Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Letnik 1 _____________Številka 19___________________ 6.12.1995 'JL) .JUJjJŠJJj 'JD gorenje Gospodinjski aparati OBČINSKA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1/a 63000 CELJE E A ®W00D§U,. a DROGA %MSS < <$> Mtrage Tudi v Šalcu! Stavba starega Ferralita STEKLARSTVO (^rnstrang - stropne obloge PLUmMA - svetilke Rigips Hausenbichlerjeva 9 tel: 715-604 Obratovalni čas: od 8.00 do 12.00 od 13.00 do 17.00 Sobota od 8.00 do 12.00 ■ stropni sistemi ■ pregradne stene suhi estrihi PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE ■ podstrešja ■ stenske obloge VAŠ PARTNBR PRI ZAKLJUČNIH DELIH , A telefon: 063/715-090 k3Ji(l>rA. fax: 063/715-750 Pa riž!je 1, 63314 BRASLOVČE Tel.: 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441 Vs® m VODOVOD - i CMNTF1ALNO OORMVANJS ki opmMo mmimm TMT ugodni plačilni pogoji OŠT3 dostava na dom TMT montaža Stran 2 ACMAN TRGOVIN fl - tel.: 0609 624-066 (mobitel), 063 882-100 (proizvodnja) hn JK BOUTIQUE dL©,,©, PROIZVODNJA BLUZ IN LAHKE KONFEKCIJE VAS PRIČAKUJETA S PONUDBO IZDELKOV LASTNE PROIZVODNJE: A BLUZ IN LAHKE KONFEKCIJE 4 i J f .■ JV j* delovni čas: od 11.00 - 18.00 ure sobota od 9.00 - 12.00 ure nmu ms i&tMuutt, kmns, in mmm nama. CENE SC ZELC EJCCDNE, Mt /NI VI PLAČILA NA VEČ ČEI CV! vnmmo vnj. do nm obiičetc! L BLUZE ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI (Najnovejši japonski materijali in svila) 2. KOMPLETI S KRILI IN HLAČAMI IZ CUPRE, MICRO MATERIALOV, PLIŠA IN YERSEYA 3. KOSTIMI CHANEL 4. BREZROKAVNIKI NOVOLETNI EROMM: ■ žensko in moško spodnje perilo trgovina s tekstilom Mestni trg 4, tel.: 063 715-335 velika izbira moških in ženskih svilenih in bombažnih pižam Močne nogavice MOŽNOST NAKUPA DARILNIH BONOV! INTERLARO AVTO d. o. o. tei.: 063 726-054 ŠENTRUPERT 41, 63303 GOMILSKO mobitel: 0609 613-447 POOBLAŠČENI PRODAJALEC TOVfVTA IN SERVISER VOZIL - posojila za nakup novih in rabljenih vozil že od R+7% dalje - zelo ugoden leasing novih in-rabljenih vozil - prodaja novih in rabljenih osebnih vozil - servisne, avtokleparske in avtoličarske storitve - pestra ponudba rezervnih delov za vozila: TOYOTA, VfV, ŠKODA, ZASTAVA - bogata izbira koles, avtomobilske dodatne opreme in avtokozmetike vozil PORTOTECNICA USAG za popravilo kmetijske mehanizacije in delovnih strojev 7% žagarstvo nazarje LesARska 10, bJVA NazarJe Ponujamo vam: - termoizolacijska okna različnih oblik in velikosti z možnostjo izbire termo stekla - polkna z gibljivimi lamelami - polkna z negibljivimi lamelami - masivno pohištvo in regale - vse vrste masivnih oblog - žagan les - vrtne hišice @ NAJUGODNEJŠE CENE - IZMERE NA DOMU O MONTAŽA IN DOSTAVA - KAKOVOST ZAJAMČENA @ UGODNI POGOJI V MGSGCU DeceMBRU @ IŠČEMO SODELAVCE ZA PRODAJO STAVBNEGA POHIŠTVA Obiščite nas v novo nastalem podjetju, ki nadgrajuje tradicijo! TeI.M063) 8?U?21, 8?2-422, 851-930, Fax: (06?) 851-920 FAMIS d.o.o. Stopnik 30, Vransko Tel.:(063) 725-377 Fax:(063) 725-429 MONTAŽA HIDRAVLIČNIH ZAVOR NA VSE TIPE TRAKTORJEV TORPEDO DEUTZ CENA 850 DEM Traktor vam odpeljemo z dvorišča in vam ga čez 3 dni postavimo nazaj z novimi zavorami. Za zavore nudimo 1-letno garancijo! PREDNOSTI: - učinkovito zaviranje - nič več mehanskega prenosa - avtomatska nastavitev zavor - brezhibno delovanje - 100% varnost - že več kot 100 traktorjev z novimi zavorami Poleg montaže hidravličnih zavor vam nudimo po ugodnih cenah vso kmetijsko mehanizacijo, rezervne dele, servis in prodajo vseh vrst traktorjev. Generalna in ostala popravila traktorjev in kmetijske mehanizacije tudi na terenu. Zastopanje in prodaja traktorjev PRODAJA STARO ZA NOVO! Narodni običaji velevajo, da je zima čas obdarovanj in to od začetka adventa prek svetega večera in božiča pa vse do novega leta. V zadnjem času ni več nikakršnih pravil, kdo koga obdaruje in s čim, čeprav so daril v tem času še najbolj deležni otroci. Prvi darovalec, ki se pojavi v adventnem času, je Miklavž oziroma sveti Nikolaj, ki ima god 6. decembra, otrokom pa prinese darila v noči s petega na šesti december. Sveti Miklavž je eden najbolj priljubljenih svetnikov med ljudmi, otrokom pa je nedvomno od vseh najbolj pri srcu: zaradi velikega pričakovanja, skrivnosti, strahu in seveda daril. Zato tudi ni čudno, da se je okrog tega svetnika skozi dolga zgodovinska obdobja spletlo toliko legend, o zgodovinski podobi svetega Nikolaja pa ni nikakršnih podatkov. Tako se je z legendo uveljavila predstava, da je Miklavž škof. Legenda namreč pripoveduje, da je bil sveti Nikolaj v četrtem stoletju škof v Miri v Mali Aziji. Ko je bil posvečen v duhovnika, so mu zaradi kuge umrli starši, po njih pa je podedoval veliko premoženje. Le-tega je potem razdelil med reveže. Vrsta legend ga prikazuje kot silno dobrodelnega človeka, imel pa naj bi bil tudi čudežno moč. Tako je naredil dobro delo trem dekletom, ki se niso mogla omožiti, ker niso imela dote. Ni jim preostalo nič drugega, kot da po očetovem nasvetu postanejo kurtizane. Oče se je kljub svojemu nasvetu z molitvijo obrnil na svetnika, in ta je dekletom na skrivaj vrgel skozi okno vrečko zlatnikov. našemili. Cerkev je v prvih stoletjih obhode teh našemljencev preganjala, toda sčasoma je spoznala, da poganskih šeg na ta način ne bo izkoreninila, zato jim je nadela krščansko preobleko. Našemljenci, ki so nekoč poosebljali pokojnike in demone, so se z novo krščansko preobleko spremenili v hudobne duhove: nastali so hudiči oziroma parkeljni, ki naj bi kaznovali poredne in neubogljive otroke. Tem še je pridružil Miklavž, ki je kot dobrotnik delil darove. Ponekod je še vedno navada, da pridejo v hišo parkeljni pred Miklavžem ter strašijo otroke, večinoma pa Miklavž hodi kar skupaj s spremstvom. Parkeljni so seveda videti prav grozni in otroci se bojijo že zgolj njihovega videza: imajo rogove in kremplje, kosmati so, prav čudno poskakujejo in se pačijo ter pri vsem tem še ves čas rožljajo z verigami. Parkeljni morajo biti kar se da grdi, saj predstavljajo hudiče iz pekla, kot jih je upodabljala srednjeveška likovna umetnost. Parkelj pa ni samo grd, ampak je tudi zloben in hoče poredne otroke odpeljati s seboj. V nasprotju z njim pa je Miklavž poosebljenje dobrote. Daje videz prijaznega in dobrega človeka, oblečen je v liturgična oblačila. Praviloma nosi dolgo belo haljo, ki se ji reče alba, čeznjo pa ima mašni plašč. Na glavi ima obvezno mitro, to je pokrivalo, ki ga sicer nosijo papež, kardinali in škofi. V roki ima škofovsko palico, zgoraj zakrivljeno. Na roki ima bele rokavice. Obvezno pa ima dolgo belo brado. In kakšna darila prinaša? Praviloma skromna, čeprav se v današnji porabniški družbi tildi to spreminja. Po tradiciji prinaša orehe, lešnike, suho sadje, jabolka, pomaranče in sladkarije, v novejšem času pa je med darili tudi kakšna igrača. Včasih Legenda tudi pripoveduje, da je neki gostilničar umoril tri popotnike, študente, jih nato razsekal na koščke in skril v kadi. Sveti Nikolaj je pripotoval mimo ter študente obvik Od je bilo v navadi, da je Miklavž prinesel tudi šibo tod verjetno izvira tudi povezava med Miklavžem in otroki, saj so ga zaradi te legende šolarji in študenti izbrali za miklavževko za poredne otroke, toda danes je ta navada že precej izginila. Miklavž izroča darila na različne načine. Ponekod jih, neviden, na Miklavžev večer ali ponoči prinese v stanovanje, drugod pa jih pusti na oknu. Precej se je razširila tudi navada, da otroci pišejo Miklavžu ali mu svojega zavetnika. Toda za svojega zavetnika so ga izbrali še številni drugi poklici: mornarji, ker je kot pravi legenda, umiril strahovito nevihto na morju, mlinarji, lekarnarji, peharji, trgovci, zidarji itd. Poleg tega je sveti Nikolaj tudi rišejo svoje želje tako kot božičku ali dedku Mrazu. Otroci patron beračev in devic. O njegovi priljubljenosti govori tudi pustijo pismo na oknu in zjutraj, ko se zbudijo, ugotovijo, neverjetno število cerkva imenovanih po njem. V Sloveniji mu da ga je Miklavž vzel. je od vseh svetnikov posvečenih največ cerkva, skoraj dvesto. Samo v Kirnu so mu jih posvetili šestindvajset, v Franciji in Nemčiji pa je njemu posvečenih več kot dva tisoč cerkva. Zakaj se je pravzaprav miklavževanje sploh uveljavilo oziroma, kaj je botrovalo nastanku te šege? Ni naključje, da sc Miklavž pojavi v zimskem času, saj je po prastarih pojmovanjih to čas duhov. Na zemljo se vračajo zlasti duhovi prednikov, v kar so nekoč verovala vsa ljudstva. Nekoč so duhove prednikov predstavljali ljudje, ki so se No, še na neko Miklavževo spremstvo ne smemo pozabiti. Navadno ga spremlja vsaj en angel, včasih pa tudi več. Angeli so oblečeni v bele halje do tal, na hrbtu pa imajo perutnice. Praviloma imajo svetle, dolge in skodrane lase. ••s*:!: sŠHSSiSS:®? Pri nas javnega miklavževanja oziroma Miklavževih sprevodov po ulicah po drugi svetovni vojni nismo več imeli, znova pa je ta navada oživela v zadnjih letih. GLAS Savinjshe Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o.. Velenjska cesta 12, 63310 Žalec, telefon: 063/715 OU, 711532, telefas: 063/715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt; lektor: Vid Burnik; novinarji: Danijel Bedrač, Franc Furlahd, Ivan jurhar, Duška Lah, Dominika Sambolič, Gregor Uranič. Tiskano ha ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381/95-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. TEHlTJCTJA OBDELA VA OGLASOV VSE PftAVfCE PRIDRŽANE TUJCA II. LE KAJ SMO STORILI SVETNIKOM, DA NISO NA NAŠI STRANI? Sem predsednik ene od manjših krajevnih skupnosti v žalski občini - ponikve pri Žalcu, moram povedati, da sem v preteklosti bil zelo zadovoljen s sodelovanjem med občinskimi strukturami, kar pa za letošnje leto ne morem trditi, od takrat, ko je bila na novo ustanovljena občinska samouprava oziroma, odkar nas zastopajo svetniki drugih krajevnih skupnosti, z delom in odločitvijo sveta ne moremo biti zadovoljni, le kako bi lahko trdil, da je temu drugače, če še stvari o proračunu niso čiste niti sedaj, ko se pričakuje konec meseca novembra in z njim sneg in nove težave. ker nam ni bilo celo leto dano nič od tistih večjih zalogajev proračunskega denarja, se je svet naše krajevne skupnosti odločil, da naj bi bil prisoten na eni od sej občinskega sveta. Štiri ure in pol sem bil prisoten na seji, na njej poslušal leve in desne, tudi tiste, ki smo jim dali glasove na ponikvi, da bi danes odločali o napredku ponikve in njenem prepotrebnem razvoju, obljube tonejo v pozabo, dragi svetniki! obljubljali ste enakomeren razvoj ks. kaj pa danes? sedite, pobirate svoje sejnine, ki niso bile predočene volilcem v predvolilnem času, odločate pa proti razvoju ža tako zaostalih ks, strankarska razprtija in večinsko sprejemanje in stroga strankarska disciplina so vidne v strankah pomladnega zanosa, tudi te stranke so svoj zbir glasov dosegle s pomočjo naših ljudi. ko bi se naj na seji sveta v Žalcu sprejemal predlog odbora za okolje prostor in komunalne zadeve, predlog ni bil sprejet. Šlo je predvsem za ureditev cest v 13. krajevnih skupnostih, le kakšni so ti ljudje, ki nas danes zastopajo, da še danes, po 50 letih po drugi sv. vojni ne razumejo ljudi naše ks, da želijo imeti komunalno urejeno pitno vodo. v amandmaju, ki ga je k občinskemu proračunu predložil za ponikvo gospod svetnik iz naše volilne enote Ids, dolar iz gotovelj, je bil zavrnjen z 19 : 16 glasovi proti predlogu. tudi na tej zadnji seji je bilo stanje skoraj enako, ceste, ki so lokalnega pomena, so v naši ks v zelo slabem stanju. 2,5 km jih je bilo ocenjenih že v letu 1993, da so uničene preko 90%. tudi letos smo želeli narediti za daljši čas konec večjim vzdrževalnim delom, s cesto, ki povezuje vo-dosteč, marof, spodnjo ponikvo, Šempeter, na ponikvi ni bolj strmega dela. zato so se krajani potrudili in cesto razširili, utrdili, vgradili 12 propustov, navozili 1800 ton gramoza, plačali prevoze, 3x valjali, cesto uredili s gredar-jem, celoten odsek ceste pripravili za mulde. ocenjena vrednost del in vgrajenega materiala presega 3 milijone tolarjev, odločitev na občinskem svetu je bila zopet negativna, zavrnitev vseh del v vseh ks. kakšno je razmišljanje naših krajanov, spoštovani svetniki. Škoda, ki bo povzročena pri nas, pa tudi v drugih krajevnih skupnostih, vas ne zanima. Samo sedem korenjakov je dalo svoj glas in razum za sprejeto odločitev najnujnejših del. Devet jih je nasprotovalo, veliko število se jih je vzdržalo. Ali ste nasprotni proti razvoju naših krajev; ali lahko pogledate svojim krajanom v oči, ko pridete v svoj kraj, ko le-ti zvedo, da niste potrdili ceste, pa tudi kaj drugega, kar bi bilo vredno za dobrobit in napredek vaših pa tudi naše KS. Dobro nam je tudi znano, kdo je tisti največji akter, da je temu tako. Eden od tistih, ki se v predlogu najnujnejših del ni našel. Pozabil pa je, da je v lanskem letu dobesedno oropal občino Žalec in prekoračil plan kar za 15x, danes pa plačujemo davek vse KS, tudi Ponikva in Vrbje, ki smo se držali predloga, da ne bomo presegali 4.260,00 tolarjev na prebivalca. Ves denar iz proračuna je odšel za pokritje izgub preteklega leta. Mi pa smo zopet ostali sklonjenih glav, pa čeprav imamo tudi na Ponikvi davkoplačevalce, nadaljno usmerjeno vizijo razvoja. S takšnim delom OS ne moremo biti zadovoljni. Zato me ne čudi, da nekatere KS, ki izpolnjujejo pogoje za svoje občine, želijo oditi iz tega zamaška želja in preiti na svoja finančna sredstva, kajti le to jim lahko zagotovi dober razvoj in zadovoljstvo v demokratični lokalni samoupravi, katera bo lahko lepa in napredna, če ne bo izkoriščena, če bodo v njih zajete vse želje in potrebe krajanov. Mi pa smo za letos ostali sklonjenih glav, brez krajevnega praznika, za nas ni videti v bodočnosti nadal-jnega razvoja. Predsednik syeta: KS Ponikva pri Žalcu IVAN JELEN Pišem vam v zvezi s člankom “Tujca na svoji zemlji”, ki je bil objevljen v vašem časopisu št. 18 z dne 22. 11. 1995 in podpisan s kratico F. F. Iz članka izhaja kot da sem bil eden izmed udeležencev razgovora z vašim novinarjem F. F. V članku se grdo blati ime mojega svaka Mahorič Vlada. Od vseh teh navedb v članku se odločno distenciram, ker pri razgovoru sploh nisem sodeloval, novinarja sploh ne poznam, resnica pa je popolnoma drugačna. Pokojni oče je odšel s kmetije zaradi prepira z bratom Francem, ki ga je dobesedno fizično odgnal s kmetije. Po odhodu očeta se je obdelovanje posestva opustilo. Ko pa je posestvo prevzela nečakinja Irma, to je žena Vlada Mahoriča, je posestvo znova zaživelo. Mahorič je utrdil prevozno cesto, obnovil gospodarsko poslopje, ogradil posestvo z mrežo ter pričel rediti ovce in zajce. Bratu Francu je na občini uredil socialno pomoč. Po izročilni pogodbi je brat Franc dobil njivo, ki pa Razprava o zazidalnem načrtu starega mestnega jedra že nekaj časa v Žalcu buri duhove. V četrtek 23. novembra zvečer, je tekla razprava, ki je privabila v skupščinsko dvorano v Žalcu tako veliko ljudi, da bi dvorana bila kmalu premajhna. Čeprav je župan prof. Milan Dobnik, ki je vodil razpravo, vse navzoče pozval k strpnosti in utemeljeni razpravi, vse le ni potekalo tako, kot bi moralo. Lahko bi rekli, da je vsakdo vlekel vodo na svoj mlin, svoje pa je dodal še predsednik sveta, ki je s svojim stališčem dolil še nekaj olja na ogenj. Razburjenje je povzročila že jutranja vest na Radiu Celje, češ, da prebivalci Hausenbichlerjeve in Stritarjeve ulice zahtevajo preboj ceste preko nekdanjega dvorišča Ferralita, ki je objekte in zemljo prodal Steklarstvu Leskošek. Nihče od navzočih ni uspel pojasniti, od kod je vest prišla. Načrt prenove je pojasnjeval prof. dr. Ocvirk, ki je tudi vodil skupino, ki je izdelala predlog. Občani so imeli vrsto pripomb, najbolj konkreten pa je bil Vinko Jug, ki je na nekaj tipkanih straneh podal pripombe na odlok. Zataknilo pa se je tudi pri prenovi nekdanje “Lorberjeve” tovarne, katero je odkupilo nekaj zasebnikov in na tej lokaciji že uspešno deluje pekarna in prodajalna avtodelov. Nasprotujejo Steklarstvu in prodaji je ne obdeluje. Navedbe v članku v zvezi z “zajlo”, ko se navaja, da nihče ne more na kmetijo in da si ne moreva pripeljati živeža, so čista laž. Meni osebno je Mahorič izročil ključ od rampe, katerega sem dal v kuhinjsko omaro. Tam je na razpolago tudi bratu Francu, ki dobro ve, kje se ključ nahaja in ga lahko vzame kadar hoče. Ključ je tudi že večkrat uporabil. Zato so njegove navedbe v članku popolnoma izmišljene in dane očitno z namenom, da bi se oblatil Vlado Mahorič. Ta je prepreko na cesti zgradil zaradi tega, da se onemogoči kraja ovc, katere redi na posestvu na podlagi pogodbe z Veterinarsko fakulteto iz Ljubljane. Zato želim, da se ta moj odgovor na članek obvezno objavi v naslednji številki vaše revije. Prav tako v bodoče želim, da se vaš novinar, predno se odloči za pisanje v mojem imenu, prej zglasi pri meni in se prepriča o dejanskem stanju. Maks Jordan biološko neoporečnih gnojil na tej lokaciji. Manjkala ni tudi trditev o škodljivosti teh dejavnosti, čeprav nihče od njih ni strokovnjak s področja varstva pri delu in ekologije. Razpravljalen Jug je šel celo tako daleč, da si je preprosto izmislil, da bo na tej lokaciji tovarna umetnih gnojil, kar je skregano z zdravo pametjo. Sli so pa celo tako daleč, da so zagovaqali lastninjenje nekdanjega kanala Godomlje, ki je zasut in je državna last. Po dvournem prerekanju se je brezplodna razprava končala. Nihče pa se žal ni spomnil, da se sprejme vsaj sklep, da se prenova sprejme brez preboja Hausenbichlerjeve na Stritarjevo ulico in prometa na teh ulicah. Vsi vedo, da bo kaj kmalu prišlo tudi do revizije takega načrta, saj bo ta mogoča z obvoznice, ki bo z dograditvijo avtoceste razbremenjena. Tako se bodo lahko tudi v starem mestnem jedru znebili tovornjakov. Ker čas neusmiljeno teče, bo to kmalu. Upajmo, da bo župan našel toliko hrabrosti, da bo takšen predlog tudi posredoval občinskemu svetu, saj mesto ne more biti brez takega načrta. I. Jurhar VROČE O ZAZIDALNEM NAČRTU Čas, ki ga živimo, je prav gotovo čas izjemnih spremešanosti. Med skrajnostmi, ki jih bruha, je morda najbolj na očeh čudna mešanica najrazličnejših upanj in hkrati strahov ter vseh sort tesnob. Vse skupaj hkrati čutimo v sebi. Zdaj se potuhne tesnoba in na dan plane upanje, potem se umakne upanje in iz nas spet butne tesnoba. Premišljam o neki čisto posebni tesnobi, ki mi zdaj že kar nekaj časa tiči v želodcu. Premišljam, da je ta čas čisto poseben čas še iz enega razloga, o katerem menda prav veliko ne premišljamo. Prihaja čas ogledala. Čas, ko se bomo vanj konec koncev le morali pogledati. Ne vem, kaj bomo v njem uzrli, kakšna podoba se bo tedaj iz njega zazrla v nas. Premišljam, da smo pravzaprav vseskozi ta, pravi obraz, to pravo narodovo podobo, to, čemur pravimo slovenski nacionalni karakter, zavestno in ihtavo povezovali z vsem mogočim zunanjim, kar naj bi nam ga pačilo in spreminjalo do nespoznavnosti. Ali smo že izvedeli in mogli spoznati, kdo in kakšni smo v resnici? Kakšna narodova podoba, kakšen narodov značaj zre iz ogledala v nas? So to neki malce trdi, malce okorni, a vzravnani, vedri, s silno energijo nabiti Podalpci, polni dobre volje, ki ustvaijajo zase in za potomce tisti pravi, prijazni slovenski dom, o katerem že tako dolgo in tako vzneseno govorimo in o njem tako lepo upamo in sanjamo? Ali pa bomo morda v ogledalu uzrli male človečke, zavistne, zakompleksane, zdraharske in med sabo kar poprek sprte, človečke, ki si namesto skupnega blagra najbolj od vsega želijo, da bi sosedu čim prej crknila krava, pa četudi pet minut pozneje crkne tudi njihova? Kako prav je imel otožni, zapiti, genialni Cankar, ko je v svojih nesmrtnih delih kazal svojemu ljudstvu njegov pravi obraz v zrcalu svojih literarnih mojstrovin? Prav tudi za danes in ne le za svoj čas. Smo bili takšni, kakršne nas je slikal zato, ker tedaj še nismo bili svoji ali smo taki še vedno? Takšnih vprašanj me je strah. Ne samo zato, ker je najbolj neproduktivna naložba pod božjim soncem življenje nazaj in ne življenje naprej, četudi na življenje nazaj, na nekakšno poravnavanje starih računov, lepimo še tako vzvišene in plemenite etikete. Tudi zato, ker je tisto, čemur pravimo danes nekaj tako zelo zmuzljivega, nedoločenega, naglo spreminjajočega se, da ga je vse prej kot smotrno okovati v nekakšno malo večnost. Tisto, čemur pravimo danes, zdaj, je v resnici le drobcen trenutek v popotovanju sveta iz včeraj v jutri. Že jutri bo to, kar živimo zdajle, včeraj. Že jutri bo vse, kar mislimo in počnemo danes, krivda ali zasluga za pojutrišnji dan. Če danes pravimo: krivi so tisti, ki so počeli, kar so pač počeli, v vsakem od dni, ki so za nami, ne smemo pozabiti, da utegnejo drugi, z enakim vatlom meriti tudi tisto, kar počne ali česar ne počne naša slovenska oblast in slovensko ljudstvo ta hip. V vsem, kar počnemo, z vsem, kar počnemo oziroma ne počnemo, se obenem spreminjamo tudi že v svojo lastno zgodovino. Ali v dobro ali - kar bognedaj - morda spet v slabo, danes ne zmoremo določiti sami. To vselej meri in izmeri zgodovina. Treba je seveda upati na najboljše. Treba je verjeti, da bo, kot imamo navado reči ženske, še vse dobro. Upanje je tudi veliko boljši akumulator novih energij kot cinizem in strah. A vseeno ne gre pozabiti: ogledalo že visi. Visi in nas razkazuje v naši pravi podobi. Si upate pogledati vanj? A. K. Minuli teden je pripravila Območna člani in strokovnjaki, sta uvodničarki organizacija ZLSD Občine Žalec Anka Osterman, državna sekretarka redni zbor svojih članov in simpa- iz Ministrstva za delo, družino in tizerjev. Zbor, ki so mu prisostvovali socialne zadeve, ter Sonja; Lokar, tudi predstavniki drugih strank in banica predsedstva stranke, opozo-številni gostje, so izkoristili za rili na najvažnejša določila progra-poglobljeno razpravo o Predlogu ma- ,V, nadaljevanju zbora so člani “Socialdemokratskega programa za Preg!edal1 0„pravijc"0dci" od Slovenijo” in Predlogu sprememb in dopolnitev statuta. Oba dokumenta bo sprejemal II. kongres stranke v Slovenj Gradcu, ki je potekal: 25. in 26. novembra letos. V okviru razprave o programskem dokumentu, ki je nastajal več kot leto dni in je plod že izvršene razprave med zadnjega zbora, sc z njim strinjali ter v razpravi opozorili na nove naloge, ki jih naj na novo izvoljeni organi stranke uresničujejo. Tudi v naslednjem mandatnem obdobju bo na čalu Stanke Franc Tratar. ZLSD 00 ŽALEC Pred nekaj dnevi sem imel prložnost poslušati zanimivo polemiko o slovenskih gozdovih in razgovor me je vzpodbudil, da napišem nekaj stavkov na to temo za časopis Glas Savinjske. Vsi najbrž dobro poznate zadnje polemike o slovenskih gozdovih, ki so nastale na podlagi enega najbolj spornih zakonov v slovenski zgodovini, to je zakona o denacionalizaciji. Namreč veliko število slovenskih gozdov, ki jih je nekdanji ljudski politik dr. Korošec na do danes še vedno zelo sporen način pripeljal pred II. svetovno vojno pod okrilje katoliške cerkve, je danes kamen spotike tako med ljudmi in cerkvijo kot tudi med sedanjo slovensko vlado in cerkvijo. Prvak takratne ljudske stranke, gospod Korošec, je po trditvah nekaterih pravnikov na popolnoma nelegalen način pričel vso to današnjo zmedo. Drugo napako je po II. svetovni vojni naredil takratni režim, ki je razlastninil katoliško cerkev, namesto da bi izničil odločitev nemškega okupatorja, ki je takrat v obdobju vojne prevzel popolno oblast nad slovenskimi gozdovi. Oblast bi takrat lahko potegnila vsaj eno pametno izkušnjo in spremenila sklep Reichstaga. Toda žal je slovenska (beri tudi jugoslovanska) oblast naredila, kar je pač naredila in danes so konsekvence Peterletovega denacionalizacijskega zakona jasne. Cerkev bi naj dobila nazaj kopico gozdov, ki niso bili od nekdaj njeni in za katere dvomim, da jih bo uspela uspešno obnavljati in vzdrževati. Tako so danes precej sporni gozdni kompleksi v okolici Krškega, gozdovi na Gorenjskem (pokljuški gozdovi) in gozdovi v Zgornji Savinjski dolini. Danes gozdovi uspešno propadajo, kajti gozdarskim gospodarskim organizacijam, ki so upravljale z