173. številka. Trst, v ponedeljek dne 3. avgusta 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaSa: za vse leto 24 K, zm pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec ^ K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se npravništvo ne ozira Po tobakarn&h v Trstu se prodajajo posamične i evilke po 6 stot (3n\č.); izven Trsta pa po S st. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko. V edinosti je moč / Oglasi Be računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema tiprav-ništvo v ulici Moiln piccolo it. 3, H. na d str. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredniitvo In tiskarna : ulica Carintia štev. 12. Nova carina na živež. IV. Vprašati bi se utegnili: kako je v obče možno, da so m« gli zasnovati in v carinskem cdseku avstrijskega državnega zbira sprejeti toliko visoko carino na žito in živino?! O kratkovido- sebičnosti avstrijskih agrar cev smo že govorih". Kako je pa to, da so s«-indus trijalci uddli za tako carino ? Tovarn ški podjetniki so namreč realni na eprotn ki agrarsk h interes v, kolikor niso fami ludi zemljiščni posestniki. Veleobrtni kc m je vendar do tega, da je živež po c^ni ali kar možno dober kup. Nizka cena na kruh in meso daje tovarn škim delavcem p< g >j, da se morejo zadovoljevati tudi s skromnejšo dnino ali plačo. Podjetnikom je v tem s u čaju dobiček veči in sigurniši. Poleg tega imajo tostranski tovarnarji in obrtni podjetn:ki potrebo, da izvažajo svoje izdelke v sosednje vetoČne dežele, t j rej pred vfem na Balkane, in, kolikor možno, tudi v Kosijo, ki poleg star h evropskih odpira š nove trge v azijatskih svojih ogromno raz-prostranih zemijab. Te dežele pa je mož jo za avstro-ogrsko veleobrt pridobiti podobno in primerno le po pravilu: Daj, da ti d; m ! To se pravi, da vstočne kmetijske dežele i a države sprejemajo in bodo še bolj v bod -če sprejemale tovarniške izdelke le iz takih držav, katere puščajo bolj ali manj ugodno odprto pot njih kmetijskim proizvodom ! — Ogrska pa za sedaj laf ko prezira to okolnost, ker nima še tdiko razvite industrije, d* bi mog^a njene izdelke prevažati v vBtočne kme-ijste dežele. Avstrijski veleobrtoiki prinžšijo torej velike žitve t grški volji, da se poviša carina na žito in živino ter tako, rekli bi, absolutno zapre pot žitu in živini teh vetcčnih dežel v naši cesarstvo. Da so Madjari ukrotili Ustrarske veleubrtn ke, morali so tem privoliti za zunanje obrtne dižave, torej pred vsem za Nemčijo, na obrtne izdeUe nekoliko višo cariio, nego je bilo ljubo Madjart m in rj h dotičnim interes m. Vsled tega bo avstrijsko j rebivalstvo trpelo tudi na to f-tran, ker relativno vieoka carina na zunanjo industrijo daje večo moč naš m domač m obrtnikom za določanje in kolikor možno višanje cen svojim izdelkom. Tako vidimo, da so se drugače dejanski nasprotniki občegs sedaojega gospodarstva pobotali in sprijaznili drug z drug m. To pa dokazuje vnovič, da si proizvodniki zemljiščni in t »varneki skušajo priboriti takih tudi PODLISTEK. 11 Na svetlem obrežju. Novela. Poljski (»pisal H. S enkiewicz. Poslovenil Podravski. III. »Imel sem svoje skrbi, t« da v ostalem Km bil svoboden kakor ptič ter sem mogel vso dušo uložiti v s.ike«, je dejal sam sabi, »sedaj pa vrag vedi kako bo !« Tu pa so mu slikarsae skrbi, kakoršne je imel v tem trenutku, pokvarile njegovo dobro voljo do skrajnosti. Go^pa Klzenova in vsa zakonska zadeva se je je a. umikati na drugi osnutek, a na prvi je sUpila njegova slika »Sanje in smrt«, nad katerim se je trudil že nekoliko mesecev in od katere je pričakoval mnogo vapeha, ker ona bi imela biti kakor nekak protest zoper s|_l šno sprejet pojem o smrti. Svirsai rt je v razgovoru h svojimi tovariši slikarji hudoval večerat na krščanstvo, katero ,e upeljalo v življenje in umetnost ogiodje kakor predsiavitelja smrti. 8 v irskemu se je zdelo, da se s teaa godi smrn največja krivica. Grki so si predstavljali Thacatosa kakor krilatega gen ja in to je b:lo povsem primerno. Kaj more biti bolj odurnega in bolj osupljivega, nego ogrodje? ekonomičnih zakonov v državi, kateri preštevajo zgolj in izkbučno le interese proizvod nikov, ne pa potrebovalcev ali konsumen tov! Poa jed nji sestavljajo vedno ogromno več no prebivalstva države, a ta večina je pre^ir^n . brutalno in tradicionalna. Sevt-da t či v tem preziranju in v tem lovu po Ztiol) proizvodntštcih interesih velika kratkovidnost, šk- dljiva na-f o-led producrntom samim ! Od potretiovanja j in možnega porabljanja produkcije je zavisno pro spe vanje tudi te poslednje! Al i'Ojtdinim velik m posestnikom obrti in km* ti stva je do tega. da sami vsaj zač sno b< gate. č* tud' potem po na-stavšth krizah razvoj < buntavlja in zaježuje. Med večino potrebujoč ga ali konsumu-jo^ega prebivalftva p* ni prave obč« in ob sežne organi/aci e, da hi se upiralo kratk >-vidai gospodarski p ilit ki vele »brti in vele-p eestva in včas li — kakor sh vidi — tudi dižavnišk h modmanov. Kar se tiče teh poslednjih se je m rda ravmi ministarski pred-s> dnik s t tvar š bolje bor i za več no prebivalstva nasproti Madj r nego p* zistop-n ki narodov poprek. Za delavstvo tovarniško pa bi se morala socijalna demokracija mnogo bolj in pozitivno potegniti, n*go je bilo t«» videti d- slej. Ali pomisliti moramo, da i ač lniki te s< cijalne d. m >kra-cije so v tesu h odr>< šajih z velik mi, p< s bni vrste ohrtnimi po« je;mk', in tako ne k-ž j niti ta delavska or^n zacna t ste sile in tistega vpliva, ki b m<>gel v res ic koristit v»čmi prebivalstva ne le pri nas temneč tudi na O^r^kem. Mi uogrede omeujeuo, sa. sedaj avst j-ika s.ici a'ua demokracija bavi z re-f-rmo volitev, kakor da bi hotela delavce naltšfi odganjati od aktuvelnega de hi v a d j a, ki bi v s a j moralno izpodbijalo pogubno carino na žito in živino ali: hleb in meso! Na Češkem sa h< č.