Leto LXVI., ŠU 130 petek ?• Junija Cena Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike, — InseraU do SO petlt & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji inserati petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek pesebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Bnafljevs ulica ftt. 5 Telefon št. 3122, 3128, 3124, 3125 ln 312« Podružnica: MARIBOR, Grajski trg št. S. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayer}eva ulica 1, telefon ftt. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon ftt. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani at. 10.351. NEMČIJA W PAKT VELESIL Nemške nade se niso uresničile, ker nosi pakt samo rimski pečat, a vsebina je pariška — Nemčija je podpisala samo iz strahu pred izolacijo adrerTin. 9. junija, r. Odmev, ki ga je izzvalo parahranje rimskega pakta v Nemčiji, odkriva prej nerazpoloženje Nemčije z novim aranžmanom, kakor pa zadovoljstvo nad doseženim sporazumom. Mnoge nade, ki so jih v Berlinu vezali na prvotni Mus-solinijev načrt, so izginile skoro brez sledu v sedanjem besedilu pakta. Od Alussolini-jevega načrta je ostala samo signatura. V berlinskih krogih naglašajo, da ima pakt res še rimski pečat, toda njegova vsebina je pariška. Listi si z velikim trudom prizadevajo, da v podpisanem paktu odkrijejo vsaj ideje in misli prvotnega tvorca pakta in se zadovoljujejo z ugotovitvijo, da vsi sledovi Musolinijevega dela vendarle niso popolnoma zatrti. Celokupni nemški tisk ne zagovarja pakta, nego brani samo nemški podpis na njem in ga opravičuje pred nemško javnostjo, češ, da predstavlja ta podpis novo ogromno koncesijo Nemčije evropskemu miru in sporazumu. Hitlerjevski »Angriff« v daljšem članku obeležuje stališče Nemčije do pakta velesil ter prav: med drugim: »Vse do zadnjega ni bilo jasno, ali bo Nemčija pristala na pakt ali ne. Da se je naposled vendar le odločila za podpis rimskega pakta, dokazuje samo njeno brezpogojno miroljubnost. . Razen tega bi imela odklonitev podpisa za posledico novo izolacijo Nemčije, ki jo je Hitler jedva preprečil s svojim znanim miroljubnim govorom v državnem zboru.« Iz tega pisanja je razvidno, da je Nemčija pristala na pakt samo iz strahu pred posledicami, če bi podpis odklonila. V razčlenjevanju pakta se vsi listi trudijo, da izluščijo Mussolinijeve ideje. Predvsem poudarjajo, da so si velesile za-sigurale s tem paktom vodstvo evropske politike, čeprav samo v okvirju Društva narodov. Toda prvotna ideja Mussolinija je bila baš v tem, da se velesile rešijo »okov Društva narodov«. V tem je bil izražen baš duh revizije, ki je bil glavna osnova Mussolinijevega načrta. Sedaj pa je vprašanje revizije izločeno iz pakta in ostane še nadalje v okviru Društva narodov«. V tem je bil izražen baš duh revizije, ki je bil glavna osnova Musolinijevega načrta. Sedaj pa je vprašanje revizije izločeno iz pakta in ostane še nadalje v okviru Društva narodov. Tem večjo važnost pripisuje zaradi tega nemški tisk drugemu členu pakta, ki govori o členu 19. pakta društva narodov, nanašajočem se na revizijo mirovnih pogodb Pa še tu je bil Mussolinijev prvotni smisel docela izmaličen s tem. da so člen 19 vezali na člen 10. pakta Društva narodov in na člen 16. versailieske mirovne pogodbe, ki predpisuje sankcije, tako da tudi ta del pakta ne vsebuje za Nemčijo nika-kih koristi. Prvotni Mussolinijev načrt je določal v členu 3 izredno priznanje nemške enakopravnosti v oboroževanju. V podpisanem paktu potem ni nič več o tem sledu. Listi poudarjajo, da nato ni treba polagati prevelike važnosti, ker so priznale Nemčiji enakopravnost velesil v svoji znani decem-berski izjavi. Napredek je že v tem, da bodo velesile v primeru neuspeha razoro-žitvene konference nadaljevale razorožit-veno razpravo. Najbolj pozitivno stran pa vidi nemški tisk v tem, da je prišlo do pakta le zaradi popustljivosti Nemčije. Nemška vlada, podčrtavajo listi, je dala s tem nov dokaz svoje velike miroljubnosti in se bo lahko nato vselej sklicevala. To obenem očituje notranjo moč Hitlerjeve Nemčije. Nobena prejšnja nemška vlada ne bi mogla storiti takega koraka brez nevarnih posledic v notranji politiki. Zato lahko Nemčija sedaj tudi mnogo smelejše nastopa v zunanji politiki. Zato pričakuje nemški tisk, da se bo o podpisa četvornega pakta zunanje politični vpliv Nemčije zelo ojačal- Atentat na Venizelosa organiziral šeS policije Kot glavni krivec je bil aretiran sef atenske policije z dvema policijskima oficirjema Atene, 9. junija. Preiskava o atentatu na bivšega ministrskega predsednika Venizelosa je dovedla do senzacionalnih razkritij. Venizelistični listi so že od vsega početka namigavali, da je bil atentat organiziran iz krogov sedanje monarhistično usmerjene vlade in zdi se, da že prvi rezultati preiskave potrjujejo to domnevo. Sinoči so bili namreč aretiranj v zvezi s tem atentatom šef policije v Atenah Polihronopu-los in še dva druga policijska oficirja. Posrećilo se je namreč najti avtomobil, ki so se ga posluževali atentatorji. Avtomobil je znamke »Cadilax« ter so ga našli v gozdu Malakasa, kakih 200 metrov cd glavne ceste, zgorelega. Oči-vidno s« ga zažgali atentatorji sami, da bi na ta način izbrisali vsako sled. Med ostanki avtomobila pa so našli več policijskih znakov in emblemov, kar je napotilo preiskavo v tej smeri. Kmalu nato so našli tudi drugi avtomobil, znam- ke »Ford«, ki so ga atentatorji skrili v nekem senjaku v bližini Aten. Ljudje, ki so videli atentatorje, so izpovedali, da je bilo med njimi tudi več policijskih oficirjev. Grška vlada se je sestala včeraj po teh razkritjih k izredni seji, na kateri je sklenila postopati proti atentatorjem z vso strogostjo. Preiskovalna komisija je dobila pooblastilo, da aretira vse krivce ne glede na njihov položaj. Takoj nato je bilo izdano aretacij-sko povelje zoper šefa atenske policije Polihronopulosa. obenem pa sta bila aretirana tudi dva policijska oficirja, nadalje šofer narodnega poslanca ljudske stranke Mavromihaila, ki je sodeloval pri atentatu. Vest o aretacij? policijskega šefa je vzbudila v vsej javnosti ogromno senzacijo. VeniTelistični listi sedaj še bolj ogorčeno napadajo vlado in očitajoč ji sokrivdo pri atentatu zahtevajo njen takojšnji odstop. Priprave za londonsko konferenco končane Na svetovni gospodarski konferenci bo zastopanih 66 držav - Prva seja bo v ponedeljek London. 9. junija, r. Novi generalni tajnik Društva narodov Avenol. ki je snoči prispel v London, se je danes sestal / Mac-donaldom, da se z njim porazgovori o zadnjih pripravah za svetovno gospodarsko konferenco. Na konferenci bo zastopanih 66 dr/av, med njimi 56 držav, ki so članice DTu-^tva narodov. Tako bo ta konferenca ena najbolj reprezentativnih mednarodnih skupščin, kar jih je bilo doslej. Na največji konferenci Društva narodov je bilo zastopanih 63 držav Za tolmače je poskrbelo Društvo narodov, ki je poslalo v London 100 uradnikov svojega generalnega tajništva. Lradna jezika bosta angleščina in francoščina. Kako dolgo bo trajala konferenca, se še ne ve, pač pa nameravajo pospešiti delo zlasti v raznih odborih, ki bodo zasedali tudi ob sobotah in nedeljah. Palača geološkega muzeja »South-Ken-sington« je že preurejena V glavni dvorani bo prostora za tisoč ljudi. Delegatom bodo na razpolago vsa moderna telefonska in brzojavna sredstva, okrepčevališča in razne druge ugodnosti. Ker bo v dvorani razen za delegate prostora le za okrog 100 drugih ljudi, bodo v sosednih dvoranah namestili zvočnike za ostalo občinstvo. Program prve seje svetovne gospodarske konference, ki bo otvorjena v ponedeljek, določa, da se kralj Jurij ob 3. popoldne udeleži svečane otvoritve. Pozdravil ga bo predsednik konference Macdonald. nakar bo kralj imel kratek govor in se zatem nemudoma vrnil v palačo Buckingham. Po otvoritveni svečanosti bo Macdonald pozdravil zastopnike 66 držav, ki bodo sodelovali na konferenci. Prvotno je bilo določeno, da bodo podali svoje izjave ob otvoritvi konference tudi zastopniki vseh držav. Ker pa bi njihovi govori zavzeli več sej in ker želi predsedništvo konference, da bi delo čim bolj pospešilo, otvoritvenih izjav posameznih delegacij najbrže ne bo. Plenarne seje konference bodo javne. Naša delegacij v Londonu Beograd, 9. junija A A. Na svetovni gospodarski konferenci bo našo državo zastopala tale delegacija: Predsedjnjk delegacije g. BogoMoib Jevtič, zunanši minister; delegata dr. Gicrsrie j Cijurič. naš poslanilk v Londonu in Ivam Mohorič, bivši minister trgov'ne i*n industrije; strokovnjaka Milivoie Pidia, načelnik ministrstva trgovine in industrije in dr. Miklč, svetnik finančnega ministrstva. Z delegacijo odpotujeta še N-lkolrlje Jovanović, šef kabineta zunanjega ministra in VladisJav Markovič, kabinetni rajnik. Berlinski ^Vorwarts« bo izhajal v Pragi Praga, 9. ^unija. »Prager Tagblart« poroča, da bo začel v Pragi v kratkem izhajati list =>Vorwarts* kot glavno glasilo nemške socialne demokraci-je. Kakor znano, so hitlerjevci v Nemčiji uničil i ves marksistični tisk in zaplenili tudi vse premoženje teh listov. Praško izdajo »Vor-wartsa« bo urejeval bivši glavni urednik berlinskega »Vorwartsa« Friedrich Stam-L»fer. List bo cosvečen predvsem socialmo-iem^krats-kerrrj pokretu v Nemčiji ter naj >!uži kot informativno glasilo za inozemstvo. Obenem bo tvor* zbirališče nemških pol-itičrvih in novinarskih beguncev. Borzna ooročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2308.70 - 2320.10, Berlin 1327.92 _ 1338.72. Bruselj 799.68 -803.62. Curih 1108.35 _ H 13.85, London 193.53 _ 195.13, Xewyork ček 4719.37 _ 4747.63 Pariz 225.S8 - 227__, Praga 170.67 — 171.53. Trst 297.96 _ 300.36. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.85 (premi;a 28.5 odst.). Inozemske borze Zćirich, 9. junija. Pariz 20.38. London 17.49. Newvork 428.— . Bruselj 72.15. Milan 26.92 in pol, Madrid 44.20. Amsterdam 208.30. Berlin 120.—. Dunaj noten 57 in pol Praga 1540. Varšava 58.—. Bukarešta 3.08. Izredna pooblastila csl vlade Vlada je pooblaščena z zasilnimi uredbami reševat pereča gospodarska in finančna vprašanja Praga, 9. junija, r. Po večdnevnih pogajanjih so se vse vladne stranke zedinile glede vsebine pooblastitvenega zakona. V tem zakonu se pooblašča vlada, da lahko za redno sodelovanje s parlamentom, vendar pa smatra za svoio dolžnost, da orej-me Ta vse nepredvidene primere nf^aljnja polnomoćjii .posebno zaradi tepa. ker bo v dobi izrednih gospodarskih razmer doma j londonska svetovna gospodarska konfe'-en in v inozemstvu do 15. novembra t 1. z uredbami ureja carinske tarife in izdaja ukrepe za ureditev cen proizvodnje in tržnih razmer, kakor tudi za ohranitev pro računskega ravnovesja. Vse uredbe, ki bodo izdane po tem pooblastitvenem zakonu, mora sopodpisati predsednik republike. Prestopke te uredbe bodo okrožna oblast-va kaznovala z globami do 50.000 Kč ali zaporom do 6 mesecev. Uredbe po tem za konu mora vlada 14 dni po objavljenju predložiti obema zbornicama. Ce bi obe zbornici z glasovanjem odklonili izvedbo, se uredba z dnevom tega sklepa razveliavi. V utemeljitvi zakona se izvaja med drugem, da se bo vlada tudi v bodoče trudila ca najbrže zahtevala nagle odločitve načelnega značaja Uredbodajna oblast vlade je omejena s tem. da je za vsako uredbo potreben podpis predsednika republike, ki lahko potem takem z odklonitvijo podpisa prepreči realizacijo vsake uredbe. Razen tega ima Narodno predstavništvo neomejeno pravico veta. Ministrski predsednik Malvpetr je v svojem ekspozeju naglašal, da se bo vlada poslužila teb pooblastil le tedaj, če iz časovnih razlogov ne bo mogla dobiti pristanka parlamenta. Češkoslovaška bo ostala tudi v bodoče parlamentarna «n §tFOf*n domoi:-atičra država, niena vlada pa bo opustila