Leto 'II., štev. 264 Poštnina oav?a?Trr*H"'. V Liubljani, torek dne 7. novembra f922 Posamezna štev. stane i Oli» Izhaja ob » z}utra>. Stane mesečno 10-— Din ta inozemstvo 20"— m Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št, 72. % Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlstve: Ljubljana. Prešernova nI. št. 64. Telet it 96. Podružnice: Maribor, Barvarska uiie* št. t TeL »t 22. Celje, Aleksandr. eeata. Račun on poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana. 6. novembra. Pod naslovom ^Demokratski minister in uradništvo» je danes »Sloven-tki Xarod^ priobčil med političnimi vestmi demagoško hujskarijo proti ^finančnemu ministru dr. Kumanudiju. Priobčil r«a je ni radi Kumanudija. a tuni ne zato, da bi pomagal uradništvu. marveč zato, da bi za občinske volitve v Ljubljani ustrelil jrroti demokratski stranki. •-Slovenski Narod« piše, da je minister financ dr. Kumanudi dejal uradniški ri epu taci ji, da bi se s tem, ako bi se sprejela službena pragmatika povišali izdatki za uradnike za dve milijardi dinarjev. Ker pa on za te izdatke nima pokritja, se more zakon o službeni rr-agmatiki »sprejeti* šele, ko bo parlament sprejel zakonski načrt_ o uvedbi novih davkov. Tako finančni minister, ki nosi v prvi vrsti odgovornost za finančno stanje v državi. »Slovenski Narod« seveda ne ve, da fi-nt-neni minister ne razpolaga poljubno z dinarskimi milijardami in mora_ tudi en za svoj resort imeti novo kritje za vsak nov izdatek. Danes v6 že vsak državni uslužbenec, kaj pomeni državni proračun in zna, da knjigovodstvo nobenega uradnega oddelka ne dovoli prekoračenja od parlamenta dovoljenega kredita. Kar se zahteva od računskega uradnika v tem pogledu, se mora zahtevati tudi od gospoda finančnega ministra, ker sicer mora nastati v državnem gospodarstvu kaos. Kam vede tako gospodarstvo, nam ni treba še posebej razkladati. Tako bi bilo, ako bi odgovarjala notica »Slovenskega Naroda« resnici. V resnici pa je »Narodova« vest prost faizifikat ker se v njem celo nekako trdi. kakor da službena pragmatika ne bo sprejeta, dočim je jasno stališče koaliranih strank, da se mora službena pragmatika sjjrejeti in se v sredo prične v zakonodajnem odboru končna razprava. Mogoče je le še. da je »Slovenski Narod« iz prirojene zaostalosti in neinformiranostj zmešal službeno pragmatiko s povišanjem draginj-skih doklad in nabavnim prispevkom. Da so za nove poviške uradništvu potrebne velike vsote, to si vsak analfa-bet na prste izračuna. Dolžnost finančnega ministra je, da pri nobeni stvari ne pusti iz vidika vprašanja pokritja. Njegova dolžnost je, biti trd p o v s o d. Nesporno bo boi za uradniške zahteve hud. tem hujši, ker gre na eni strani za vitalne interese enega najvažnej-šega stanu, na drugi strani pa tudi za veliko materijalno obremenitev, ki jo je treba nekomu naložiti Nobenega dvoma ni, da bodo tudi to pot v tem boju zavzemali slovenski demokrati v prilos uradništva naiodločnejše stališče. Poslanec Reisner je dobil v parlamentu že priimek »aosporlin pragmatika«. ker poleg njega ni nikogar, ki bi s tako vztrajnostjo, vestnostjo in spretnostjo zastonal interese državnih uslužbencev. Tudi minister dr. Žerjav in nosi. Kukovee sta vedno skušala doseči, kar sta mogla in to bosta storila tudi v bodoče. Da bi narodno - so-»••Ijalna poslanca g. Deržič in g. Brand-cer ne uganjala neplodne opozicijonal-ne politike, bi mogla biti pozicija slovenskih demokratov tako v klubu, kakor v parlamentu mnogo jačja. Čudno je le to. da naj sedaj trojica demokratov dela čudeže tudi za tiste, ki so z volilnimi krogljicami zakrivili, da ne sedi več slovenskih demokratov v skupščini. Naravnost drzno pa je, če se sedaj v uradniško vprašanje vtika tudi organ go?rodov okoli »Slovenskega Naroda*.. Ni nam treba opozarjati na davne čase v Avstriji, ko so bili »Naro-dovci« gospodarji v kranjskem deželnem odboru in ko so imeli najlepšo priliko regulirati plače učiteljstvu, ni ram treba omenjati, da so kot gospoda rji na mestnem magistratu mstili, da je črno - modro - rdeča koalicija v mestnem svetu izboljšala soeijalen položaj propadajočega mest-.fga uradništva. Ne samo to. Ko so že odšli z magistrata, so še intrigirali proti mestnim uslužbencem. Nji'i«v -lajo-llicnr jši glasnik je v načel s t vrt odločno protestiral proti izboljšanju plač uslužbencem Mestne hranilnice. V načelstvu JDS Ncer ni prodrl, zato se je pa intriga nadaljevala pri vladi. Šele dr. Žerjav je moral izposlovati, da je ministrstvo razveljavilo odlok pokrajinske upravo,. ? katerim se je hotelo odvzeti uradništvu priboljške. In na mestnem magi->tratu? Kdo je pokrajinskemu namestniku povedal, da je treba razpustiti občinski svet zato. ker je sklepal previsoke plače za uslužbence' Ravnotako kot pri plačah se gospodje »Zajedničarji« obnašajo tudi pri delavskih mezdah. Ni bolj nesocijalnih bolj krivičnih gospodarjev kot so baš nekateri naiodličneiši med niimL Tudi Politična situacifarazčiščenai Prevrat v Carigradu DEMOKRATSKI KLUB TUDI V TAKTIKI ENOTEN. Beograd, 6. novembra. (Izv.) Današnji dan je prinesel popolno razčiščenie politične situacije v smeri, da se ima vzdržati demokratsko-radikalna koalicija, in sicer brez ostavke vlade. S tem, da je bilo danes zopet otvorjeno zasedanje narodne skupščine ne da bi bila vlada dala ostavko, ie bil preklican tudi svoje-časni sklep demokratskega kluba, da ima vlada demisijonirati čim se vrnejo ministri s Kumanovega in iz Prage. V demokratskem klubu ie nastopilo popolno po-mirjenie in se sedaj samo še razpravlja o tem, kakšen program bo zahtevala stranka za svoje sodelovanje v vladi in skupščini. Tudi v nekoliko napetih osebnih odnošajih, ki so se po zagrebškem kongresu izražali med večino kluba ln nekaterimi bivšimi samosialci in bivšimi liberalci, ie danes nastopilo pornirjenje. Dokaz temo je, da je demokratski klub v popolnem soglasiu postavil svoje kandidature v finančni odbor. V vseh krogih demokratske stranke se z zadovoljstvom konstatira, da je potem, ko se je v glavnem odboru uiedinila stranka v program-nih vprašanjih, sedaj tudi v vprašanjih parlamentarne taktike sloga v stranki zagotovljena. Beograd, 6. novembra. (Izv.) V času, ko se bo vršila v parlamentu geacraJ-' na debata o zakonu o vojni odškodnini, se bodo med predstavniki demokratskega in radikalnega kluba vršila pogajanja za definitivni delovni program vlade v novi seziji. V radikalnih krogih se je pojavila danes struja-, ki zahteva izvestne osebne prememlie med radikalnimi Člani kabineta. Pašič odklanja o teh predlogih vsako diskusijo tako ! dolgo, dokler ne bo dosežen popoln ' sporazum z demokrati za delovni program. Beograd, 6. novembra, (Izv.) V tem, kako je današnja narodna, skupščina lah ko prešla na dnevni red, se vidi najboljši dokaz, da ne bo prišlo do nikakšne krize v vladi, ker je skupščina prešla na parlamentarno delo še preje, nego so se sprejeli normalni sklepi v demokratskem in radikalnem klubu glede ostavke vlade. To je najboljši dokaz o urejenosti notranjih razmer in da sedaj nihče ce bo izzval nepotrebne krize. Jutri dopoldne bo demokratski klub nadaljeval razpravo o politični situaciji ter je že pripravljena resolucija v tej smeri, da se bodo vršila stvarna pogajanja z radikalci glede programa parlamentarnega dela. Narodna skupščina zopet