-j • boriti vsaj proti uvtž'tn u < gr-ke moke in s tem vsaj nekoliko n»domešč'ti ^edoitatek Cđrinarske granice pr.ti Odrski. Seveda je ta ag'tacija moralno nekoliko dv> mljive veljave, ker gleda bolj na interese pojedin h domačih obrtnij (mlinarstvo, pekov^tvo, trgovstvo), nego pa na interese skupnega preb valstva. Naposled p»vOarjamo le na kratko, da so vei naib ljši in največi ekonomski teo-ret ki caiino na žito v obče. — iu kaj še le visoko carino na hleb — smatrali za škodljivo in veliko nesrečo narodov in prav ln g i razvoja skupne ekonimije. D indanes, ker se razvija industrija, se že s ten bjjši položj- Ako kdo, tako vsaj kristi ani, ki vidijo v smrti vrata v novo življenje, ne bi smeli je tako slikati. Po mneatu Svirskega se je ta pojem ro 1 1 iz turobnega duha germanskega, ki je vstvaril gotiko — sjajno in veličanstveno — toda tako mračno, kakor bi cerkev ne bila prehod v nebeško blišč »bo, marveč v nekako podzemeljsko in brezna molčeča, ko bi se h tela prit« zevati, pa bi m g a reč: : »Čemu me predstavljajo liudje v obliki ogrodja ? Saj je vendar uprav ogrodje to, ee-ar jaz nočem in kar zapuščam !« Zate* na sliki Sv:r-ikega je tudi genij siti izročal t ho in nežno telo deknee geniju suirt, kateri. sklonivši se nad njo, je gaail ob enem lahno plameučeK sve iinice, ki ji je gorela pri zglavju. Svirski, slikajoč to, si je ponavljal : Treba je, da človek, ki pogleda na to, reče naj poprej sam eebi : »Oi , kakšua ogromna tis na je to !« in hntel je, da bi ta molk prešel na gledalca od črt, od p- stave, i d izraza, od barve. Mislil si je takisto, ako se mu po-r» č; izvabiti to misel in a«o se bo slika tjlmačila sama na sebi, pa postane ne vsakdanje, marveč novo delo. B lo mu je pri tem mar še nečesa drugega. Korakajoč oje za kmetijstvo in njegov razvoj. Braniti se je seveda treba na zunaj, ako bi hotela zu nanja konkurencija unič ti naše kmetijstvo. A bramba s pomočjo carine je vse kaj drugega, neg) pa odiranje skupnega prebivalstva ! Carina, kolikor se mora v brambo stavljali ua žito in živino, naj bo vselej taka, da ne vatvarja monopola na znotraj na korist malemu številu poseboega stanu, temveč bodi taka, da bo možna še vedno poštena konkurencija od zunaj. Ogrska s pomočjo naših ekonomskih interesentov pa je dosegla tako visoko carino, da izključuje vsako dost jao konkurencijo in vstvarja poguben monopol. Videant consu-les . . . Ta stari opomin je menda že — prepozen! Tpsilon. V konklavu. V soboto so imeli kardiaali v konklavu dve, in včeraj zopet drugi dve seji, ki pa niso prinesle še nikakega vapeha. Jutranjo sejo bo imeli kardinali ob 5. uri, a popoldansko ob 4. uri. Ogromna množica ljudstva je čakala na trgu Sv. petra konec vsake seje. namreč, do kler se je privil iz cevi dim, kateri nazaanja, da so se sežgale glasovnice in da ni še izvo Ijen paptž. Ker je sinočna eeja trajala nekoliko dalje, uego predsinučna, so ljudje že mislili, da to pome.ii, da je že prišlo do izvolitve. Dim iz omenjene cevi se je privil sinoči Š9 le ob 7. uri 37 minut. Nekateri trd jo, da se je si-noč. vršilo poleg glavnega in pristopnega glasovanja, se drugo glasovanje, in da je tjrej seja radi tega trajala toliko časa. Torej štiri brezvspešne seje, vsaka z dvakratnim glasovanjem, to je 8 glasovanj. To je dokaz, da se razne stranke bijejo in da noče,o odjenjati. Govori se, da je Rampollova stranka najmoSneja, a za njo da pr haja Va-nutelliieva. Predvidja se, da bo konklave trajal precej časa, ako se kardinali danes ne sporazums in izvolijo nekakega prehodnega papeža. Govori ee, da se v tem slučaju zje-dinijo najbrže ob imenu kardinala Martine li. Kandidatura kardinala Di Pietro, pravijo, da je padla. O kardinalu Rampolli se pripoveluje, da, ako bo videl, da ne more prodreti, bo koncentriral svoje glasove na ime kardinala Gottija. za splošnim tokom časa, se je strinjal tudi s tem, da se mora slikarstvo izogibati literarnih idej ; razumel pa je vendar, da je velika n.zl ka me i odrekanjem literarnih idej in tako brez miselnim čitanjem vnanjega sveta, kakor nam ga kaže fotografiena plošča. Oblika, barva, madež in ničesar več, kakor da bi bila slikar-jeva dolžnost ubjati v eebi misleče bitstvo. Ia spomnil se je, da kolikorkrat je imel srečo videti slike n. pr. Angležev, moral je vsikdar strmeti na i vis >ko dnševno stopinjo teh um-tnikov. V Poljakih je nasprotno v drl nekaj temu naravnost nasprotnega. — Izvzemši nekatere, je večino od njih tvorila t>ipa nesposobnih, brezmiselnih, navadno maio ražv t Li in vsake omike oropanih Iju i'j. Ti so se i ranili z nekoliko preperelimi drobti n c.uui doktrin, ki so padale od francoBke mize, ne d »puščajoč niti za trenotek, da bi bilo mogoče misliti v umetnosti na kaj sa-mostojuega, a tem manj samostojno, po polj ski, jo tvoriti. S^irakemu je bilo jasno to, da doktrina priporočajoča brezmiselnost, mora jim seč: do Brca. Nositi ime umetnika ia biti o tem duševni hlapec, bila je vendar kaj ugodna stvar. Citati, videti, misliti — vrag naj vzame takšen trud ! Pričkal se je o tem s tovariši ter jim klical vneto : »Jaz ne zahtevam od vas, da Politični pregled. V Trstu, 3. avguata 1903. Sladkorno vprašanje. Od oficijpzne strani se javlja, da eta ogrtki in avstrijski fin. minister stopila v pogajanja za rešitev Beda-njega konflikta radi sladkornega vprašanja In slutiti je, da bi hoteli to urediti po receptu : koza naj bo sita in trava naj vendar ostane nepoškodovana. Seveda bo tudi to pot — na to lahko vzamem} strupa — konec pog-ijanj tak, da bo madjarska koza Bita, avstrijska trava pa prav občutno pristrižena. Ogrska d^bi svoj plen, a privolila je le v to formalno koncesijo, da more avstrijska vlada svoj že sklenjeni zakon o obdače-vaaju sladkorja v tej polovici razveljaviti brez ozira na pogajanja z Ogrsko. Nedavno smo bili tudi mi posneli vest v nekem polj-rkem listu, da hoče dr. Koerber že v avgustu sklicati državni zbor v ta namen, da vso odgovornost na odijoznem sladkornem kon-Hiktu zvali na sicer bagatelizirani parlament. Sedaj pa javljajo, da se že omenjeni zakon razveljavi s cesarko naredbo na podlagi § 14. — tega rešitelja avstrijskih vlad iz vsake stiske. Avstrija in Italija. Dunajski listi prinašaj j brzojavko i« Trata, ki pravi, da je c. k. namestn.