9217-16 Tovarniški prostori 180 m2 v Kamniku le. pl suhi se oddajo. Vodovod elektrika Din 1.32 kw. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ugodno 1936« 8177.19 Hranilne knjižice obe Skofji Loki in Hranilnice Tokfti- I in posojilnice na Bledu 50.003, zamenjam za hranil manjše in močne za prenos ne knjižic« kranjskih ali težkih kovinskih izdelkov, ljubljanskih lavodov. Pokupim. Zaboji eo lahko nudbe na ogl. odd. Jutra stari, samo da so snažni. | p(>d »Ugodna zamenjava« Pismene ponudbe na ogL odd Jutra pod »Močni za-bojčki«. 9185-7 Zlato zlatnike ln srebro kupujem ter plačam najvišje dnevne cene. Pri. poročam se tudi za po. pravila ur ln zlatnine P čuden Prešernova 1. 83-4» 9011-16 Foto-galant. trgovina izdelava amaterskih del, iz borno vpeljana, sprejme družabnika(co) ali se proda. Izčrpne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sto-procentno«. Kavarno in gostilno dobro vpeljano v cen-trumu LJubljane. radi bolezni oddam v najem, eventuelno tudi prodam. Ponudbe na ogl. odd, Jutra pod »Kavarna« 9417.19 Mesnica (stojnica) takoj naprodaj. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 940849 9257-30 I oa idealni legi. v okolici mesrta Celje s pri. -v I padajočim arondlranlm Manjša msa posestvom obstoječim e z vrtom, v bližini kolodvo- iepe vile, viničarije ln r» poceni naprodaj. Po- gospodarskim poslopjem, nudbe na ogl. odd. Jutra ugodno na roda j. Vse pod »Pred kolodvorom«. skupaj 14 joh. Naslov v 9264-30 vseh poslovalnicah Jutra. 9431.20 Novo vilo Posestvo z gospodarskim poslopjem 12 oralov zemlje in ne ponudbe na ogl. odd. gozdom liroda Za Dm Jutra pod »Rentabilno i38« 43 0(K) lončar Joža Vas 9i71 -30 | Tratna 8 postaja Gro. beino. 9434,20 Nova hiša enodružinska, sadonosnik, njivi v lepem kraju, na Krasno posestvo - , Sti1" MnariboarPr Tr^škl s hmeljsklm nasadom na LJubljana ,Erjavčeva c. ♦a. pP^ Mannor. blizu trga ln ->3-fti - Nasnroti I C. UDrovnLK. i -- - ■ ----■ Več hiš in parcel center Spodnje Šiške, ugodno naprodaj. Pojasnila teh-ifna pisarna Vidic, Jan- ševa 2. 9405-30 Sredi Bleda prodam vilo. 3 sobe. kuhinja, verand«, elektrika, vodovod, velik vrt- — Tudi opremo. Dopise pod »Ensto-isoč« na ogl. odd. Jutra. 9401-20 Kmetski mlin m stalni vodi. prod;im. — GrSair, Studenec L, p. Dob pri Domžalaii. ^ 9tkl7J0 Trgovsko hišo novozidano. 3 lokal:, vei komfortnih stu nwan> donos 40.0CJJ letno, csoa Dui 460.000, proda ADAMIČ, Liubliaaa, Gospoeveteka a U. nad._ Lepo hišo pripravno aa vsako obrt, prodam- Cena Dra. Oepuder, Domžale, Kodo-dvorska u>ku K- ^^ Lepo hišo Ljubljani, novo, komfortno, večstanovanjsko, izdelana i« najboljšega materiala, ugodno prodamn. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu oentra« 9090-30 V Bohinju in Kranjski gori j« ve« različnih zemljišč, gozd, stavbene parcele itd. ugodno naprodaj. Pristavec Franjo, Ljubljana Erjavčev* c. 4R- Telefon ■ '3!. 9381-30 Zemljišče za parceliranje 7400 m1, oddaljeno od Tyr-ševe oeete 160 m v Sv. KrKkem okraju, w*o ugodno naprodaj. Vpnašati je od li4-tH6 ure. Osta na loko št. 38. 9385-20 Dvostanovanjsko • hišo novozidano, vrt, cena Din 48.000.- v Ljubljani Vil. proda Adamič, Goaposvet-ska 8/LI. 9832-00 Telefon 28-81. — Nasproti dramskega gledališča. »383-20 9081-3) železnišk.e postaje ugodno takoj naprodaj. Naslov v vseh poslovalnL Velik travnik 6811 m* primeren za več. je stavblšče do katerega sega vodovod ln elektro vod ugodno nap'"d' Trnovsko predmestje Vprašati: Cesta 29 ok. tobra 9/n — 16 »435-20 Posestvo V Krškem j cah Jutra. hiša s staro pekarno, vrt. njive in gozd v bližini, ugodno naprodaj. Dobra I Biro »Zvijezda« SSJ T"h ^greb, Ratkajev p^ 10 »llil-SO prodaja rentabilne eno- do štirinadstropne nov« hiš« s _T . i komfortnimi stanovanji, — Nova nisa I krasn€ vUe, družinske hiše Stavbeno parcelo na dveh cestah v Ljubljani, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »A. 2«>. 