na delu ZAKON O VOJNI ODŠKODNINI NA DNEVNEM REDU. Beograd, 6. novembra. (Izv.) Danes, ob 11.30 dopoldne, je pričela seja skupščine, ki jo je otvoril dr. Lukinič. Ministrski predsednik Pašič je prečital kraljev ukaz o sklicanju nove sezije skupščine, nakar so poslanci vzkliknili: »Živel kralji® Po prečitanju zapisnika se je oglasil k besedi Voja Lazič. ki ie protestiral proti temu, da v zapisniku ni zabeležen njegov protest na zadnji seji v katerem je zahteval, naj se seje ne odgode, ampak nadaljuje delo, dokler ne bodo izglasovani vsi zakoni Tajnik Janjič mu je odgovoril, da je govoril takrat, ne da bi imel besedo in proti poslovniku. Skupščina je vzela to izjavo na znanje. Po prečitanju prošenj in pritožb le bil pre-čitan ukaz o imenovanju generala Peši-ča za voinega ministra. Nato je dobil besedo Voja Lazič, da pojasni nujnost svojega predloga o na-daljnem postopanju glede reguliranja agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Lazič je grozil, da bo izbruhnila v Dalmaciji revolucija in zahteval, naj skupščina sprejme nuin^st. Minister za agrarno reformo, dr. Miletlč, je izjavil imenom vlade, da predloga ne more sprejeti, ker ie skupščini že tako predložen zakonski načrt o definitivnetn reguliranju vseh agrarnih odnošajev. Zakon pride v kratkem na dnevni red in bodo zemljoradnikl imeli takrat priliko, da iznesejo svoje pritožbe. Voja Lazič, ki je na zadnji seji skupščine iz demagoških ozirov zahteval, naj skupščina nadaljuje delo, je danes zopet iz demagogije zapustil skupščinsko dvo- rano. Vladna večina je klicala: »Demagogija!«, zemljoradniki pa: »Mussolini!« Med vrati je Lazič izjavil, da skupščina noče pomagati dalmatinskim seljakom, vladna večina pa mu je odgovorila z vzki-kom: »Ostanite, ali pa pojdite! Ne ovirajte skupščine v delu! Zakaj uganjate demagogijo?* Predsednik dr. Lukinič je opozoril Laziča. naj ne ovira skupščine v delu. Ko so zemljoradniki :.otporativno zapustili skupščinsko dvorano, je zbornica prešla na dnevni red Predsednik dr. Lukinič se je s toplimi besedami spominjal umrlega narodnega poslanca Jaše Tomi-ča. Poslanci so vzkliknili: »Slava mu!» Nato ie dr. Lukinič naznanil, da je bil glede volitve finančnega odbora dosežen sporazum med strankami. Izvoljen ie bil soglasno sledeči odbor: demokrati Velj-kovic, Marinkovič, Ribar, dr. Kukovee, Radovič, Milan Priblčevič Markovič, Ma-tič, dr. Stevčič ln dr. Šečerov; radikali Joca Jovanovič, Vukičevič, Jankovid, Ra-donjič, Kostič, Ševič, Stojadinovič, Sr-skid, Filipovič in Nedeljkovič; klerikalci Dulibič, Pušenjak in Šimrak; muslimani Spaho In Ali beg Filipovič, za SKS Ra-jar, za socijaliste ln republikance dr. Ko-run in Gjonovič; za zemljoradnike Voja Lazič in Uroš Stajič. Predsednik je pozval odbor, nai se danes konstituira, nakar je ob 12.10 zaključil sejo. Prihodnja seja bo jutri dopoldne z dnevnim redom: Poročilo odbora za zakonski načrt o vojni odškodnini. KEMALISTI ODSTAVILI CARIGRAJSKO VLADO. - KRVAVI SPOPA-DL - KEMALISTI ZAHTEVAJO ODHOD ZAVEZNIKOV. - SULTAN POBEGNIL? London. 6. novembra (Izv.) «Daily Express» poroča, da je prišlo v Carigradu do krvavih spopadov med angleškim vojaštvom in turškimi demonstranti, pri čemer je bilo več demonstrantov ubitih in ranjenih. Pred mošejo Hagia Sofija in v drugih delih mesta so turški nacionalisti priredili velike manifestacije. Ponoči so demonstranti vrdii v evropski del Pore, kjer so demonstrirali proti tnicem. V sprevodu so nosili razne zastave ter slike Kemala paše. Po istem listu je položaj v Carigradu zelo resen. London, 6. novembra. (Izv.) »Reuter-jev nrad> javlja iz Carigrada: V Stam-bulu in v Skutari je prišlo do burnih in krvavih kemalističnlh demonstracij, pri katerih je bflo tudi več mrtvih in ranjenih. Baje je turško orožništvo vdrlo v nevtralno cono pri Čanaku. KakoT doznava «Dsily Mail« iz Carigrada, je morala angleška vojaška policija pri demonstracijah streljati na turške demonstrante. »Times* pa poročajo, da so »e pri demonstracijah slišali ogorčeni vzkliki proti sultanu. Mednarodna policija je bila prisiljena preprečiti veliki množici prehod čez most ki vodi v Pero. Pri tej priliki je bilo 6 oseb usmrčenih. Po vesti istega lista je kemalistično orožništvo zasedlo Bergaz in več drugih točk v nevtralni coni. Carigrad, 6. novembra. (Izv.) Zastopnik angorske vlade je izročil vrhovnim komisarjem zaveznikov v Carigradu noto, kjer se Izjavlja, da morajo vojne ladje vseh narodnosti prositi za dovoljenje, da smejo pasirati morske ožine in da morajo pozdraviti novo vlado z običajnimi pozdravnimi streli. Dosedaj še niso dospele nikake vesti o odstopu sultana. Izgleda, da pozdravljalo angleške oblasti ukrepe za varnost sultana in prestolonaslednika. Pariz, 6- novembra. (Izv.) »Petit Pa-rlsien* javlja iz Carigrada, da namerava sultan odp"to\*ati v Ir.dflo. Pariz, 6. novembra. (Tzv.) »Radio Agentur* objavlja ob 8.15 zvečer nastop no brzojavko iz Londona: Turški eks-tremisti, ki ne pripoznavajo niti avtoritete Kemala paše, so povzročili v Carigradu nemire. V srnicah so odšli pred sultanovo palačo, kjer je baje prišlo do hudih spopadov z angleškimi četamL Govori se. da j« bil sultan odpeljan. Druga vest pa veli, da je pobegnIL V mestu vlada popolna anarhija Carigrad, 6. novembra. (Izv.) Ministrstva se smatrajo za razpuščena. Pravosodje se bo vršilo v imenu angorske vlade. London, 6. novembra. (Izv.) Po ve. steh iz Carigrada je Izjavil novi kemali-stični guverner v Carigradu Riiaat paša* da kemalisttčna vlada sicer spoštuje % Mudaniji sklenjeni dogovor, odklanja pa vsako vmešavanje zaveznikov v notranje razmere Turčije. Upravni odbor carigral-skega vilaieta ter funkcfionarjl orožnt-štva in policije so prisegli vladi ter izjavili, da se bodo pokorili poveljem angorske narodne skupščine. Pariz, 6. novembra. (Izv.) V teku današnjega dne so dospele na zunanje ml« nistrstvo vesti, ki v polnem obsegu potrjujejo resnost položaja v orientn in ki so povečale tukaj obstoječe skrbi. Rf-faat paša, komisar angorske vlade ^ je včeraj sporočil zavezniškim komisarjem v Carigradu, da se mora angorska vla» da od sedaj naprej smatrati kot eovraž-niča turške vlade in da namerava poslati svoje čete v Carigrad, ki naj vzdržujejo red in mir. Pod temi okoliščinami da je navzočnost zavezniških čet- v mestu brez vsake potrebe. Angorska. vlada, prosi zaradi tega. naj se te čete tako| umaknejo. Rifaat paša je poslal zaveznikom še drugo noto, ki se tiče morskih ožin. Zavezniški komisarji so te zahteve angorske vlade odklonili s pripombo da veljajo do sklepa miru v Mudaniji sklenjeni pogoji premirja, vsled česar s* ne more govoriti o izpremembi v <»ri-grajski vladi ali o izpremembah režim* v morskih ožinah, ki so ga določili zavezniki. Kakor javlja »Agenc« Havas«, je angorska vlada poslala še tretjo noto. da bo sama prevzela obrat železni« in da je razlastila tuje družbe. V francoskem zunanjem ministrstvu pripominjalo tudi da bodo zavezniki eoglasn« odkTorili te zahteve. Pariz, 6. novembra, (Izv.) Rifaat pa«« kemalistični vojaški guverner Trakije, je sporočil zavezniškim komisarjem v Carigradu, da so carigrajski ministri ▼ demisiji in da je on v imenu angorske vlad« prevzel vrhovno poveljstvo. Obenem je pozval vse antantne komisarje, naj takoj zapuste Carigrad. Komisarji so imeli popoldne sejo. na