štvo v Trstu prepovedalo občini trždšiti udeležbo na razstavi v Vidmu iz tega vzroka, ker je na razstavi prirejen oddelek za »Venezia Giulia«, pod katerim imenom umevajo Italijani Trst in Primorje. Ker je razstava v Vidmu — tako pravi brzojavka dalje — italijansko-državna, je prireditvi onega oddelka očevidno le ta namen, da dokumentira pripadnost avstrijskega ozemlja k Italiji. Se svojo udeležbo pa bi občina tržaška napravila avstrijski državi sovražno pojavo! Dalje javlja ista brzojavka, daje tržaško italijansko telovadno društvo hotelo uveBti društveni grb, sestojoČi iz rudečega šSita z b e 1 o helebardo in zeleno hrastovo vejico. Namtstništvo pa da je prepo. vedalo ta grb, ker ima sestavo barv, ki je identična z barvami Ital-je. Konsolidiranje hrvatske opozicije. V petek zvečer se je sešel v Zagrebu klub čiste stranke prava, ki je, dobivši tozadevne odgovore cd zaupnikov stranke, sklenil, da se čista Btranka prava in stranka prava ze-diniti in da bo »Hrvatsko pravo« izhajalo z označenjem »Novine hrvatske stranke prava« kakor skupno glasilo. To je nadaljen korak do konsolidiranja hrvatske opozicije, kar je slikate tako dobro kakor Francozi, Angleži ali Španci, marveč zahtevam, da slikate bolje ! pred vsem drugim pa vsak po svoje. Kdor ne koprni po tem, on naj ostane kotlar !« Dokazoval je, ako slika predstavlja kopo sena, ali kokoši, brskajoče na dvorišču, ali njivo s krompirjem, ali konje na paši, ali kotiček stoječe vode v ribniku, da je glavna stv'ar pri vsem tem veekako le duša. Vdahnil pa je tudi toliko lastne duše v svoje portrete, kolikor je mogel — a vrhu tt ga »se je razodel« v drugih slikah, izmed katerih bi imela biti poslednja : Hypaos in Thanatoe. Dva genija sta bila že uprav dovršena, toda za g.avo deklice je šlo kaj trdo. Svirski je vedel, da mora biti ne le zala, marveč tu ii zelo individualna. Med tem so zares dohajali »mcdeli«, sicer zali, vsekako pa ne dovolj poBebni. Gospa Lageat, pri kateri je imel Svirski najeto delavnico in katera je bila davna njegova znanka, mu je zures obijub la poiskati tikšen vzor, toda to je š.o počasi. Neki novi vzorec (model) bi imel dospeti uprav danes zarano, toda ni ga bilo, dasiravno je minila že ednajsta ura. (Pride še.) so velikanske važnosti v sedanjih čas;h, ko okolo nas pripravljajo važni dogodki. Naša srčna želja je se, da se med sedaj ujedinjeno stranko pravo in ostal m delom ^pozicije, zbi-rajočim se okolo »Obzora«, uredi in utrdi tako razmerje, da bodo vsi zares nezavisni deli naroda v trdni falangi stali v obrambo rejo dovoliti, da bi takov pui viruleni kakor je danai ija madjarska država, a poleg nje današnji duvalistični zlatem mogel tudi nadalje tlačiti v prvi vrsti Hrvate in Hrvatsko, a vsporedno žajimi S ovence in ostale Slovane v c s'itvanaki polovici. Katastrofa ma-djar^kega ministra predsedu k gr fa Khuen a Slovencev in prej zasadimo narodnih interesov pred navali požrešnega Hedervarva je istodobna katastrofi duvali-tuiinstva. j stične Avstro ogrske. Mi Hrvatje pr prav- Katastrofa Khuen - Hedervaryja. lesen kr ž da ga a*o B g da n sreča Od odličaeg-t rodoljuba iz opozicije na Hr vatskem Fmo prejeli: Mi sm o predvidjeli to. In tako je mo ralo priti neizogibno! — Vsakako moram > cag'ašati dane?, da smo se za časa baiistva Khuen-Hedervarvja v Zagrebu in že za ča-a nemirov na Hrvat-kem, na vstalih pod njeg >^o vlado, prorokovali tudi v tem listu, da ta 51 .vek m'.ra sramotno, torej katastrof-Ino završiti svojo ginem e s s e politično karijero. Milo nam je lo radi našega naroda, da so Madjarl, katerih politični in administra tivni reprezentant na Hrvat^kam je bil mihov sedanji ministerski predsednik Khuen-Heder junaška, z br*t*ko pom čio drugih slovanskih brhtov čim v grob — duvtbzma. Ti Ktiueue Hfdeiwityiu ! H tel si uni-č ti Hrvatsko pasiv svoji M a d j a r-h k i našel -tvoj politiSni grob. Pa kakor j»* Scpio Afncanus grozil z besedami : ceterum c e n s e o C -t r t h a-delendam — tako tudi mi Hrvatje kličemo vesel* ga srca : C e?erum censimus dtialismus ausfro-huagaricum esse deenduin ! T« ko je ! Korupcija na Ogrskem. V soboto varv, doživeli danes na temel u grenkih iz- je ime! v Bu l mp šti sejo i rišete, k«ter»-ga je kustev grozao in v zgodovini moderne poli- posl«n-ka zborn ca iz^olla, da prušče afero tike še ne doživljeno blamažo in razočaranje o poskušanh in eventuelno iz^ rš nh p"d»- je to pot v svojo lastno past, iz katere se ročilo o prvi seji, jasno da je korupc ja izvi- ne reši nikdar več. In značilno je to, da se rala res od vlade same. ko je med drugim s takim človekom in politično ničlo ni na- jasno, da je vlada omeg č la Dienesu b^g, pravila tabula rasa takoj, ko so hrvatski in slo- bržkone, da bi se prikrilo d » se 1 j š* nepo- venski zastopniki iskali, da bi bili pripuščeni znane njegove sokrivce. Opozic jon^ln* p >- v avdijencijo. Sedaj morejo odločilni činitelji slacci eo namreč natančno obveščali policijo, na Dunaja, iz!a§ti avstrijski minister predsed kje se je Dienes nahaial, ko je bil še na sednik Koerber, videti, kakemu človeku je Dunaju a kljubu temu policiia ni zaukazala ta poslednji napravil uslugo, ko je preprečil uloviti ga, marveč je to storila še le t"daj, avdijenco : kako strupeno kača eo negovali ko je bila obveščena, da jo je Dienes že in hranili v slojih nedrih ! popihal z Dunaja. No, pregovor pravi: »B^g ne plačuje Ko je bi posl. O lav zasliš-jvan od veake sobote! — a tudi vrč hodi tako dolgo zg0raj omenjenega od-»fka, izjavil je, da do studenca, dokler se slednjič razbije!