vse, kar bi utegnilo ogra-žati suvereniteto parlamenta. Japonska se umakne z razor oži tvene konference? Predvsem odklanja ukinitev vojnih letal in zahteva izenačenje pomorske oborožitve Ženeva, 9. junija. Na včerajšnji seji glavnega odbora razorožitvene konference je podal japonski delegat izjavo, ki /o tolmačijo splošno kot napoved japonskega umika z razorožitvene konference. V svoji izjavi je naglasil, da Japonska nikakor ne more sprejeti predloga glede prepovedi zračnega bombardiranja. Predpogoj za to bi bil popolna odprava matičnih ladij in prepoved uporabe vojnih ladij za pristanek vojnih letal. Prav tako bi se morali poprej storiti splošno obvezni sklepi glede civilnega letalstva, ki se v nobenem primeru ne bi smelo uporabljati v vojne svrhe. V svojih nadaljnjih izvajanjih je japonski delegat ostro kritiziral londonsko pomorsko pogodbo, ki ustvarja neenakost v pomorski oborožitvi ter zahteval, da bi se moralo delo razorožitvene konference raztegniti tudi na pomorsko razorožitev. Ker pa tega ni pričakovati, Japonska najbrže ne bo mogla več sodelovati na razorožitve-ni konferenci, če bodo ostale velesile vztrajale pri svojem dosedanjem stališču. Tatinska sodrga zopet na delu Velesejem privablja v Ljubljano prijatelje tuje lastnine, ki jih pa policija sproti polovi Ljubljana, 9. junija. Nekaj časa smo imeli v Lj-ubijaini pred tatjnsko in vlomilsko sodrgo mdr, toda lijubljartski velesejem je v mesto zopet privabil mnogo takih nezaželjenih gostov. Zadnje tri dini je prejela ljubljanska policija cek) kopico prijav o tatvinah in vlomuh. ki se kar na debelo množe. Poleg tega je bil policiji ovaden neki trgovski sitega, ki je kradel že dve leti razno blago Iffi napravil tvrdki veliko škodo. TATINSKI SLUGA. Pri neki večji tvrdki sredi mesta je bil uslužben kot sluga že nad dva leti 27-letni Vinko Klanca r. Pred dnevi je eden obeh tvrdikmih šefov opazil .da ima Klančar na kolesu privezan majhen paket Odiprl je zavoj in presenećen ugotovil, da je vseboval 280 Din vredno zaveso. Vzel je zavoj. Kiančarju pa naročili naj gre domov. Ko se je fan ci so doživeli predvčerajšnjim popoldne majhno senzacijo. Na podstrešjiu so lovrli tatu. ki se je neopaženo vtihotapil tja. Služkinja Novakova, zaposlena pri županu dr. Dinku Pucu, je namreč že dan popre je opazila, da na podstrešju nekaj ni v redu. Ko je pa v sredo popoldne še enkrat stopila na podstrešje. ie videla, da sta bi»li utrgani dve lati od pregraje in da je odprt kovčeg, v katerem je bila obleka. Odšla je s podstrešja in obvestila hišne prebivalce. Uradnik g. Miloš S. je odšel z njo na podstrešje kjer sta čula zagoneten šum. Oćrvidno se je tam nekdo skrivaL Služkinja je nato odhitela po stražnika. Miloš S Je pa ostal b kladivom v roki na preži na podstrešju. Prišlo je več stražnikov, prebrskali so vse podstrešje, končno so pa odkrili nepovabljenega gosta rod zabojem Bil je to čevljarski pomočnik France Luk-man, doma rz Prekmurja. Na sebi ie imel že več suku'jičev in hlač. k-, jih je ukradel na podstrešju, prav tako si je pa že pripravil polno vrečo perila in obleke v vrednosti 2000 Din. Toda s podstrešja je -zginilo že za približno 3500 Din obleke, za katero pravi Lukman, da jo je ukradel neki njegov tovariš iz Prekmurja, ki ga pozna samo po imenu M^ško l-n ki je pravočasno odnesel pete. Najbrž si je pa to Lukman izmislil in je verjetno da ie že pepreie enkrat ali dvakrat vlomil na podstrešje. DVA GRAMOFONA UKRADENA. V sredo popoddne se ie nekdo splazil v jedilnico knjigovodkinje Eme Sinkovčeve na Viču 148 in ji odnesel gramofon znamke »Šinhavzen« z 28 ploščami v skupni vrednosti 4000 Din. Poleg tega ji ie bila ukradena zlata zapestnica ter dva zlata poročna prstana v skupni vrednosti 300 Di*i Vlomi'1.«c je že pred dnevi odnesel kl)uč njene *o>be in z njim odiprl vrata, — Prav takšno smolo je imel tudi samski brivski pomočnik MCrko TrtaSk, ki mu je nekdo \i spalnice v Strelišk. ulic: 22 ukradel gramofon znamke »Edison Belir« s tremi ploščami v vrednosti 900 Din. DRUGE TATVINE. Delavcu Francu Mamu je včeraj nekdo v Tovarniška ulici v Mostah z dvorišči Roškarjeve gostilne odpeljal 1400 Dm vredno kolo znamke »Adler«. Tvorabška št&vidr-ka kolesa je 394/104. — Kolo je bulo ukradeno včerao v Stritarjevi uiflci štev. 5 tudi železničarju Alojziju Pečmikru »z Pod-gorice. Kolo je znamke »Parćz« hn vredno 1500 Din. — Trgovski sluga France Sedlar je prijavil, da mu ie bila iz stanovanja v Tržni ulici 7 ukradena zlata zapestma verižica v vrednosti 375 Din. PUSTOLOVŠČINE DVEH DEKLETI. Slavka M. s šmartinske ceste ie ne-pobolijšljiiva. Pustolovska žiilica jri ne d* miru. Nedavno se je oglasila Slavka pni peku Duh a niču v Kljunovi ulici in se nz-dajala za ženo oficirja Nikoliča. Vprašala je, Če je otcirski sluga že prišel po kruh in ko je Duhaničeva dejala, da ne, je Slavka prosila, naj ji posodijo 30 Dim, Češ da je siuga vzel kljiuč od stanovanja in da ne more domov, denar pa nujno rabi. Duhaničeva ji je šla res na lim Svojo srečo je poskušala Slavka tudi pri trgovcu Jožetu šerbecu na Kodeljevem, ki jti pa ni nasedal. Tretja žrtev je bil mesar Baš, ki ji je dal tri četrt kilograma teletine In posodil nekaj denarja. Tudi ujemu se ie predstavila za ženo oficirja Nikoliča. Zdaj Slavko išče policija. — K trgovcu Josipu Rakunu je prisila pred dnevi neka mladenka ifl naročila za 600 Din špecerijskega blaga, ki naj ga pošljejo na stanovanje dr. Lapajneta v Nunsko uMco. Zase je vzela za 20 Din razniih iestvin. Trgovec pa naročihi ni zaupal in se je najiprej itn formiral Ko je pozneje prišia mladenka urgirat glede naročila, jo je izročil stražniku. B»la ie to 18 letna goJenka Štefanija A. _^ Nič ni tako skrito Ponikve, 8. junija, V noči od 18. na 19. maja je bilo pri gostilničarju Grmovšku Florijanu na Ponikvah vlomljeno skozi nezamreženo okno v gostilniško sobo. Vlomilec je odprl zapahe in se splazil v sobo kjer je vzel liter brinjevca in izpil nekaj vina, ki je ostalo od prejšnjega večera v Štefanu. Ker ni bilo v sobi nobenih drugih predmetov, je poskušal vlomiti v omaro, kjer je pričakoval očividno denar. Delo je opravljal z dletom, ki je pa v njegovo nesrečo zapustilo sledove. Vlom se mu ni posrečil, ker je bil pre-poden — prepodilo ga je škripanje predala. Vsi znaki so kazali, da je treba vlomilca iskati samo v bližini. Pri zbiranju dokazov se je zbralo toliko obtežilnega materijala proti T. A iz Gor. Ponikev, da je nrožni-štvo v njegovi odsotnosti izvršilo hišno preiskavo in res so se našli ukradeni predmeti, last gostilničarja Grmovška. Pri preiskavi se je našlo tudi dleto in se je primerjava z odtisom na predalu Grmovško-ve kredence povsem ujemala. Osumljenec je dejanje sicer tajil, vendar pa mu ni pomagalo, ker je bil vlom jasno dokazan in ga je po daljšem obotavljanju skesano priznal. Da je bil mož večkrat nepoklican gost Grmovškovih, dokazuje tudi dejstvo, da so ga opazili, ko je v mraku posetil privatno stanovanje Grmovškovih sinov odkoder so izginili razni predmeti, kakor prt, denar itd. Med poizvedovanjem se je ugotovilo, da je nagovarjal tudi nekega mladoletnega, da je krade! doma vino ter je s tem zapeljal drugega v kaznivo dejanje. Zato je bilo uvedeno proti T. A. kazensko postopanje in obširno poizvedovanje tudi v zadevi drugih tatvin in vlomov. Bli su SL »SLO VENSKI NAROD«, dne J«rfja 1988 stev I3U Gospodarstvo Pokojninskega zavoda Iz pripomb člana ožjega posvetovalnega odbora PZ g. Evgena Lovšina Ljubljana, 9 .junija. Član odijegra posvetovalnega odbora PZ g. Evg-en Lovšin je napisal k letnemu poročilu PZ za poslovno leto 1932 pripombe k bilanci in gospodarskim računom, ki iz njih posnemamo nekaj zanimivih podatkov. Povprečno netto-obrestovanje zavod ove Imovine se je dvignilo lani na 8.46*^-, ker je odpis na "vrednostnih papirjih zaradi njihovega padca dvignil obrestovan je vrednostnih papirjev lani na 13.33^c, dočim bi se vrednostni papirji, če bi bili bilansi-rani po nakupni vrednosti, obrestovali samo po 8.36""/. če upoštevamo to, se je za-vodova imovina lani obrestovala povprečno po 7.71%. Višina povprečnega obresto-vanja zavodove imovine je važna zato, ker temelji na nji danes veljavna premija in renta. Samo pod pogojem, Če se bo za vodova imovina stalno obrestovala najmanj po 6%, bo mogel zavod izplačevati obljubljene rente pri obstoječi višini mesečnih premij. Zavodova imovina pa se ne sme povprečno obrestovati samo po 6%, temveč mora doseči več, ker se porablja presežek obrestovalija nad 6r/c za kritje primanjkljaja zaradi izvedene valorizacije rent in pričakovanj na podlagi pravilnika o dra-ginjskih dokladah. čim bi padlo obrestovan je »avodove imovine stalno na 69r, bi nastala nevarnost za omejeno valorizacijo, ki bi se morala v tem primeru prekiniti. Če bi pa povprečno obrestovanje celokupne zavodove imovine trajno padlo izpod 6%, bi se morale znižati tudi sedanje nominalne rente. Rešiti bi ga mogli samo s povišanjem premij. Nominalno znižanje rente bi bilo znosljivo samo, če bi se dvignila v isti izmeri z istočasnim padcem povprečnega obrestovanja izpod 6% tudi kupna moč rente. Pri presoji bilance je torej važno primerjati povprečno obrestovanje zavodove imovine in kupno moč dinarja. Ako upoštevamo, da jc odpis na vrednostnih papirjih dvignil povprečno obrestovanje celokupne imovine za 0.75%, vidimo, da je donos imovine lani nekoliko manjši, kakor predlanskim, pri tem pa je v odpisih vrednostnih papirjev neka tiha rezerva in je padec papirjev morda samo prehodnega značaja. Povprečni letni donos se je zmanjšal, če odpisov pri državnih papirjih ne upoštevamo, samo za 0.2%, dočim je splošni indeks cen padel za nadaljnjih 7.7 poenov. Ocenitev uspeha na podlagi po-vpr oče etra donosa imovine zavoda in indeksa cen nam daje torej za lansko leto še vedno ugoden rezultat. Efektivna zavodova imovina ob koncu lanskega ieta v znesku 242.713.065.64 je razdeljena v bilanci tako-le: blagajna Din 252.S52.03, vloga pri Poštni hranilnici Din 231.916.69. vloge pri denarnih zavodih Din 13.346.965.42 .vrednostni papirji 32,147.582 Din in 16 par, nepremičnine 63,249.893.15, posojila 123,911.871.45, dospeli in še neplačani zavarovalni prispevki 3,013.047.55, pisarniški in hišni inventar 865.160.01, du-biozne terjatve 1,074.140.90. druga aktiva 4.619.933.18 Din. Nizka notica naših državnih papirjev j»a inozemskih borzah je posledica velike ponudbe. Kupcev ni dovolj. Morda je v prvi vrsti krivo tej dispariteti ponudbe ln povpraševanja pomanjkanje gotovine o*, nezaupanje inozemstva v plačilno možnost in voljo naše države. TI razlogi za nizko notico papirjem ne bi smeli biti zadostni za zahtevo, da se morajo v bilanci oceniti papirji po notici in s presežki odpisovati nastale zgube posebej, ker je zavod kupa papirje v svrno trajne naložbe. Državni papirji in druge obligacije so se obrestovali lani povprečno po 13.93% ,pred§anskim po 11.92, leta 1930 po 9.09, leta 1929 po 8.56 in leta 1928 po 8.25%. Nepremičnine so poskočile nasproti lanskemu letu za celo tretjino. To so večinoma gradbeni stroški, ki ob koncu leta 5e niso bili zaključeni, posebno za ljubljansko visoko zgradbo. Nepremičnine so se obrestovale po 5.36%. Čeprav je ta odstotek izpod zakonite zakonske baze 6%, smatramo, da so zavodove nepremičnine v današnjih časih ne glede na omiljenje brezposelnosti s pospeševanjem stavbne delovno-sti. varna naložba. Zavod je zgradil v Ljubljani 47 stanovanj, 19 trgovinskih lokalov, 19 pisarn z več prostori, kavarno in 4 izložbe, v Mariboru, Celju in Splitu pa 61 stanovanj, 16 trgovinskih lokalov, 6 skladišč, 5 garaž s kavarno In hotelom, a zadnjih dveh ne vodi v lastni režiji. Zavodove investicije in nepremičnine so v največji meri pripomogle, da so se stanovanjske najemnine znižale. Približno