kateri so soglasno odklonili to zahtevo. V Franciji, Italiji in Angliji je ta poziv^ angorske vlade izzval ogromno presenečenje. Nova aksšsa hrvatskega bloka? Zagreb, 6. novembra. (Izv.) »Slobod-na Tribuna® prinaša vest, o nekem sestanku zajedničariev, ki so si zbrali pro-vizorni glavni odbor in eksekutivo 12 članov. Na tem sestanku je bilo prisotnih 20 udeležencev. Istotako prinaša ta list vest, da so neki neimenovani srbski politiki Imeli včeraj s Hrvatskim blokom po- j svetovanja. Na vprašanje, kaj je na tej j vesti, je odgovoril Radič v daljšem inter- j vjuju, da gre za novo akcijo Hrvatskega j bloka. Namignil je, kakor da hoče sku- j pina opustiti svojo dosedanjo pasivnost, j Iz parlamentarnih odborov V sredo se prične razprava o prag-matiki v plenumu zakonodajnega odbora. Beograd, 6. novembra. (Izv.) Danes popoldne je zboroval pododbor zakonodajnega odbora, na katerem se je razpravljalo o poročilu za uradniško pragmatiko. Jutri popoldne bo odsek svoje delo dovršil, tako da bo plenum v sredo lahko začel načelno debato. pisava »Slovenskega Naroda« in njegovo hujskanje uradništva ne bo nič zaleglo. Naj sedaj vsaj ne uganjajo_ demagogije! Naj ne potvarjajo in naj ne kvarijo smotrerega in napornega delovanja demokratske stranke za državne namsščenc-e! Stambolijski in Politis v Beogradu Grška hoče v Malo antanto. Beograd, 6. novembra. (Izv.) Minister za zunanje zadeve dr. Ninčič je prejel poročilo, da dospo bolgarski minister zunanjih zadev Stambolijski v Beograd v četrtek zjutraj. Na to bo imel konferenco z ministrskim predsednikom Pašičem in ministrom inostranih del dr. Ninči-čem. Potem bo Stambolijski odpotoval v Lausanne. V beograjskih političnih krogih se govori, da so Stambolijskega predlogi jako dalekosežni. Oni pomenijo stvarno rušenje nenillvske pogodbe in bo baš zato težko najti bazo za sporazum. Beograd, 6 novembra. (Izv.) Včeraj dopoldne se je vršil sestanek grškega zunanjega ministra Politisa z min. predsednikom Pašičem in zunanjim ministrom Ninčičem. Glavni predmet razprave je bilo vprašanje uporabe solunskega pristanišča, trgovskih odnošajev na podlagi re-ciprocitete ter odnošajev napram Bolgarski odnosno nastopu na orijentski konferenci. Dosežen je bil načelni sporazum. G. Politis je zvečer zopet odpotoval v Atene. SPREMEMBA V PRAŠKEM POSLANISTVU. Beograd, 6- novembra. (Izv.) Vest, da odstopi naš praški poslanik dr B. Vošnjak se potrjuje. Poslanik Vošnjak je odšel na dopust. Za odpravnika poslov v Pragi je imenovan poslaniški svetnik v Parizu Branko Lazarevič. Ifali'a in Jugoslavija IZMENA ULJUDN1H TELEGRAMOV. Beograd, 6. novembra. (Izv.) Minister Ninčič je poslal našemu rimskemu poslaniku Antonijeviču sledečo depešo: »Sporočite g. Mussolinijn, da mu zatrjujem, da bo v men! našel iskrenega »o-trudnika za izvrševanje napovedane politike medsebojnega prijateljstva*. Beograd, 6. novembra, (Izv.) Italijanski odpravnik poslov je izročil včeraj min. zunanjih zadev Ninčiču brzojavko min. predsednika Mnssolinija, ki zatrjuje, da želi nova italijanska vlada v prijateljskem sodelovanju z jugoslovansko vlado onTaniti dosedanje dobre odnošaje med obma državama ter jih še učvrstiti Beograd, 6. novembra, (Izv.) Ta teden prispe - Beograd naš rimski poslanik Antonijevič na referat ministru inostranih del. Rim, 6. novembra. (Irv.) Listi poročajo: Izmenjava misli med Rimom in Beogradom je povzročila, da se je napeto razmerje med Jugoslavijo in Italijo zna* no omililo. Kakor poroča »Corriere della Sera», se v kratkem festaneta Mu«.-solini in Ninčič, da razpravita vprašanja, ki so še nerešena med obema državama. Rim, 6. novembra. (Izv.) Davi je imel Mussolini enourai razgovor z grofom Sforzo. »Popolo dltalia> javlja, da prevzame Mussolini definitivno runanje ministrstvo. ^ Milan, 8. novembra. (Izv.) Komunistični poslanec Bombacei je pobegnil * Nemčijo. Tudi južnotirolski nemški poslanec grof Toggenbtirg je zapnitH Italijo. Hov! načrti proti Jugosiaviii Zagreb, 6. novembra. (Izv.) Današnji listi objavljajo vest iz Gradca, po kateri je prosluli nekdanj' vodja hrvatskih emigrantov Manko Gagliardi, ki se je pa pozneje spri s Frankom in Sachsom, objavil novo poslanico Hrvatom, v kateri razkriva nove namere fašistov, madžarskih legitimistov, bolgarskih komitašev, Tiirkov itd. proti Jugoslaviji. Po zatrdilih Gagliardija so madžarski legitimisti radi zveze z italijanskimi lašlstl prenehali z Habsburško monarhistično agitacijo, zato pa so vzeli v program integriteto ma-džarskera ozemlja. S posredovanjem Mussolinijevim so madžarski legitimisti stopili v zvezo s Kemal pašo. Čim bo Kemal paša zasede! iztočno Tracijo, bo dobavil orožje bolgarskim četnikom za obširno akcijo v južni Srbiji. Na Madžarskem pa bosta Friedrlch in Gombos sestavila novo močno vlado mesto slabotne Bethlenove ln bosta poizkušala zopet po-bunlti hrvatske revolucionarce. Gagliardi vprašuje Hrvate, ali res hočejo videti na zagrebškem državnem kolodvoru novi na-i ois Mazyar Allamvasutak. Poslanec Sžek m nova IsSka vlada Trst 5. novembra, (Izv.) »Plecolo* poroča: V soboto je sprejel državni podtalni k Acerbo goriškega poslanca S čeka, ki je v imenu slovenskega dela prebivalstva izrazil svoje zadovoljstvo nad konstitueije močne vlade v Italiji. Izjavil je, da so narodi« manjšine z veta-Ijem sprejele vest o sestavi Mnssolinije-ve vlade, ker so si v svesti, da jim mere biti v korist le delo energične vlade, ki ima jasen in trden program, ki bo omogočil rešitev vseh problemov, ki se tičejo vprašanja skupnega življenja manjšin z Italijani v kraljestvu. Acerbo se je zahvalil za to izjavo in jo je obljubil sporočiti ministrskemu predsedniku, ki se je bo gotovo razveseliL Pova-bil je Ščeka, naj te dni na čelu deputacije Slovencev prezentira Mussoliniiu zahteve goriške provinee. V ALBANIJI JE MIR. Beograd, <5. novembra. (Izv.) Presbim albanske vlade v Tirani kategorično de-mentira vesti o kakršnikoli novi vstal V Albaniii vlada mir. IV. mednarodna konferenca deSa v Ženevi Ženeva, 3. novembra 1922. Konferenca je danes v celoti sprejela izpremembe poslovnika. Nato je bilo treba preiti na razpravo 15 resolucij, ti-eočih se raznih vprašanj, ki so že bile pretresane v poedinih komisijah. Ker pa je obče razpoloženje vladnih in poslo-davskih delegacij zahtevalo, da konferenca čimpreje zaključi delo, je predsednik grupe poslodavcev, g. Carlier, v ime nu svoje grupe predlagal, da se vse resolucije en bloc odstopijo upravnemu odboru, ki naj o njih končno rešuje. Po daljši, zelo živahni debati, ki je nudila sliko nerazpoloženja poedinih grup napram zavlačevanja poslov, je bil predlog g. Carliera sprejet, s tem pa je bil zavrnjen predlog švicarskega delavskega delegata, da se nemški jezik uvede kot tretji službeni jezik. Za zavrnitev tega predloga so glasovali vladni in po-elodavski predstavniki Male antante in Poljske. Na popoldanski seji je nemški delavski delegat vložil protest proti zavrnitvi nemškega jezika, navodeč, da bodo nemški delavci z bolestjo dozna-K, da njihov jezik ni priznan. Nemčija se nahaja v težkem položaju toda nemški narod s ponosno dvignjeno glavo gleda v svojo bodočnost. Po tej izjavi, ki je v svoji formi imela značaj nekake pretnje. je nemška delegacija korpora-tivno zapustila konferenco. To obnašanje Nemcev je vzbudilo občo nezadovolj nost