9444-20 Posestniki T784.20 g0Sp()d3r9k0 poslopje, vse ;„ nnaJe hišice x in brez - zidano, z opeko krito, žle- komfonta, 6ta.vbišča m po- bovi okrog, tri sobe, elek- s(-stv«t v Zagrebu in oko-*trika, oral zemljišča, pn I ii0j. Ugodne cene. Sprejme cerkvi v Slivnici, lepa v prodajo objekte izven sončna lega. železniška in Zagreba. Obrnite se vedno avtobusna postuja, primer- I na gornji biro. no za čebelarje, železni: | 9179^20 čarj«, upokojence, proti hiš. vil. parcel 10 posestev, ne trudite se sami s pro dajo, zaupajte se meni,_ pre pričali se bodete o solidno stu kakor ie mnogo rugib ______ . do sedaj. Pristavec Franjo, prevzemu dolga m gotovi- JJJ§a vile, nakup in prodaja nepremič ni, ev. tudi hranilnim knjl- I ' nin. Ljubljana Erjavčeva žicam mariborskih zadrug, parcele, posestva cesta 4a. - Telefon 23-81. naprodaj za Din 95.000. — in kupuje Reaiitet Nasproti dram. gledališča. Vprašaj dr. Pernat, odvet- «j „isarnj. Ljubljana, WoI 73-80 | nik, Maribor. ^ | fovlF j. 9H89-20 Lesena hišica in oral zemlje pol ure od Brežic naprodaj Po Lepo hišo Brezplačno oglasnik . . nakupa in prodaje pose- v najbližji mestni me- | Btev^ biš," trgovin, mlinov, nudbe A. Gajšek, Zagreb JI prodam. Ponudbe na rabl]enih' gtroj0v in ženiV --—--------I ogl. odd. _Jutra pod | ven^a p(miaJnttva pošilja Trakoščanska 35. T484-20 »LJubljana 282«. 7902.20 vsakomur diskretno »Daru-varčan«, Daruvar. aiei-ao ne. rijan, Kočevje. Posestvo t Kočevja ^ ugodno naprodaj. Elektri- NOVO opremljeno ka, velik vrt, vse pritikH- vilo Malo posestvo Naslov:. Jamšek. Ma- Kranjsko goro 1000 čedno, v Fram« pri M»ri- " »n.« m nad morjem ««raJe. baru, 2 I n0 ^33, U sob elek- »dni i« zelenjadni vrt, , 1 trika vodovod, kopal- električna luč, — J« «1° Stavbena parcela nlca okoli 6000 mi sve. ugodno naprodaj. \pra«Lta-v mestu Celju, ugodno na- ta "edinstven položaj v | Saria, Maribor, Gosposv«, prodaj. Naslov v vseb po- gorah prodam. Prlporoč slovalnicah Jutra. ljlva za penzijo ali sa. 7878-30 natarlj zdravnika Itd. ___- Naslov " in slika v vseh Novozidana hiša | poslovalnicah ska ,1/3. 9S1B-20 Dam večjo vsoto gotovine pod zelo ugod. niml pogoji podjetju, ki mi da službo primerno trgov, izurjenemu. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod »Takoj« »439-16 Krasno klet ter delavnico veliko in svetlo v centro mesta takoj oddajno. Pri pravna tudi za skladišče. Ponudbe pod »Središče« na ogl. odd. Jutra. 9291-19 Lokal za trgovino in en lokal za mlekarno oddam v Trnovskem predmestju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9331-10 Posojilo Din 30.000 iščem kot hipoteko na prvem mestu. Jamstvo flkrat-rvo. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Varno«. 7830-16 Gostilno v Mariboru poceni oddam. Ponudbe pod »Dobra točka« na podružnico Jutra Maribor. 9216-16 štiristanovanjska, pocem ^UnMra^rS Dvostanovanjsko let prosta davka. Cena Din hiŠO 60.000. Naslov v veeh P^ vrtom prod«.. Jož« slovalnicah Jutra. __ I Ponikv3ir, Črnuče 1)1. p- 1 Jožica pri Ljubljani.^^ Nova 2 stanovanjska hiša j Za večjo hišo ln mala parcela zelo proti doplačilu, bi iame-ugodno naprodaj. Polz. njal enodružinsko, novozi-ve se Kollzejska ul. 17 dano bišioo v St. V idn. -9374.20 Pojasnila dac« ADAMIČ, Ljubljana., Go^osvetska 8, Majhno posestvo I ^^ arondirano, 46 minut od Vil« T vrtom Ptu;«, gosposka in vini- vuo z VIL",U carska hiša, sadonosoik, blizu Tobačne to^.arne, od-vinomad, njiva, travnik in dam z avgustom. Mesečno gozd, skupaj 3 in poJ orala 31300 Din. poizve ee Blei-naprodaj za knjižico Prve wei»ova 30/111. hrvatske štediondc« v znesku 130.000. Dopise pod »7777« na podružnico Jutra v Mariboru. 8051-30 Vilo v LJubljani, dvostanovanjsko, kupim. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Naj več 100.000.-« Beseda 1 Din, darvek 3 Din, za šifro ali da.janje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vinotoč oa prometnem kraju Ljubljani ali bližnji okolici vzamem takoj v najem ali na račun. Ponudbe, prosim pod šifro »Polna kavcija« na ogl. odd. Jutra. 9337-17 Trgovino z zalogo takoj oddam v najem v prometnem Industrijskem kraju. Po. nudbe p d »Ugodno od. plačevanje« na ogl ' dd. Jutra. »130-17 Trgovina z mešanim blagom upeljana na prometnem kraju v" Celju se takoj odda. v najem mlademu ipodjetnamu trgovcu ali trgovki. Potreben kapital za prevzem Inventar Ja Din 15 000 v gotovL nI. Nudim tudi ugodne plačUne pogoje. Cenjen^ ponudbe ha podružnico Jutra v Celju pod značko »Eksistenca« »433.19 Tovarniški prostori sredi Celja, » mirnejši obrat, z dvema lokaloma, na ulico in trisobnim stanovanjem, s« oddajo deloma takoj v najem. Pojasnila Vajt, Olje. Kralja Petra št. 20. 9137-10 99C0-31 Gospodarska Tribuč J os. Glince, Tržaška 6. posreduje prodajo hiš ln parcel Izvršuje cenitve poeestev posreduje roso jlla ln poravnave pod najsolldnejšlml pogoji. »326.20 Hišico v Ljubljani, kupim in plačam v gotovimi. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »■Do 50.005«. 9837-30 Trgovski lokal s stanovanjem, event. skladiščem, Sv. Petra cesta. oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah 93111*10 Lepa parcela ln mala dvoriščna hišica naprodaj Informacije ▼ železnlnl Kountny Medvedova 28. 9330-20 Posestvo v Sp . Radvanju 5 minut iz Maribora naprodaj. Ob-stoji vz njiv, gozda in travnikov ter meri 10 oralov, ima dobra gospodarska poslopja in električno raz svetljavo. Cena Din Delno se plača s hranilno knjigo. Naslov v vaafc poslovalnicah Ju*«. 9043-30 Stavbeno parcelo krasno, predmestje Dravlje. Ljubljana, prodam. Tramvaj, cerkev, šola bliai. — Vprašati gostilna »Sojar«, Dravlje 30. 99*3-20 Trenchkoate ter vsa OBLAČILA v ogromni izberi, odlično izdelana si nabavite najugodneie pri Preskerju Sv. Petra c. 14 Telefon 38-8!. Naročite še danes P E R E N E (trajnice) rastline za skalne skupine in igličevje iz vrtnarije »PERENVRT« Vrtni arh. P- Ungar, Zagreb, Vlaška 85. - Ilustrirani cenik brezplačen. Osnovanje in urejevanje vrtov p>o vsej državi. R. S K V K R ^Marijin trg 2 ima n ai no v e l ftc tk an zavede in ta^cii^Sfljr Kako se odstranjujejo kuri a očesa in omehčajo žulji ? Mnenje dr. L. CATRINA Posestvo pri Rimskih Toplicah ■ novim gospodarskim poslopjem ln novo enonad strojno hišo obstoječe, približno 6 oralov njiv ih sadonosnlkov za ce. j no 70.000 Din prodam. Natančne poizvedbe pri Vldečnlku Rečica Laško. 9156.20 Stavbene parcele v Radečah naprodaj. Le. pa solnčna lega. Pojasnila daje Kralj Ivan Tr bovlje — Loke 353 9153.20 Vilo v Ljubljani, kupim. Pia-gm v gotovina takogl — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila v Ljubljani«, 939&£0 Trgovska hiša v Ljubljani c dobro vpeljano trgovino, naprodaj, zaradi bolehanja lastnikov. NaJvlv v vseh poslovalnicah Jutra. 9338-20 Posestvo naprodaj vsled smrti mojega brata v zelo prometnem kraju hiša z vrtom ln njivo ter z dobro vpeljano gostilno s podze. meljsklm beton Invnlm keglUščem trgovino in mesarijo. Dopise n« Josip R&nčlgaJ trgovec Ormož. »036-20 Srednje posestvo v Sloveniji, kupim. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posestvo v Sloveniji«. 9396-» Kupim hišo v bližnjem predmertje, do 100.000, even«. kot solastnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka in gotovina«. 9091-00 Stavbeno parcelo kasno gozdno ob glavni poti, ki vodi na Stol. Zelenico ln BegunJščlco prodam. Ob zdravi pitni vodi. lega krasen bukov gozd tri četrt ure od žel. postaje Žirovnica Go renjsko. Pripravna graditev planinskega do. ma Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Planinski raj«. »393.20 Mala koničasta korenina kuriejja oče«a pritiska na občutljive živce ter Vam tako povzroča grozne bolečine. Zaman tratite čas, ko režete z britvijo vrh kurjega očesa, ali pa ga žgete z ostrimi tekočinami in oblagate z ublažujočimi obkladki. Rezanje kurjega očesa ie vedno nevarno. Vedno ste ▼ nevarnosti zastrupljenja krvi in celo teta-nusa. Da se za vedno rešite neznosnih kurjih očes, pomočite noge v vročo vodo, v kateri ste raztopili toliko Saltrat Rodella, da 1« dobila videz mleka. Ta zdravilna kisikova voda razkraja lojnate in mastne »novi ter omehča trde in žuljave plasti kože. Ta kopel) omehča kurja očesa v toliki men, da nn lahko takoj in brez bolečin odstranite s prstt s korenino vred. Žulje pa ostružite e topim delom noža. Saltratova kopeli odpravlja r«e bolečine in boleča vnetja nog. Kuria očesa prenehajo zbadati, brazgotine pa zacelijo. Saltrat Rodell ie sredstvo, ki poživlja obtok krvi, krepi sklepe ki vrača zdravje botatm nogam Saltrat Rodell se prodaja v vseh apotekah. drogerijah in parfumerijah. BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora z izdelovatelji lahko sedaj vsak čitatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pišite še danes. Ne pošiljajte denarja. Naslov: M. Nenmann, service 10-B Zagreb, Boškovičeva nI. 44. _ Stanovanje odda Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova f Din. Najmanjši znesek 17 Din. Selim ■ »sprtim selitvenim avtomobilom z Jam stvom ln najcenejše. Prevažam tedensko en krat na Sušak. Sprejmem tudi druge prevo. ze b tovornim avtomobilom. Draga Guštln Cesta 29, oktobra St 24 telefon 25-09 6356.21 Stanovanje treh sob ■ kopalnico, oddam g 1. majem, Zrinjskega cesta 7/11. 