« Tabo pre(j tera odsekom niče-ar ne izpove, ker se dogaja nt s In iku in varalici ministru- ga ne 8m^tra kompet-ntnim, pač pa da hoče predsedniku Khuen Hederwary-ju ! to 8tor,ti pred imunitetaem odsekom, kjer Hvalimo Bega danes, da je vendar Hr- dokaže se št rimi pričami Khuenovo krivdo vatska s svojim uporom in svojo narodno re- v korupcijski aferi in da je bil iati v ta na- akcijo proti Khenu HedervarvjU provzroSila, men v zvezi z gfof m SzapjCrvjem. da je ta Človek z njegovimi demoralizator- Nadilje je O lav izjavil, da nimi, neznačajLim in brezprimernimi čini podkupljenih več drugih poslancev, razkrinkan in onemogočen ravno po onih Ma- Baron K a a s je pred istim djar.h, pred katerim: je ta navihanec padal na trdil, da je bilo za korupcijsko akcijo dolo kolena in ponižal tuli svoje osebno dost^jin- č n;h 300.000 kron. Jako važaa so izvaanj* stvo, a ob enem tudi otvoril oči vsem Slo- barona Kaasa glede koncesij, katere je gr< f vanom v monaili ji Avstro Ogrski, da fce ni- S/aparv ponujal socijalistom, kar bi nikakor majo nadejati ničemur dobremu niti o1 ljudij ne mogel storiti kakor privatna oseba, mar na Dunaju — a la K erber — ki so pomt- več mu je bilo to možno le kakor poobla- gali, da je človek a la Khuen H dervary ščencu vlade. je bilo odsekom nrogel skozi 20 let pašivati v bedni Hrvatski ! A potem, ko je dovel Hrvatsko do beraš^e palice in do politične demoral zaeiie, je mogel oditi ta človek na važno mesto v Madjarsko, da tam širi politično kugo in kolero, kakor jo je, žaiibcg, globoko ukore-ninil na Hrvatskem. Posl. Gčza P o l <5 n v i je pred odsekom izjavil, da je prišel k njemu v p sarno neki Stoli, nasproti kateremu je neki Ev^en Dedk izjavil, da si je sam izmislil korupejsko ak eijo, o kateri se je dogovoril z Diene^om in sta se p tem v tej zadevi oba (D a v in Dienes) p:)da!a skupno k minisV rskemu pred-Divna je to in dobro zasiužena lekcija eedniku, gr(fu Khuenu. Ičijima takrat ni za (bole M.djare. Hrvatje morejo biti s to ničesar obljubil, pač pa jima je nekoliko lekcijo zadovoljni. Kajti: kdor drugemu jamo dni pozneje dejal neki nepoznani gospod, naj k >plje, navadno sam pade v to jim >. Ma- Se v tej zadtvi obrneta na g-ofa Szaj a v a. d ari so hotel se svojim dragim Khuenom Iledervarvjem in njegovim 20-letaim okuže-V8D em naroda hrvatskega uničit vso Hrvatsko in pretvoriti jo v madjarske županije. Pa g ej čuda : njihov Ijubček Khuec- Hedervarv došel je v Iz tega izhaja torej dovolj jasno, da je b la ia zadeva d< govorjena med Khut nom in Szapdrvjem. Dokazano je tudi, da sti imela one dni Khuen in Szap£»y skupne konfe-in miijenfc rtnee. Budim} ešto, t Kar se tiča Szajdrvjfve častne besede, da sporazumno z Dunajem pretvori vs^O^r-jda ni Khuen ničesar vedel o njegovih po- sko v toliko avstrijskih »Bezirkthauptmann skus h korupciie je veliso vprašanje, da li echaftov«. Sreča za Madjare, na kateri se ima grof Szapa v sp!< h šd pravico dijati imajo zahval;ti samo Hrvatom, da je ta p>- ča6tno besedo, potem, ko je sani pr znal svojo litiČDa kukavica, ki no-i aristokratsko ime jttko nečastno korupcijsko afero?! Saj se nie- grofa Khuena- He lervarvja, ravno v psiho govi č. s.ni besedi rei vts tvet le smeje. 1 —sem m-mentu za obstanek madjarske dr- Velezuač lno je tudi dejstvo, da je mi- žavne svobode na^l eram«.tao svojo jmlitično nister za Hrvatsko, Tomašić, ravno sedaj sairt pešti. v madjars^i prestolnici v Budim p od bi svfjo ostavko. Njegovo tozadevna utemeljevanje je tako Mi Hrvatje smi poznali Iju li i la grof i plitvo, da ni vredno o tem govorit'. Pravi Hedervarv, grof Szaparyf intimissimus bivšega bana hrvatskega Khuen -Heder varvjt, e tuttn Compagnia beila ! Trpeli smo tako dolgo, dokler se vr5 ni razbil na etudencu. Sedaj naj pajih poznajo tudi njihovi Ma-djari, katerih voditelji so stavljali toliko za upanja, dok.er sta poševala Khuen v Zagrebu a Szaparv na Reki ! A isiodobao občutimo pt^sebno radost, da l»o ves svet iz dogodkov, ki se danes vrše v madjarskemu parlamentu, mogel crp t zdravo oavedočenje o neopi-?ni krupciji in brezvestaosti vseh današnjih ma djarskih politikov v obče, a pojednih čl. nov današnje madjarske vlade še posebej. Strogi zakoni zgodovine narodov in držav ne mo- vzrok ostavki tiči v tem, da je Khuenova vlada že prav blizu zatonu in ni hotel pasti s Khueno-n vred, ker se sicer nadeja, da po Khuenovem padcu pride zopet na svoje mesto. Tomašić je torej zapustil patapljajcčo se ladijo, da se bo mogel poten ukrcati v prihodnjo. Tržaške vesti »Kakor kaže« ! »SI »venski Narod« št. 173 je izrekel ta«o- le sodbo o »Edinosti« : »Kar je res, je res: »Eiinost« zna pisati na desao in levo — kakor kaže.« O tem se sklicuje »Slovenski narod« na riemanjsko vprašanje. Naše vedenje ozirom na riemarjsko vprašanje je odprta knjiga : vsakdo je mogel in more še čitati v njej. Žito Di potrebe, da bi danes na tem mestu branili svoje vedenje ozirom na riemanjsko vprašanje. Take potrebe pa ni tndi zato, ker nam zadošča sodba o nas na strani onih, ki ' eo v prvi vrst interesirani, na strani R;c-manjcev! Te sodbe pa se nam ni bati! Ali tudi brez koristi bi bilo, ako bi ho« J teli Sfdaj braniti svoje vedenje ozirom na vpraš nje riemanjsko. R kli smo že, da naše ve denje je odprta knj ga. Vsukdo je mogel in more č tati v njej ! Kdor ni čnal te knj'ge, to je, kdor ni sledd razvoju r cmaojskega vprašanja temu ne bi mogli razjasniti stvari z eno, pa bodi še tiko dolgo notico. Onega pa, ki je sltdil, a nas vendar n< če objekt vno soditi, tega pa tako in tako ne bi prepiičali nikdar. Nekaj druz^ga hočemo pribiti danes. »Narod« nam očita, da pišemo »kakor kaže«. No, mi pa moremo s citati pokazati, da tudi Ijublian^o glasilo ne zaničuje ravno metode »kakor ka?e«. V št"v. 173 od 29 julija je pisal »Slov. Narod« med drugim: »Kdor čita »Edinost«, tisti ve, da stoji odločno na strani Ricmanjcev, dajih brani in zagovarja in da torej odobrava njih punt proti cerkveni avto r i te ti«. In dalje v isti notici : »Na*e opom »je so bile v bitstvu pohvala »E d i n o s t i« , ki smo jo tem rajse zapisali, ker imamo tako malokdaj priliko »Eiinost« pohval ti — odkar je prenehala biti bojno glasilo prim> rsk h Slovencev proti Italtjanom. Toda naša pohvala ni ugajala »E linosti«, pohvala, da je bila konsekventna in da je v riemanjskem vprašanju »voj klerikalizem žrtvovala narodnemu načeln. Naše konstatiranj»- namreč, da je tuia (»Etinost« namreč) enkrat res narodna...