tudi pri francoskih socialistih, ki so hoteli nemški jezik uvesti kot tretji službeni jezik. Po poslovilnih govorih predsednika konference, direktorja gospoda Thomasa, podpredsednika in drugih funkcionarjev konference, so se vse delegacije zahvalile za švicarsko gostoljubnost. V imenu naše delegacije je govoril g. Milan Lazarevič. Konferenca je bila ob 6. uri popoldne zaključena. Zaoellevanf e trgovcev Sinoči se je vršil v Kazini volilni shod gosp. Jelačina. katerega se je udeležilo okoli 200 ljudi, med njimi tudi dr. Ravnihar. dr. Ivo Tavčar ml., dr. Konrad Vodušek, Ivan Knez in drusri. Poleg poslovnih in osebnih prijateljev ljubljanske porodice (žlahte) in nekaterih trgovcev, ki so nasedli »obveznosti* vabila se je nabralo v ozadju dvorane tudi nekaj nedorasle mladine ter krepkejše zastopstvo bivše NSS. Kot prvi govornik je nastopil g. Fe-rant, ki je pozival navzoče, da naj se strnejo vsi pridobitni krogi ter volijo «Zajednico». G. Sajovic. lastnik zavoda za zaklepanje in nočno stražo, je poudarjal, da mora ostati Ljubljana v rokah pridobitnih slojev, ker oni so steber in graditelji države. Kot tretji in zadnji govornik je nastopil veletržec g. Jelačin ml., ki je uporabil vso umetnost demagogije, ko je iznašal pritožbe, ki so težile trgovce po prevratu, skušajoč jih politično izkoristiti za svojo kandidaturo. Velik del govora je porabil za to, da je ponovil, kar se je od dr. Ravniharja in g. Pustoslemška naučil na dosedanjih Zaupnih sestankih Zajedničarjev o politični zgodovini JDS. Njegove trditve bi pokazale pravo lice šele, če bi se dalo besedo tudi onim, ki iz demokratske stranke niso dezertirali. V tem slučaju bi se n. pr. izkazalo, da se je JDS za malokateri stan toliko eksponirala kot baš za trgovski. Da pa ni mogla služiti samo enemu stanu in da je bilo treba izravnavati nasprotujoče si interese vseh stanov, zahteva njen program. V ostalem: ako bi se to ne bilo zgodilo, bi lahko ljubljanske trgovine izgledale tako kot one v Petrogradu. Zato ni le krivično, marveč tudi nespametno, da je g. Jelačin nastopil s tako Ifatostio proti ministru Žerjavu, ker je z brezobzirnostjo nastopil proti verižnikom in naviialcem cen. G. Jelačin je dejal, da vsak stremi za tem. da si ustvari »kristalni grad* ter da gre za slovensko čast in poštenost, kp gre za njegov mandat. Tudi je tožil čez davke, ni pa povedal, koliko sta n. pr. on ali g. Knez fatirala. To bi bili poslušalci strmeli! G. Jelačin se je pečal tudi s peskovo afero ter o revizijskem poročilu njegovega »Kreditnega zavoda*, ki ga je priobčilo « Jutro* pred zadnjimi občinskimi volitvami. Vse je povedal, samo pozabil je pokazati s prstom na moža v svoji neposredni bližini, ki je dotično poročilo dal na razpolago, da se ga objavi. Značilno je. da je ta mož še ploskal govorniku! Naravno je g. Jelačin obtožil tudi drja. Kramerja in drja. Žerjava, da sta onadva kriva relacije pri zamenjavi kron in celo namigaval, da sta. bila za to — plačana. Isto se je drju. Kramerju, ko se je — sam — boril v Beogradu proti tej relaciji, med vrstami očitalo s strani onih, ki so zahtevali še neugodnejšo relacijo. Značilno je, da si gotovi ljudje ne morejo predstavljati, da bi pri takih »prilikah* ne bDo kaj cvenka vmes . . . Prinovedbe. ki jih je iznašal g. Jelačin iz načelstva JDS, so potvorbe. Res je. da odgovornost za nje ne gre izključno na rovaš 2. Jelačina. ki je bil kot član načelstva zelo zanikern ter se je sej le redko udeleževal. Komunalni program je g. Jelačin obdelal v dveh minutah. Nekateri _zbo-rovalci so shod zapustili že med izvajanji g. Jelačina, mnogi so odhajali s prepričanjem, da bi se zlasti malim trgovcem še mnogo slabejse godilo, ako bi o njihovi usodi odločevali gg. Jelačin. Kiiez in druse »velike £lave>. Za- nimivo je bilo gledati odhod narodno- socijalne »rezerve*, ki se je udeležila »stanovskega* sestanka. Gospodje so plašno razpravljali o pridobitnem evangeliju, ki so ga Čuli ter so razmišljali, kaj je svoj čas dejal program NSS o teh stvareh . . . Sestanek invalidov V nedeljo dopoldan se Je vršil v salonu pri »Mraku* na Rimski cesti sestanek invalidov. Salon ie bil poln. Govorili so gg. Roš, dr. Kramer in dr. Bohinjec, Govorniki so povdarjali križevo pot, katero mora pri nas hoditi socialno-politična zakonodaja. Socialistične stranke vseh kalibrov so v razkroju in nezmožne prevzeti inicijativo za velika socialna vprašanja, velik del meščanskih strank pa z ozirom na dejstvo, da Je naša država agrarnega značaja za moderna načela v socialni politiki ni dovolj dostopen. Tako so celo nekateri hoteli ukiniti ministrstvo za socialno politiko, da bi reševanje socialnih problemov prešlo v kompetenco drugih resortnih ministrstev, ki bi naj najbolj pereča vprašanja današnjega časa reševala kot — postranski posel. V takih razmerah je delo jugoslovanske demokratične stranke v vseh vprašanjih socialne politike silno nehvaležno, ker je izpostavljeno samo kritiki od vseh strani. Navzlic temu to delo smotreno napreduje in rodi lepe uspehe. Demokratska stranka se noče meriti s tistimi, ki z raznimi kričavimi frazami udarjajo na valove ljudskega instinkta, ona ne postavlja papirnatih zgradb, ona kuje granitne temelje za bodočnosti. V teh težkih časih, ko je za vsako politično stranko najugodnejše stopiti v zaledje in od tam kričati, zabavljati in kritizirati, je Jugoslovanska demokratska stranka, morala izvojevati tudi zaščito invalidov. Smelo trdimo, da je ta zaščita v Jugoslaviji popolnejša in socialnejša, kakor v drugih državah, kjer so podobne zakone izdelovali socialistični ministri. Da se predlagani invalidski zakon z vsemi svojimi dobrotami vpelje tudi v prakso, bo treba veliko napora ln bojev, katere je danes zmožna zmagovito izvojevati samo demokratska stranka, ker samo ona ima za to resno voljo. V zaščiti invalidov bo igrala v bodoče vsaka občina še važnejšo nlogo. Tudi ljubljanska. Demokratska stranka je tudi tu pokazala svoje razumevanje za invalidske interese ter je postavila med svoje občinske kandidate Invalida. Sestanka se ie udeležilo tudi precej invalidov-socialistov, ki so skušali z medklici oslabiti vtis posameznih govornikov. V njihovem imenu se je oglasil g. Mez-narič, ki se je sicer mestoma posluževal demagogičnih pretiravanj, moral pa je le priznati, da je pozitivne uspehe za invalide dosegla le demokratska stranka. Seveda zaslugo j! je odrekal — demokrati da so s tem storili le svojo dolžnost. Po kratkem zaključnem nagovoru gospoda Roša Je g. Meznarič porabil stari trik, da je pozval somišljenike naj zapustijo sestanek. Trik se ni obnesel, ker je bil dnevni red izčrpan in je predsednik itak shod zaključil. Tako so vsi zbo-rovalci skupno odhajali v prijateljskem razgovoru. tistimi čarobnimi dvoranami potita hi fe-rH&rfh aktualnih problemih, H V potek- Msriborska nedelja Vsakotedenske prireditve kažejo, da Maribor ni več bivše provincijalno gnezdo. Kljub draginji in bedi, kljub najslabšemu vremenu so sobote in nedelje natrpane z veselicami, plesi, koncerti. To soboto je bilo, da je kar treskalo po razri-tih trotoarjih. In veter Je tulil krog oglov, v velikanski Gotzovi dvorani, ki Jo napolnijo Slovenci k večjemu pri planinskem plesu, pa se je gnetlo obiskovalcev nemškega plesa. In niti lepakov ni bilo, niti posebne reklame, polovico