polovica posojil odpade na privatnike, pičla četrtina na banovine, istotoliko na občine in dvajsetina na zadruge. Kritje je razdeljeno tako-le: hipoteke in stavbni krediti 78, menice 26, hipoteke z občinskim jamstvom 7 in krediti z banovinskim jamstvom 12 milijonov Din. S posojili je zavod pospeševal javna dela samoupravnih korporacij in omogočil privatnikom, posebej svojim zavarovancem, da so zgradili 122 hiš. Posojila so se obrestovala v bilančnem letu povprečno po 8.74%, kar je primerno povprečnemu obre-stovanju cele kupne zavodove imovine. Posojila banovinam in občinam služijo v večji meri javnim interesom, vendar dajejo hipoteke večjo varnost v predmetih, posebej ker so te hipoteke na prvem mestu in do 50% cenilne vrednosti objekta. Letošnji poslovni primanjkljaj znaša ne upoštevaje primanjkljaj prejšnjih let pri vseh treh oddelkih Din 20,495.934.89. Vzroki za nenormalno visoki primanjkljaj so v glavnem le v elementarnih pojavih predlanskega in lanskega leta. Konjunkturna črta kaže navzdol, pri PZ vidimo njeno sliko le samo v nelikvidnosti vlog pri denarnih zavodih, v visokem zaostanku neplačanih premij anuitet in v odpisih na vrednosti državnih papirjev, temveč še prav posebno v povečani invalidnosti in v visokem številu iz^očencev. Tudi dobrih znakov, ki kažejo na zboljšanje konjunkture, je nekaj. Stanarine, ki spadajo med bistvene življenjske potrebščine, so padle baš v času. ko se je pričakoval porast cen. Indeks cen Narodne banke kaže nasproti letu 1931 ponovno pocenitev žii'ljenjskih potrebščin. Zaostanek na donosu nepremičnin ni večji v normalnih časih. Potujoča kmetijska razstava na Gorenjskem TiKfi v Tržiču in na Jesenicah je vzbujala razstava splošno zanimanje in dosegla velik uspeh Tržič, 7. junija. Ko je bila naznanjena potujoča kmetijska razstava, da prispe v Tržič na binkost-ni ponedeljek, je ves pripravljalni odbor in tudi občinstvo mislilo, da bo poset razstave zaradi praznika slab. In morda je baš to dalo pripravljalnemu odboru pobudo, da je napel vse sile in ustvaril tako razstavi tako ugodna tla kot menda nikjer na Gorenjskem. Srezki pripravljalni odbor je pod vodstvom srezke^a načelnika g. dr. Ogrma organiziral poset in propagando, mestni župan tržiški g. Globočnik in postajni načelnik g. Beravs sta pa poskrbela za sprejem razstave Tržiški kolodvor in vsa poslopja okoli n^ega so bila lepo okrašena, postavljeni so bili mlaji in slavoloki, da je bilo veselje pogledati svečano okrašen prostor. Že pred sedmo uro zjutraj so se začeli zbirati ljudje k sprejemu razstavnega vlaka. Prišla so vsa gasilska društva tržiške ?upe v kroju. Sokoli v kroju, vse šole tr-SiSkega okraja, vsi uradi iz Tržiča, vsi občinski odbori tržiškega sodnesa okraja s svojimi župani na čelu in nebroj drugega občinstva, tako da se je napolnil obširen prostor pred in okoli kolodvora do zadnjega kotička, bre* nasproti kolodvora pa je bil poseian z gledalci. Točno ob 8. uri je pripeljal razstavni vlak. Godba je zaigrala koračnico, spremstvo razstave je izstopilo m se seznanjalo s tržiškimi predstavniki. Potem ie sreski načelnik dr. Ogrin v imenu srezkega razstavnega odbora pozdravil v lepih besedah razstavo, občinstvo, vodjo razstave in delegata kmetijskega ministrstva & Nemčanina in pozval navzoče, naj zakličejo trikratni živio idejnemu ustano-vitcliu notu joče kmeti iske razstave Nj. V. kralju Aleksandru T V imenu mestne občine ErziSke je pozdravil goste župan g. Globočnik Fr.. za pozdrave pa se je zahvalil prvi vodja razstave g. ing. Sadar, ki je poudarjali da nas mora združiti vse ono, kar imamo skupnega s svojim' iuž-nimi brati in kar moramo spoznati Ta namen ima kmeti iska razstava, ki postaja od dneva v dan vse boli privlačno. Ze milijon obiskovalcev je šlo skozi razstavne vozove, milijon misli se je zvrstilo in gotovo je, da uspeb ne bo izostal. Ko bo od Karavank do Kajmakčalana bilo eno STce, potem se nam za našo nrelepo lugoslavijo ni treba več bati. ona bo rudi duhovno uiediniena in tudi to je namen potujoče kmetijske razstave. Nato je povzel besedo ministrski delegat g. Nemčanin, ki je pogledal preko Karavank in spomnil navzoče na brate onkraj Ljubelja in onkraj Snežnika. Med gradnjo svoje hiše ne smemo nikoli pozabiti na to, da pripravimo prostor tudi za one. ko nri-de njihova ura. da se združijo z nami. Srbi in Hrvatje ne bodo nikdar pozabili, da žive na Goeposvetskem polj* Slovenci, vedno bodo z vsem žarom pripravljeni, da store za nje vse, kar bo zahtevala njihova usoda. Jug ne bo nikdar pozabil na žrtve severa, dokler se ne združimo pod enim krovom. Krasota Karavank, ki jih doslej ni poznal, ga je prevzela v radosti in veselju, spomnila pa tudi na vse one brate, ki žive onstran njih. Naj živi ujedinjena Jugoslavija, ki svojih bratov nikdar ne bo pozabila. Godba je zaigrala državno himno, množica pa je vzklikala državi in kralju. Nato se je vršil ogled razstave, ki je ljudem zelo ugajala. Tržiški gasilci so imeli pomožno službo in vse ie šlo v najlepšem redu. Čez dan si je razstavo ogledalo skoro 3.600 obiskovalcev, kar je za Tržič in okolico izredno veliko. Če pomislimo, da je pravih kmetov v našem kotu bolj malo. Razstavni vlak je odpeljal iz Tržiča še isti večer ob četrt na 11. Jesenice, 7. junija. Akoravno se velik del prebivalstva Jesenic in bližnje okolice rekrutira iz delavcev, železničarjev in obrtnikov, je vladalo za kmetijsko razstavo v našem kraju izredno veliko zanimanje prav med vsemi sloji prebivalstva. Raz mnogih javnih, a tudi privatnih hiš so plapolale gostom v pozdrav državne trobojnice. a postajno poslopje je bilo lepo okrašeno z zastavicami, cvetjem in zelenjem. Pred prihodom razstavnega vlaka se je zbralo na postaji okrog 1000 ljudi. Oblasti je zastopal obmejni policijski komisar g. Čermak, mestno občino župan g. Jože Žab-kar z občinskimi odborniki. KID generalni ravnatelj gospod Karol Noot, dalje so bili navzoči odborniki kmetijske podružnice, vrtnarskega in sadjarskega društva, olepševalnega društva in čebelarske podružnice, gasilni društvi s Hrušice in Sv. Križa; tovarniška požarna bramba, učiteljstvo s šolsko mladino ter zastopniki in člani mnogobrojnih društev z Jesenic in okolice. Veliko pozornost je vzbujala skupina narodnih noš iz Mojstrane, ki se je senčila pod ogromno rdečo »marelo« ter kmetski očan-ci iz okolice, ki so prišli v lepem številu k sprejemu. Ko je zavozil vlak na postajo je godba KPD zaigrala pozdravno koračnico, nakar je voditelj razstave v lepih besedah pozdravil g. komisar Čermak v imenu oblasti, v imenu občine mestni župan g Joža Zab-kar, v imenu Kmetijske podružnice duh. svetnik mestni župnik g. Anton Kastelic, v imenu jeseniških šol in pripravljalnega odbora pa šolski upravitelj g. Leon Pibrovec. Vsem pa se je v lepih besedah zahvalil upravitelj razstave inž. Sadar. Svoj govor, ki je napravil na navzoče globok vtis, je zaključil s pozdravom pokrovitelju razstave Nj. Vel. kralju Aleksandru, nakar je godba zaigrala drž. himno. Govoril je še sreski kmetijski referent g. inž. Rataj iz Radovljice, nakar je lep sprejem zaključila godba a živahnimi koračnicami. Pri sprejemu razstave na kolodvoru je zastopal Sokola podstarešina br. Sega, delavstvo organizirano v NSZ pa g. Andrej Globočnik. Voditelji razstave so povedli predstavnike oblasti, občine, društev in organizacij na razstavo, ki je vzbujala med poset-niki izredno veliko zanimanje in občudovanje. Posamezne skupine so vodili po vozovih in razlagali poleg g- upravitelja gg. inž. Ratej, treski ekonom ini. Sustič, inž. Kraus in odposlanec kmetijskega oddelka banske uprave inž. Venko. Razstava je po svoji vsestranosti in smotrni razloženosti nudila živo in pestro sliko kmetskega dela in napredka našega naroda na tem najvažnejšem gospodarskem udejstvovanju in veliki organizatori čni zmožnosti roditeljev razstave. Čez dan so se vršila predavanja o živinoreji in perutninarstvu ter tečaj za ko-punjenje deloma na prostem, deloma v vadnici osnovne šole. Mladina osnovnih in meščanskih šol z Jesenic in okolice si je ogledala razstavo že večinoma v dopoldanskih urah. O obisku razstave bomo poročali kasneje. Potujoča kmetijska razstava je bila v sredo ves dan predmet največjega zanimanja in občudovanja. Ves dan je vladalo po mestu nekako praznično razpoloženje, ki je prišlo do izraza najbolj zvečer, ko se Je vršil koncet KPD. Dopoldne se je vršil tečaj za kopunjenje, popoldne predavanje v zvezi s filmom o perutminstvu in živinoreji, zvečer pa v kinu Radio o poljedelstvu in travništvoL Dopoldne je razstavo pose-tilo okrog: 2000 šoloobi&kujočih otrok, čez dan pa nad 200 odraslih. Razstava je bila odprta do 8. ure zvečer, pa se je v tem času gnetla pred vozovi še vedno velika množica ljudi, ki zaradi službe niso mogli priti na razstavo podnevi, a tu'di zvečer niso prišli na svoj račun, ker niso bili vsi vozovi razsvetljeni. Jeseničani so gotovo tekmovali, kdo bo milijonski obiskovalec in kdo bo prejel za nagrado plug, mnogi pa so bili tudi v skrbeh, kam bodo plug spravili in kaj bodo z njim počeli. Vse te skrbi pa so bile menda odveč, ker milijonskega števila na Jesenicah nismo dosegli, čeprav smo menda že zelo blizu. Jeseničani smo s to razstavo zadovoljni, zadovoljni pa so bili tudi voditelji razstave, ki so povedali, da tako lepega sprejema niso pričakovali. Navodila za skušnje in nastope dece Skušnja moške in ženske dece za vse vaje bo za ljubljanska in okoliška društva v soboto, dne 17. t. m. ob 17. uri na zle-tišču. Vsa deca mora biti ob pol 17. uri pripravljena in slečena v slačilnicah. Ta dan so skušnje še v civilni obleki. V nedeljo 18. t m. se prično skušnje za vso deco ob 8. uri, vhod v slačilnice je ob pol 8. uri in ob 8. uri mora biti vsa deca pripravljena za nastop. Opozarjamo na to, da se bo vhod v slačilnice ob pol 8. uri zaprl. Zamudniki ne bodo pripuščeni ne k skušnjam, še manj pa na nastop. Vrstni red skušenj je za oba dneva tale: 2enska deca: proste vaje; moška deca: proste vaje; oboja mlajša deca: igre; starejša moška deca: tekmovalne igre. V nedeljo po skušnjah se deca razvrsti po mestu, da gleda povorko, in sicer na ta mesta: Pred kavarno Evropa na Gospo-svetski cesti, Zupa Ljubljana in Novo mesto, v Gajevo ulico ob nebotičniku župa Celje, Varaždin in Karlovac, v Zvezdo v Selenburgovi ulici in Kongresnem trgu župi Maribor, Zagreb. Na vseh teh mestih bo po 1 brat in 1 sestra za nadzor in na nje se obračajte za eventuelne informacije. — Takoj po mimohodu povorke odvedo vaditelji in vaditeljice deco k obedu (kdor ima naročeno in plačano hrano na velesejmski prostor). K obedu in z obedom se požurite, da napravite prostor naraščaju, ki se vrne s povorke. Pri popoldanskem nastopu nastopa kot prva točka ženska deca proste vaje, in druga točka moška deca proste vaje. Da bo nastop točen, mora biti vsa deca zbrana in pripravljena za nastop že ob pol 15. uri. Izrecno poudarjamo ponovno, da mora biti vsa deca stalno pod nadzorstvom — spremstvom vaditeljev in vaditeljic in to pri prenočevanju, ob skušnjah, povorki obedu, nastopu in obhodu domov. Deca brez nadzorstva se ne sme nikjer pojaviti. Zato odgovarjate vsi bratje vaditelji in sestre vaditeljice. Pripominjamo, da je prijavljene k nastopu preko 3000 oboje dece in da je točno izpolnjevanje vseh navodil in predpisov s strani vodečih nujna dolžnost. Na zbirališču bodo nameščene za #sak oddelek in nastop tablice za zbiranje v kolone. Vhod v slačilnice je vedno skozi glavni vhod na velesejem. Po nastopu prevzamejo vaditelji in vaditeljice deco zopet v varstvo in oskrbo. V nedeljo zjutraj bodo skušnje obvezne za vse župe in društva, tudi za one, ki bodo na skušnji že v soboto popoldne. V nedeljo pride vsa deca k skušnjam že oblečena v krojih in ostane v kroju ves dan Vsa