« itd. Tako dne 29 julija. Od 29. do 31. julija menda ni posebno daleč. Ia nam ni nič znano, da bi se bili v teoi presledku izvršili v ricmmjskem vprašanju dogodki, ki bi kazali položenje v toliko spremenjeni luči, da bi bila opravičena spre-meauba sodbe, kakoršnjo smo videli v »Slov. Narodu«. »Slovenski Narod« od 31. julija piše namreč : »Tržaška »Edinost« je skrpucala na zadnje naše notice gostobeseden odgovor, ki je tako č e n č a v, kakor so vse »Edinost ne« polemike. — »Edinost« mora svoje čitalje smatrati za velike reve na duhu, ker se j m upa podajati tak m o č n i k. Povspela se je celo tako daleč, da trdi, da »S oven-ki Narod« gre na roko nasprotnikom Ricmanjcev in škoduje narodni Btvari. Ali ste čuli ljudje božji ? Take bedast »»če so nat snjene v »Edinosti« črno na belem. Prb 1 smo grdo hinavstvo, ki ga uganja »Edinost« glede Ricmanjcev, pri bi i, ktr smo bili izzvani, seiiaj pa pravi »Edinost«, da gremo na roko — nssprot .ikom R cmanj-cev. Rts, vel kansko, čudovito ! Z ii se nam, da mora v Trsiu vladati preklicano huda vročina. Tolika pa menda vendar ni, da bi < bčii stvo ne moglo spoznati, kako se škoduje Ricmanjctm, če se poknže, daje »Edinostino« pisarjenje sama — hlimba « Dne 29. smo bili torej odločni branitelji Ricmanjcev, emo bil: vre Ini »Narodove« hvale, ker smo bili konsekventni, ker smo svoj klerihalizem žrtvovali narodnemu načelu, ker je b.la »Edinost« enkrat zares — narodna. Dno 31. julija pa piše, da tiramo v riemanjskem vprašanju »grdo hinavstvo« in je vse naše pisarjenje zgolj »hlimba«. Tako se spreminjajo časi od 2 J. do 31. julija in mnenja ljudij žnjimi . . . kakor kaže! Na tikem postopanju najstarejega slovenskega dnevnika moramo zopet preliti — gorko solzo. Mestni svet. V zadnjej seji mestnega sveta, katerej je predsedoval župan tir. San drinelli, bil je predvsem vsprejet predlog mestne delegacije glede gradnje hiralnice na prejšnjem Rennerjevem in sedanjem občinskem po^-e tvu pri Sv. Ivanu. Istotiko je bil brez razprave v s preje t drugi predlog mestne delegacije, naj Be društvu za znanstveno proučevanje jadranskega morja od-topi za dob > 50 let del občinskega zemljišča pri Sv. An- , dreju, Da katerem zemljišču napravi omenjeno društvo akvarij. Poleg tega se je društvu v ta namen dov lila tudi enokratna podpora v znesku 6000 K. Vse to pa pod pogojem, da bodo vsi napisi v akvariju italijanski ter da bado vsi uslužbenci Tržačani in italijanske narodnosti. Na to je mestni svet razpravljal o predlogu glede naprave italijanskih paralelk na sloveuski ljudski šoli pri Sv. Ivanu. Prvi se je v tej razpravi oglasil za besedo svetovalec dr. Gu-tav Gregorin, ki je v daljšem, že v soboto v našem listu priobčenem govoru dokazal nepotrebnast italijanskih paralelk pri Sv. Ivanu. Odgovarjal mu je vodja laške stranke dr. V e n e z i a n. Njegov govor pa je obstajal iz samih čenčarij. Mož je že v naprej vedel, da ne bo mogel izpodbiti kakor skala trdmh argumentov dr Gregorina in je takoj uvodoma povedal, da to, kar hoče govoriti, b do le »chiacchere« čenče. In res so bila same čeiiče. Značilno je največ to, da je dr. Venezian govoril o vsem mogočem, le o potrebi italijanske šole pri Sv. Ivanu ni spre govoril niti besedice. Rekel je, da je prepričan, fia bo večina vsprejela predlog mestne delegacije in s tem smatral je dr. Venezian, da je pobil že vse predgovornikove argumente. Ako bi obveljalo to načelo, potem pa sph h ni treba vtč, da bi gospoda od večiue v me3in-!m svetu odpirala usta. Gospod Venezian in vsa n egova družba lahko vedno molči, saj je gotova, da bodo laške marijo-nete v mestnem svetu vedno zvesto kimale k vsem ukazom svojega goBpoparj*, dr. Ve-neziana. M stai svet je seveda odobril z glasovi večine ustanovitev, i tal. paralelk pri Sv. Ivanu ter istotako potem tudi predlog mestne delegacije glede podpore 600 K društvu za prirejanje »regat« ter predi »g glede zgradnje železniškega tira od Sv. Save do mestne klavnee. Slednjič je mestni svet odobril sklepni račun h:še za ub.žne za 1. 1901., sklepni račun zavoda za zapuščene otroke za 1. 1901 in proračun hiše za ubjžne za 1. 1903. Potem je imel mestni svet tajno sejo, v katerej je gospoda Ivana Slavca predložil župnikom za Opčine. Proti zistemu v srednjih šolah na Slovenskem. Ml smo nedavno temu, sklicu č se na kričeč konkreten slučaj v Mariboru, konstatirali, kako na sreinj h šolah po Slovenskem animoznosfc nemšk h profesorjev (fci so izlasti na drživmh nemšsih srednjih šolah v slovensKih obmejnih pokrajinah skoro popolnoma prtgnali slovenske učitelje), ubija si »venske dijake, uničuje ekzistence ;n peha nešteto roditeljev v žalost in največo skrb. Ta ststavek naš je ponatisnil tudi »Učiteljski Tovar š« z nastopno pripombo ; V resnici je nečuveno, kako se po nekod greši na vzg »ji naše mladine. Naši mladi ljudjp se tudi drugod, ne samo v Mariboru, naravnost ubijajo,- kar je vnebovpijuč greh, h to ne od nemških, ampak celo od slovenskih rok ' Sploh smo prepr čanja, da mm»jo nekateri ljudje, ki imajo opraviti tudi s šolstvom, n ti pojma o vzgoji in o ravnanju z mladino. Železna pest in tr lo srce ne bosta nikdar plemenita vzgojevaK-a. Šola ni kaznilnica, temveč — učilnica in vzgojevalnica. Celo na tomboli I Včeraj je b la tombola na dvorišču velike vojašnice. Imeni on h sreČnih, ki so »dobili«, se g ase : Fran Cer-met, Josip Stokel, Alojzij Šsrlj, Josipina Živic (ali morda Sivtc) in Leopold Ma-kovec. Torej Ludi imena srečnih na javni tomboli pričajo, koliko resnice je na laški trditvi, da je Trst izključno italijansko mesto. Društvo »Zvonimir« v Roeolu je včeraj s prvim občnim zborom oficijelno začelo svoje delovanje ob najugodniših avspicijah. Na zborovanj u smo se uveril', d šteje društvo že lepo četo izvršujočih členov, samih prijaznih in simpatičnih mladeničev, ki sina-pravljali se svojim vedenjem na zborovanju najugodniši utis. Po zin manju eoditi je društvu zag >tovljen lep razvoj. Po zborovanju so bili prijazii Gregoričevi vrtni