9108-21 Stanovanje treh sob • kopalnico, oddam takoj. Beethovnova nI. 16/UI. 9109-31 Dvosob. stanovanje a kabinetom, kopalnico in pritiklinami, v £g. Šiški, oddam zelo ugodno. Povzve se Kolegijska ul. 17. 9373-9t Enosob. stanovanje pritlično oddam. Velika Jolnareka ulica 10. 9270-31 Enosob. stanovanje v podpritličju prostor, no s kuhinjo ln vrtom oddam takoj ali pozneje za 270. Milčinskega ul 64 Sp. Šiška če? ;>ro eo. 9149-21 Dvosob. stanovanje ne preveč oddaljeno Išče boljša mala družina za maj Pla"a do 45(1 — Ponudbe A. Fa. latov Hranilniškn 11 9130 V Enosob. stanovanje oddam 3 1. majem dvema oseibama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. <>447-21 Dvosob. stanovanje visokoprit.lično. sončno. ? pritiklinami. oddam boljši stranki z majem. Postoin aka ulica 20. 9386-21 2-sobno stanovanje popolnoma renovkano. nasproti banske uprave, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Renovvaoo«. 93S3-21 3-sobna stanovanja 1 iouporaibo vrta, H. nadstropje, oddam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Sončno«. 9984-21 3-sobno stanovanje s kopalnico, v strogem oen-tru.mii mesta, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno«. 9385-21 Stanovanje eno ali dvosobno s pritiklinami takoj oddam v St Vidu nad Lj. št 56. 9370.21 Enosob. stanovanje prltlkllne suho Bončno, separirano cena 250.— oddam v najem mirni stranki. Ogledati dopoldne Tvrševa c. 90 9389 21 Stanovanje 2 sobi. kuhinja plin in elektrika oddam s 1. majem. M Ravtar Stari trg 19. 9394,21 2 sobi kuhinjo z vsemi prtti-K. linami oddam. Tovar. niška ul 27 9392.21 Trisobno stanovanje s pritiklinami in kopalnico, oddam takoj. Lepodvorska ul. 3. pri hišnik«. 9407-21 V letoviškem kraju postaja hlizu Celja oddam takoj stalni stranki Stiri-sobno izredno lepo stanovanje. kopalnica elektrika. souporab vrta. Najemnina Din 600. mesečno. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »IzredDa prilika« 9282-21 Trisobno stanovanje s pritiklinami. prikladno tudi za poslovne prostore, novo slikano in pleskano ter s centralno kurjavo top Io vodo in plinom, se odda v najem s !. majem v palači Ljubljanske kreditne h«nke. Tli. nadstropje, vhod poleg dvigala 9SC9-21 Dvosob. stanovanje opremljeno s krasnim pohištvom ali prazno oddam z avgustom. Centr kurjava center mesta. vse pritikline. Pojasnila daje Skuhala Knafljeva ul. 4/II 9072.21 Dvosob. stanovanje oddam ▼ Gosposki ulici it. 7, ta maj. Pofcvedtoe v trgovini. 9iee-3i Seno v košnji, prodam. Pod Bolnikom. Verbič. Stritarjeva lilica. 9152-33 Stanovanja [J Sobo odda Beeeda 1 Din, davek 3 Din. &a šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Enosob. stanovanje solčno iščem za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ena oseba«. 9346.21a Enosob. stanovanje majhno in suho ter skrom no ižčem. Ponudbe z na vedbo cene prosim na ogl. odd. Jutra pod »Maj 1936« 9366-2ila Enosob. stanovanje B kabinetom, išče odrasla uradniška družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradniška tričlanska družina«. 9454-21a Stanovanje 2-3 sob s kopalnico in plinom išče stranka 3 odraslih oseb za avgust. Ponudbe s ceno na ogl odd. Jutra pod »Točen plačnik in stalen« 9600-21a Takojšnje stanovanje v čisti hiši v Ljubljani Mariboru ali Celju 2—3 sobe in pritiklinami Iščem za 1. maj Obširne ponudbe pod »Ta kojšnje stanovanje,, na ogl odd. Jutra. 9067.21a 3—5 sobno stanovanje iščem v bližini sodnije Ponudbe na ogl. odd Jutra ood »1. 1ulij. 9060-21a Dvosob. stanovanje v Zg. Šiški, ne preveč oddaljeno. išče boljša mala družina za maj. Plača do Din 4fi0. Ponudbe- A. Fala-tov. Hranilniška c. lil. 9130-21a Stanovanje v centrumu mesta 2 sobi. kabinet, kopalnica soba za služkinjo v vi. sokem pritličju ali pr. vem nadstropju soln-čno in snažno iščem za avgust Ponudbe pod »Avgust« na ogl. odd Jutra. 9341.21 a Opremljeno sobo lepo parketirano oddam takoj enemu ali dvema gospodoma. Polzve se pri hišniku Gajeva 8 (Du. kičev blok). 9351-23 Prijazno sobico z vso oskrbo in dobro do mač" r.n; no. oddam solidni mu gospodu, najrajši tr govskemu pomočniku. Na slo" v vseh po3lovalnic.li .Jutra 9451-28 Opremljeno sobo sončno, popolnoma separi-rano, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9397 33 Zelo lepo sobo opremljeno ali prazno oddam solidnim gospo, dičnam najrajši z vso oskrbo Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9416.2:' Prazno sobo takol oddam za maj pa eno opremljeno. Tlabjak 10 9390.23 Sobo strogo separirano solnčno in zračno oddam 1 ali 2 osebam. Karlovška 2,117. 