ona oddaljenejša društva odn. župe, ki ne morejo dospeti v nedeljo (z vlaki), pravočasno k skušnjam, morajo privesti mladino v Ljubljano že v soboto popoldne, po možnosti tako, da se ob 17. uri že lahko udeleže skušnje. Brate in sestre vodnike posebno opozarjamo na to, da v vsakem oziru pazijo na mladino. JL _ Sokolska župa LJubljana poziva vse članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se v čim večjem številu udeleže v slavnostnem kroju razvitja prapora sokol ske^a društva Ljubljana HI, ki bo v nedeljo 11. t, m. ob pol 11. na društvenem letnem te-lovadišcu ob Tvrševi cesti. Društva tu i naprošamo, da pridejo k razvitju z društvenimi prapori. Istega dne popoldne c*> 15. bo Javni telovadni nastop. — župoa uprava. _ Radio ki pokrajinski zlet v LJubljani. Vse bratske edinice ponovno opozarjamo na sledeča radk>pređavanja, ki se tičejo priprav za pokrajmaki zlet v Ljubljani. V ponedeljek 12. t m. od 19.30 — 20. prenos god bene spremljave za moški naraščaj, vodi brat Lojze Vrhovec. V torek 13. t. m. od 20. _ 20.30 prve četrt ure prenos godbene spremljave za ženski naraščaj, druge četrt ure za članice. V soboto 17. t m. od 20. — 20.30 prenos godbene spremljave za proste vaje članov. Nadalje opozarjamo na predavanje tajnika zletnega odbora brata Staneta Flegarja >0 delu zJetnega odbora«, ki bo v ponedeljek 11. t. m. od 20. _ 20.SO, ln na predavanje podnačeinika SSKJ brata Jerasa >0 pomenu zletovc, ki bo v sredo 81. t. m. od 20__ 30.30. — Bratske edinvce naj pripravijo ra iio-aparat*. ki bodo omogočili prenos teh izredno važnih predavanj. — Bratje In sestre! Sokolsko društvo Ljubljana HI (Bežigrad) razvije svoj prapor v nedeljo 11. Junija ob pol 11. url. Tej slani osti bo prisostvovala uprava korporativno s zastavo, zato Vas vabimo, da m pridružite taj delegaciji v čim večjem številu. Zbiramo se na vrtu Narodnega doma do 10. ure, nakar odkorakamo. Ljubljanski Sokol. _ Sokolsko društvo Ljubljana III. Program prireditev Sokolskega društva Ljubljana HL ob priliki razvitja društvenega prapora due 11. junija L 1. na letnem te-lovadisou ob Tvrševi cesti, poleg dohodar-stvene mitnice je sledeči: Dopoldne ob 7. uri telovadne skušnje vseh oddelkov, ob 10. zbiranje članstva, gostov in ostalega občinstva na letnem telovadišču. Ob 10.30 uri razvitje prapora in zabijanje spominskih žebljev v prapor. Ob 11.30 uri povorka vsega članstva in gostov po sledečem sporedu: Iz telovadišca preke Tyrieve ceste po Einspielerjevl. Lavričevl, Bežigrajski, Pleteršnikovi, Livarski, Tvrševi, Aleksandrovi, Bleiweisovl, Rimski, Vegovi ulici, Kongresnem trgu ter Wolfovlf Prešernovi ul. na Tvrševo cesto do železniškega prelaza, kje Je razhod. — Popoldne ob 16. uri javna telovadba vseh oddelkov in vojaštva 16. artiljerljskega polka na letnem telovadišču Sokola UL Po telovadbi velika narodna veselica z godbo, petjem, plesom, srečolovom, šaljivo pošto itd. Sodeluje pevsko društvo >Bežigradc in godba Sokola I. Vabijeni vsi! — Uprava Sokola HI. '*— Sokol na Viču otvori v nedeljo 11. L m. svoje novo letno telovadišče na Glin-cah. Otvoritev bo ob 16., na kar slerti javen nastop vseh oddelkov, nato narodna veselica s pestrim sporedom. Vabimo bratsko vse Sokolu naklonjeno občinstvo k mnogobrojni udeležbi. Postajališče tramvaja tik letnega telovadieča Sodeluje godba Sokola »I. V nedeljo vsi na Vič! Zdravo! 342-n Umetnostna razstava skupine „Oblik" Po prevratu prva jugoslovenska umetnostna razstava v Ljubljani Ljubljana, 9. junija. Davi se je z brzovlakom pripeljal iz Zagreba znani akademski slikar g. Marino Tartaglia, profesor umetnostne akademije, da uredi razstavo del umetniške skupine »Oblik«, ki bo slavnostno o tvor j ena v nedeljo ob 11. v Jakopičevem paviljonu. Ta tudi v inozemstvu znana umetniška skupina združuje najmodernejše in najboljše slikarje, kiparje, grafike in arhitekte :z vse države, zlasti jih je pa mnogo, ki žive in delujejo v Beogradu. Mnogo imen je znanih tudi pri nas, saj slove ti umetniki po vsej državi in so priznani tudi v največjih centrih Evrope. Pokroviteljstvo razstave ,e prevzel ban g. dr. Drago M a r u i i č, da s tem pokaže veselje dravske banovine, da v Ljubljani razen slovenskih spet razstavljajo ostali jugoslovenski umetniki, ka'x,T so že razstavljali pred vojno na jugoslovcn-skih razstavah. Razstava »Oblika« je zato razveseljiva in velepomembna, saj nam obeta, da se naši umetniki spet strnejo v močm; zvezo, ki naj tudi na zunaj p;>ki£e enotno stremljenje vseh likovnih umet. -kov države. Na razstavo je poslalo svoja najboljša dela 23 umetnikov in sicer so - kar ji po slali 100 slik, kiparji 22 skulptur, grai -i 150 grafičnih del, a mladi arhitekt Nikola Dobrovič, ki prav uspešno deluje v P. . i. se zstave udeleži s svojimi najučinkovi tejšimi arhitektonskimi deli. Iz Beograda se razstave udeleže: slikar Andrejević-ICun Djordje, grafik A. G. Balal, slikar Bi j si. ć Jovan, slikar Huter Anton, znani karikaturist »Politike« Križanič Pjer, slikarja Li-čenoski Lazar in Lučev Ivan ter slikarica Lučev-Radonič Stanka, kipar Palavićini Petar, že iz predvojne dobe znani prijatelj Slovencev slikar prof. Popovič Branko, slikar Stanojevič Veljko, kipar Stijovič Risto, slikar in grafik Strala Svetislav, slikar Se-remet Ivan ter grafik 2edrinski Vladimir Iz Zagreba so svoje stvari poslali tam delujoči slikarji: Gecan Vilko. prof. um. akademije Tartaglia Marino, iz Supetra na Braču slikar Job Ignjat, iz Skoplja slikar Marti noski Nikola, iz Splita slikar Radmi-lovič Mate. iz Novega Sada slikar ierban Milenko, a od naših slikarjev razstavi Fran Pavlovec. Na razstavi bomo torej videli predvsem moderna stremljenja mlajših umetnikov ter lahko studirali predvsem vplive Pariza, zlasti pa tudi ugotovili, da ti umetniki že ustvarjajo značilno jugoslovensko umetnost, saj se prav krepko ločijo od tujih umetnostnih struj. Med njimi so tudi naj večji talenti in najpogumnejši borci ter tudi največjega priznanja vredni mojstri Dolžnost naše javnosti je. da na tej razstavi spozna jugoslovensko umetnost, gotovo bo pa razstava žela tudi priznanje tujih go stov, saj bo otvorjena še ob sokolskem zletu. Iz Trebnjega — Opozorilo kmetovalcem. Dogaja se, da posamezni kmetovalci vlagajo prošnje na bansko upravo za podelitev podpor večinoma za gno.:nične črpalke in cement. V nekaterih primerih je banska uprava prošnje zavrnila, ker se podpore za gnojnične črpalke dajejo le kmetijskim organizacijam, prošnje posameznikov se pa ne upoštevajo. Podpore za cement se sicer dajejo, vendar pa se moraju interesenti obrniti s skupno prošnjo, ki jo je vložiti pri pristojnem županstvu, kadar bo to objav ljeno. _ Občni zbor JS bo jutri ob pol 20. uri v osnovni šoli v Trebnjem. Prijavljene člane poverjenišitvo naproša, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Pregled terena občinske ceste Trebnje — Dobrnlče preko Grmade bo rzvrš'' strokovni organ banske uprave v ponede ljek 12. junija po prihodu jutranjega vlaka. Razveseljivo dejstvo je, da za cesto Po nikve — Dečja vas dobimo Se drugo važ- nejšo Trebnje — Dobrnlče tn je ta skrb javne uprave za naš okraj vse hvale vredna, posebno pa ▼ korist ljudstvu, ki ima delo, na drugi strani se mu na izboljšujejo prometne razniere. _ Velesejroske legitimacije so še na raapolago pri županstvu ln pri postajnem uradu v Trebnjem. KOLEDAR. Danes: Petek, 9. junija katonoani: Primož in F. Kalina, pravoslavni 27. maja. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Simfonija ljubezni ob 16. in ob 19.15. Kino ideal: Mladost je sladka. Prva operna produkcija gojencev državnega konservatorlja ob 20. v dramskem gledališču. Pevsko društvo >Slavec« koncert ob 31. v Filharmonioni dvorani. DEŽURNE LEKARNE. Danes: BohLnec. Rimska cesta 34. — Dr. Kmet, Tyr6eva cesta 41. — Mustek, Resljeva cesta l. {fepete? sita in rišeta Zaljubljenci imajo letos smolo. Čudno, da jim baš kebrovo leto tako neusmiljeno nagaja, ko bi človek pričakoval, da se bodo v lepi harmoniji z božjo naravo ie lažje veselili mladostnega ognja. Pa sta jim dež in hlad spomladi prekrižala najslajše račune in jim mešata štrene ie zdaj, ko smo že na pragu poletja. Kar poglejte jih, kako hodijo vsi potrti in obupani po mestu, na-mestu da bi uživali v tivolskem gozdu z majskimi hrošči vred svoje sladkosti. V nesreči si pa znajo pomagati, vsaj kar je iznajdljivejših. Iz najhujše zadrege jih je rešil velesejem s svojim avtodrom bumom. Zvečer, ka znžare nad tem čudovitim dirkališčem neštete lučice, zažare zaljubljencem oči v skrivnostnem ognju. Kar molče se sporazumejo in hajdi fant na svoj avto, dekle pa na svojega. In potem se začne tisto poglavitno bum-bumsanje in zaletavanje od vseh strani, ki mora omehčati še tako trdo srce. Kdor še ni zaljubljen, naj le gre iofirat na avtodrom, pa se mu bo ko j vnelo srce. Tudi zakonski možje radi šofirajo, seveda brez boljših polovic. Iz Novega mesta — Sokolski praznik bomo imeli v nedeljo. Ob 6. zjutraj prično župne tekme na Loki. Ob 11. so skušnje za popoldanski nastop. Gimnazija nastopi kot zavod z dvema točkama: I. in II. razred dečki in U. Ur IE. razTed deklice. Dijaštvo naj bo na Loki že ob 10. Popoldne je o 14.30 povorka iz Sokolskega doma, ob 15. pa javna telovadba na Loki. Pri javni telovadbi nastopijo s prostimi vajami: mala deca. moški in ženski naraščaj, ženska in moška starejša deca, članice in člani. Tudi dijaki bodo izvajali proste vaje, dijakinje pa djevojačko kolo. Na programu so dalje bojna tekma naraščaja in štafeta dece ter igre vseh oddelkov in še orodna telovadba, vse vaje, ki se bodo predvajale, so za L pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani. Zaključila bo lepo slavje velika ljudska veselica. V nedeljo toraj vse na Loko! Zdravo! Tujci, izrabite izletniški vlak! Povratek iz Novega mesta ob 1°.43. — Jadranski dan, kn ga priredi Jadranska straža v soboto in nedeljo v Zagrebu, je dvignil včeraj vse Novo mesto. Velik jeklen ptič je krožil nad mirnim mestom in spuščal letake z vabili na proslavo in s klicem »Čuvajmo naše morje!« Tudi kra-ievni odbor J. S. vabi k vpisu v organizacijo. Počitnice so pred durmi, potujte na morje in poslužujte sc ugodnosti članov po-magačevl Narodno gledališče DRAMA. Začetek db 20. Petek. 9.: Produkcija gojencev operne šole drž. konservatorlja v Ljubljani, raven. Globoko znižane cene. Sobota, 10.: Kari Ln Ana Red D. Nedelja, 11.: Tartuffe. Izven. Gldboko »nizane cene od 20 Din navrdo1. Ponadarjek. 12.: Okence. Red A. * Sokorske vaditelje, ki pripeljejo naraščaj in deco k telovadbi dne 17. ta 18. t m., opozarjamo, da se uprteori v soboto dne 17. L m. popoldne ob 15. uri v drami mladinska igra Srce igračk, ob 16. url pa v Tivoliju Foersterjeva opera Gorenjski siavček. Za obakrat veljajo znfržane cene. Naročlla za vstopnice sprejema srledaliftk« uprava. OPDRA. Začetek ob 20. Petek, 9.: Zaprto. So >ota. 10.: Jim-JiU. Red C. Premijera, Nedelja, 11.: Jim-Jill. Opereta. Izven. Ponedeljek, 12.: Zaprto. Premijera operete Jim in JiH. Angleža Gcey in Newman sta spretno izrabila vsebino pravljične Pepeike ln jo amerikanizirala. Ustvarila sta pravo ameilSko filmsko dejanje in obilico posrečenih tipov, ki nas od slike do slike presenečajo z novimi zapletljaji in novo operetno okolico. Plesi, poživijeni z mirisi, ritmični angleški žlagerji, katere sta Komponirala skladatelja Ellis in Myers, sta prinesla opereti naravnost senzacionalne uspehe po vsem svetu. Jima (gospoda Pepelko) l#ra g. Peček, Jill, hčerko milijonarja Kempa §ua. Smerkoljeva. Režira opereto g. Golo-vin, dirigira g. dr. švara Inscenacija je g. UljaniSčeva Nove dekoracije in kostumi so izdelani v gledaliških delavnicah. Premijera se vrši za red C v soboto dne 10. t. m. Prva repriza bo v nedeljo dne 11. t. m. zvečer. Iz Litije — Učiteljsko zborovanje. V soboto. 