gozdovi v prejšnjih letih, zmanjkuje tal pod nogami in vodilni gozdarji menijo, da izgleda vse skupaj kot dvobojevanje z mlini na veter. Gozdarji menijo, da se bo, kolikor ne bo prišlo do spremembe denacionalizacijskega zakona, napravila Sloveniji nepopravljiva gospodarska škoda. Države, ki so dopustile, da so izgubile gozdove kot pomemben del narodnega bogastva, so danes na repu razvitih v svetu. Med njimi navajajo države Južne Amerike in nekatere v Latinski Ameriki. Ena izmed držav v Evropi, ki je tudi storila to napako, je Španija in tudi ta ima danes probleme zaradi tega. Strokovnjaki trdijo, da cerkev tudi nima pravih gospodarskih ambicij z gozdom, temveč jo predvsem zanima denarna odškodnina oziroma nek primeren davek v zameno za vse to bogastvo. Cerkeveni gozdovi bi naj bili po nekaterih ocenah vredni med 10 in 15 milijardami tolarjev, sem pa ni všteta povečana vrednost, ki je nastala na podlagi 50-letnih vlaganj gospodarskih organizacij v ta sektor naravnega bogastva. Spet po drugih informacijah, ki pa niso verodostojne, se je cerkvena oblast v letošnjem letu na račun pričakovanih prilivov iz tega vira tudi precej zakreditirala in sredstva tako ali drugače nujno potrebuje. Vsi poznamo predlog Zmaga Jelinčiča, da bi se šlo v referendum za spremembo zakona, kjer bi se določilo o vračanju gozdov cerkvi črtalo iz zakona in tako preprečilo to dejanje. Bolj trezni, vendar tudi bolj cagavi politiki menijo, da bi takšno odločitev državnega zbora ustavno sodišče zavrnilo kot protiustavno, saj ocenjujejo razmerje sil v ustavnem sodišču kot naklonjeno denacionalizacijskem zakonu. To je seveda zgolj ugibanje, ki je velikokrat predvsem opravičilo za omahljivost. Danes se nihče v koaliciji noče kaj preveč prepirati pred volitvami. Cerkva potihem kalkulira, da bodo nove volitve prinesle tudi odločilno prednost cerkvi naklonjenih sil, to je strank slovenske pomladi, kot sebe imenujejo. S tem pa bi se tudi povečala možnost realizacije, da cerkev dobi gozdove dokončno nazaj in ji ni potrebno uveljavljati političnih pritiskov, kot je bil primer v Krškem. Zanimivo bo za nas državljane, da spremljamo morebitno dejansko oblikovanje neke desne koalicije in ali bi se cerkev ob zmagi le teh zadovoljila samo z gozdovi ali pa bi hoteli še kakšen davek povrhu. Sedanja vlada je cerkvi že ponujala določene rešitve okoli tega vprašanja, vendar do dogovora ni prišlo. Mislim, da bi bil dogovor nujen, v končni fazi pa tudi koristen za cerkev, saj lahko v določenih pogajanjih iztrži nekakšen cerkven davek, ki bi ga sicer glede na odnos ljudi do tega davka težko. Tu je potrebno izpostaviti tudi nepopustljivost nekaterih gozdarjev, ki so se pripravljeni boriti do konca, samo da ne bi prišlo do parcializacije, to je drobljenja in s tem posledično razprodaje in uničenja slovenskih gozdov. Nenazadnje obstoji institucija referendumske pobude, ki jo lahko poda določeno število državljank in državljanov. Kakršen koli bi že ta izid referenduma bil, čeprav o njegovi vsebini ne dvomim, bi bil za politike obvezujoč. In konec koncev imam toliko zaupanja v te institucije družbe, da bi referendum spoštovale. Gregor Vovk Hiter razvoj mobilne telefonije v Evropi in v svetu je spodbudil družbo Mobitel, da se je odločila uvesti sodoben, vseevropski digitalni sistem GSM - globalni sistem mobilne telefonije. Ta bo rešil problem velike koncentracije mobilnih telefonov v večjih mestih in na glavnih prometnih poteh, kasneje pa se bo razširil na celotno Slovenijo. Ta novost naj bi nam omogočila vključitev v sodobne telekomunikacijske tokove v Evropi in svetu. Poskusni sistem GSM od letošnjega oktobra že deluje z omejenim številom priključkov na območju Ljubljane, redni sistem GSM pa podjetje Mobitel načrtuje takrat, ko bodo pridobili dovoljenje oziroma koncesijo za to področje komunikacij. Sistem GSM ne pomeni začetka ukinjanja že obstoječega sistema mobilne telefonije, ampak predstavlja dopolnitev sedanjemu analognemu sistemu NMT, ki ga bodo pri podjetju Mobitel tudi v prihodnje širili in vzdrževali, saj želijo naročnikom omogočiti kar najboljši sprejem po vsej naši državi. Poskusni sistem GSM naj bi deloval 6 mesecev, v tem času Mobilna telefonija je tudi pri nas že prerasla pojem statusnega simbola. Mobitel Že dolgo ni več draga igračka, pač pa je postal -tako kot drugod po svetu -nepogrešljiv pripomoček za hitro in zanesljivo medosebno sporazumevanje. Ker živimo vse hitreje in ker nam nenehno primanjkuje časa, kajpak radi segamo po njem. Se več: od njega se silno težko ločimo. Pospeši nam Življenjski ritem, nenadoma lahko uredimo stvari, ki jih sicer ne bi mogli. Včasih se nam zazdi, da smo morda celo preveč odvisni od te majhne, priročne naprave. Naj bo mobitel vedno dobrodošel in prijazen spremljevalec, ne pa tiranski gospodar vas in vseh v vaši bližini. želijo pričeti tudi že z gradnjo pravega sistema, ki bo zagotovil množično uporabo mobilnih telefonov v Sloveniji. Že za prihodnje leto načrtujejo, da bo pokritost naše države s tem sistemom mobilne telefonije 19-odstotna, leta 2000 80-odstotna in leta 2002 že 99-odstotna. V testiranje je vključenih 300 mobilnih aparatov GSM s priborom in naročniških kartic Mobitel GSM ter naročniških kartic nemškega operaterja mobilne telefonije DeTeMobil. Kartica našega omrežja je vstavljena v aparat in je uporabna samo v Sloveniji na območju Ljubljane, nemška kartica Dl pa je priložena in jo uporabniki vstavijo, kadar telefon uporabljajo v tujini. Telefoniranje je namreč možno le z vstavitvijo kartice v primeren aparat in z identifikacijo uporabnika. “Ker trenutno še ne gre za komercializacijo sistema, ampak samo za poskusni sistem, s katerim si bo Mobitel pridobil začetne izkušnje glede njegovega upravljanja, še ne moremo govoriti o konkretnih številkah oziroma ceni, dejstvo pa je, da bo ta višja mobitel kot pri analognem sistemu,” je povedal Stanislav Smolnikar, direktor komerciale družbe Mobitel. Mobitel je v tričetrtletju letošnjega leta ustvaril 36 odstotkov več prihodkov kot v letu prej. Največ mobilnih telefonov pa so prodali v oktobru. V obstoječem analognem NMT omrežju trenutno de- luje 82 baznih postaj s skupaj 955 govornimi radijskimi kanali, kar omogoča delovanje 26.000. mobilnim telefonom, do konca leta pa naj bi delovalo že 109 baznih postaj s skupaj 1203. govornimi radijskimi kanali, kar naj bi zadostovalo za delovanje 30.000 mobilnih telefonov. Mejni prehod Pavličevo sedlo Pretekli teden so v Mozirju pripravili sestanek na temo mejni prehod Pavličevo sedlo. Namreč, zastavlja se vprašanje kdaj bo ta prepotrebni mejni prehod končno odprt ali se bo vsa zadeva vlekla še desetletja? Želja za odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo, ki bi povezoval Slovenijo in Avstrijo, in bi bil okno v svet za Zgornjo Savinjsko dolino, je prisotna že dolga leta. Da je interes Zgornjesavinjčanov nesporen, se je pokazalo tudi na razgovoru v Mozirju, ki so se ga udeležili predstavniki vseh tistih, ki si ga močno želijo in potrebujejo kot tudi večina drugih, ki lahko k uresničitvi te želje pripomorejo. Tako so se razgovora poleg nekaterih županov zgornje-savinjskih občin udeležili tudi državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve, mag. Slavko Debelak, državni sekretar v zunanjem ministrstvu, dr. Peter Vencelj, ter generalni konzul Slovenije v Celovcu, Jože Jeraj. Med drugim je generalni konzul povedal, da se tudi pri naših severnih sosedih zatika pri denarju, saj za projekt enkrat zadolžijo zvezno vlado, drugič spet koroško deželno vlado, kljub temu pa zagotavljajo, da si bodo še naprej prizadevali za uresničitev 20-let-nega projekta. Pokazalo se je tudi, da je odprtih še mnogo bistvenih vprašanj. Ni še definirano, ali naj bi bil to meddržavni ali mednarodni prehod, vendar pa so menili, da bi bilo najbojše, če bi ga kategorizirali kot meddržavnega in se dodatno sporazumeli z aneksi ter zagotovili nemoten osebni turistični promet tudi za državljane Evropske unije. Vprašanje tudi je, katero izmed možnih tras