ljudi pa je govorilo slovensko. — Nad dvorano je imela v skromni sobici ravnokar prerojena »Glasbena Matica* svojo prvo pevsko vajo. Bilo Jih Je malo, toda iz malega raste veliko. V gledališču so igrali v tretjič Lunačkove »Ilirce*, napredek od premij ere je bil znaten, tudi režija. Zal da si mnogo abonentov ni upalo iz toplega za-pečka v nočno burjo. V nedeljo zjutraj je zasijalo zopet solnce in ljudje so hiteli v park. Iz zopet pobeljenega Pohorja Je vel svež, oster zrak, z dreves se Je trgalo prerano umrlo listje, tisočero cekinov Je trepetalo v ozračju in vse ce-stice so bile mehko postlane. V dvorani učiteljišča se je zbrala družba mariborske inteligence, k otvoritvi četrte umetniške razstave »Groharja* in častitala umetniku Gvajcu, ki nas ie res presenetil zlasti s svojimi solnčnimi slikami lz vseh kotičkov Slovenije. Da bi našel tudi kupcev, ker tudi naši umetniki ne žive samo od lepote svojih duš. Po dolgem, dolgem premoru so Mariborčani pred kosilom obiskali zopet tudi promenado. To je bilo življenja, kramljanja, pozdravljanja in — gledanja, veselega, vabljivega in za-vidnega. Naenkrat pa ie v to pestro družbo Gosposke ulice čudno zabrenčalo. Iz stranske ulice Je stražnik privedel ukle-njenega pijanega moža, ki Je robantil in preklinjal, da Je zopet kar treskalo skozi ulico: »Grom in strela, zapirali me boste, če Je moja žena vlačuga ...» Popoldne so bile zopet vse stezice krog mesta polne rodbin in rodbinic, gostilničarji niso tožili, v Veliki kavami so muzicirali od male južine do polnoči, v oblakih dima si v množici, ki se je tepla za stole, težko ločil bogatine od revežev. Pri večernem vlaku Je čaka! avto na ponesrečenega izletnika. V Narodnem domu se je gnetlo malčkov pri otvoritvi Marljo-netnega gledališča. Mamice so se do solz smejale s svojo drobnadjo. Gasparček je kresal veselie. nihče ni slutiL da se za žita bfata Sokola »igralca*, ko ustvarjata iz nič. Pa tudi v Ljubljani ni šlo lahko in tako si upamo tudi v Mariboru svoja živce primerno trenirati. Zvečer so v Narodnem gledališču ob še vedno lepi udeležbi že sedmič peli »Barona Trenka*. Ce ti bil več tako sveže podan — kdo bi ae ne utrudil do sedme predstave — saj kritika ie v Mariboru tako prizanesljiva, da se sploh ne oglasi. In tako smo se precej zadovoljni vrnili v svoje spalnice, saj imamo za prihodnjo soboto že zopet napovedani kar dve veselici: pri Gotzu podoflcirji z vojaško godbo, v Narodnem domu »Drava* s svojo mu-ztko. Sicer vemo, da ne prenesemo dveh slovenskih prireditev na en večer, ampak kaj za to. Velia korajža in tolažba bo lažja pri dveh polomijah, kot če bi bolelo samo enega. In menda bom s tem nadaljeval svojo nedeljsko kramljanje, naj človek res ne živi od same resnosti in filozofiranju. Toraj na svidenje. a. r. Politične beležke -f- Politično društvo JDS za šent-petrski in kolodvorski okraj priredi skupno s političnim društvom za vod-matski okraj danes, dne 7. novembra ob 8. zvečer zaupni sestanek pri Zupančiču na Ahacljevi cesti. Poročajo dr. Kramer. dr. Puc in Josip Turk. -f Ponos moža. Razbesnel se je, razkričal se je, zagrozil je, potem jc pa umrl. Tak je vsak boj s emrtjj: silno težak. Posebno hudo je, č« se človek komaj narodi, pa mora že umreti. »Tako še mlad, pa že brez nad i Detronizirani mali Napoleoni se razburjajo nad našim nedeljskim uvodnikom. Tam nismo povedali prav nič drugega, kakor da je neznačajno in nečastno, kričati čez svojega rednika in dobrotnika, jutri pa ga obletavati z raznimi prošnjami in željami in se izgovarjati — notabene predno ga je kdo vprašal — »saj sem bil samo zapeljan!* Kdor ima v sebi ponos moža, ta tega ne stori! Ako smo to etično načelo poudarili, ni to »zbesnelost*. Zbesnelost, straliovanje in demago-štvo pa je, ako se pod krinko stanovskih interesov uprizarjajo volilni manevri in ako se kriči, »da imajo tudi oni vpliv v Beogradu in pri državnih oblastih.* Kdor je proti demokratski stranki, naj bo vedno proti njej. tudi takrat, kadar mu pride na misel, da bi mu dr. Žerjav v Beogradu vendarle mogel pomagati. To moralo mi zahtevamo! Občudujemo trgovce in obrtnike-zajedničarje, ki imajo korajžo se z majčkenim čolničkom podati na široko morje povojnih kriz. Politiko prijateljstva in znanja — kakršna je zajedni-čarska — je mogoče uganjati vendarle samo pri gostilniški mizi. Zunaj pa brije drug veter. -f- O vzrokih demisije bivšega vojnega ministra Vasica poroča »Riječ*, da je njegov padec bil zaključen že ob priliki diskusije o obtožbi generala Zečeviča Kakor znano, je Vasic na neko interpelacijo dal s svojim odgovorom opoziciji povod in materijal. da je lahko izstopila s predlogom obtožbe, a tekom diskusije se je pokazalo, da so tu odločevali le osebni momenti in je tudi anketa ugotovila Zečevičevo nekrivdo. Poleg tega so sledila še druga nesoglasja, afera o konfidentski listi ter nekatere afere pri vojni nabavi, v katerih je general Vasic pokazal premalo energije. To vse skupaj je povzročilo njegov padec; druge motivacije niso točne, + «Demokratiia». Na sobotni seji je demokratski klub sprejel predlog cosp. Ljube Davidovida, da se izmenja dosedanji direktor glavnega organa »Demokratija* dr. Jovanovič. ki je imenovan za državnega svetnika. Za naslednika je bil izvoljen gosp. Jovo Miodragovič, ki je včeraj prevzel direktorske posle. -f Radič — fašistom. V sobotnem »Slobodnem Domu* daje Radič italijanskim fašistom na znanje, da naj^ se pri svojih pretenzijah na Jadran nikar ne zanašajo na pomoč ali pasnmost republikanske Hrvatske; ta je sicer v nepomirljivi opoziciji proti sedanji beograjski vladi, toda ona je organski del jugoslovanskega seljačkega bloka, ki še sicer nima svoje skupne vlade, ima pa svoje silne in pozvane predstavnike. Ako bi patrijotski in najbrž tudi hrabri fašisti hoteli kaj poskušati, naj prei dobro preštudirajo dvanajstero ofenziv na Soči in pa sedanjo enotnost jugoslovanskega seljaškega bloka. Kemal in Makedonstvujušči. »Preporod* poroča o stikih med angor-sko vlado in nacionalističnimi krogi v Bolgariji. Da ta neposredna zveza po-stoji, dokazuje nedavna izjava angor-skega zunanjega ministra Ismet paše, ki še je povodom poslednjih dogodkov na Vzhodu našel toliko vzhičenega, da je sofijskemu makedonskemu komiteju poslal pozdrav in mu izrekel nado, da mu je uspeh gotov in da bo ohrab-ren po turški požrtvovalnosti tudi dosegel — »osvoboditev Macedonije* ... Sir E. Drummond in novinarji. Beograjski uredniki so obiskali glavnega tajnika Lige narodov, sira E. Drummon-da, ki se mudi v Beogradu. Sir Drummond se je najpohvalnejše izrazil o jugoslovanski gostoljubnosti, nato pa v kratkih potezah karakteriziral delovanje Lige narodov in naglasiL da je ni smatrati kot državo nad državami, ker tvori njeno moralno avtoriteto le soglasna volja poedinih včlanjenih držav: apeliral je na novinarstvo, naj se vedno zavzema za idejo Lige narodov. Nato se ie razvila neprisiljena diskusija o raz- la najugodnejše. Po svetu — Princ Umberto tudi fašist Italijanskega prestolonaslednika Umberta so v nedeljo 5. t. m. fašisti slovesno sprejeli v svojo organizacijo. Izročili so mu tudi znak in črno srajco. — Poroka bivšega nemškega cesarja se je končno v nedeljo 5. t m. vršila, v Doornu, kjer prebiva Viljem v svojem gradu Amerongen. Ob 11. dopoldne se je vršila civilna