17. t m ob 9. dop. bo zborovalo učiteljstvo iz litijskega sreza v Ljubi iani pri Mikliču v dvorani »Krke«. Razen društvenih zadev je na dnevnem redu predavanje g. Samca, šoL uprav, z Muljave ter razpravljanje o banovinski razstavi šolskih vTtov. Stev 130 >SLOVENSKI NAROD«, *» 9. Jurija lflSS 5trar» " Jutri premiera muzikalne drame po glasbi in šlagerjih PAULA i Jenny Jugo Hans Brausewetter PUSTOLOVŠČINA ENE NOĆI Dnevne vesti _ Zaključek šolsi pa 24. junija, ko b) razdelitev spričeval skupaj z vidovdansko proslavo. Izpti na šolah se bodo vršili po običajnih predpisih in zakonn. — Pesnik Domjanič-Zelinski umrl. V Zagrebu je umri včeraj ponoči znani hrvatski pesnik Dragutin pl. Domjanič-Zelinski. Pokojni je bil rojen 12. septembra 1873 v Krčih pri Sv. Ivanu Zelini kot potomec stare hrvatske plemiške rodbine. Študiral je pravo v Zagrebu in se posvetil sodni stroki, umrl je kot svetnik banskega stola. Leta 1909 je izšla ] zbirka njegovih liričnih pesmi, ki je dosegla velik usp^h. Leta 1917 je izdal zbirko »Kipci in popevke«, ki v njih opisuje življenje Zagreba med vojno. Pozneje je izšlo še več zbirk njegovih pesmi, ki so prevedene v nemški in skoraj vse slovanske jezike. Pokojni je sodeloval pri vseh naših literarnih revijah, bil je već let predsednik Matice Hrvatske, agilen član društva hrvatskih književnikov, redni član Jugoslovenske akademije in predsednik zagrebškega PEN kluba. Danes popoldne ga polože na Mirogoju k večnemu počitku. Bodi mu lahka zemlja! — Seja lige slovanskih narodnih železničarjih organizacij. V Zagrebu so se zbrali delegati siovanskih železničarskih organizacij na plenarno sejo upravne lige. Iz Ljubljane se je odpeljal v Zagreb na sejo načelnik prometno komercijalnega oddelka g. Deržič. V nedeljo dopoldne bo pa otvorjen v Zagrebu tudi kongres udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodar j ev, ki mu bodo prisostvovali delegati iz vseh krajev države. — D\>a izleta na Dolenjsko. Društvo »Krka« in Avtomobilski klub priredita v nedeljo 2. julija krožni avtomobilski izlet na Dolenjsko. Proga: Ljubljana - Turjak-Vel. Lašče - Ribnica - Kočevje - Žužemberk - Muljava - Višnja gora - Ljubljana. Povsod kratki sprejemi, kopanje v Krki, kosilo v Kočevju, večerja v Višnji gori. V obeh teh mestih koncert na prostem. Vožnja s prehrano stane 75 Din. Plačajo se lahko v dveh obrokih: 40 Din takoj, ostalo do 1. julija. Prijave sprejema Zvezna knjigarna v Selenburgovi ulici, Unionska trafika, trgovina Samec na Mestnem trgu in propagandni oddelek »Krke« na velesejmu. — V nedeljo IS. t m. pa se bo vršil peš 'zlct »Krke« brez prijav na Primskovo-Citcž. Izletniki kupijo vozne listke do Trebnjega, kar jih stane 22 Din za tja in nazaj. Izstopijo pa ali v Radohovi vasi, odkoder 'majo 3 ure do Čateža, v Veliki Loki (dobro uro do Čateža, pot vodi skozi vas Koje, ki je vsa v rožah) ali pa v Trebnjem, odVoder imajo prav tako dobro uro do Čateža. Z vseh treh postaj bodo čakali na izletnike vodniki. Sestanek vseh treh skupin bo pri Urbančiču na Čatežu, kjer bo tudi skupno kosilo. Kosilo bo stalo 8—12 Din. Izlet*«'ki se bodo vračali na Trebnje ali pa na Veliko Loko. Izleta se udeleže v velikem številu poleg Ljubljančanov tudi Novomeš.'a-ni. Izlet je eden najlepših pa tudi najcenejših, zato je pričakovati mnogo izletnikov zlasti :7 Ljubljane, sestanek je . -m kolodvoru v Ljubljani, kot že :menjeno brez prijav. — Poleg teh dveh oficijalnih izletov društva »Krke« se bodo vršili še dru2i izleti, ki jih organizirajo člani -Krke«. _ Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana«: naznanja vsem udeležencem letošnje glavne skupščine v Celju, da je dovolilo prometno ministrstvo z odlokom M. 9. br. 11007 od IS. maja polovično voznino z vsemi vlaki, razen ekspresuega. Cel vozni listek se kupi, s katerim se bo peljal vsak udeleženec na povratku v Času od 6. do 11. julija. 21g o udeležbi prejme vsak na skupščini; zato nihče ne oddaj listka ob prihodu v Celje! _ XIII. redna letna skupščina Zveze trgovskih združenj. V -dneh 17. in IS. t. m. se bodo sestali zastopniki trgovskih združenj \v. vse dravske banovine na XIII. red-ni letni skupščini. Vi se bo vršila le+os v !e~»am Kamniku. V soboto 17. t. m. ob 15. uri se bo vršila predkonferenca zveznih delegatov, ki bo razpravljala o pred^ih združenj in delegatov. V nedeljo 15. t. m. ob pol 9. uri se tbo pa vršila skupščina, katere dnevni red je: Poročilo predsednika. Poročilo tajnika. Računski zaključek za leto 1932. — Proračun za leto 1933. Volitev zveznega predsedstva In nadzorstvenega rvdbora. Predlosi, strokovne razprave in reso'ucije. Ob zadostni prijavi se bo vršil po skuščini popoldne izlet v Kamniško Bistrico z avtobusom do Str* i ln nato peš do resravracije pri izvirku Bistrice. Zveza poživlja vse gg. delegate. 1a Zvezi takoj prijavijo, Če reflektiralo na prenočišče odnosno na iTlet v Kamrici Bisttlco _ Slovenci v Ameriki. V kraju Har-rietta se je smrtno ponesrečil lPletni farmarjev sin Miha Kruli. Sedel je na traktorju, ki je obdelova' polje, i a 'oma je na izsmoi ra"n.«otežje m pad*1! pod trak tor Blizu Kculija je obdelo *al rolje nje Sov sosed, ki pa nesreče ni opazi' FTer je pa traktor stal skoro c^io uro na istem turaju ir< jc rat tor nepresta ie brnel, se to to sose 1 i čudno zdelo, stoo'1 je Viže in rpanl fanta pod iraktnrjein Sere !a * hi-.a vsika pomoč zaman. Poleg staršev žaluje u *a Miho dva brata in tri s-stre. — , [ V VVaukeganu je umrla 57!etua Kat ai in h M ež na rje v a, doma iz Bistrice. Zapust ia je sina in dve hčerki. — V Walsenburgu ;e umrl nagle smrti 601etni Janez Vidmar, ^oma iz Idrije. Pokojni je živel v Ameriki 30 let, zapustil je ženo in 5t:ri sinove — V Milwaukeeju so pokopali lSlertnega Franca Bolskarja, ki je podlegel možganski operaciji. Za njim žalujejo starši, dva forata rn sestra. _ Koroške novice. V Rožeku je na vrtiljaku zadela kap 191etno Reziko Grumo-vo iz Zgornjih Goric. — V Skofičah je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Andreja Anderv/alda. Ogenj je bil podtaknjen. — Pri Sv. Tomažu ob Celovcu _e pogorelo gospo*ia reko poslopje Antona Karata. -. Deficit OUZD v Zagrebu, število zavarovancev na področju OUZD v Zagrebu je pamlo lani približno za 25.000. Lansko leto je zaključil zagrebški OUZD z deficitom, ki znaša skoraj en milijon Din. — Ameriški letoviščarji v Dubrovniku. Jutri prispe v Dubrovnik parnik >Satur-nia<. ki prepelje 236 ameriških letoviščar-jev, med njimi pa tndi 32 naših Izseljencev. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, hladno vreme. Včeraj jo po vseh krajih naše države deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Skopiiu 24, v Zagrebu 20. v Splitu in Beogradu 18. v Ljubljani 17.8, v Mariboru 17.1, v Sarajevu 13 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.S, temperatura je znašala 7.2. — Avtobusna izletna vožnja v Trst (prenočišče), Benetke (prenočišče). Gorico (prenočišče). Odhod iz Ljubljane 27. junija ob 16. uri. prihori nazaj v Ljubljano 30. junija zvečer. Točne informacije in program se dobi pri podjetju. Pepi Gori-čan, Tržič. Cenejše fe in nič slabše >Hubertuspreki sod< za vse pse, ki se brez nagobčnika klatijo okoli. — Dva pastirja zaspala na progi. Vžt raj zjutraj se je med postajama Grede in Lekenika blizu Siska pripetila s+r^sna nesreča, katere žrtvi sta postala 221etni Miško Šiško iz Letovaniča in Marko ivekt-kovič iz Lekenika. Oba sta pasla svinje ob železniški progi. Ker je bil travnik vzdolž proge večinoma pod vodo, sta ponoči ozebla v noge. Ob zori sta leg'a me i tračnice, kjer je bilo edino .vnfao, in se ta«., tela na solncu ogreti TTtrujena in premra žena sta zaspala tako trdno, da nista slišala vlaka, ki je privozil iz Grede Vlak je oba tako razmesaril, da so ju komaj spoznali. — Ogenj pri Dravogradu. Te dni »e izbruhnil požar na dvorišču posesrnika Aji-tona Ker alta. po domače Bifeja v Trho-njah p»*i Dravogradu. Zgo-^lr. ie h:ša 7. vsem inventarjem. Skoua js velika _ Naplavijeno truplo. V torek popoi-poldne Je Drava pri Ptuju naplavila truplo nekega približno 30 etnega moškega Na p< i • ne! -aai - kratk** nlače *n ja verjetno, da je uto.iil pri kopan;« K:m -sija je A..%fc; ugotrzo iela v Beogradu 131etua Olga Bijukličeva, da dobi nekaj podpore za svojo bolno mater. Dekletce je nagovorila neka elegantno oblečena gospa, jo vprašala, kaj iela in če bi hotela v službo v slaščičarni. Z deklico je odšla k materi, ki ji je natvezila, da bo dobila službo pri nekem Smilji Petroviču. Tudi tega je predstavila materi. Petrovič Je zatrjeval, da Ima dve slaščičarni, eno v Paračinu, drugo pa v Arandjelovcai, in obljubil je, da se bo deklici dobro godilo, čeprav s težkim srcem, je mati pustila hčerko s Petrovičem, čudno se ji je pa zdelo, da od hčerke cele tri mesece ni nlo-bila nobenega obvestila. Te dni je pa prejela pismo, v katerem ji sporoča, da Petrovič sploh ni slaščičar, temveč harmonikar in da kupčuje z dekleti. Malo Olgo je prodal nekemu Turku v Bitclju za 300 Din. Oblasti so uvedle preiskavo in aretirale dozdevnega Petroviča, ki so v njecn spoznale nevarnega mednarodnega pustolovca in trgovca z dekletu — Tele brez nog. V vasi Cerkvena blizu Banjaluke se je otelila krava kmeta Koste Raduloviča in na svet je prišlo tele brez nog, dočim je sicer normalno razvito. Praznoverni kmetje zahtevajOt naj R»du-lovič ubogega telička ubije, češ, da je hudič v telečji podobi. Krvno, kožno in živčno bolni, dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom aro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz ~-sefova« grančica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. —ij U. F. nogavice ter res trpežne razne svilene, flor in kratke nogavice ima tvrdko Milo« Kemični k. Stari trg. Iz LJubljane —lj Kongres državnih finančnll računskih uradnikov v Ljubljani. V nedeljo dopoldne priape v Ldubljann okrog 350 državnih računskih finančnih uradnikov rz raznih krajev države, in sicer okrog 80 to Beograda, 68 to Zagreba, 20 iz Skuplja ki drugih mest, ki se udeleže kongresa svoje organizacije. Na kolodvora bo sprejela goste železničarska godba, v nedeljo popoldne se bo pa vršila na magistratu predkonferenca. Kongo-es se prične v ponedeljek ob 9. t Delavski zbornici, o* 13. bo banket r >Zvezdic, popoldne si pa gostje ogledajo mesto in velesejem. V torek zjutraj odne-lje posebni vlak udeležence v Bohinj, kjer jim bo prirejen pkknJk, te Bohinja pa od potujejo v sredo skozi Vintgar na Bled. —lj Senzacijo so >uživali< zopet medča-ni včeraj vee dan ob pogorišču na Dvornem trgu in nasipu pri černetovi hiši. Nekateri se niso mogli nagledati kupa zdrobljenih stre&nfkov in zoglenelega lesa. Nekaj jih je pa prišlo k pogorišču rudi iz praktičnih razlogov; nabiralci železja in pločevine so brskali med materijalom, ki so ga metali delavci kar s podstrešja na cesto, za raznimi >dragocenostmi<. Čudno je, da so metali materijal kar na cesto, ne da bi prostor ob hiši ogradili. V bližkii so se smukali otroci in nič čudnega bi ne bilo, če bi bil kdo dobil kos opeke na glavo. Saje in pepel sta se pa tudi prašila, čeprav je bil materijal precej moker. Ko je požar že pogašen, menda ni treba več razmetavati ogorelega lesovja in drugega materijala tako daleč okrog hfcše. —lj Prodajalci morskih rib so daaaes zopet tožili, da so prejeli premalo blaga Premalo je tistih rib, ki gredo najbolj v denar, primanjkovalo je pa tudi boljših vrst. Precej dobro so pa bili založeni z gi-ricami, ki so jih prodajali po 14 Din kg. Skombrov je bilo malo, bili so po 32 Din. Po 32 Din so prodajali tudi majhne ora-r!e, bradača ln arbore. Palamida je po zmerni ceni, cela po 26 Din kg, rezana pa po 36 Din. Bolj redke so na našem trgu iglice, še bol: pa angelčki. Obe vrsti so