izbrati: krajšo, se-demkilometrsko varianto, ki povezuje Pavličevo sedlo z Logarsko dolino, do sester Logar, ali daljšo varianto, ki bi omogočala dostop po Panoramski cesti. Čeprav je v Sloveniji nesporen interes za odprtje tega mejnega prehoda, ki je za nas vsekakor pomembnejši kot za naše severne sosede, je na naši strani vendarle več zavor kot na avstijski. Vendar pa so se dogovorili, da si bodo vsak po svoje še bolj prizadevali za to, da bi Zgornja Savinjska dolina končno prišla do mejnega prehoda Pavličevo sedlo. rwyjci iVimis inv/m iiovm ZADOVOLJNI Z OBISKOM Delavci Turističnega društva Šempeter v Savinjski dolini so z minulo turistično sezono zadovoljni. Antični park Rimsko nekropolo in Jamo Pekel je letos obiskalo približno 10 odstotkov več obiskovalcev kot leto prej, skupaj so jih našteli nekaj več kot 36 tisoč. Jamo Pekel je obiskalo 21 tisoč ljudi, Antični park pa 15 tisoč, od tega več kot tisoč tujcev. MACESNIKOV PLAZ LE UKROČEN? Macesnikov plaz v Podolševi v Zgornji Savinjski dolini je eden izmed največjih plazov v Sloveniji. Letos pozimi, na srečo, ne bo več povzročal težav in skrbi ljudem, ki živijo v njegovi bližini. Prva faza sanacije, za katero je država iz sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč namenila 21 milijonov tolaijev, je namreč pred zaključkom. Zahtevna dela so opravili delavci Podjetja za urejanje hudournikov iz Ljubljane. Vendar pa se vsi dobro zavedajo, da bo potrebna še druga faza sanacije ter približno še 70 milijonov tolarjev. 600.000 TELEFONSKI NAROČNIK Pretekli teden so slovesno vključili v promet šestotisočega telefonskega naročnika v Sloveniji. To je Koroški dom starostnikov v Črnečah pri Dravogradu. Ob tej priložnosti so pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili delo in položaj Telekoma in načrte za v bodoče. Za letošnje leto načrtujejo, da bodo v promet vključili 42.000 novih telefonskih naročnikov. S takšnim številom niso zadovoljni, saj so potrebe letno kar za 10.000 potencialnih naročnikov večje od danih možnosti. NAŠA TELEFONIJA Telefonski centrali v Velenju in Šoštanju sta občutno preobremenjeni, zato so se na Telekomu v zadnjih letih kopičile nerazrešene prošnje občanov in podjetij za nove telefonske priključke. Zaradi prezasedenosti je bil moten tudi telefonski promet, kar je povzročalo težave še zlasti imetnikom dvojnih priključkov. Vse kaže, da bo teh težav kmalu konec, kajti Telekom Slovenije se je z bančnimi posojili že kupil in montiral moderno telefonsko centralo v digitalni tehniki in ustrezen prenosni sistem. Vključevanje novih znogljivosti je povezano z napeljavo optičnega kabla med Šempetrom in Velenjem. Gradnjo so začeli prejšnji mesec, končali pa naj bi jo do konca leta. UČENCI OSNOVNIH ŠOL RAZSTAVLJAJO V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu sta LIMIT Štore in Zavod za kulturo Žalec pripravila likovno razstavo del učencev 60 osnovnih šol iz vse Slovenije, ki so sodelovali na 2. nagradnem natečaju za mlade likovne ustvarjalce. Petčlanska strokovna komisija pod vodstvom akademskega slikaija Lojzeta Zavolovška je nagrade podelila v treh različnih skupinah: kiparstvu, suhemu pastelu in poslikavi stekla. Med nagrajenci so bili tudi učenci osnovnih šol iz Žalca in Šmartnega ob Paki. RAZSTAVA FOTOGRAFU TOMA JESENIČNIKA V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so v petek odprli razstavo umetniških fotografij Voda avtorja Toma Jeseničnika. Razstava bo na ogled do ponedeljska, 11. decembra, vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure razen ob nedeljah. Da ne bo pomote. Res ne tekajo med hmeljišči in verjetno ne bodo, so pa prisotni v našem okolju. Na Podvinu pri Žalcu je pri gostišču Zeleni gaj prava pravcata farma teh afriških dolgonožcev, ki se ponosno sprehajajo in čakajo na svojo usodo, da znesejo željeno količino jajc za reprodukcijo ali za kulinariko. V iskanju novih možnosti zdrave prehrane so pred osemnajstimi leti ugotovili koristnost in začeli gojiti prave afriške noje v ZDA. Pred sedmimi leti so se za to proizvodnjo navdušili tudi Evro-pejci.Kmalu pa je vse skupaj prišlo tudi v Slovenijo. Danes vemo, da jih je bilo v Sloveniji že okoli 800, koliko pa jih je končalo na gostinskih krožnikih, verjetno ne ve nihče. Eminentne gostilne imajo na svojem jedilniku tudi ponudbo nojevega mesa, saj vemo, da ima zelo malo holesterola in maščob in je že zaradi tega povsod iskan. Tudi perje ima svoje potrošnike, saj se odlikuje po tem, da se tudi po pranju kaj rado košati in je zelo velik in uspel modni dodatek. Svojo ceno pa ima tudi nojeva koža, ki je iskana za prav vse usnjene proizvode, od usnjenih bluz, čevljev do denarnice in pasov. Z njimi se lahko pohvalijo le tisti, ki imajo globok žep. Res, da se pri vzgoji pojavljajo tudi problemi, saj je začetna investicija kar zahtevna. Vračati se, po dosedanjih izkušnjah, uspešno prične šele po petih letih. Tudi znanje na področju vzgoje te afriške ptice je pri nas zelo skromno. Povejmo za ilustracijo, da le dva vrhunska strokovnjaka na biotehnični fakulteti vesta ve- liko o njihovi vzgoji, o boleznih in navadah. Evropejci pravijo, da ima Slovenija dobre pogoje za njihovo vzrejo, saj je klima pri nas še kar sprejemljiva, čeprav prihajajo iz toplih krajev. Pokazalo se je, da le niso tako občutljivi na nizke temperature, kot je bilo pričakovati. Imamo tudi zdravo in dobro hrano za njih, saj so zadovoljni z raznimi žitaricami, ki rastejo pri nas in travno maso, ki je v njihovi domovini bolj kot ne skromna. Tudi razdrobljenost kmetij in zemlje je kot nalašč. Nihče se ne bo tega lotil na ogromnih površinah. Za osnovno leglo za katerega pravijo, da je tri samičke in dva samca, je potrebno 15 x 50 metrov, da imajo dovolj prostora za svoje sprehode. Prednost je tudi v tem, da imajo pri nas tudi tisti polkmetje kar dovolj znanja za živinorejo, ki je tudi potrebna za vzrejo. Po podatkih, ki so na razpolago, so pri nas tri večje farme, od teh je ena pri gostišču ZELENI GAJ na Podvinu pri Žalcu. Tam se danes sprehaja 20 odraslih nojev in prve doma vzrejene samičke že pridno ležejo jajca in kmalu bodo dobili še naraščaj. Računajo, da bodo že naslednje leto jato povečali na 200 kosov. Lastnik, ki je tudi član Evropskega združenja rejcev nojev s sedežem v Bruslju, računa, da bo v njihovem gostinskem lokalu v bodoče ponudba izključno z nojevo kulinariko, saj je prirast pri nojih letno kar 100 kilogramov. Že sedaj Vam ponujajo t.i. NOJEV KROŽNIK, zaenkrat še iz uvoženega mesa. Nudijo pa tudi ogled farme, ki leži v neposredni bližini, dobite pa lahko tudi izčrpne informacije o vzreji, saj imajo že kar lepe izkušnje, do katerih so se morali sami dokopati. Zaradi velike investicije je ta specialiteta cenovno kar visoka. Ce pa upoštevamo, da je zdrava in dolgoročna, pa to tudi pozabimo. Kdor tega ne veijame, se naj sam prepriča v Zelenem gaju. 7. J urha r S GOSTIŠČE X ^ Zeleni gaj J GOSTIŠČE ZELENI GAJ ŽELI VSE NAJBOLJŠE VSEM SAVINJČANOM V LETU 1996. VABIMO VAS NA SILVESTERSKO IN NOVOLETNO NOČ. REZERVACIJE: TELEFON: 713-222 nonuji iiuncjj mvm iwyj{jji nŠJA POKLICNA ŠOLA POSKUSNO V VELENJU Spodbuda k usklajevanju slovenskega sistema poklicnega izobraževanja z evropskim, je program Phare, ki vsebuje tudi nove oblike izobraževanja in poskus uvajanja novih programov. Med prestavniki poskusnih šol v tem programu je sedaj tudi velenjski center srednjih šol, ki je v slovenskem prostoru že znano izobraževalno središče. Tako je ta srednješolski center postal eden izmed šestih poskusnih šol za razvijanje celotnega programa višje poklicne šole v naši državi. Uspehi, ki jih dosegajo dijaki njihovih šol na najrazličnejših tekmovanjih, so zelo dobri sicer pa so morali v centru ustvariti takšne materialne in kadrovske pogoje v okviru izobraževanja, da so na zelo zahtevnem razpisu programa Phare lahko pridobil višjo šolo za ekeltrotehniko in računalništvo. Obenem bodo v centru razbijali tudi višješolski program za rudarstvo. Predvidoma se bodo mladi v te programe lahko vpisali že prihodnje