9387-23 Lepo zračno sobo s celo oskrbo oddam ta koj. Zrinjskega 7/ I. nad sfropje. 9295-23 Opremljeno sobo sončno, zračno, s poseb nim vhodom, na mirnem Kraju poleg Tivolija od <1.131 Cesta na Rožnik 17 9190-2'-! Sobo za 1 ali 2 osebi. oddam ta- koj z vso oskrbo Zidovska uJiea 6. 94-1G---3 Sobo solnčno s separiranim vho- dom. uporabo kopalnice oddam. Naslov v vseh posl Jutra. 9394-93 S L majem oddam sobo z 2 poste, ljama Grčar, Gradišče 14/1. desno. 9360.23 Lepo sobico oddam takoj boijffi gospodični. Naslov r r»eh po*l. J-rra. 91S0-28 Opremljeno sobo sončno. s (»osebnim vhodom. pa»fcetom in eJektri-ko oddam solidni osebi. Naslov v vseb pori Jutra 9337-23 Informacije, lufcaso diskretno tn uspešno iz vrSuJe: Informacijski n. vod Ljubljana delen, burgova uL 7/1 9305JI m Beseda 1 Din. daveik 3 Din, M šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši mesek 17 Din. Opremljeno sobo za dve gospodični iščem Ponudbe pod »Sončno ln mirno« na ogl odd Jutra. 9347_23a Opremljeno sobo strogo separirano v me. stu Iščem. Po možno, sti z garažo za motor Ponudbe pod »Trgovec 30« na ogl. odd Jutra. 9428-23a Lepo opremljeno sobo z dvema posteljama in uporabo kopalnice Iščem z 15 april. Ponudbe na ogl. odd Jutra Dod »V centrumu« 9369_£3h Prazno sobo pritlično, za pisarno, vhod lahko z dvorišča. Center. Ponudbe pod »Društvo« na ogl. odd Jutra. 404-23a beseda 1 Din. ilavek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Davčne zadeve pritožbe prošnje za od pis, za obročno odplačevanje davkov davčne olajšave- Davčna poslovalnica Ljubljana Selen burgova ul 7/1 9306.31 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, soupo rabo kopalnice oddam v vili na Prulah 27. 9335-23 Poravnave med dolžniki in upniki Izvršujemo hitro ln uspešno: Gospodarsko, pravna pisarna Ljub Ijana Selenburgova 7/1. 9318.31 pridi t domo1 Kati Petere* i te radi orooT. Zadeva jako nnj-na. 9365-31 Posvetovalnica »Marstan« _ tudi ▼ kočljivfb rodbinskih vprašanjih — zopet jiosJuje. Maribor Slovenska 22 Znamke priložiti. »45-91 Posredovalnica »Marstan« sprejme zopet razna naročil« tudi za nakup, najem posestev. Maribor. Slovenska 32. Priložit« znamke. SM7-3! Izjavljam da nisem plačnica za nI. kake dolgove ki bi Jih kdorkoli napravU na moje Ime. Ana Koren, posestnlca Ar J a va«. St 4 n Petrovče pri Celju. 9432.31 Dražbe Dražbe lesa Zač državna uprava raz laSčenlh gozdov v Ljub IJani; Aleksandrova cesta 4/II proda na draž. bi. 1.) Pri Samski a pravi Kočevje tn Straža: cca 15 000 plm trdega ln cca 33^000 plm mehkega tehničnega lesa na panju f-er cca 17 500 prm buk. drv na panju dne 5. maja 1936. 2.) Revii Krvavapec: j ca 700 plm mehkega tn 16 plm hrastovega tehničnega lesa na panju dne 7 maja 1936 Pogoji ln tiskovine fo na razpolago prt Zač. državni upravi v Ljub. ijanl in pri navedenih šumskih upravah. T149-32 Dražba lovišč Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljub ijani, Aleksandrova cesta št. 4/II. bo oddala v zakup na dan 29. aprila t. 1. dopoldne potom licitacije lastna lovišča: Brezova re ber in Sv. Peter, šumske uprave Straža. Pogoji in pojasnila so na razpolago. 91119-32 Kleparska delavnica ANTON F U C H S GOSPOSVEJTSKA 16, »PRI LEVTJ« je za kleparska dela še vedno najcenejša TELEFON 38-12 in najsoUdnejša NIZKE CENE dvokoles, otroških-igrač-nih-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta štev. 26 VABILO na Vili. redni občni zbor Ljudske samopomoči v Maribora reg. pom. blagajne, ki bo v nedeljo, dne 26. aprila 1936. ob 10. uri predpoldne v Mali dvorani Narodnega doma v Mariboru, potom izvoljenih delegatov. DNEVNI BED: 1. Otvoritev in poročilo načelnika. 2. Citanje zapisnika VII. občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo revizorjev. 6. Absolutorij odboru. 7. Poročilo zavarovalno-tehničnega strokovnjaka v smislu § 7 točka 10. 8. Dopolnitev pravil. 9. Predlogi v smislu § 6 točka 16. 10. Raznoterosti. Predlogi v smislu § 6 točka 16 se morajo predložiti odboru osem dni pred občnim zborom. Ako občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, se vrši v smislu pravil 5 6 točka 12 pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih delegatov. Blagajniško načelstvo. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, brata in svaka, gopoda Ivkota Fabiana kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. spornu za njegovo veliko požrtvovalnost in vsem drugim, ki so nas tolažili v teh bridkih dnevih, se spominjali blagega pokojnika v molitvi in ga spremili v tako velikem številu na njegovi poslednji poti. V LJUBLJANI, dne 11. aprila 1936. ŽALUJOČI OSTALI. Lep lokal na Bledu na najbolj prometni točki, v centru letovišča Bled, takoj oddam za delikatesno trgovino ali kaj sličnega. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. STAVBNI MATERIAL KUPNE NAJUGODNEJŠE MATERIAL LJUBLJANA, TYRŠEVA C. 36. rOJ> V*ka beseda t Din; davek 3 Din, xa Wro ali dajanje aaslova 5 Din, najmanjii znesek 30 Din. Gospa IMe kot prijatelja dr žavnega uradnika. Sta. rast do 40 let Ponud. be na ogl. odd Jutra pod »Dobrosrčen« 9172.24 Samostojna gospodična inteligentna, dobro situira-q« .*če re&neg«- zninja i istotakim gospodom od 30 do 40 let starim. Obširne neanooimne dopise pod >Vr likati«; 36« na ogl. odd. J J V a 9453-34 Avia malo sem bolan, hrepenim za teboj mnogo mnogo Brege. 9368.24 Dama samostojna neodvisna. želi poznanstvo starejšega, boljšega vpokojenca v svrho skupnega gospodinjiva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Mirno življenje«. Gospoda dobro situiranega. iščem, ki bi bil pripravljen pomagati mladi dami ix gmotnih težav. Dopis* no ogl. odd. Jutra pod »Hvaležno«. 9114-34 Uradnica želi znanja z učiteljem ali boljšim dri. uradnikom — Dooise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uradnica 34«. 9146-34 Ločenec ■tar 38 let, Stovsoee, bivajoč r Cievelandu, ki poseduje restavracijo (salon), i£6e pridno inteligentno zakonsko družico od 34 do 32 let, katera bi še letos odpotovala z njim v Ameriko. Dopise s sliko, ki se na željo vrne, os ogl. odd. Jutra pod »Sreča«. 9127 35 Šivilja i gotovino se želi poročiti x železničarjem 40—50 let. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Poštenost«. Mlad drž. uradnik lepega položaja v Beogradu. iSče boginto dekl*. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Slovenec«. 90C6-25 Posestniška hči zelo lepa blondinka. z doto -mnftn Din. išče zakonskega druga. Pojasnila daje »Nnda«. Praika ul. 6. 7>a informacije Din 10. 9009-35 Dražestna črnka l«letna. z doto v premičninah Din 300.000. išče za-konskeea druga. Pojasnila daje »Nada«, Praška ul. 6. Za informacije pošlj:te Din 10. 9 ©6-35 Vdova (»opolnoma sama. z doto v vini in nepremičninah Din 2.500.000, išče zakonskega moža. — Pojasnila daje »Nada«. Pnatfkji nlioa 6. Za informaciie pošljite Din 10. 9007-26 Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 30 Din. Gospodična primerne zunanjosti se želi poročiti z goaio. dom starim preko 32 let Imam Din 80.000.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečanje 1936« 9348 25 Z vdovo ali ločenko prijetne zunanjosti dobro situlrano želi res. no poznanstvo Inteligenten ln simpatičen go. spod srednjih let. Cenj. dopisi naj se naslovijo na ogl odd. Jutra pod »Simpatija«. 0361.25 Vpokojenec in posestnik »drav in Sil, 2 uri U Maribora, išče starejšo ženo brez otnok. i nekaj denar-,» Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9062-26 Vojni invalid dobro tituiran, ločen. 80-letni. želi spoznati zaradi skupnega gospodinjstva starejšo. vestno žensko z nekaj pokojnine, po možnosti ljubiteljico domače kuhe Julijskih krajin. Dopis« na podružnico Jutra Maribor pod »Gospodinjstvo«. 9314-35 Obrtnik in posestnik izobražen, želi spoznati gospodično z deieJe, vsled prevtema. Vdove niso izključen«. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »30leten«. 931(1-25 Židinja zelo lepa črnka, z doto Din 1,000.000, išče zakon-•kogn moža. Pojasnila daje »Nada«, Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din 10. 9098-25 n J A R A u zopet odprodaja čevlje po 10 — 30% znižanih cenah. Da Vam ta ugodna prilika cenenega nakupa zopet ne nide, se kar najbolj požurite v naše prodajalne. JAHA, Ljubljana, Sv. Petra cesta 20 FRAN JA SNOJ, Ljubljana, Prešernova ulica „POSTOLA", Zagreb, Ilica br. 61 ZAHVALA Ob bridki izgubi svojega soproga ANTONA JERASA sem dobila toliko izrazov sočutja, da se ne morem ob tej priliki vsakemu posebej zahvaliti. Posebno zahvalo sem dolžna čst. duhovščini, zdravnikom, usmiljenim sestram iz Leonišča in Slajmerjevega doma za ves njihov trud. Zahvaljujem se tudi vsem darovalcem vencev in vsem, ki so ga spremili na poslednji poti. LJUBLJANA, 10. aprila 1936. Natakar •rednjili let. išče nevesto i aekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Poroka«. 