prodajali po 28 Din. Sardone in očade so pa prodajali po 20 Din. Med rečnimi ribami je bilo največ belic, ki so po 12 Din kg. Zelo malo je bilo ščuk, ki so zato precej drage, po 35 Din. Najdražji so pa somi. po 45 Din. Mrene, ki jih ni bilo mnogo, so prodajali po 30 Din. >žabarji« so dobro založili trg z žabjimi kraki, po večini s pre cej tolstimi. Sklicevali so se na to. češ da ie danes kvatrni petek ter da zato morajo gospodinje kupovati žalbe, žabji kraki imajo isto ceno kot na perutninskem trgu jajca, komad po 50 par fai celo po 1-20 Din par. —lj Umetniška razstava na tujskopro-metni razstavi Dolenjske. Umetniške razstave so postale pri nas zelo redke. Letos smo imeli komaj dve razstavi: razstavo slovenskega človeka in pokrajine, ki io je organiziralo društvo »Krka« in Jamovo razstavo. Zato je še prav posebno mfkavna umetniška razstava na tujsko prometni razstavi Dolenjske. Tudi to razstavo je organiziralo društvo *Krka«. Razstava na:n kaže Dolenjsko v likovni umetnosti. Razstavili so: B. Jakac, Tone Kralj, Mara Kraljeva. France Gorše. Stiplovsek. Ančik, Za gar in Mira Pregljeva. Sodeč po prodanih umetninah je zanimanje zs* razstavo precej veliko. Razstava ostane odprta samo še d j ponedeljka. Je brez vstopnine! —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policiji v Ljubljani od L do 31. maja: 2 očal: srebrna moška ura znamke ^Armosa«: damska srebrna ura na jermenčku; zlat moški prstan z modrim kamnom: zlat damsk: poročni prstan: zlata zapestna verižica: zlata zapestna verižica z obeskom: rjava usnjata listnica z 200 Din: ročna torbica, v njej nalivno pero, 2 ključa in malenkosti; 2 prazni ročni torbici; denarnica z Din 61.50: par sivih usnjatib rokavic: nahrbtnik — v njem 7 kg voska, 2 novi denarnici in več metrov stenja: črn moški dežnik: otroški voziček: mlada papiga: črn damski dežnik: usnjata šoferska čepica: dvokolesni zidarski voz: pletena ročna torbica, v njej denarnica z 18 Din: stara T>Steyr-pištola«; sokobka čepica Sokola-Vrhnika: siv klobuk in dežnik; rjava aktovka in mlad pes volčjak. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: damski ovratnik, damska obleka, srajca, damske hlače, otroška majca, zavoj slamnikov, stara moška obleka. 3 spodnje hlače, zelen damski šal. stara kravata, pisana srajca, omot porivač. zavitek povoščenega platna stara obleka, par čevljev, 11 klobukov, damski slamnik. 8 športnih čepic, 2 otrošk' čepici. 3 pare čevljev, par moških galoš, par damskih galoš. par rokavic, zavitek slaščic, zavitek jestvin, tiskovine, 2 para otroških nogavic, kuharska knjiga, 53 dežnikov. 6 palic, lesen foto-stativ, 2 kolesni sesaljki, 3 kovčegi, 3 nahrbtniki, 3 aktovke, 3 košare 2 ročni torbici, 2 mlekarska vozička, obešalnik, slika, vreča, flaškon droženke, torba ze ribe, vrč mleka, cekar, termo-steklenica, žepna svetiljka, 1 double zapestnica, 6 površnikov, deški suknjič, moški in ženski dežni plašč, pelerina, delavska bluza. 2 damska jopiča, zavoj srajc zavoj perila, zavoj otroške obleke in zavoj perila, čaja in kreme. _lj Seznam Izo/ubfjenlh predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani od 1. do 31. maja. Zlat damski prstan, 3 zlate "iamske zapestne ure, zlata broša, zlata očala v etuijn, zlata zapestnica, zJato nalivno pero, zlata damska zapestna ura z zlato zapestnico, zlat beli križec z bri-ljantom v sredini, slata zapestna ura b zlato zapestnico, 10O0 Din bankovec, 100 Din bankovec, denarnica z 260 Din, listnica, v njej železniška legitimacija na ime Zalar Viktor, listnica, v njej rojstni list in knjižica kolesa na ime Hribar Alojzij, denarnica s 120 Din, pletena ročna torbica, v njej denarnica z 52 Din, listnica, v njej 400 Din, 100 nemških mark m 4 ali-ke, ročna torbica, v njej zlat lorgnon, 100 Din in razne listine, moški dežnik, zastavljam! list št. 14346-14347, srebrna verižica, srebrna damska zapestna ura, ar-ba, sokolski opasač z medeninasto zakon-ko, sastavljalni list »t. 1434« % Ane 23. V. 1933, šop ključev tn ftlvalni stroj znamke >Kčhler< - 11-S502 flt. 16689$S. _ij Avtobusni izlet v Logarsko dolino. Zveza za tujski promat v Sloveniji priredi v nedeljo 11. t. m. avtobusni izlet v Logarsko dolino. Odhod ob 5. uri zjutraj izpred gostilne >Figovc<. Cena teleta s prehrano 135 Din. samo vožnja 105 Din. Prijave sprejema Putnik, Gajeva ulica, za nebotičnikom. —lj Ribolov v zaprti Ljubljanici. V zaprtem dela struge je še vedno precej vod«; plitva voda je primerna za ribolov, zlasti se, ker ostane skoraj vedno precej rib na dan t zaprti strugi, kjer imajo dovolj hrane, a se ne morejo mnogo gibati. Nekateri ljutdteljl rib opacujejo ribiče pri po-ala s «avistjo. Ta ali oni bi tndi rad kn>U ribe, ker misli, da Jih ribič lahko prodaja ceneje. Tndi goapodlnje vprašujejo ribiče po ceni rib; oni dan so Jih nekatere čakale na bregu, drage so pa poslale otroke kar k ribičem v strugo. —lj Spored koncerta pevakega društva >Slavec<. ki bo drevi ob 21. uri v dvorani Filharmon. dražbe: Glazanov: LJu besen. Kjnj: Noctnrno. Si jaje t sokace Aien: Zaman je vse. Krička: Kačenko pod do kostela. V tej uherskej skalici. Stolcer-Slavenski: Grafi gradile. Odak: Rapsodija I. Bersa: Mjesečina. Matz: Jutro. Koncert dirigira g. Kristo Perko. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni in od pol 9. ure dalje v veži Filharmonične družbe. Na koncert vljudno vabimo vse občinstvo, ki se zanima za razvoj slovenskega petja. —lj Krajevna organizacija JRKX> za sentpeterski okraj vabi članstvo na članski sestanek, ki bo jutri, v soboto, ob 8. zvečer v gostilni pri »Nacetu« na Smartinski cesti. Poročal bo nar. posl. g dr. Stane Rape o političnem položaju in o druaih perečih vprašanj .h. Za člane je udeležba obvezna. Vabijo se tudi prijatelji iz sosednih organizacij. —IJ Pevsko društvo >Sava«. ima ob lepem vremenu v nedeljo 11. t. m. svoj že objavljen izlet po Ljubljanici do Vrhnik«-z motornim čolnom. Odhod ob 7. uri iz Trnovskega pristana. K udeležbi vabimo tudi prijatelje druStva tn narave. 343-n —lj Tragična smrt. Včeraj iqq 'ioro-čali, da si je v deliriju pljučnice pr< :a-la žile na vratu i'7!etna k'juča ničarjev* žena Avguština ZevnSkova, sta a v Aplhovi ulici. Čeprav so jo takoj prepeljan v bolnico, kjer so se zdravniki zelo brodili, da bi ji rešili življenje, je Zevnikova poškodbam in pljučnici podlegla. Umrla <• včeraj ob 13., pogreb bo jotri ob 16. »i mrtvašnice sploštne bolnišnice. Naj v ru počiva! Mali sejem na našem velesejmu Velike paviljone obkrožajo pravi, množice Ljubljana, 9. junija. Prav za prav je narobe: velesejem na malem sejmu. Kajti kamorkoli pogledaš, povsod obkrožajo velike paviljone pravi, zgovorni sejmarji, ki jih oblegajo množice ljudi. Ljudje gredo skozi paviljone in .^e redko kje ustavijo, dočim se skoraj vs:ik ustavi pod rdečo sejmarsko inarelo Zato ni prav, da govorimo samo o velesejmu, o njegovem velikem gospodarskem pomenu in o znakih gospodarskega optimizma. Pravi gospodarski optimizem je takšen, kakršen se očituje le pod rdečimi marelami. Tu dela poslovna beseda čudeže. Ljudje kupujejo epohalne novosti brez obotavljanja. Kupcev je vedno dovolj, ko prodajalci demonstrirajo, kako n. pr. novo kemično sredstvo čudežno čist', mastne madeže ali kako si zadrgneš kravato v rekordnem času na posebno pripravo. Ljudje se ustavljajo pod marelami omalovažujočih obrazov, nekam zviška se po-smehujejo prodajalčevi spretno«.ti. kot da jim ne pride niti na misel, da bi kupili kaj takšnega. Potem postanejo radovedni in začno opazovati prodajalčevo manipuliranje sprva s prikrito pozornostjo, a še preden začne prodajalec s posebno naglico zavijati čudežni predmet v papir, so se že odločili za kupčijo. Skoraj vsi /e tišče drobiž v rokah. Proda ialci seveda ne omagajo, ker jih vzpodbujajo uspehi. Neprestano vrte nabrušene jezike. Nekateri, ki imajo posebno mnogo prometa, seveda ne morejo govoriti neprestano od jutra do večera, zato sta v enem »podietju« po dva prodajalca, ki se menjavata v enakih presledkih. Nekaj časa ka/e svojo spretnost eden ter razkazuje praktičnost predmeta, ki bi ga ne smel nihče pogrešati, in ko proda krogu kupcev, ki jih je privabila njegova klepetavost, neobhodno potrebni predmet, nastopi drugi. Ljudi ie vedno dovolj. Vse te praktične novosti so seveda vražje poceni. Komad ie skoraj vedno po 6 dinarjev, dva komada pa 10 Din. Večina kupcev kupi najraje dva komada, ker se jim zdi, da na ta način prihranijo 2 Din. 10.— Din je tudi tako okrogla vsotica. zlasti odkar imamo nove kovance, da ljudje brez posebnega pomišljanja odpirajo mošnjičke. Sicer nekateri trde, da je strašno hudo za denar, toda kriza traja že tri leta in so se je ljudje že navadili. Pravijo tudi. da se je treba prilagoditi. Poleg tega pa prodajalci ponujajo predvsem takšne predmete, ki so potrebni baš te Čase. Lpo-Števajo gospodarsko krizo, nove potrebe in zahteve resnega časa ter plačilne težkoče. Zato prodajajo čudežno lepilo, s katerim si lahko imenitno zlepiš »prehlajene* čevlie ali zopet ustvariš iz črepinj cel lonec. Sploh lahko zlepiš s tistim lepilom vse. tudi razbita jajca. Nekateri preparati in aparati, ki jih prodajajo letos številni prodajalci, niso zadnja novost, vendar so Še vedno »aktualni«. »Aparat za sekljanje s<>-čivja je za mnoge gospodinje še vedno epohalna novost. Razen tega »aparata« pa dobiš lahko tudi že še bolj izpopolnjenega. Drugo leto bo tehnika v tem pogledu seveda Se bolj napredovala. To opažamo tudi pri »obešalnikih« za kravate. Naravnost čudovito so pa že izpopolnjena polnima peresa, ki jih dele na velesejmu ta-korekoč zastonj. »Zastonj« torej še ni umrl Mimogrede se ustaviš pri celi grmadi polnilnih peres pod marelo. Prodajalec ti tišči po sib pero v roke — gratis. Nekaj Časa ogleduješ presenečen v dvomu lepo pero, medtem pa prodajalec kuje žareče železo Dopoveduje ti, da dela njegova tvrdka veliko reklamo ter daruje zato zastonj izvrstna peresa. Razen preimenitne-ga peresa pa dobiš še cel kup čudovitih peres, zlatih seveda, ki jih sploh ne moreš pokvariti in jih lahko uporabljaš za risanje in pisanje v vseh pisavah. Samo 30 dinarjev! Ničesar ne dobiš ceneje na tem božjem svetu. Seveda, če si že spravil polnilno pero v žep. moraš kupiti druga peresa že iz kavalirstva, ker si tako poceni prišel do polnilnega peresa Ali pa moraš poseči v žep tudi iz kavalirstva ter vrniti prekrasno pero. Na sejmarje pa ne smemo gledati zviška že zaradi tega, ker tako goreče pospešujejo napredek in ker prodajajo preparate m predmete, ki so sad silno napredujoče tehnike in znanstvenih ugotovitev. O tem te kaj kmalu pouče prodajalci, ki so vsi ohranili posebno dostojanstvo, čeprav so neprestano v stikih z občinstvom, ki prišteva trgovino pod marelami za sestavni del veseličnega prostora. Prodajalec čudodelnega preparata zoper zamegljenje ter rosenje šip, stekla ter ogledal ima okrog sebe vedno tudi učene ljudi, se pravi takšne, ki nosijo očala. Preparira jim jih, da se jim več ne rose. Toda učeni ljudje so tako učeni, da jim kar v glavo ne gre, kako je mogoče kaj taksnega. Vendar tudi mnogi kupujejo preparat. Celo gospodinje, ki so lahko rsem za zgled varčnosti, kupujejo čudežno sredstvo za prepariranje ogledal. Omenili nismo niti polovice sejmarjev malega sejma, vsem pač ne moremo posvetiti dolžne pozornosti, ker jih je preveč in ker je pri nekaterih takšna gneča, da ne moreš ugotoviti pri najboljši volji kakšnega vraga ponujajo. zgovorni sejmarji, ki f&i oblegajo ljudi Odlične so letos na !eai'bl»i«anskcm v desetinu LU'jskoproiiiCitne razstave. Tu»sko-prometod društvo v Kranju razstavna svoč s ta rod a v::.; Kranj v mer.Vu 1 : i .250 de«o žosp. Ivana S elan a. absolventa kartografskega, m topograis>Left;a odseka vo jai 0-fftQ g r a is kega instituta v Beogradu Go»Fod Seiian je postal znan že z lanske leto razstavljenim svoj*kii modelom mosta Kamnika. I zvedele smo pr. razne za- nimivosti tega njegovesa najnovejšegia dela. Celih šest mesooev pridnega dela tiči v tean modrfeu, ki obstoja v celota iz pribil. 