šolsko leto, medtem pa bo potrebnega še precej dela projektne skupine, ki je zaenkrat dobro in temeljito opravila vse aktivnosti. Vpis pa je seveda odvisen tudi od pravočasno sprejetih novih šolskih zakonov, ki naj bi jasno dorekli preobrazbo slovenskega šolstva, s tem pa drugače organizirali tudi študij na poklicnih višjih šolah. MGA-jev PAV Industrijska prodajalna podjetja Mali gospodinjski aparati iz Nazarij s L decembrom posluje v okviru podjetja PAV iz Velenja. Ponudba ostaja zaenkrat nespremenjena, s 15. decembrom pa jo bodo obogatili še s kuhinjami iz lastne proizvodnje. Po besedah direktorja podjetja PAV Braneta Pavčnika pričakujejo dober odziv kupcev. RS L ODSLEJ TUDI V MOZIRJU V sredo, 6. decembra, je podjetje RSL iz Levca v Mozirju na Savinjski ulici 30 (pri Pepel) otvorilo nov prodajno-servisni center RENAULT. Direktor Jože Podmiljšak s svojimi sodelavci uspešno širi svojo poslovno mrežo iz Levca tudi v Zgornjo Savinjsko dolino. PRVA OBLETNICA BLAGOVNICE BRGLEZ V soboto, 25. novembra, je bilo na Vranskem veselo, kot že dolgo ne. Množica kupcev in poslovnih partnerjev se je zbrala na povabilo g. Romana Brgleza, ki je s svojim kolektivom praznoval Prvo obletnico blagovnice na Vranskem. Ob tej priložnosti so zaključili nagradno igro ZVESTOBO JE TREBA NAGRAJEVATI, podelili nagrade in pripravili degustacije z izdelki njihovih partnetjev in dobaviteljev. Vse prisotne je dolgo v noč zabaval ansambel Mira Klinca in humoristična skupina ALKOTEST. Pralni stroj: Iz belega v zeleno Gospodinjstvo kot nujno dogajanje vsakdana, bi si danes zelo težko predstavljali brez različnih pripomočkov, ki so v olajšanje tako gospodinjam kot drugim članom družine. Tako bi tudi naš vsakdan brez vode in elektrike pomenil pravo katastrofo, ki si jo zelo težko predstavljamo. To, da imamo pripravljene vsakdanje obroke, da lahko kadar koli posesamo stanovanje in imamo oprano perilo, je nekaj čisto vsakdanjega in niti pomislimo ne, kje in kako sploh izdelujejo vsa ta čuda dvajsetega stoletja. Tako, kot so v velenjskem Gorenju poimenovali svoja prizadevanja za boljše, lepše in ekološke gospodinjske aparate, bi lahko tudi novo generacijo njihovih pralnih strojev uvrstili v neko novo dobo popolnoma novih zamisli in uresničitev. S proizvodnjo pralnih strojev so v Gorenju pričeli v letu 1965 in so jih do danes izdelali že več kot osem milijonov. Temu številu so dodali še 70.000 sušilnih strojev, ki se tudi pri nas vse bolj uveljavljajo. Tridesetletni jubilej sam po sebi ne bi bil nič posebnega, tako pravi direktor programa Franc Košec, če ne bi ravno v letošnjem letu nastopili na tržišču Evrope z “Novo generacijo pralnih strojev Gorenje". Tako je celoten razvoj izdelka, tudi tehnologije in seveda razvoj ekološko čiste proizvodnje delo gorenjskih, domačih strokovnjakov, ki so se kalili in izpopolnjevali svoje znanje v samem gorenjskem procesu proizvodnje. Njihovi pralni stroji so tako namenjeni za uporabo v gospodinjstvu, v njih pa lahko peremo do pet kilogramov perila. In katere so še značilnosti novih pralnih strojev Gorenje, ki jih izvažajo v kar 36 držav sveta ? Predvsem pomeni v svetovni konkurenci revolucijo med pralnimi stroji to, da imajo najboljšo porabo vode na svetu, kar pomeni, da stroj porabi natanko tolikšno količino vode, da perilo temeljito opere in prav nič več. Poraba električne energije je majhna, če pa gospodinje izberejo tudi čas pranja takrat, ko je elektrika cenejša, je lahko prihranek v družinskem proračunu Gorenje PS Model VA 1402 precejšen. Pralni stroji Gorenje imajo vgrajene tudi EKO sisteme, ki pomenijo manjšo porabo pralnega praška. Če prihranek V programu Hladilno-zamrzovalni aparati Gorenja Gospodinjski aparati so pred kratkim izdelali 15-milijonti hladilnik. Ob tem so pripravili tudi priložnostni sprejem za 20 delavcev, ki delajo pri tem programu, odkar so začeli izdelovati hladilnike in zamrzovalnike, tega pa je že 27 let. Gorenje je to proizvodnjo začelo po licenci Aristona; po letu in pol so se osamosvojili in danes sodijo med vodilne evropske proizvajalce. Hkrati z 'jubilejnim" aparatom so te dni zaznamovali tudi zaključek vlaganj v tehnološki proces za proizvodnjo tovrstnih strojev brez snovi, nevarnih ozračju. V Gorenju zdaj izdelujejo hladilne in zamrzovalne aparate, ki so okolju prijazni v vseh pogledih: v sami proizvodnji, med uporabo in tudi po izteku njihove "Življenjske" dobe, ko jih je treba uničiti. Dnevna proizvodnja je trenutno od 3600 do 3700 hladilno-zamrzovalnih aparatov, to je približno 2,71 stroja na delavca. Takšno proizvodnjo naj bi zadržali tudi v prihodnje. Naj še zapišemo, da so pred časom izdelali 8-milijonti pralni stroj, v tem mesecu pa bodo naredili tudi 14-milijonti štedilnik. izračunamo na dobo desetih let, to pomeni, da bo posamezno gospodinjstvo prihranilo tudi do 52 kg detergenta. V pralne stroje so vgrajeni materiali, ki so potem, ko stroj zavržemo, primerni za reciklažo. Morda imamo takšen stroj že doma, pa ne vemo, da je to pravzaprav njegovo drugo “življenje”. Pomembno je še to, da imajo pralni stroji dobre ožemalne učinke, kot temu rečejo v tovarni. Preprosto pa to pomeni, da je perilo, ki ga vzamemo iz stroja že skoraj suho, a še vedno voljno, ne preveč pomečkano in seveda mehko. Seveda ne gre zanemariti tudi videza pralnega stroja oziroma uradno, kakšen je njegov “de-sign”. A to je seveda že stvar posameznega okusa, lahko pa vam prišepnem, da so pralni stroji Gorenje z imenom Young style (Mlada generacija) praviloma prodani že prej kot pridejo v trgovine. D. L. V savinjsko-šaleški gospodarski zbornici so povezana podjetja dveh regij, kjer sta prevladujoči panogi industrija in rudarstvo. Kar 74 odstotkov vseh zaposlenih je tako v teh dveh panogah, značilnost gospodarstva v tem koncu Slovenije pa je tudi 35 odstotkov prihodkov, ki jih ustvarjajo na tujem. Tako na primer velenjsko podjetje Gorenje GA izvozi kar 90 odstotkov svoje proizvodnje. Na področju energetike so bili storjeni precejšnji koraki v modernizaciji premogovnika, dvigu produktivnosti, kadrovskemu razvoju in sanaciji okolja. Z graditvijo čistilnih naprav v TEŠ pa je tudi energija postala dovolj čista, in tako proizvodnja bolj prijazna okolju, tako Šaleške doline kot tudi širše. Drugi del gospodarstva, vključno z gradbeništvom, je izrazito izvozno usmerjen, to pa je omogočilo preživeti prehod v dolini brez težkih pretresov. V regiji so tako zabeležili dva stečaja, v skladu pa sta dve podjetji: Glin Nazarje in Sipak. Nekatera podjetja so obremenjena tudi s preteklimi obveznostmi, ki ogrožajo donosne programe. Na področju kmetijstva je opaziti realno padanje cen kmetijskih pridelkov. Zgornja Savinjska dolina pa je zaradi svoje naravne geografske lege velik proizvajalec mleka, katerega proizvodnja presega domačo porabo za 40 odstotkov in se zato pričakuje velik problem pri prodaji mleka in mlečnih proizvodov, s tem pa je vprašljiv obstoj kmetijskih proizvajalcev. V petek, 24. 11. 1995, je Poslovni sistem Das iz Celja s skromno svečanostjo odprl nove poslovne prostore na Teharski cesti v Celju. Tu bodo novi komercialni prostori in prodajni oddelek s skladiščem ter razstavni prostor s komercialno sprejemnico. Sistem obsega Das International, Biro Das, Euro Das, Pro Das, Exim Das, Makro Das in Slo Das. To je družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1989 in je uradni zastopnik za proizvode Philips Avstrija, katerih dobavitelj je Koncerrn Licht iz Dunaja. Prostor, ki so ga odkupili od nekdanje firme Toper, so z 2/3 financirali sami, 1/3 pa je bančnih kreditov. V novoodprtih prostorih lahko najdete vse Philipsove proizvode, ki jih tržijo. Njihov moto je: “Kar se dobro začne, ima možnosti da uspe!”