poroka, potem pa cerkvena, na gradu Amerongen. Viljem ie oblekel gala huzarsko uniformo in je imel pri poroki šest prič iz bivših najvišjih aristokratičnih krogov. Viljem Je star 63, nevesta Reuss, vdova Scho-naich-Carolath pa 34 let. — Deficit v letošnjem nemškem državnem proračunu bo znaša! po izjavi nemškega državnega tajnika Schroderja 440 milijard mark. — Turki bodo novega sultana volili. Turška narodna skupščina v Carigradu je sklenila naznaniti volitve sultana takoj, ko bo komisija za duhovne zadeve stvar pretresla in predložila parlamentu svoj načrt. — Spomin grofa Tisze so praznovali dne 1. t m. v Budimpešti vzbujajoči se Madžari. Spominskih svečanosti sta se udeležila tudi državni upravitelj Hor-thy in bivši nadvojvoda Jožef. J 6T. Razstava Je napravila na obiskovalce jako ugoden vtis in bomo o njej še obširneje poročali Občinstvu jo priporočamo v številen poset. Hudožestveniki v Zagrebu. Moskovski umetniki so dospeli v Zagreb v nedeljo zjutraj ter bili na kolodvoru spre-(jeti po mnogobrojnem občinstvu. S Hudožestveniki sta dospela prvič v Zagreb tudi gg. Stanislavskij in Moskvin. Vstop niče za vseh petero predstav so bile razprodane že prvega dne v par urah. Ali bi ne bilo pridobiti ruskih umetnikov vsaj za nekaj večerov tudi za Ljubljano? Zagrebški list «Večer» je — nalašč ali nehote? — satiro »Baha je hudič* v .-Jutru* popolnoma narobe raz-umrl. Bodi torej »V.* povedano, da je naš podlistkar humorno ironiziral pretirano hvalisanje diletantovskih predstav in stil dotičnih poročevalcev ter da »Žene — vraga* v Ljubljani letos sploh še niso igrali. Prosveta Ljubljanska drama. Torek, 7.: Zaprto. Sreda, S.: Živi mrtvec. B. Četrtek 9.: Svatba Krečinskega. C. Petek, 10.: Hlapci. E. Sobota, 11.: R. U. R. Izv. Nedelja, 12.: ob 3. popoldne Krojaček-junaček. Izv. — Ob 8. zvečer Svatba Krečinskega. Izv. Ponedeljek, 13.: Svatba Krečinskega D. Torek, 14.: Zaprto. Ljubljanska opera. Torek, 7.: Jenufa. E. Sreda, 8.: Zaprto. Četrtek, 9.: Tajnost. A. Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Seviljski brivec. Izv. Nedelja, 12.: Jenufa. Izv. Ponedeljek, 13.: Zaprto. Torek, 14.: Seviljski brivec. B. * Iz pisarne šentjakobskega gledališkega odra. Oni, ki so za sobotno predstavo »Mladost* kupili vstopnice, se naprošajo, da jih do srede dne 8. novembra vrnejo pri blagajni kavarne Zalaznik, kjer dobe povrnjeno vstopnino. Te vstopnice za prihodnjo predstavo »Mladosti* ne veljajo, ker tega davčna oblast ne dovoli. Repertoar mariborskega gledališča. V torek »Hoffmannove pripovedke*, izven; četrtek »Hoffmannove pripovedke* izven; v soboto »Namišljeni bolnik*, pre miera, izven; v nedeljo »Namišljeni bol-nik*. izven. Koncert orkestra Glasbene Matice v Mariboru, ki ga je z velikim trudom organiziral predsednik dr. Krašovec, je privabil v petek toliko poslušalcev, da je bilo gledališče razprodano. Program je bil sicer skrbno izbran, vendar pa bi Grossmann lahko izostal. Ravnatelj To-pič je izvabil s svojo taktirko vse skrivnosti bogatih skladb. Ugajala je zlasti Fibichova Idila. Največje zanimanje pa je vzbujala prva slovenska simfonija »Ideali*, delo mladega učitelja Slavka Ojsterca. Napravila je zelo ugoden vtis, posebno drugi stavek Andante in origi nalni Fugato lesenih pihal v četrtem stavku. Sinfonija pa bi imela še večji učinek, ako bi bila bolje naštudiran-i. Avtor je bil poklican na oder iu je dobil dva venca: od GL Matice in svojih učiteljskih tovarišev. Tudi ravnatelju Tepiču ie bi! poklonjen venec. Koncerta so je udeležil tudi skladatelj Anton I a-jovic. Franc Naval — Pogačnik, naš rojak, je pred desetimi leti ostavil pot svoje umetniške karijere, na kateri je doživel zlasti na Dunaju in v Berlinu dosti sijajnih uspehov, ki bodo tudi našemu občinstvu gotovo še v ltpem spominu. Med vojno je dalje časa živel v Rusiji, pred kratkim pa je zopet z velikim uspehom na nekem koncertu v Berlinu. V par dneh priredi koncert na Dunaju. Nedavno so se bile o njem razširile vesti, da je poginil o priliki požara nekega vlaka na Ruskem, katera vest pa se je sedaj k sreči izkazala za neresnično. Pevski zbor «Llslnski» v Ljubljani V nedeljo dne 12. novembra pride v Ljubljano znameniti, da najboljši hrvatski pevski zbor »Lisinski*, ki je tudi pri nas na najboljšem glasu in dobro poznan izza dveh koncertov, katera je imel v zadnjem času v Ljubljani. Zbor je v vsakem oziru na višku, ter z največjo vnemo goji moderno jugoslovansko in sploh svetovno glasbo. Naše občinstvo obveščamo o tem koncertu ter ga vabimo, da poseti koncert zagrebških gostov v največjem številu. Natančnejši spored objavimo prihodnje dni od pon-deljka dne 6. nov. dalje pa so vstopnice v predprodaji v pisarni Glasbene Matice Kolektivna razstava prof. Gvajca v Mariboru. V nedeljo je otvoril v dvorani učiteljišča prof. Cotič kolektivno razstavo prof. Gvajca. Otvoritvi 60 prisostvovali: župan Grčar, okr. glavar dr. Lajnsič, zastopniki uradov vojaštva in časopisja. Prof. Gvajc je podal sam krat ko karakteristiko svojega umetniškega delovanja in ODazke k slikam, ki jih je Sokolstvo Sokolsko društvo Ljubljana II. poživlja svoje člane, da se udeleže pogreba br. Ante Cvitkoviča, ki bo danes ob pol 15. uri popoldne ir deželne bolnice. Zbiramo se ob četrt na 3. uro pred mrtvašnico. Člani, ki imajo kroj, v kroju. Sokolsko društvo Koroška Bela-Javornik ima v nedeljo dne 12. novembra ob 14. uri svoj občni zbor v društveni telovadnim. Sokolsko društvo na Viču priredi v nedeljo dne 12. novembra Martinov večer. Na sporedu je burka »Bucek v strahu*, prodajanje Martinove goske. srečo-lov, šaljiva pošta, ples in ??? Začetek ob pol S. uri zvečer. Sokolsko društvo v Oplotnici priredi v nedeljo dne 12. novembra v gostilniških prostorih gospe Franje Kunejeve v Oplotnici svoj «Martinov večer* s prav zanimivim vsporedom. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina prosta. Sodelovanje domačih tamburašev zagotovljeno. Pridite! — Odbor. Spori S. K. Ilirija : S. K. Primorje 8 : 1 (2 : 0). Nekaj splošnih opazk k nedeljski nogometni tekmi. V nedeljo sta dva vodilna kluba Ljub-ljane igrala prvenstveno tekmo. Ta tekma bi bila morala pokazati, na kaki višini stoji nogometni šport v našem mestu. Ako bi se sodilo s tega stališča, bi se moralo obupavati nad napredkom našega športa, ker Je njegov razmah v tak-šnjih razmerah izključen. Ne zdi se mi potrebno, da pišem strokovno kritiko nedeljske nelepe tekme, ki se je vršila edi-nolc v znamenju nevzdržnih odnošajev med tema dvema kluboma, smatram za nujnejše, da apeliram na one osebe v obeh klubih, ki še niso v slepem klubskem fanatizmu pozabile — športa. Nedeljska tekma nam je jasno pokazala, da se s takimi tekmami le oddaljujemo od onega cilja, ki ga morajo imeti naši klubi. To velia za aktivne Igralce in za občinstvo. Igra je bila od obeh strani ne-fair in med odmorom in po koncu igre se je občinstvo vedlo proti sodniku na tak način, ki ga mora obsoditi vsakdo, tudi če ni športnik. Za vsakega Je brez dvoma, da g. Šuput nikakor ni bil kos svoji nalogi. Bil je slab sodnik, ki se je da! vplivati od medklicev občinstva in igralcev, skratka ki igre ni imel v svoji roki. S tem pa nikakor nočem reči, da je bila zmaga Ilirije odvisna od sodnika. Skrajno neokusni pa so bili osebni napadi od strani gotovih gledalcev, ki se štejejo med