8U.000 sestavnih dekn. Model ima nad 1500 objektov, med tem; 7 cerkvta, 7 mostov, 8 tovarn, 7 hotelov, 92 kozo+ce*vt okrog 400 parcel itd, Retaef obsega 8 kata-strskah občin v celoti in dedoma: Kranj Straž^če. Struževo. Rupe. Prmiskovo, Klane, riujjo, Cirče. Ion ve£ tisoč železni- skih pragov, nad SOOu d:'iiinilooiv, nad bOOO dreve*s Ji je samo v hotel« S»tara Pošta 132, tovarn JujgoCeika I90i v ^t^iui cerkvi ob sestavnih lotov. Model [C točna miniatura našega itarodgu Krauaa rer je v h.dro, topograjskeini in iteome>trijsik.eini po-g.edai mkuucij oano sadoiatL Pn dedu ja ministru Seilanu pomagail njegov 7 H let star swko Janko, ki je izdoial v«a drevesa in uigraj e ter na dovršenem modelu pobarvaj vse zidovo an stresne stavb. Samo ro sebi se razume, da .ma moden, ta je v Mčni staklom omari ter primemo razsvetljen, vaiiiio do-voli g.eda-uccv in ub^dovateov. Z Jesenic — Zlet jeseniškega sokolskega okrožja se bo vršil v nedeljo 11. r. m. popoldne na Jesenicah. Ob 15. se prične na društvenem teiovadišču javna telovadba vseh oddelkov s prostimi vajami za sokolski ziet v Ljubljani ter telovadba vrst in vzorne vrste na orodju. Po telovadbi se bo vršila prosta zabava ob zvokih godbe na pihala in salonskega orkestra. — Občni zbor podružnic* hLK za Jesenice se je vršil te dni v občinski posvetovalnici. Podružnica je imela v prošlem letu 1618 Din dohodkov ter 10^>0 Din izdatkov. Sklenilo se je soglasno, da se pošlje letos več revnih in slabotnih otrok na letovanje na planino l skovnico na stroške podružnice. Novi odbor tvorijo naslednji. Predsednik: dr. Kogoj Frančišek, podpredsednika mestni župnik duh. svetnik Anton Kastelic in župan Joža £abkar, tajnik Ivan Potrato, blagajnik Leon Pibrovec, odborniki: Hlebanja Franc. Tavčar Martin, Sorli Srečko. Lukman Karol. Smole i Ivan, Srot Marija, Dacar Frančiška in Vidmar Metka. Iz Celja —c štipendije za srednješolce. Mini strstvo prosvete razpisuje 10 štipendij po 2.250 Din za one učence višjih razredov srednjih šol, ki bi v velikih počitnicah za mesec dni porabili svoje bivanje na Češkoslovaškem v to. da bi se bolje naučili če skoslovaškega jezika in se podrobneje seznanili s češkoslovaško kulturo. Natančnejše pogoje izvedo učenci, ki bi se potegovali za te štipendije, pri ravnatelju drž. realne gimnazije v Celju, kjer jc treba rlo-žiti prošnje najpozneje do 14, junija. —c Novi rezervni oficirji. Izpit za rezervne pehotne podporočnike so položili v šoli za rezervne pehotne oficirje v Bi-Ieči 22. J anko Hrabalek, Viljem Koren, Ferdo Pleteršek in Ervin Rotman iz Celja. Čestitamo! —c Napad s sekiro. V torek b. t m. je neki moški napadel 571etnega brezposelnega zidarja Ivana Kovača iz Trnovelj pri Celju s sekiro in mu težko poškodoval levo lice in zgornjo ustnico. Kovača so prepeljali v celjsko bolnico. —c Zaključne proslave na gimnaziji. Po odloku ministra prosvete P Št. 14.227 z dne 1. junija se bo letos zaključilo šolsko leto na drž. realni gimnaziji v Celju z običajno proslavo namesto na Vidov dan že v soboto 24. t. m. Ravnateljstvo poziva dija-štvo, da se zbere tega dne pred Marijino cerkvijo, kjer bo ob S. zahvalna služba božja. Ostali spored ostane isti kakor je bil določen za 28. junij. —c SK Laško : SK Olimp. V nedeljo. R t m. ob 16.30 se bo pričela na športnem igrišču pri »Skalni kleti« prvenstvena nogometna tekma med SK Laškim in SK Olimpom iz Celja. Sodil bo g. Ochs. Ob 15. bo istotam tekma med rezervama SK Jugoslavije in SK Atletike. —c Kolesarska dirka. V nedeljo. 11. t. m. bo priredil Klub slovenskih kolesarjev v Celju kolesarsko dirko na progi Celje— Dobrna (18 km). Start bo ob 14. pred trgovino g. Gamsa v Gaberju. čili pn okrog 14.45 pred hotelom »Unionom« na Dobrni. —c 990 Din je izgubil V četrtek 8. t m. okrog pol 12. dopoldne je izgubil brezposelni rudar Franc Novak iz Sešč pri S t. Pavlu pri Preboldu na pošt; odnosno na Cankarjevi ali Kralja Petra cesti denarnico t 990 Din gotovine in nekim pismom. • ■trma t. A. D P—ryt rttOVMBKI NAROD«, One 0. Janlja 1988 130 »1 (Dre sirot* Rom In ne da bi čakal dovoljenja, je Peter brž odpri omaro ter vzel iz nje k Tožnik ki skledico. Naenkrat je pa razočarano vzfldik- nii: — Saj je vse prazno, mati! —No, se tega je bilo treba, — je vzkliknila beračica, — zopet bo treba šteti denarce.'... Ah, saj pravim, ob vse me pripravite! Obrnjena k Luizi je pa pria>orrmila: — K sreči mi povrneš to stotero, dušica, in sicer takoj jutri. V hipu, ko je že pošiljala Petra po jestvine, si je Frochardka premislila, rekoč: — Čakaj, grem sama. In stisnila je po stari navadi steklenico za žganje pod raztrgan predpasnik in zak.enila za vsak slučaj vrata za seboj, da bi ji ukročena ptička ne odletela iz kletke. XXXII. Luiza re slišala, kako beračica od-haja.^ Globoko si je oddahnila pri misli da je njene zlobne oči več ne gledajo. Potem se je pa obrnila k Petru, rekoč: — Zakaj pa molčite? Saj sva sama^.. Ali me nočete več ščititi? Sklenila je roke in pripomnila: — Obupala sem že, zdi se mi, da ne bom nikoli več slišala prijaznih besed, ki ste mi jih govorili za vrati, da bi mi bilo lažje udati se v voljo božjo; ta čas, ko nisem več slišaJa vaselga glasu, sem že mislila, da je vsega konec, da umrem, umrem brez nade v tej izbi. Peter je stopi] k slepi siroti Bil je globoko gmijera, očri so mu za-žarele v tihi sreči. Luiza ga ni zaničevala, kakor sta ga mati in brat. Luiza je vedela, da ni zmožen podlosti, da je sam žrtev svoje krute matere in nasilnega brata. — Trpite, gospodična, ne govorite več, dokler... se malo ne okrepčate, — je dejal z drhtečim glasom. Potem se pa ni mogel več premagati in pripomnil je: — Gospodična, ker ste tako slabi, bi ne bilo pametno pojesti, karkoli vam prinese moja mati... MitsdM sem na to in ... Okleval je. Segel je z roko v žep In rdečica ga je oblila, tako mu je bilo nerodno povedati Luizi, kaj ima. — Glejte, gospodična, — je defaJ boječe, — tu imam nekaj, kar vam bo zelo pomagalo. Vzemite in pijte — mleka sem vam prinesel... Pi|te hitro, dokler se ne vrne moja matL Slepa sirota je vzela steklenico. In njen obraz je izraža, hvaiežnost, ki je m mo.^'a izraziti nobena beseda. — Prav ste storili, da ste se udati, — je deja. Peter. — Prav sem storila, da sem se udala in da bom beračila? — je vzkliknila Luiza in prebledela. — Da, obJjufoUa sem in beračila bom ... Toda trpljenje me ni premagajo, trpljenje mi ni narekovalo tega koraka; grožnje vašega brata in vaše matere niso zlomite moje volje. Odi očiila sem se za ta sramotni korak, ker je nebo prižgalo žarek uipa-nja v moji duši... Mislila sem si, da bom hodila po mestu in prepevala pesem, ki jo je slišala moja sestra že stokrat iz mojih ust, pa me bo morda spoznala po glasu. K.icala bom: Henrika, ali me slišiš? Jaz sem, Luiza... tvoja sestra... Me slišiš, Henrika? ... In tedaj prihiti k meni in nikoli več se ne bova točili. Zato pa poadetn, kamor me bodo hoteH voditi... Peter je bil v dno duše ginjem. In da bi vlil nesrečnici vsaj malo upanja, ki ga sam ni imel, je dejal: — Le pogum, gospodična, prepričan sem, da najdete svojo sestro. Najdemc jo zopet, nič se ne bojte. Tisti hip se je Frochardka vrtnUa. — Tu je večerja, — je zagodmjala. Potem se je pa obrnila k sinu. — Kaj si pa počel tu? — je vprašala porogljivo. — Kaj, lennh, torej nisi še pogrnil mize in položil na njo našega srebrnega jedilnega orodja? — A vam, knežna, se mar nič ne mudi dobiti kaj pod zobe? — se je zahehetala strupeno. — Nisem več lačna, — je odgovorila slepa sirota tiho. — Nisi lačna? ... Srdito je pogledala sina, kakor bi slutrida, da je dal slepi skrivaj jesti. — Ni lačoa? — je ponovila. In njen glas je oznanjal komaj zadrževano zlobo. Zgrabila je Luizo za roko in jo potegnila k mizi, kamor je bil Peter baš položil košček sira, hlebec kruha in malo vina. — Nimam rada varčevanja, če je treba podpreti noge tiste, ki jih bo jutri rabMa ... Ni lačna? ... Da, jutri se bo pa tresla na nogah in ne bo mogla hoditi po mestu. Odlomila je kos kruha m ga potisnila Luizi v roko, rekoč: -Ali naj to pomeni, da se vam hoče pasti lenobo? Ne želite si tega, kafri sicer... Ni izgovorila svoje grožnje. Luiza se je premagala in začela jesti kruh. Ubožica je morala s kruhom vred požirati tudi solze, kajti grlo ji je dusiio ihtenje. — Dobro! — je vzkliknila Frochardka, — glej, glej, vesoljni potop se pripravlja. — Dobro, — je pripomnila smeje, — če boš pila svoje solze, dušica, popiješ toliko manj vina... Jaz potrebujem nekaj drugega ... Solz nimam več, prelila sem že vse za svojega moža, za svojega Anatola. V mojih prsih je že vse usahnilo. Pograbila je steklenico in si natočila žganja. Pila ga je počasi, vmes pa govorila. Lu;za je slišala le nekaj besed, ki so zvenele njenemu ušesu kot psovke in grožnje. Toda Peter je razumel kaj je hotela reči njegova ma>ti. In še bolu kot poprej je trpel, videč v duhu strašne muke. ki so čakale slepo siroto. Frochardka si je pa še natočila žganja. Njen obraz so začele pokrivati rdeče lise; žile na vratu so se ji napele pod z gubano kožo. Vdova usmrćene ga zločinca se je zabavala po svoje. Slednjič je bila žalostna gostija pri kraju. Iz daljave so se začuli udarci ure. Veter je rnota'1 glas zvonov. Ko je napravila zadnji počirek, je Frochardka zagodrnjala: — No. gospodična, zdaj je pa že čas da odidete v svoje sobe. No, le urno! Tudi Peter je vstal. Naslonjen s komolci na ograjo stopnišča je zrl žalostno za stepo siroto, ki jo je vlekla Frochardka za seboj na podstrešje. In dočim je šla ubožica z nestrpnostjo pričakovat jutro, tisto jutro, ki ji morda vrne njeno ljubljeno Henriko. je ubogi brusač šepetal sam pri sebi: — Gorje!... uboga gospodična, jutro napoči za vas še prezgodaj! XXXIII. Skoraj trije meseci so bili že minili, odkar je bil grof de Linieres imenovan za policijskega ravnatelja, a v Parizu se razmere niso bile nič zboljšale. Burna noč v paviljonu Bel-Air in njen žalostni konec je bil dvigni! v Parizu rrraogo prahu. Dvor je bil nekaj dni razburjen. ioo le Coltovega revolverja Ameriški mornar Samuel Colt je izumil pred 100 leti revolver, Id se je razširil po vsem svetu Med posadko ladje, ki je plula leta 1830 iz ameriškega Bostona proti Kalku ti, je bil tudi 16 letni mornar Samuel Colt iz Harforda v državi Connecticut. V prostem času je izdeloval leseno pištolo. Njegova pištola se je razlikovala od navadnih s tem, da je imela vrteči se bobenček z luknjicami, ki so imele na koncu nastavke za kapice. Tovariši so se mu posmehovali. Toda v Londonu je bil njegov izum patentiran, leto dni pozneje je pa dobil patent tudi v Ameriki. Kot dober trgovec je ustanovil Golit delniško družbo in skromno tovarno, ki so iz nje prišli pred 100 leti prvi Coltovi revolverji. Ni pa bilo lahko spraviti novo orožje v promet. Vlada Zedinjenih držav na Coltovo ponudbo niti odgovorila ni in tovarna je bila v nevarnosti, da propade. Tedaj so pa prebivalci Texasa v Patersoni proglasili republiko in mala državica je poslala Goltu veliko naročilo. Captrav je bilo to orožje v primeri s sedanjim zelo primitivno in težko, saj je tehtal revolver nad 2 kg, je vendar pomenilo velik napredek, kajti oddati je bilo mogoče pet strelov brez basanja. Prebivalci Texasa so bili z novim orožjem zelo zadovoljni. In ko je izbruhnila leta 1836 v Floridi državljanska vojna, je odpotoval Colt tja, da bi dobil za svojo tovarno naročUa. Ko se je vrnil, je prišel k njemu kapitan VVarker iz Texasa in se mu ponudil, da bo njegov izum izpopolnil. To je tudi storil in sicer tako, da se je petelinček avtomatično napenjal. Tako je kmalu prišel v* promet Colt-VValkerjev revolver, ki je postal v Ameriki kmaAu popularen, zlasti v Te-xasu, kjer se je bil boj na življenje in smrt z Indijanci. V Texasu skoraj ni bilo človeka, ki bi ne imel tega revolverja. Navzlic veliki popularnosti je pa šla trgovina z revolverji slabo in Colt je moral Leta 1846 svojo tovarno zapreti. Toda v zadnjem hipu se je državica Texas orikJjučila Zedinjenim državam in posledica je bila vojna z Mehiko. Novo orožje je šlo zopet dobro v promet in kmalu se je razširilo po vsem svetu. Poveljnik ameriške armade general Taillor je naročil najprej tisoč icvolverjev, potem so pa prihajala velika naročila od vseh strani in Godit je moral svojo tovarno opetovano razširiti. Tako je Colt-Walker-jev revolver zaslovel daleč po svetu in v Ameriki razen siromakov ni bile nikogar, ki bi ga ne imel. Zapadno Ameriko je novo orožje popolnoma obvladalo. Čok je zelo obogatel, pa se bogastva ni doJgo veselil, ker je umrl že 1. 