__________________________________________________________ Stran 9 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA MIŠMAŠ Ko dan zamenja noč, po mozirskem mestnem trgu prijetno zadiši po svežem kruhu in pecivu. Še največji zamudnik si ne more kaj, da ne bi zavil po sveže žemljice v pekarno MIŠMAŠ. Leta 1976 se je Janez Petrovič odločil, da začne s peko kruha kot samostojni obrtnik. V ta namen je vzel v najem objekt na mestnem trgu v Mozirju, kjer je s tremi delavci pričel s poslovanjem. Kasneje, leta 1980, pa je z bančnimi krediti in veliko pomočjo trgovskega podjetja Savinja iz Mozirja ta objekt tudi odkupil. Tako je počasi nastajalo zgledno družinsko podjetje, saj so lastniku pomagali tudi vsi družinski člani. Načrtujejo nadaljevati to družinsko tradicijo tudi čez dve leti, ko se bo Janez Petrovič upokojil. Danes zaposljujejo 50 delavcev, odliva delavcev ni, saj so zadovoljni in za svoje delo primemo nagrajeni. Interier slaščičarne Da je to uspešno družinsko podjetje, priča tudi nenehna širitev njihove dejavnosti, tudi čez občinske meje. Tako so leta Foto: S. J. 1990 v samem centru Šoštanja odprli slaščičarno, v kateri je trenutno zaposlenih 8 delavcev. V šoštanjski mišmaševski ponudbi lahko najdete: kremšnite, torte vseh vrst, kremne in sadne rezine ter pekovsko pecivo. Na željo strank pripravljajo tudi vse vrste tort za različne priložnosti, najrajši pa poiščejo motive iz otroškega sveta (Hugo, Levji kralj...) Skratka, strankam skupaj ponudijo obliko in okus. Slaščičarna in trgovina MIŠMAŠ v Mozirju V lanskem letu pa so svojo ponudbo še dodatno razširili, in sicer s trgovino in slaščičarno pri Pri Tatjani v Mozirju. Osem delavcev skrbi za to, da se šolarji lahko posladkajo s slaščicami (domači sladoledi, vroče sadje s sladoledom, palačinke s sadjem, tortice, kremšnite...) ali okrepčajo s hitro pripravljeno hrano (krompirček, topli sendvič, hamburger, hot-dog, palačinke). V trgovini pa lahko tudi ob nedeljah kupite vse potrebno za vaš dom, saj je trgovina odprta vsak dan od 8 do 20 ure. Le ob ponedeljkih si vzamejo prosto. Posebnost v ponudbi je tudi kotiček z zdravo prehrano, v sodelovanju s podjetjem FAS-TRAM pa pripravljajo tudi degustacije njihovih proizvodov. Na osnovni lokaciji, kjer spečejo ves kruh, ob kruhu in pekovskem pecivu ponudijo svojim strankam še dopolnilni prehrambeni program. Stranke jih najraje obiščejo v zgodnjih jutranjih urah, ko iz njihove pekarne mamljivo diši po kruhu. Zato pekarno tudi odpirajo ob pol šesti uri zjutraj. Ker je Janez Petrovič spoštovan pek, pek stare Ptujske šole, uporablja tudi dandanes pri peki kruha samo naravne sestavine; moko, kvas, vodo in sol. Tako pri njih pečejo dvajset vrst kruha, z njim pa oskrbujejo trideset stalnih odjemalcev. Z veseljem je povedal: "V našem kruhu in pecivu ni nikakršnih adiativov (kemikalij). Vse delamo po receptih iz časov naših babic, tako tudi za kremšnite uporabljamo samo moko, jajca in smetano! Tudi listnato testo izdelamo sami." Kruh iz polnovredne temne moke in polnozrnate moke pečejo samo ob določenih dnevih. Mešanice moke za te kruhe dobijo preko hrvaškega posrednika od nemškega podjetja IREKS. Pri peki ne uporabljajo nobenih dodatkov za povečanje volumna kruha, samo peko pa spremljajo tudi nemški strokovnjaki. Pekovski mojster Janez Petrovič Novoletna ponudba V teh predprazničnih dneh že zbirajo naročila za Božične in Novoletne torte (božičke, dedke mraze, jelke...), božično pecivo, kekse ter potice (orehove, ro-zinine in kokosove). Če jih pokličete, Vam bodo z veseljem pripravili tudi makovo, metino, pehtranovo ali skutino potico. Posebnost je tudi potica za športnike iz sestavin za polnozrnati kruh z dodanimi orehi, rozinami in medom. Torej, ne oklevajte. Pokličite Pekarno in slaščičarno MIŠMAŠ v Mozirju na mobitel 0609 615 426, Slaščičarno in trgovino PRI TATJANI v Mozirju na telefon 832 635 ali Slaščičarno MIŠMAŠ v Šoštanju na telefon 881 143. Praznujte skupaj z nami! Slaščice iz njihove pečice že čakajo na Vas IŠČETE LEPE KOLEDARJE, RAZGLEDNICE, PROSPEKTE? Nič lažjega. Pridite v tiskarno GOLC v Vrbje, kjer vam nudijo usluge s področja tiska, knjigoveštva in fotokopiranja. GOSTISCE LESJAK Ko popotnika zanese pot iz mestnega vrveža na oddih v Logarsko dolino, marsikdo ne more mimo GOSTIŠČA LESJAK v Spodnji Rečici ob Savinji. Prenovljeno Gostišče in pizzerija Lesjak v Spodnji Rečici Vas vabi k obisku Foto: S. J. V teh predprazničnih in prednovoletnih dneh so za vas pripravili izredno ugodno ponudbo koledarjev za prihodnje leto. Na voljo jih imajo pet vrst, in sicer: • Enolistni koledar, dimenzije 70x50, je največji v njihovi ponudbi. Motivi so iz narave. Koledar krasita dve kovinski letvici, embaliran pa je v lični embalaži. Izdelan je na 135-gramskem umetniškem papirju. • Naslednji motiv so slovenske rože. Za vse koledarje je posnel fotografije priznani fotograf Tomo Jeseničnik iz Cme na Koroškem. Motivi so resnični, iz narave. Posebnost koledarja pa je, da je tudi uporaben, saj lahko že ob koncu meseca odtrgate razglednico, ki je per-forirana ter jo pošljete svojemu prijatelju, prijateljici, sorodniku za praznik. Naj omenimo, da je bil ta koledar od ministrstva za kulturo priznan kot umetniški koledar. • Na enak način je zasnovan koledar s cerkvami Spodnje Savinjske doline. • Četrti koledar je poslovni. Primeren je predvsem za poslovne partnerje, saj omogoča večjo preglednost. • Zadnji iz letošnje serije pa je šestlistni koledar, dimenzije 60x35, ki prav tako prikazuje motive iz narave. Vredno je omeniti, da je Jeseničnikova fotografija gamsove družine na natečaju v Novi gorici dobila dmgo nagrado v Sloveniji. Vsi koledarji imajo v ozadju lipov list, kar simbolizira našo državo, oblikovala pa jih je Stanka Hojnik iz Šempetra. To pa še ni vse, saj v njihovi tiskarni opravljajo tudi druge storitve; prevzamejo vse delo, od oblikovanja, priprave, tiska, do končne oblike izdelka. Med reklamnimi tiskovinami za-vze-majo posebno mesto prospekti, razglednice, barvni plakati (dimenzije 70x50), božično-novo-letne voščilnice, letaki, bančni slipi in drugo. Poleg offset tiska se ukvarjajo tudi s sitotiskom, kjer so možnosti tiska neomejene. Tiskajo na prineseni naročnikov material, namenjen za reklamo (kemični svinčniki, vžigalniki, obeski, rokovniki), tiskajo tudi na vse vrste tekstilnih materialov, razna priznanja, večja reklamna sporočila in reklamne table. Sledijo tudi modnim trendom, zato so se oskrbeli s prikupnimi raznobarvnimi dežniki, ki jih po želji potiskajo. Knjigoveštvo je dopolnilna dejavnost tiskarstva. Večkrat izdelajo posebno zahtevne luksuzne mape, vezane v usnje; vežejo diplomske naloge in ostale potiskane materiale. Na kratko smo vas seznanili s dejavnostjo tiskarne GOLC, ki vas vabi, da jih obiščete, saj vam bodo prav radi pomagali. Gostišče LESJAK, se stoji na desnem bregu Savinje, v bližini mogočnih gozdov. S svojo ponudbo že sedmo leto privablja številne utrujene popotnike iz bližnje in daljne okolice ter vse, ki si želijo oddiha v idiličnem predalpskem okolju, ob tem pa želijo biti postreženi z dobro domačo hrano in pijačo. Mize so pripravljene S prenovitvijo gostišča bodo v pomladanskem času pridobili še dodatnih dvanajst sob, primernih za dnevni in dopustniški počitek. Gostišče je zaradi svoje lege primemo za izlete v Logarsko dolino in bližnje Savinjske alpe. V poletnem času so gostje predvsem tuji turisti, čez celo leto pa k njim z veseljem prihajajo domačini na dnevno sveže malice, pizze in jedi po naročilu. Odprto imajo vsak dan, razen torka, med 10.00 in 23.00 uro. Gostišče je primerno tudi za zaključene družbe, praznovanja in silvestrovanja. Po dogovom Vam ustrežljiva gostitelja priskrbita tudi glasbo. V prednovoletnem času, od 24. novembra do 24. decembra, so v prenovljenem delu gostišča pripravili tradicionalne dneve dalmatinske kuhinje z živo glasbo. Zato ste vsi, ki želite preživeti čudovit morski večer, vabljeni v Gostišče Lesjak v Spodnji Rečici. Rezervacije sprejemajo na telefon 063/832-593. GOSTIŠČE IN PIZZERIJA LESJAK DNEVI DALMATINSKE KUHINJE od 24.11. do 24.12.1995 m ŽIVA GLASBA! Odprto vsak dan od 10.00 do 23.00, v torek zaprto. REZERVACIJE SPREJEMAMO na tel.: 832 593 Na Trgu 36, MOZIRJE 'It).'