prostori prenapoljeni občinstva, domačega in iz mesta, izlasti od sv. Jakoba. Pe-vali sti pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metodija in novi zbor »Zvonimir«. Simpto-matiSno je bilo, da je mej tem, ko je v gostilni pri »dveh cipresah« mrgolel) občinstvo, v sosednji lepi italijanski restavraciji znanega agitatorja Pizameia vladala uprav strahotna praznota. V isti meri kakor naše ljudstvo vrača — samo B^bi, toliko se izpodmikajo tla sovražnim mu tujincem. Novemu društvu kličemo: živi, rasti in razvijaj ee ! Obcni zbormožke podružnice družbe sr. Ciril« in Metodija je bil prenesen na Jutri, torek, dne 4. t. m. ob 8. uri zvečer. Ko se to naznanja, vabi se uljudno vse ude in druge rodoljube, naj pridejo na to zborovanje, na katerem se bo razpravljalo tudi o našem šolskem vprašanju. Zborovanje se bo vršilo v »Tržaškem podpornem in bralnem društvu«, ulica Stadion št. 19. Milo za drago ! Prihodnjo nedeljo dne 9. t. m. priredi bratsko pevsko društvo »Zastava« v Loojerju (in ne »Logeri« kakor se radi pačijo nekaterniki!) vrtno veselico. Na ti veselici nastopi tudi pevsko društvo »Kolo«. Lonjer je ena vas, katera ima v rokah ključ za izvolitev narodnega zastopnika v drugem okraju tržaškem. Lonjerei so torej oni, ki odločujejo o tem, kedo naj bo zastopnik v II. doru bohinjske železnice. Ogledala sta si dela tudi od znotraj in sicer do 1977 m daljine. Iz Podbrda Šla sta čez Orno prst v Bohinjsko Bistrico. X V Opatiji je bilo ol 1. septembra 1902 do vštetega 29. julija 1903 18905 oseb. Od 23. julija 1903 pa do vštetega 29. julija je prirastlo 567 oseb. Dne 29. julija je bilo navzočih 2218 oseb. X Razglas dražbe. Dne 25. avgusta t. 1. ob 11. uri predpolu Ine vršda se b > na c. k. okr. glavarstvu v Tolminu javna drfžba s pismenimi ponudbami za odda o preložitve državne Koroške ceste v Podselu (v političnem okraju Tolm nskem) med km 0/90 — 3/90. Drdo je cenjeno z zneskom od kron 29184.79. Dotične, dobro zspe^ačene, z 1 K kole-kovane p n idbe se morajo vložiti z jamčevino v znesku 1500 K na)kasneie do dneva pred dražbo na zgoraj imenovanem c. kr. okraju za dež. in mestni zbor tržaški. Lonjerei j okr glavarstvu v Tolminu, na kat-re.n bo eo pa, kakor znano vrli narodnjaki in glasu- razvi0 tri dm bliskalo prr vadni uri pevske vaje za mešani zbor. morajo Slovenci v Gradcu respektirati nem- Ker nastopimo prihodnjo nedeljo na ve- Darodna čutila. Kateri Nemec t^ga ue<*e selici bratskega pevskega društva »Zastava« storiti, naj si sam pripiše posledice Odločno v L jnjerju, že:i podpisani, da se te vaje ude- pa je potrebno malo več poguma, nego se leže r«i pevske vaje. ga jg pokazalo v zadnjem času pri nekate- Odbor. rih prilikah«. , Zglastl se je. I rad nekoliko dnevi je * Mestna hranilnica v Kamniku. V i »gin brez vs-ake sledi 54 letni listoneša mesecu juliu 1903 je 135 strank vl^žiio K Joe p Hu=t a. Sedaj pa poročajo z Reke, da 28 535 61, 95 stranic pa dvignilo K 20.838 15 se je Hustia — v jako b«duem stanju — \Q strankam se je izolačalo posojil K 19 400 zgla-ii v tam šnji boin šnici. Proiil je, raj Stanje hranilnih vlog K 743.067.52 stanj a hi- ga vsprejmo. Tej želji je bilo seveda ustre- potečnih posojil K 540.54143. Denarni pro- ženo. — met K 95.334*53. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer j _ ob 7. zjutraj 23.3, ob 2. uri popoludne 27 2 C. — Tlak omar ob 7. uri zjutraj 759.2 — Danes plima ob 5.52 predu, in ob 3.43 pop.; oseka ob 7.4 predpoludne in ob 7.12 popoiudne. Vesti iz štajerske. Vesti iz ostate Primorska — Znamenje zistema! Ravnateljem dekliške meščanske šole v Celju je imenovan neki Otmar Pražak, dos^daj učitelj na deški meščaaski šoli v Mariboru, ki vzlic svojemu slovanskemu imenu uči v soli — kakor po-;< Izzivanja na vipavski Železuici. r< ča »Su Isteierische Predse« — da Nem-»Z li se človeku prav tako, kakor da bi nas čija seza do Adrije, in ki propoveduje hoteli prav za prav nalašč zzivati s O vi- učencem: »tu je nemška ljubezen, tu pavsto železnico!« so nemške bati ne< (!!!) In dosledno temu: T^ko vsklika »G .rica«. Temu vskliku »če ti je na?protn k založil en udarec, vrni daje povod dejstvo, katero žigo?ata soglasno mu dva!« Na nekem predavanju o nemšfco-in o-tro »S >ca« in »G rci« — dfjstvo nam- nacijosalni vzgoji je menil govornik, da vsa-reč, t!a z uradniki na Kolodvoru v Ajdovščini cega nemškega učenca treba v šoli privesti ne m »reš občevat*, ako — ne znaš nemški. A do zavest?, da Nemcu se je bati le Boga in ne !e t >, temveč nemško jezo teh državnih uradnikov moreš prenašati, ako meniš da smeš na slo verskih tieh slovenski govoriti z javnimi funkcijonarji! Prav ima »Gorica« : kakor da nas hc-čejo zzivati na tej vipavski železnici! Le šso la, da ni še n č čuti, da hočejo naš poslanci zsčeti s primerno reakcijo na ta nepres ana izzivanja cd strani državnih oblasti vseh vrst ! ! »Soča« meni, da za tako ošabnost je jak i primerno sredstvo — leskova mast! A,i tudi za one, ki od gori doli vzdržujejo takov ziotem narodnega žaljenja in izzivanja bi ss morala dobiti primerna — mast. Al; dokler bomo tak), kakoršni amo, bomo šmentano podobni njemu, ki poljublja e.bo, ki mu pada po plečih. In mi zakl uču-jem > t jdi to pot svojim ceterum censeo : in najhuja med š bami, ki tepejo naš narod je — netcšK2. To je — naše načelo, pred katersm morajo v interesu cbStanka našega naroda izgio ati vsa druga načela ! X Železniški minister Wittek in načelnik generalnega štaba Bjck bila sta v sreio v Podordu in si ogledala dela na pre- m s naj primerne)i nikogar druzega ! Ni dvoma: mož s takimi nazori tako vzgojevalno metodo je učitelj in pedagog za kraje, kjer so tako na pete narodnostne razmere kakor bo ravno v Celju! Ni dvomiti na tem — po zistemu Koerber-Hartlnovem, seveda. Kajti ni dvoma - to pa po našem prepričanju — da je bil o tem imenovanju c. k. deželni šulski svet štajerski v najlepšem soglasju z m sljenjem in srčnim čustvovanjem obeh ekscelt-nc. »Dtutschland bis zur Adria!