športnike. Celo to so mu očitali, s kom je bil v nedeljo zjutraj pri promenadnem koncertu ter mu vsled tega očitali neobjektivnost. To so znaki, ki kažejo popolno nedisciplino. Naj se enkrat Jasno pove: Naš šport propada radi nezdrave borbe med pripadniki obeh klubov. Vsem, ki se zanimajo za športne gibanje pri nas, je bilo to že davno znano Vendar se to nikoli ni hotelo omenit' v javnosti, ker se je vedno upalo na izboljšanje razmer. Nedeljska tekma pa jc ponovno pokazala, da postajajo nasprot-stva vedno večja. Tako pa ne more iti več dalje! Vem. da bi se v obeh klubih mogle najti osebe, ki bi v interesu ln v pravem razumevanju koristi športa, dosegle spravo med S. K. Ilirijo in S. K. Primoriem. Pripoznam, da bo treba mnogo potrpežljivosti in spretnosti toda trud bi se izplačal. T. Z. Predtekma: Rez. Ilirija : rez. Primorje 3 : 1 (1 : 1). # Ustanovni občni zbor =» Povišanje cene za odkup tobaka. Finančno ministrstvo je odobrilo odlok uprave državnih monopolov, da se predvidene letošnje cene za odkup tobaka, od prod o cen tov povišajo. Povišanje se izvrši zaradi tega. ker zaradi izprem*-njenih ekonomskih prilik v naši državi predvidene cene odkupu duha na letošnje žetve niso zadostne, da bi zadovoljile interese producentov. = Veterinarske obmejne postaje, preko katerih se smejo uvažati oziroma Izvažati živina in mesni izdelki Minister za poljedelstvo je dovolil, da se sm*> sveže in predelano meso izvažati tudi preko carinarnice v Cankovi, oziroma Rogaševcih. Veterinarske posle bo izvrševal živinozdravnik iz Murske Sobote. Za sedaj je torej dovoljen izvoz živine, mesa in mesnih izdelkov po carinarnicah v Bitolju, Gjevgjeliji, Caribrodu, Radu-jevcu, Veliki Kikindi. Subotici, Koprivnici, Murski Soboti, oziroma Gederovcih Gornji Radgoni Dravoirradu, Mariboru, Jesenicah, Rakeku. Bakru, Sibeniku in Splitu. Dubrovniku, Kotoru, Kaetvu in Cankovi — Rogaševcih. = Nemški zlati carinski nadavek je določen za dobo od 8. do 14. novembra na 85.400 odst. = Avstrijska zlata pariteta znaša od 6. do 12. novembra 15.000 kron. Zagreb, devize: Dunai 0.0827 - 0.0877, Berlin 0.88 — 1.18, Budimpešta 2.37 — 2.67. Bukarešt 40.25 — 41.75, Milan 258 — 262, London 274.50 — 279.50, Neu-york 61.50 — 62.50, Pariz 427.50 — 432.50, Praga 198.50 — 201.50, Sofija 38 — 40,' Švica 1130 — 1140. Varšava 0.43 — 0.53, valute: dolar 60.50 — 61.50, lev i 38, češke krone 195.50 — 198.50, madžarske krone 2.50. franki 417.50 — 422.50. funti 269.50 — 274.50, marke 0.88 — 1.18. leji 39.25 — 40.75. švic. franki 1110 — 1120, lire 254 — 258. Beograd, devize: London 275, Pariz 432, Nevvyork 61, Ženeva 1132, Solun 137, Milan 260.50, Praga 200, Berlin 1.00, Dunai 0.085, Bukarešt 39.25, Budimpešta 2.47, Varšava 0.55. Dunaj, devize: Zagreb 269.75 - 290.25. Beograd 1159 — 1161, Berlin 11.45 — 11.95, Budimpešta 29.75 — 29-85, London 328.450 — 329.500. Milan 3076 — 3084, Newyork 73.725 — 73.875, Pariz 5024 — 5036, Praga 2337 — 2343, Sofija 507.50 — 508.50, Varšava 470 — 480, Curih 13.535 — 13.565, valute: dolarji 73.300 - 73.600, levi 486 — 490. n. marke 1180 — 1280. funti 327.950 — 328.950, franc. franki 4965 _ 4995, lire 3042.50 — 3057.50, dinarji 1145 — 1149, poljske marke 450 — 480, leji 464 — 466, švic. franki 13.450 — 13.510. češke krone 2325 — 2335, madž. krone 29.40 — 29.60. Praga, devize: Berlin 0.3950 — 0.5950. Curih 576.50 — 579.50, Milan 130.75 — 132.25, Pariz 214 — 216, London 139.62 — 141.12, Newyork 31.30 — 31.70, Beograd 51 — 51.50, Sofiia 21.80 — 22.20, Dunaj 0.037 — 0.047, Varšava 0.15 — 025, Budimpešta 1.22 — 1.32, valute: n. marke 0.3950 — 0.5950, švic. franki 575.5 — 578.8, lire 130.25 — 131.75, francoski franki 213.75 — 215.25, funti 139.62 — 141.12, dolarji 31.30 — 31.70, avstr. krone 0.36 — 0.46. Curih: Berlin 0.085/«,, Newyork 543.75, London 24.26, Pariz 37.25, Milan 22.80, Praga 1725, Budimpešta 0.22, Zagrec 2.19, Bukarešta 3.40, Sofija 3.75. Odgovorni urednik Fr. Brozovič, Lastnik in Izdajatelj Konzordi »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Razno perilo za dame, gospode In deco 84/1 priporoča tvrdka .SLSfeabfrnUrC« za dame, gospode in decof oprema za novorojenčke po najnižjih cenah v M, SinScovic nas!. K. SOSS Liubljana, Mestni trg 19. Tužnim srcem javljam prijateljima i znan-cima, da je dne 6. t. mj. u 5 h. poslije teške bolesti preminuo naš nezaboravni sin i brat Antun Cvitkovič stud. jur. Sprovod milog pokojnika bit če dne 7. t. mj. u 14 Vi h- iz pokrajinske bolnice na pokopalište sv. Križa. Ljubljana 6. studenoga 1922. Za ucviljenu obitelj otac BOŽO. Objave '* Za ženstvo. Opozarjamo iznova na tečaja zosp. vseučilišč, profesorja, drja K. Ozvalda «0 telesnem in duševnem razvoju male dece» ter na tečaj gosp. drja Ambrožiča «0 nezi dojenčka in male dece«. Tečaj gospoda drja Ozvalda se prične v sredo, 8. t. m. ob pol 6. zvečer v fizikalni dvorani učiteljišča. Tečaj gospoda dr. Ambrožiča pa se začne šele 14. t m., ker je moral predavatelj nepričakovano odpotovati. Priglase sprejema odbor Splošnega ženskega društva še v torek, 7. t. m. od 5. do 7. zvečer v knjižnici, Rimska cesta 0 in pred začetkom predavanja na uči Jjišču. * Zveza društev privatnih nameščencev Slovenije v Ljubljani sklicuje za 10. december 1922 ob 10. uri dopoldne v Mestno posvetovalnico v Ljubljani svojo ustanovno glavno skupščino. Spored se prijavljenim društvom oz. pokrajinskim sekcijam savezov in udruženj sporoči v smisiu pravil pismeno najkasneje 14 dni pred skupščino. Obenem se društva oz. pokrajinske sekcije opozarjajo, da prijavijo v smislu pravil do tega časa svoje predloge. Društva oz. pokrajinske sekcije savezov in udruženj privatnih nameščencev Slovenije, ki svojega pristopa še niso prijavile, prosimo, da to store čim-preje, oz. naj sporoče, če žele prisostvovati kot gostje. Vse na naslov: Oton Ra-ška, Ljubljana, Gradišče 10. — Pripravljalni odbor. * Društvo «Atena» prične z damskim oddelkom telovadbo v četrtek dne 9. novembra 11. ob 7. uri zvečer v telovadnici I. drž. gim. Pouk se bo vršil vsak torek in četrtek od 7. ure do S. ure zvečer. Nove prijave se sprejemajo med telovadno uro. * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja odborova seja v sredo dne 8. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št 12 pritlično, desno. * Kakor druga leta, tako bo tudi letos in sicer v soboto 11. t. m. zvečer Šent-peterska podružnica C. in M. družbe slavila v kolodvorski restavraciji običajno <;Martinjevanje», ki bo zlasti letos zelo zanimivo. Natančnejši spored še priobčimo. * Na praznik 1. t. m. zvečer so se našle fine glace rokavice. Nazaj se dobe pri Iv. Jakopiču, knjigovezu Cankarjevo nabrežje. * Prostovoljna dražba enega vagona baškega ovsa, 10.000 kg se vrši v sredo 8. novembra t. 1. ob 11. uri dopoldan na državnem kolodvoru v Ljubljani poleg tovorne blagajne. f ttansj« 4* 80 batadi Oln. S'—, »mili'!** d« SO b«*dl 6 Oln., —— cnamkak.) Na »prnianla i tmktk aadal|«|lk S baaadl » Oln. — Trgovaki aglaai. ospiamanla, a» .