1862, star komaj 48 let. Barva in tek So ljudje, ki imajo vedno dober tek in ki jedo vse, kar jim pride pod zobe. Dr. Katz pa trdi, da vpliva na lakoto in na tek tudi svetloba. 2olta in rdeča luč pospešujeta po njegovem mnenju tek, zelena in modra pa jemlijeta človeku veselje do jedi. To utegne biti res, kajti znano je na drugi strani, da vplivata zelena in modra luč na bolnega človeka pomirljivo, dočim ga rdeča in žo-Ha dražita in vznemirjata. To so že davno spoznali zdravniki in moderne bolnice računajo s tem, da modra in zelena hič odnosno barva r*>-magata lečiti bolnike. So pa še drugi činiterji, ki pospešujejo odnosno jemljejo človeku dober tek. Tako je dr. Katz ugotovil, da se lahko žival že tako naje, da ji nobena jed več ne diši, pa jo vendar lahko pripravimo do tega, da začne še jesti. Zadostuje namreč da vidi lačno žival, ki s slastjo je, pa začne tudi sama jesti. O tem se lahko prepričamo, če sedamo kokoši. Enako je tudi pri ljudeh, saj je znano, da človek s tem večjo slastjo je, čim več ima okrog sebe lačnih ijudu ki jim jed dobro tekne. Mattem o svojem poletu Včeraj smo kratko poročali, da se je moral ameriški letalec Mattera na poLetu okrog sveta spustiiiti blizu Novo-sibirska. Moskovskim letalcem je Mat-tern pripovedoval, da je imel na prvih 900 km poleta krasno vreme. Pozneje je pa zašel v viharje in meglo, tako da je večkrat izgubil oblast nad krmilom, Ko mu je nekoč motor odpovedal, je mislil da mu je odbila zadnja ura. Levo krilo je dobilo več velikih razpok. Za orijentacijo je imel samo velik, zelo pomanjkljiv zemJdevid in posledica je bila. da je zašel okrog 300 km v stran in je dolgo smatral norveško obalo za škotski,. Ko se je spustil na otočku blizu Osla, je bil tako izčrpan, da so ga morali ribiči odnesti v svojo kočo, kjer si je odpočil. Kako močno ga je premetaval vihar po zraku, pričata dve termo steklenici ki sta se v letalu raz-biJi. Posledica je bila, da je ostal brez jedi in pijače. Ko si je nekoliko opomogel, je nadaljeval polet in v ponedeljek je srečno prispel v Moskvo, kjer so mu priredili prisrčen sprejem. V Moskvi je ostal devet ur, potem je pa krenil proti Sverdlovsku, Novosibirsku in Irkutsku. Iz Moskve do Omska je letel, ne da bi se spustil na tla. V bližini Novosibirska mu je pa zopet odpovedal motor in pote t je moral ponovno prekkrltl Vlak brez strojevodje in kurjača Na progi Pariz—Montereau je bila te dni preprečena težka železniška nesreča, ki bi imela enake ali pa še hujše posledice, kakor strahovita nesreča pri Nantesu. Vlakovodja je rešil življenje mnogim potnikom, ki so se vozili z vlakom št. 417. Nabito polni vlak je krenil iz Lyona proti Montereauu Ko je bil že za Melunom, so pešci opazili, kako je blizu Charentona skočil iz njega človek, ves v plamenih. Okrog njega so se zbrali ljudje, ki so skušali pogasiti gorečo obleko na njem, toda bilo je že prepozno. Pozneje se je izkazalo, da gre za strojevodjo Julesa Laperriera. Ljudje so se čudili zakaj se vlak ni ustavil. Pozneje, ko se je vlak ustavil blizu kolodvora Villeneuve -Triage, se je pa izkazalo, da je vozil vlak pet kilometrov brez vodstva. Na lokomotivi in na tenderju se je bila odigrala strahovita tragedija. Vlakovodja Marius Buget je naenkrat opazil, da je začel vlak počasneje voziti. Gorečega človeka, ki je skočil med vozno o iz lokomotive, ni opazil K sreči ga je radovednost gnala, da je skočil iz vagona na tender, kjer je ves prestrašen ugotovil da na lokomotivi ni niti strojevodje, niti kurjača. Bil je toliko priseben, da je takoj ustavil vlak in preiskal lokomotivo. Kurjača Henry Grandirarda je našel mrtvega, bil je ves obž^an. Preiskava je dognala, da sta ->osta!a kurjač in strojevodja žrtvi olamenov, ki so švignili iz lokomotive, da se je vnela na obeh obleka. Strojevodja se ie hotel rešiti s tem, da je skočil iz lokomotive, pa je kmalu podlegel opeklinam, poleg tega se je bil pa močno pobil in si zlomil noge in roke. Nesrečni kurjač je skočil h koilu, da bi se polil z vodo, pa se je spodtaknil in padel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Iz Metlike — Osebne vesti. Na mesto v Zagreb premeščenega našega postajenačelnika g. Z-vonka Vižintina je postavljen g. Albert Golob, prometnik in postajenačelnik v Gornjem Doliču v Savinjski dolini. Ipa-mo, da bo tudi on posvečal našemu trudu za napredek enako pozornost, kakor g. Vi-žintin. — Na postajo v bližnje Mahično pa je bil premeščen iz Radohove vasi pomožni prometnik g. Ladislav Batista. — Imenovanje. Prosvetno ministrstvo je imenovalo za nadzornika osnovnih šol v metliškem in črnomeljskem srezu g. Franca Venturinija, doslej referenta pri kr. banski upravi v Ljubljani. — Velika slavnost bo v nedeljo v bližnjem starodavnem Ozlju, katere se bodo udeležili številni Hrvati. Upamo, da niti naši Metličani, kakor tudi ljubljanski izletniki ne bodo zaostali in ta dan enako obiskali ta ponosni grad. Potrebno bi sploh bilo, da se poživi izletništvo v Belo Krajino tudi iz Zagreba, seveda s primerno propagando, za kar pa bi predvsem bile potrebne boljše železniške zveze. Izgovor, da je belokranjska železnica itak pasivna, ne drži, ker je končno ravno dolžnost javnosti in merodajnih oblasti, da poizkuša pasivne zemlje aktivirati, kar bi pri nas z izletništvom v veliki meri lahko uspelo. — Vinarski kongres v Novem mestu je odlično uspel, pa se ga je udeležilo tudi več naših vinogradnikov. Poserniki so obiskali po kongresu Belo Krajino v dveh avtobusih pod vodstvom poslanca Petovarja. Med njimi je bilo tudi več kmetijskih strokovnjakov, kakor šef odseka za kmetijstvo, kmetijski nadsvetntk g. Trampuš, kletarski nadzornik inž. g. Lukman, ravnatelj kmetijske šole inž, g. Zupanič in drut^i. Obiskali so Suhor, Lokvico, Drašiče, Vido-5iče in našo Metliko, pa so jih povsod z največjo prisrčnostjo sprejeli župani, občinski odbori in naš kmetijski referent g. Konda, v Metliki pa tudi poslanec Makar, sresko načelstvo, ki ga je zastopal g. Ces-nik in Tujsko prometnega društva, ki ga je zastopal predsednik g. Malešič. Več poset-nikov si je ogledalo tudi pogorišče v E>ra-šičih, pa je nadučiteljeva gospa Španova nabrala večjo vsoto denarja za pogorelce, ki so jo naši gostje darovali. Zanimali so se tudi za banovinsko trtnico v Dtašičih, si jo ogledali in poizkušali naša domača vina, s katerimi so bili zelo zadovoljni. Četudi je bilo ves dan deževno vreme, so bili gosti dobre volje in so se prisrčno zahvaljevali za belokranjsko gostoljubnost. Pred odhodom je povzel besedo poslanec Petovar. načelnik vinarskega društva in izrekel priznanje za požrtvovalnost belokranjskih vinogradnikov. Moderna pravljica. — V neki predilnici je predlo nekoč mnogo ljudi. Pozneje je predlo v nji nekaj strojev, zdaj pa predo v nji pajki. Prerano poročilo. — Slišal sem, da je v tvoji hiši vo sredo gorelo. — Molči, za boga! Gorelo bo šele prihodnjo sredo. Na ražnju pečen prašiček se dobi V GOSTILNI PRI „FAJMOSTRU" NA VELE SEJMU ŠIŠENSKI VHOD Z PAVILJON ORSKE RIBE Danes v veliki izbiri fine ribe, orade, borboni, skombri L t. d.; ribji rižoto. GOSTILNA „LJUBLJANSKI DVOR44, KOLODVORSKA ULIC*. ŠT ZS Tužnim srcem naznanjava, da naju je zapustila za vedno najina nadvse ljubljena soproga, mati, sestra, teta in svakinja, gospa AVGUŠTINA ZEVIS1K roj. KODELJA soproga ključavničarja Mestne elektrarne danes, dne 8. t. m., po kratki mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v 27. letu starosti. Pogreb bo v soboto, dne 10. junija 1983 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 8. junija 1933. GLOBOKO ŽALUJOČI SOPROG IN HČERKICA, ter ostalo sorodstvo. >*A£a1i o£fasi< Vsaka pcpnrfn OO P— Plačo, mo lahko tuđi v Xa odgovor znamko 1 - Na vpra&anja brca m i i od&otHiiJatmc* - NahrtanJB otfla* IN« S--- K, m KUPIM VEČ STENSKIH KONZOL za Sellerjeve ležaje in jermenic različne dimenzije kupimo. — Prodajalci naj javijo svoj naslov na upravo »Slov. Naroda« pod značko >MP 2612«. MfSta: yo gr t-t> C" tivoc 2-SOBNO STANOVANJE oddam s 1. septembrom v Dev. Mar. v Polju št. 96. 2607 STAVBNO PARCELO v Rudniku, 5 minut od Zehala, ugodno prodam. — Pojasnila: Rep ar, Rudnik 79. 2608 S LUZBE DROGE RISTKA- MANTPULANTKA dobra prodajalka, dobi nameščen je. — Drogerija, Murska Sobota. 2604 KUHARICA stara 22 let, išče nameščenje. Ponudbe na: Makovec, Moto-vilcl 73, pošta Gornja Lendava. 2605 Ia PČELINJI MED garantirano čist, kante 10 kg Din 140.-, 30 kg Din 365.- raza-šilje plaćenom vozarinom — G. Drechsler, Tuzla. 2610 GORSKEGA SENA po 48 Din 100 kg franko vagon Rakek proda Zabukovec, Nova vas 17 pri Rakeku. VSE JE PRIZADELA KRIZA Zato smo pri nakupu previdni. Kupujemo tam, kjer je cenejše in boljše. Pri star oznani manu-fakturni trgovini R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poteg Škofije. Dobro in poceni je staro geslo te vec kot 60 let stare tvrdke: DANES VSI NA RIBE škombre v restavracijo »POD SKALCO«, Mestni trg štev. 11. — Clglič. 2617 _________ Kdor si želi nabaviti žimo, lepo, dolgo In najcenejšo, naj si jo pride ogledati na ljubljanski velesejem, paviljon E (zunanji prostor). — Stanko Re-mic. 2613 Sledu]] sotnčrri žarek mora prodreti do telesa. To zahteva moderno zdravstvo. Za solnčno poletje lahno obleko. Tkanine po vašem okusu: A. Žlender, Mestni trg 22 čevlji na obroke „ALVA" LJUBLJANA. šelenburgova 4 Modna konfekcija Najboljši nakup A PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. ll/T MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan, se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLL LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 6 56/T Svetovno znani eksperimentalni pslbografolog KARMAH V LJUBLJANI Obiske sprejema od lu. do 12. in od 3. do 7. ure v HOTELU »SOČA«. — Odgovarja na došlo korespondenco. Pripomba: Nimam zveze z nikakršno hiromantijo. VEČ SODOV od tiskarske barve ceno naprodaj v »Narodni tiskarni«. ŽENIIVE POROČITI SE ŽELIJO železniški uradniki in nameščenci dravske in savske banovine od 27 do 42 let, rudarski nameščenci od 26 do 35 let, gospodarski posestniki od 28 do 40 let, obrtniki, trgovci in gostilničarji z lastnimi hišami, posestvi in delavnicami s sigurno eksistenco, inženjerjl, gradbeniki, podjetniki, finančni uradniki in nameščenci od 26 do 45 let, apotekarji od 32 do 46 let, učitelji in profesorji od 28 do 48 let, advokati, veleposestniki in industrije! od 29 do 42 let. — Informacije in prospekte pošilja najdiskretnejše proti predložitvi 10 dinarjev v znamkah REZOR, biro za ženi tve, Zagreb, pošta 8. 2614 kupite in naročate najugodneje pri tvrdki HINKO SAX MARIBOR. Grajski trg Dostavljajo se tudi ob nedeljah in praznikih na dom. Urejuje: Josip Zupančič, Za »Narodno cinkarno«: Fran jeseraak. — Za upravo in ineeratm 4eJ usta* Oton Chrtetot. — Vsi t LJubljani