9193-35 Vdovec trgovec z večjim premoženjem, lepe postave 42 let brez otrok Išče v svrho že. nltve vdovo ali pa gospodično. Samo resne po nudbe ln diskretno na podr. Jutra Maribor pod šifro »200 000«. M41.25 Učiteljica 28letna. lelo lepa plavola-ska. x doto Din 350.000, išče zakonskega moža. Pojasnila daje »Nada«. Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din 10. 9100-25 Vdova zelo lepa , z doto v goto-gotovini in nepremič. Din 1.300.000. £6e zakonskega moža. —' Pojsenila daje »Nada«. Praška ulica 6. Za informacije pošljite Din 10. 9095-26 Trgovec gostilničar in posestnik. 42 let star, vdovec brez otrok, v jako frekventn^m letoviščaTskein kraju, želi poznanstva v svrho takojšnje ženitve z resno od 22 do 33 let staro Slovenko \z poštene družine in z ne-omadeževono preteklostjo. (Posestvo neobremenjeno.) Pogoji: dobra gospodinja, kuharica in nekaj kapitala zaželjeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra s sliko pod •Lepa spomlad«. 92512-35 Ženitve in možitve boljših slojev, posredujemo najveetneje. Informativne prospekte re^zpo&iljamo proti nakaiiln Din 10 v poštnih znamkah — diskretno, fmamo mnogo prvovrstnih partij obeh spolov. Zakonske spore in prepire saniramo najsolidneje. Nudimo pravno zaščito. Poklonite nam zaupanje, »REZOR«. Zagreb, pošta 3. 935S-35 Slovenec 33 let viaoke ipoetave simpatične zunanjosti, zdrav, s stalno službo, v večjem mestu Hrv. jirtmorja z mesečnim dohodkom Din 3000 — in gotovino 70.000 Din želi poročiti inteligentno gosi- dlčno ali vdovo 23 do 30 let visoke staslte postave, slmp. zunanjosti [>o mogočnosti z znanjem nemškega jezika. Na premožneje ne re-flektira. Samo resne po nudbe z natančnim na. slovom ln sliko ki se vrne se vzamejo v po. štev Ponudbe na ogl. odd Jutra p d »Jadran sko morje«. 922.25 Mlada črnka bogata, želi si>oznati radi ženitve značajnega gospoda častnika ali uradnika veseJ# narave. Slika za.že-ljena. Cenj. ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod »Hrepenenje«. 9399-35 Inteligent 38 let veleposestnik ze. Io simpatične zunanjosti ln lepega nastopa po roči takoj damo z do. to. Jamstvo ne»premlč. nlne. Dopise s sliko na ogl. odd Jutra pod »Ve. llkonočna sreča«. 9166.25 PosestniSkI sta 33 let star, lep, bogat na srcu ln duši abstinent želi poročiti prid. no in inteligentno gospodično z nekaj premo, ženja. Znanje nemščine zaželjeno Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »No. bena vsakdanjost«. 9168.25 Trgovec radi pomanjkanja znanja želi tem potom spo. anatl 20—23 let 6taro gospodično boljfee rodbine v svrho ženitve Podeželanke niso laklju'-čene. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Srečna bodočnost« še v tem letu« 9221.25 Gospodična čist* preteklosti želi znanja. najrajši z državnim uradnikom 3č?-4j letnim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna šivilja« 9355-3B EleKromatorji napetost! vedno v veliki ia-biri na prodaj. Lastna delavnica za previjanj«- in popravljanje dinamov. avto-dinam. elektromotorjev ter vseh -dektroaparatov. Izvršujem vse električne instalacije za razsvetljavo in pogon ELEKTROPODJETJE FRANJO PERCINLIC liubljana Gosposvetska cesta i6. Fant v Stalni drž. službi želi poročiti dekle kmečkih ali lovskih staršev srta. ro do 29 let blondlnko ali brinetko dobro go. spod tn J o ali šiviljo. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lovec v .planinah«. 9156.25 Gospodična 38-l-etna simpatične zunanjosti, dobra in poštena iz ugledne rodbine z opravo in ostalo opremo želi spoznati boljšega gospoda. Le resne ponudbe pod »Cvetoča pomlad« na ogl. odd. Jutra. 9354-35 Posestnik tn dTiavni upokojenec srednih let. neodvisen, mirne narave želi resnega znanja značojne in premožne dame. Neanonimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 56 lert«. 9296-25 Katera gospodična bi poročila 30-letnega fatf-ta simpatičnega t 90.000 din. gotovine trgovka, začetnica ali ime namen začeti trgovino ali slično. Samo re«»ne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifTO »Veselje do napredka« 9236-95 Poročiti se želi čimprej e dobro sltulran slrmiatlčen vdovec brez otrok trgovec ln posestnik z do 40 let staro gospodično aH vdovo s primerno Izobrazbo ln doto ter dobro gospodinjo Resne neononimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepi dom«. 