« Kdor se je preril do takega spoznanja, temu v sedanjih dobah države avstrijske nikakor ne more več izpodletet'. »V ponedeljek dne 27 julija smo imeli tu 46 Reaumurjevih stopinj, to je, 57.5° Cel-aiu3. — Omenjenega dne zjutraj na vse zgodaj so odšle čete (2 bataljonai 12ega pešpolka) is Trebinj. Prišedšim v Moško, jim je b:lo javljeno istočasno, da se je prikazal sovražnik. B lo je namreč določeno, da odide bileska posadka nasproti Trebinjskim četam, s katerimi se je imela fingirati bitka. Utrujeni vojaki so morali takoj dal.e po slabi jako skalovit planjavi, ne da bi jim bilo mogoče preskrbeti si niti kapliice vode, akoravno so bili že s la onemogli radi hude žeje. Po končani fi igirani bitki, so morali voiaki zopet, brez vsakega odmora na cesto, kjer so bili brez vsake obrambe izpostavljeni žgoč m soln-enim žirkum in tu zopet dalje proti B leku. M j Cepehcoin Panikom je ja^ilneki z Invnik pnikovniku, de je že zaostalo nekaj obolelga ! moš va. To prijavo je pa/polkovnik sprej«l p »polnoma hI dnokrvno tur je ukazal tro-iief.taču, naj zatrobi »Vorwfirts«: naprej! Ta ki... v človeški pod bi, je bilo tega straš nega dne izr >čt-nih 800 miadeničev, katere j je on na laln{<>m:B»dn n čin... Pnš dši kolona v C-pel co, bo se vojaki nadejdi, da se tu odpočijejo in da se preskrbe z vodo. Ta nala jim je dajala moči, da so vstrajali, a tuli tu so Be varali, kajti m »rali so daljf», d«lie proti smrti. Vid^, da so začeli vojaki padati kakor muhe, je neki polkovni zdravnic, ki je ravnal z možt om v smislu človekoljubja, naznanil še enkrat pol kovniku. da je potreben dveuren odmor. — Vendar se ni dalo njegovim besedam nika k«-ga posluha in grdoba, ki sliši na ime Grunzweig, je tirala čete dalje. A pri tem se je p služil izraza : »Naprej s psi, saj padaj > le namenoma !« Je li mogoče govoriti o »zlobnem namenu«, ko je od 800 vojakov prišlo jih v B;i*k le 200? Cesta iz Cepelice do Bileka bila je pokrića z mrtvimi, polumrtvi mi in do skrajnosti i/.mučeni mi vojaki. — — — — — — — Od neke stotnije bilo je na nogah komaj še 6 mož ! Pred naš mi o5mi sj vojaki kar zapore doma cepali na tla... Na to pr poveduje pisec, kako so ljudje na vse m> žne načine pomagali izmučenim re v»ž-m, ki so od bolečin rjoveli kakor živali. Častniki pa Be za vse to niso prav nič brigali in so mirno poslušali koncert ciganske godbe. V torek 9o pokopali trupla onih 15 umrlih vojakov. * V-a trupla so bila po glavi in prsih črna kakor oglje. Pogreba se je u lelcžilo vse tamošnje pre-b valstvo in polkovn k pl. Grunz\vog da je z uprav ciničnim pogledom prisustvoval pogrebni slavnosti. V drugem pismu, katerega je prejela »Die Zet« se pripoveduje, da je prvemu vojaku, ki se je na potu zgrudil na tla, zakričal polkovni zdravnik, »naj ne bo tako len in naj koraka šh par ur«, stotnik pa mu je na to diktiral 5 dni strogega zapora, kar je vo jak molče poslušal, kar je bil med tem že — m^tev. Ko ee je tek< m naslednje pol ure dogo-d lo se več slučajev smrti in je zdravnik priporočal polkovniku, naj zavkaže odmor odgovoril mu je polkovnik, da tega ne stori in čeravno bi imelo od vsega regimenta le 50 mož dospeti v Bilek. Razne vesti. Smrtni »marše Trebinje Bilek. Dunajska »Zait« objavlja dve pittmi, pihani od dvah vojakov, ki sta se udeležila tega smrtonos nega marša. Našim Čitateljem pudajemo tu nekoliko glavnih momentov enega teh pisem. Pismo pripoveduje najprej o hudi vro čini, ki vlada sedaj v onih pokrajinih in pravi: Brzojavna poročila. Anglrži in Francozi. PARIZ 3. (B.) Po vspodbuji od strani prejšnjega predsednika angležke trgovinske zbornice v Parizu je imelo včeraj vtč parlamentarcev v Bjrdeaux zborovanje, na kate rem so se izrekli za fVancozko angležko zbhžanje in za sklep trgoviusk h p' godeb z Anglijo, Zjedinjenimi državami in Rusijo in za ustanovitev svobodne luKe v Bjrdeaux-u. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 2. (B.) D.vizijski general Edip paša, dosedanji predsednic vojnega so dišča v Solunu, je odšel v Deteags*, kjer so baje komitatsi razdejali dva mostova. Železniški organi v Solunu so prejeli :z Manastira datirano pismo od členov komiteja, v katerem se zahteva, naj se železniški obrat zaustavi, ker sic-r da pričao takoj z napadi. Kralj Edvard in Irci. LONDON 3. (B) Kralj Edvard je izdal poslanico na irs&i naiod v kateri zatrjuje kako globok ut^s je napravil nanj presrcni vsprejem, ki je presegel vsa pričakovanja. On in kraljica da gojita najtoplejša čutila do te tako lepe dežele in do tako nadarjenega naroda. Vsled tega želita oba Irski sijajno ' prihodnjost. Komunski kralj obišče našega cesarja. DUNAJ 2. (B.) Kralj Karol Romunski, kateri na svojem potovanju v Gastein dospe dne 8. avgusta eemkaj, poda Be za nekoliko dni v Ischl, kjer obišče cesarja. Dne 17. avgusta nadaljeval bo svoje potovanje v Gasrein. Khuen0T0 maščevanje nad dvema hrvatskima listoma. BUDIMPEŠTA 2. (B.) Trgovinski mi-n*s'er je puljski »Naši Slogi« in zaderskemu »Narodnem listu« odvzel poštni debit za dežele ogrske krone. Izgredi povodom narodno-socijalnega shoda. BRNO 3. (B.) Po včerajšnjem shodu naredn h Bocijalistov, katerega se je udeleži o kakih 800 oseb, došlo je na več točkah mt-S'.a do spopadov z redarji. Posl. Schnala so aretirali, a zopet izpustili, ko ee je legitimiral. Ranjen ni bil nihče. Povratek ruske carske dvojice v Petro-grad. PETROGRAD 3. (B.) Car in carica sta včeiaj nastopila svojo povratno vožnjo iz Sarova v Petrograd. Generalni štrajk na Španjskem. MADRID 3. (B ) V Murcigi, Cadixu in R--n ii, prii-rijina Malaga, nadalje v Alcoi, pokrajina Ahcante je navstal generalni štrajk. Ifltotako je, navstal generalni štajk u Barceloni. V Alcadi so štrajkovci napadli občinski urad in nekatere privatne hiše. V spopadu med delavci in orožniki se je na obeh stra-ueh streljalo. Korupcija na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 2. (B.) Tukajšnja policija je dobila od berolinske policije obvestilo, da e Dienes pobeg'iil v Švico. BUDIMPEŠTA 2 (B.) Mmisterski predsednik gri t Khuen Hedervary pride jutri popoludne