••ki* nadaljnllb • Baaadl 9 Oln. — Plat* aa »apral. (Lahka tudi « • adgovarla i«, aka t* *»r»lan)» priloženi enamfca a* odgovor. - Kontorlstinja s triletno prakso, vešča slovenskega, nemškega, deloma hrvatskega jezika, perfektna strojepiska, v knjigovodstvu deloma izurjena, išče primerne službe. Želi oskrbo v hiši. Gre tudi na Hrvatsko ali v Dalmacijo. Cenjene ponudbe pod «Kontoristinja999» na upravo »Jutra*. Dve državni nradntol iščeta dela za popoldan. Sprejmeta tudi delo na dom. Naslov pove uprava »Jutra*. s-ios Izobražena gospodična (uradnica) želi v popoldanskih in večernih urah poučevati (in nadzorovati) otroke osnovnih in meščanskih šol. Zna več tujih jezikov iu nekaj glasbe. V prostem času bi pomagala pri gospodinjstvu. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Vestnost in potrpežljivost«. 3807 Proda ae takoj 200 meterskih stotov iepe stisnjene krme po najnižji ceni franko Št. Jurij ob juž. železnici. Naslov t upravi »Jutra*. 3814 Acetlllnskl aparat z 13 luči, malo rabljeD, kompletni, se ugodno proda. Plačilo tudi na obroke. Peter Strel, trgovec v Mokronogu. Fotografski pomočnik, ki bi bil obenem tudi poslovodja, se spre.ime ta. Poroden par 3774 brez otrok išče stano-anje z dvema sobama in pntikli-nami. Nagrada 5000 kron. Cenj. ponudbe pod »Mirna stranka* na upravo »Jutra*. Malo posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem v večjem trgu na Štajerskem se proda. Krasna solnčua lega ob železnici Pripravno za obrtnika, zasebnika ali pod letnika. Naslov na upravo »Jutra* pod »Dom 200.000 Din. 3N16 Lepo posestvo ln hiša z gostilniško koncesijo na Dolenjskem pri farni cerkv-blizu prtmogokopa e preda. Posestva je 20 oralov, vse skupaj v lepi legi. Cena ugodna. Naslov pove uprava »Jutra*. 3772 Zenltna ponudi a! Mlad, inteligenten učitelj želi znanja v svrbo ženitve z mlado, 18 do 22 let staro inteligentno in dobrosrmo gospodično, lepe zunanjosti in s primernim premoženjem. Bodočnost zagotovljena. Samo resne ponudbe s sliko pod šifro »Odkritosrčnost 7387* na upravo »Jutra«. 3805 Gospa Ellza W8gerer, roj. Sobles, naznanja ▼ svojem in v imenu svojih otron Hormaca in Lili ter svoji'i svakov Emerika in Hagona X5 5gererja prctresuiočo TeEt, da je njen iskreno ljubljeni soprog. oziroma oče in brat, gospod Herman Wiigerer tovarnar dne 5. t. m. oh 10. uri dopoldne po dolgem, mukepolnem trpljenju v 49. letu svoje dobe v Bogu vdauo preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek dne 7. novembra 1922. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Krčeviua 16<). St. maša zadušnica bo darovana 8. t. m. oh pol 9. uri dopoldne t frančiškanski župni cerkvi. Maribor-Krčevina, dne 6. novembra 1922. 3819 Mestni pogrebni zavod, Maribor. Dve gospodični 3817 z dežele želita korespondence v svrho razvedrila z boljšimi, samostojnimi gospodi. Dopise je poslati do 20. t. m. na upravo »Jutra* pod »Magda 20* in »Ema 21*. Družabnik za trgovino z mešanim blagom in lesom se išče radi razširjenja iste. Lesna trg >-viua kakor druga je zelo dobro idoča ter na prometnem kraju. Oglasiti se pod »Ugodnost fc>4ti», poštnoležeče. Celje. 3771 | vsak čas po nalniliih cenah pri H. VAJ D A izvoz divjačine in perutnine Cakovec, Medjimurje (j»9o5t«ij.) Brzojavi: Vajda Čakoveo. Telefon štev 59. 94/1 dobro ohranjeno podčastniško artilerijsko sabljo. Ceruene ponudbe na Dr3go Černič, 16. artilerijski puk, Ljubljana. W ; (reznic) za raziranie, raznih sistemov »Mem Qilette» itd. z električnem obratom, komad po 3 K 20 v, sprejema drogerja »Adrijj* v Ljubljani. Šelenburgora ulica 5. Družabnik za večjo trgovino z mešanim blagom na zelo prometnem kraju, se išče. Oglasi naj se pod »Trgovina 7056-. poi-tuo ležeče, Sevnica. 3770 Lep stavbeni prostor v mestu, za eno ali dve hiši, z že postavljeno zidano ba rak.', pripravuo za skladišče aii pisarno, se proda ali da v najem. Ponudbo pod »Prule Sredina* na upravo »Jutra*. Angleščino ln glaisovlr ooučuje začetnike za mali honorar lina gospodična.Vprašati: Poijanska cesta 13/11., levo. 3822 Lokal 3821 za v?ako obrt, tudi za skla- V Interesu vseh žonsk, posebno deklet, ki mislijo se dobro poročiti, ie izvedeti »Tajnost umet osti dopast: se, bili resnično ljubljen ic lEto-časno gospodovati*. Brez plačno koristna pojasnila: • Institut Omnia* 11. l'ie er-nova ul, Ljubljana. Opomba: Diskrecija zaiamčena. P.sati čitljivo naslov. 3809 kakor jelene, srne, zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd., kupuje v vsaki množini ter jo plačuje po najboljših cenah E. ¥AJDA izvoz divjačine in perutnine Cakovec, Medlimurje. Brzojavi: Vajda Cakovec, Interurbauski telefon št. 59. 3735 J l lat •TEVBJTEX5KX»iVZ0RCS .J, CXZ3:AVI »Mi-aiO.. kolesa, motorje pnevmatiko vseh vrst 1 • ■ i .a drsgs pslreliSčIne \m sodno v zalogi F. Fioflaačič 74 Liubljana. zimsko perilo, čevlje za doma, različno modno In galanterijsko blago, velika izbira, zmerne cene pri 3785 Jakobu Lahu, Maribor, Giavni trg 2. smrekov in jelkov, nad 10 cm na drobnem koncu in nad 3 m dolžine kupi vsako množino franko kranjske postaje Sent- - -- - jakil, za večjo delavnico v mestu ali na periferiji ( Ljubljane iščem. Ponudbe na Joško Hrovat, Jesenice ! S t. 60, Gorenjsko. 3824 Za izražena sočutja o priliki bridke izgube naše nepozabne mame, gospe Marije Cente, roj. Dimnih as najiskreneje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem blage pokojniee. Eavuotako se zahvaljujemo za darovane vence in cvetje, za častno udeležbo pri pogrebu, zlasti gosp. ministru dr. Žerjavu, in vsem znancem, ki so spremili pokojnico na zadnji poti, ter pevskemu zboru gosp. prof. Kozine za ginljivi žalostinki. Prav posebno zahvalo smo dolžni gosp. primariju dr. Gregoriču za požrtvovalno zdravniško oskrbo in gosp. prof. dr. Demšarju za duhovno tolažbo med dolgotrajno boleznijo. V Ljnbljani, dne 5. novembra 1922. Žalu]o5i ostali. m 3643 Oddaja trgovskih prostorov. Podpisani zavod oddaja v svoji novi hiši poleg hotela Štrukelj v Ljubljani v najem štiri pritlične trgovske prostore s 1. majem 1923. Prostori so pripravni tudi za pisarne. — Ponudbe je vlagati najkesneje do 15. t, m. 3825 Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljnbljanske. ■ I Stavbena parcela, krasno ležeča, so nčna, suho zemljišče v najlepšem delu mesta se po ugodni ceni proda. Naslov pove upraTa »Jutra*. 3223 po najnižji ceni in takojšnji dobavi: i-deč fižol letnika 1933., gorenjski krompir, proseno kafto, ajdovo moko, Ješpr onj, moko za krmo ln drage deželne pridelke 3812 LJ0DSVI2 SI&C, EBANJ. i in vse specerijsko blago nudi po najnižjih cenah tvrdka ;SIRC = RANT, ICRANJ i ter kupuje najvišje poljske pridelke in suke gob©, ss/i I----- jKnjigovodja-1 3793 biiančnik dosedaj nslužben le v večjih industrijskih podjetjih, išče službe. Cenjene ponudbe d od „Agilen" na unravništvo. m Ur lepo meblirani, vsaj ena s sefaratnim vhodom, iščeta za takoj ali pozneje dva brata Najemnina postranska stvar Prednost imajo moderna stanovanja. Dopisi pod šifro „2 sobi1' na anončno družbo Aloma Companv v Ljubljani, Kongresni trg štev. 3. oba znosna sloveuščinc in 'amščine ter stenografije,se iščeta za elektrotehnično | podjetje. — Ponudbe na poštni pre- $ s-91_dal 3. Celje. | prešano v balab oddaja vsako množino, tudi izpod vagona po najnižji oenl dokler zaloga traja 3756 HmetljsKa družba za SiouenJo tiuijliana. Turjaški Ira 3. Cašica tega delikatnega likera je nepopisen užitek! Priporočamo: DaFmatia Medicina! in druge izbrane likerje, žganja, ekstrate in sirupe. Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija V. IVIOEFUHGO, SPLIT ^ ZastODnik: Adoif Sordin, Liub^aiia. Baaikovnova 9,