9165.25 Lovec strelec, mojster svinca, cilj pogodi, — prav ukrene, — pri=tneea ljubitelj vinca. v DAJ-DAMU ^p1- — Prav zadene-Cenik vin preko ulice: Oviček Lazarinijev, Gadova peč Liter Din Opolo črno dalmatinsko 10.- Žujjsko črno srbsko 10.- Škofovo Maribor belo 10.- Meranov rizling ali burgundec belo 12.- Herbersteinovo belo l2- Metliška črnina 12- Dingač dalmatinski črno 1. 1934. 12.- Istrijansko belo 12^- Bermet II črno sladko 1-L- Meranov mali rizling sladko 1&- Žilovka Mostar—hercegovinsko belo 16.- Bermet I Marinkov črno 18- Smederevsko — hamburger — rdeče 20.- Vermut svetli ali temni 2-L- Tokajec original beli 28-Izvor Srem beli Prošek 20^ Buteljke iz zadužbinskog imanja Nj. VeL kralja Petra na OpJeneu; Triumf letnika 1933 Din 30..- Oplenka Rizling Beli hamburg Zilavka Žganje — komovica Žganje — komovica 1933 1933 1933 1934 1932 1935 36.-36-32,-30.-40.-32.- in buteljke drugih vrst vin od Din 15,- dalje! Dostavimo tudi na dom! Telefon 23-081 Vedno pravočasno dospete, kamorkoli vozite s kolesom. Pa tudi užitek imate pri vožnji z našimi odličnimi kolesi. Oglejte s brezobvezno veliko izbiro koles pri ,«*f»ttf£' Delovodja« na upravo »Slovenca«. __gCD10iC=>10B0«C3iCD101<=>" C9BBBE5BCS DIOIOIOIOIOIOIOIOBC Iščemo tkalnega mojstra za široke revolverstatve s Schaftstroji. L« res Izkušene in izvežbane moči, ne pod 35 let stare, naj pošljejo ponudbe. Jugo. slovenski državljani imajo prednost. Teks. tilna tovarna Beer, Hribernik 4. nrt pop. iz splošne botnBnlee na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, SLOV. JAVORNIK, dne 10. aprila 1936. MARIJA in Ing. JOSIP BANDEL in ostalo sorodstva. Tovarne stekla: Hrastnik, Rogatec, Rogaška Slatina, Baruvar Premogokop: Rogatec, Rogaška Slatina III K I 1 D. D. I 011 PROIZVAJA: SOLNO IN ZVEPLENO KISLINO, KALIJEV IN NATRIJEV SOLITER, KRISTALNO SODO IN PRALNI PRAŠEK, GLAUBERJEVO iN GRENKO SOL, APNO IN APNEN1 PRAH, RUDNINSKI IN KOSTNI SUPERFOSFAT, ŽELEZNO-OKSIDNE BARVE iN ZELENO GALICO, V0D0T0PNA OLJA ZA INDUSTRIJSKE SVRHE, RAZNA SREDSTVA ZA DESINFEKCUO,_ ALKALOIDE OPIUMA IN DRUGE FARMACEVTSKE IZDELEK Din Din Din Din Obvestilo! Pri žrebanju I. razreda 32 kola državne razredne loterije, ki »e Je vršilo dne 7. in 8. t. m. so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 200.000 štev. 32485 Din 80 000 štev. 76522 50.000 štev. 26010 36.000 štev. 5?0 30.000 štev. 1590 20.000 štev. 96610 po Din 10.000.— 27104 47486 65878 67970 84819 po Din 5.000.— 13925 50818 58754 60387 74706 80006 82465 85445 90829 91978 po Din 3.000— 264 8® 4092 14021 15754 17020 298S8 35707 40982 47802 60439 62256 66062 74522 85101 90600 91617 99384 po Din 1.000.— 1633 4123 8272 10442 11T11 11860 12597 12759 12861 15937 2O970 25158 29386 30104 32946 33485 33653 36644 45139 45450 50515 52859 53015 54179 66413 72144 79789 93101 96622 98100 Foieg tega je bilo izžrebanih le 1980 Številk * dobitkom od Dta 400.— Žrebanje drugega razreda se vrši dne 12. in 13. maja. SLOVENSKA BANKA nr» . . 1 . t ..:'.-■! . i 'M - :f , J /: :■ : . —' >:: >" , ■ 1 Otroški sportski čeveljček iz močnega usnja z neraztrgljivim gumijastim podplatom. mi-nam "■f t; • * > Otroške sandale iz najboljšega materij ala. 2961-^81$ Eleganten, lahek in praktičen. Kombinacija lanenega ažuriranega platna z lakom. - j 695-W16 , i Za otroke čeveljčki iz najboljšega usnja. 2851* - ,V, ...-:,- . X- '/,.'. ■ • ' : Za pomladanske izprehode in za štrapac naše udobne in elegantne troter čevlje z usnjeno peto. m* I Eleganten in okusen J čevelj iz belega semiša. Dekliški čevelj iz boksa. Ul - >. i"- Z« dečke eleganten čevelj iz prvovrstnega boksa. m 5ZQS-6W2 Zadnji pariški model. Napravi nogo majhno in daje s svojo šiljasto obliko in visokim jezikom čevlju izreden šik. rv i u | ■im '' » ;• ^ 41 Udobne sandale z usnjenim pod-i platom m iz krep gumija za isto ceno. < W Vfj & • a a x * * Najnovejši model športnega čevlja, ki se lahko nosi z jezikom aH brez njega. Za gospode najnovejši model, izdelan iz najboljšega s perforiranim okraskom in širokim robom. Mnz i boksa m konzorcij »Jstrtu Adoll BIbnikac. — 2a Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Franc Jezeriek. — Za tnseratnl dd Je odgorot«! Akfr Nogak. — A« a l^abljam