pred parlamentarni preiskovalni odsek. Današnji komisijonelni ogled v nacijo-njilnem kaiino ni izpodbil trditve posl. Se-resa v včerajšnji eeji preiskovalnega odseka. Danes so socijalisti priredili protesten obhod po mestu in javen shod, na katerem so napadali vlado radi korupcijske afere. — Mir se ni kalil. Na shodu so sklenili tudi, naznan ti parlamentarni komisiji, da je bil na pogajanjih med socijalisti in grofom Szapary-jem navzoč tudi reški podguverner, minister-jalni svetnik Tibor pl. Gaal. Kardinali t konklavu. RIM 2. (B.) Danes ob 6. uri 40 minut zvečer se je na strehi Sikstinske kapele dvignil gest dim. (Znamenje, da papež še ni iz-volien. Op. ur.). Na trgu Sv. Petra vlada izredna živahn« Bt. RIM 3. (B.) Ob 11. uri in 16 min. ss je na Sikst;nski kapeli zopet prikazal gost dim. Tovarna pohištva Aleksander Levi IVlinzi = ulica Tesa št. 52. A. z=r: (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Dustrovan cenik brezplačno in franko- xm- n$tm t s* Sprejema r«varovanje človeškega življenja po naj razno vrstnejčih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in amrt z zmanjšuj oči mi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende „SLAVI JA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičine proti požarnim škodam po najnižjih cenah $kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Z A II V 4 L A. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in srnrri mojega iskreno ljubljenega in nepozibnega soproga gospoda Andreja Peternel c- kralj, asistenta pom. svet. v pokoju, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku dragega mi pokojnika, izrekam naj-rčnejšo in najiskre-nejšo zahvalo vsem sorod., prijateljem in znano m. Posebej se zahvaljujem prec. duhovščini za blagodejno duševno tolažbo in spremstvo, -Veteranskemu društvu« in »Čitalnici« za darovana venca, ter ol>ema in »Požarni straži« za tako obilno udeležbo iu povzdigo pogreba, gg. pevcem za ganljivo žalo-stinki in sploh vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tako lepemu pogrebu in mc tolažili ob tej nenadomestljivi izgubi. Bog po\rni stotero I KANAL, 31. julija 1903. Žalujoča udova. izdajatelj ia odgovorni uredni« FRAN GOJU** Lastnik konsorcij lista „Edinost4' Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v T ran Pisarna dr. (jregorina in dr. Slavika sprejme stenografa nastop 1. septembra, Velika tvrdka z mt^anim Manom na deželi, ifcče nujno dva jako ztLeslj va in zm. žoa pomočnika, jednoga kateri je tudi poa+lino izurjen v knjigovodstvu in k< respotdenci ; in drnpepa Bpeciieino za po*trežl posel no v mtmufak turi. Kdor je tudi laškega jezika zm. žen, ma predn« eL P nu^>e na n^i-v : M Keršič. St. Jakob Rožna dolina, Koroško. Naznanilo preselitve! JOŽEF TAUČAR trgovina z usnjem naznanja slavnemu občinstvu in posebno cenjenim čevljarjem, da je svojo trgovino prt-seli) iz ulice Arcata št. 4 v ulico Arcata št. 2 ter se priporoča je tudi za naprej blagohotne podpore. 30 malih stanovanj z eno sobo in BBMM _ 2 »obami in eno kukmjo se lakoj odda. v ulici Jndustria in ul. Guardia t LiSah š?t)lfa. Pisarna v ul. Giuliani st -JO A, I na str. od 1—2 in top- Urar F. Psrtot 3van Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v ^aki množini. Cene so zmerne 111 postrežba točna in poštena. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST pnpi roča - ujim otnjenim rojaitom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi 9\ ^ tl< elj u n lio pi liuruiio, RttKor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi obroči* ztt vsbko\re»tnt izn/i §al/nh ulicadelle Ac(iue 12 romanu jatvuu zaloga v3ak0vratnih 7in ;n buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kavarne. Anton Qnrii prip°ro,:fa 9T°j° kavarc(> PMIIUII vUl II »Commercio« kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago so vji slovan4ki in mnogi drugi časniki. Trst ulica delle Poste lt vogal ul. Cariatia. Prodaja t-rebine ure od 3 gld. na prej, *late ure od 8 gld. naprej. Izbor sten ekita ur, regoittnjev i. t. d. P ipravlja vsakovrstne ure po jako zmerni eeni. Najlepša družinska zabava je Zonophon Monarch, ki reproducira vsak glas popolnoma naravno in čisto. Dobi se tak stroj po zelo nizki • ceni pri ANTONU JERKIĆ. fotografu v Gorici. i Pri svetem Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira piamt, oannatik, pluvial, humeral, roketov, kvadratov, kolsrjev Leo, j tbuikov, mit-alov, brevirjev, rituaiov, diuruov jn neštevilno nabožnih raz leno fino vezan b knjig, svečnik, v, k riže v, svetiinie, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. - Jedina zaloga za celo Primorje k p«.v v vsak«.vratni velikosti in kvaliteti, > umetniško delo v ,« ma^kem kartonu, pri »ročljivih posebno za vlažne cerkve > Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in IJ. ^ rsU poj jo . ence , kr;že> v m f-v tuj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umet. ih cv-tlic in vsakovrstnih drugih del Bpadajf čih k bogoeamju, izvršijo se vtz;,nj: (lieami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. N aročitve se izvršijo točno in hitro. W nedeljah in praznikih je prodajal niča zaprta. Trst, Corso 28. G. DOPLICHER Velika zaloga klobukov in čepic vsake vrste od gld. 1-50 do 3'50. Poprave in moderniziranje se izvrši naj točne j še. OOOOOOOOOOOOOOOO Uprava dvorca (vile) »Pompejana« na Katinari posojuje na zahtevo proti mali dnevni odškodnini svoje tri poljedelske stroje (t. j. ralatilnico, čistilnico in trijer) za mlatenje in čiščenje pšenice, ječmena, rži, ovsa. ajde itd. Več se izve njene vile. pri up ravi zgoraj orne- OOOOOOOOOOOOOOOO „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale .......— ■— _ kupone. ...= Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ===== izgubi • Vinkuluje In divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. Bor—>a naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti utrodnim obreatim. Vloženi deuar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga. -- Promet s čeki in nakaznicami.