/ '^«3832.C,3 ' . MAJICE PISANE, PAJKICE, PULOVERJI.. . ....500 sit -..........od 1.500 do 3.200 sit 1 od 2.500 do 2.900 sit (TRENIRKE......... • TERMOFLIS PULOVERJI. • TERMOFLIS JAKNE... Mfh- tm od 3.000 do 4.500 sit od 1.600 do 1.900 sit od 1.200 do 1.800 sit • TERMOFLIS HLAČE. • PLETENI PULOVERJI ^ NAKUP OTROŠKEGA OBLAČILA - MAJHNO DARILO KO BOSTE ISKALI DARILO - POMISLITE NA NAS ADOLF ŠTORMAN IN DARKO ZUPAN: V VELENJU SE DOGAJAJO SMEŠNICE Ker je predsednika in podpredsednika Republikancev Slovenije ter svetnika občine Velenje v zadnjem času v tako lokalnih kakor tudi državnih medijih bolj malo videti in slišati, smo ju povprašali, kakšne poglede imata na trenutno dogajanje v občinah Žalec in Velenje, kaj je z njuno stranko, delom v občinskem svetu... Od Adolfa Štormana, ki je na minulih volitvah za velenjskega župana zasedel tretje mesto in Darka Zupana, ki si je že opomogel od naporne gladovne stavke, smo najprej želeli izvedeti, kaj menita o sporu med domačini in vikendaši v Hramšah. V Velenju se dogajajo smešnice ŠTORMAN: Kolikor mi je poznano, so se prebivalci Hramš samoorganizirali. To, da po sklepu o rušenju vikendov do tega ni prišlo, priča, da ne živimo v pravni državi. Če zakon dopušča, da lahko Slovenec proda zemljišče tujcu, ne moremo ničesar spremeniti. Ne vemo, kdaj bomo v Sloveniji prebili led in začeli spoštovati zakone. Če na zahodu zgradiš nekaj na črno, ti takoj porušijo. ZUPAN: Žal Hramše spadajo v občino Žalec, tako da ne moreva o tem razpravljati na svetu občine Velenje. Verjamete v maščevanje vikendašev po domnevni razbijaški akciji domačinov? Slovenci zagotovo ne bomo stali ob strani, ampak bomo šli svojim pomagat. Predlagam lastnikom vikendov v Hramšah, da se gredo raje maščevati v Bosno, saj imajo tam veliko problemov. Za kaj drugega kot za držanje lopate ali krampa jih v Sloveniji ne potrebujemo, kaj šele za delanje reda. Med vikendaši je prisotno prepričamnje, da je Štorman tihotapil orožje skupaj z Dragom Lešnikom oziroma, da je oborožil domačine.. ŠTORMAN: Draga Lešnika enostavno ne poznam. Ko so ogroženi Bosanci, ko je ogrožena vlada, je Štorman kriminalec. Orožja za boj proti Bosancem nisem tihotapil, da sem pa proti njim, je dano že s samo naravo. ZUPAN: Maščevanje je pač nekakšen stalni šport prišlekov z Juga. To je dokaz več, da se s temi ljudmi ne bomo mogli nikoli asimilirati in živeti z njimi. ŠTORMAN: Če bo prišlo do prelivanja krvi, bodo Hramše prišle v zgodovino. Kajti So se v Velenju res pojavili skinheadi južnega porekla? ŠTORMAN: Skinheadi kot takšni delujejo proti tujcem. V primeru, ko se kot obritoglavci pojavijo tujci in delujejo proti domačinom, postaja Slovenija svetovna posebnost. In res so se južnjaški skinheadi pojavili v Velenju in terorizirajo ljudi. Ko so trije skinheadi - dva Slovenca in nemški državljan - v Ljubljani nedolgo tega oklofutali nekoga iz Amnesty International, so bili priprti, ko pa skinheadi v Velenju razbijejo to ali ono, se jim ne zgodi nič. Kot v primeru, ko so razbili lokal Saloon. ZUPAN: Južnjaki so v Velenju ustanovili svojo redarstveno službo in poskušali lastnike nekaterih gostinskih lokalov prisiliti, da jih sprejmejo v službo. Če so se ti uprli, so skinheadili izzvali nered v lokalih. Lastnik Saloona se je temu uprl, nakar je dvajset teh mladcev napadlo lokal in ga uničilo. Tudi v Petrovčah se je zgodil podoben primer, ko so "unakazili" redarja Black Jacka. Zanimivo je, da so agresivneži še vedno na prostosti in da se jim ob neukrepanju morala še krepi. Ko so naju poklicali nekateri lastniki lokalov, sva s z g. Štormanom pripravila okroglo mizo in nanjo povabila predstavnike sodstva in policije. Razgovora se je udeležil le Držijo govorice, da ste Republikanci Slovenije ustanovili svojo protiskupino? ŠTORMAN: Tega nismo storili. Edino, če nekdo po moji pleši sklepa, da sem skinhead. Smo pa v naši stranki dali pobudo o ustanovitvi mestne straže. Ravno zaradi tega, ker policisti ves čas govorijo, da jih je premalo in ne morejo urejati vsega kaosa v Velenju. V delo mestne straže bi spadalo pobiranje parkirnine, urejanje nereda na pešconah itd. Ne verjamem, da bo zaradi razbremenitve policija ^ pri svojem delu bolj uspešna. Če pa se bo tovrstno nasilje nadaljevalo, se bo potrebno samoorganizirati tudi v tej smeri. Ste v Republikanci kaj ukrenili, da bi se sojenje Vladu Frankuloviču pospešilo? ZUPAN: Sodnih oblasti ni mogoče prisiliti v ukrepanje, če tega same ne nameravajo. Spet imamo v Sloveniji edinstven primer, ko je tujec ubil domačina in se nekaznovano Se bodo vikendaši v Hramšah maščevali? velenjski župan g. Srečko Meh in konstruktivno pristopil k problemu. Policija, ki je v tem najbolj udeležena, se ni odzvala, kar ne vodi k rešitvi. Svoje so o obritoglavcih rekli tudi na policiji... ŠTORMAN: Komandir Policije Velenje je novinarjem dal izjavo, da se mladci zbirajo zaradi poslušanja glasbe. Torej so zaradi preglasne glasbe popokale šipe na lokalih. Dogajajo se smešnice. Če je bilo potrebno ukrepati proti meni, ni nihče na policiji niti trenutka okleval, da bi ukrepal. Policije sploh ne zanima, kaj je bilo storjenega, ampak to, kdo je to izvršil. sprehaja okoli. Z g. Štormanom sva bila zaradi desetih pištol dva meseca v priporu. ŠTORMAN: Absurd je, da je Frankulovič prišel iz pripora pred nama. Umora upokojenega rudarja ne moremo tolerirati. Republikanci smo v tem primeru naredili vse, kar je v moči naše stranke. Sicer pa to ni edini primer, da se morilci, ki niso niti slovenski državljani, sprehajajo po naših cestah. Nisva klasična nacionalista G. Zupan, kakšno je stanje po vaši minuli gladovni stavki? ZUPAN: Za prekinitev moje gladovne stavke je bilo uporabljeno ogromno umazanih prijemov. Bilo je dano veliko obljub, ki pa so ostale le obljube. Pokazalo se je, da naša Saloon je bil žrtev jugoobritoglavcev država več kot obljubljati ni sposobmna storiti. ŠTORMAN: Zaradi sladkih besed oblastnikov ob gladovni stavki mojega prijatelja sem skoraj dobil sladkorno bolezen. Prišli so in rekli g. Zupanu, naj prekine s stavko, zato pa mu bo omogočena obnova postopka. Kakšna je potem neodvisnost slovenskega sodstva, če politična oblast zagotavlja ponovni sodni postopek? Se je Republikancev že prijela predvolilna mrzlica? ŠTORMAN: Na nove volitve gre naša nekdanja Republikanska stranka Slovenije pod novim imenom - Republikanci Slovenije. Naših članov je okrog tisoč, kar pa je zelo irelevanten podatek. Ce med 10.000 člani ni aktivnih, ni od njih nikakršne koristi. Republikanci smo najbolj veseli aktivnih članov, teh pa, roko na srce, ni preveč. Na predstoječih volitvah v naslednjem letu bomo Republikanci Slovenije nastopili povsem sasmostojno, s podobnim programom kot na zadnjih. S tem, da smo nekatere obljube že izpolnili in smo si zastavili nove. Ste se vključili v zbiranje podpisov za revizijo zloglasnega 40. člena? ŠTORMAN: Prav je, da vsak Republikanec podpiše tovrstno izjavo. Pa ne zaradi tega, da bi se govorilo o naši stranki, kar velja za ostale desne stranke, ampak zaradi domoljubne dolžnosti. Računam, da bomo zbrali tisoč podpisov. Mi nismo klasični nacionalisti, vendar menim, da vsaj polovica tistih, ki so pridobili slovensko državljanstvo po 40. členu, do njega niso upravičeni, saj imajo kriminalno preteklost ali so sodelovali z okupatorjem. Boste Republikanci segli tudi v Savinjsko dolino? ŠTORMAN: Seveda nas zanima tudi Savinjska dolina in bomo s Savinjčani poskušali najti skupni jezik in ustanoviti območne odbore stranke. Kako se počutita na sejah občinskega sveta? ZUPAN: Sodelovanje v svetu občine je konstruktivno. Z g. Štormanom sva najprej Slovenca, nato Velenjčana in šele zatem Republikanca. Franc Furland GOSTIŠČE VOLK Studence 52 (Pri Vel. Pirešici) 63310 ŽALEC, tel.: 728-222 Za prednovoletna praznovanja sprejemamo rezervacije za zaključene skupine! Sprejemamo rezervacije za: NOVOLETNI PLES 1.1.1996! Prijetne božične praznike ter ^ srečno in zdravo novo leto vam želimo! VELENJE JE NAJBOLJ UREJENO VEČJE MESTO V Portorožu so zaključili z vsakoletnim tradicionalnim tekmovanjem slovenskih krajev na področju turizma in varstva narave pod geslom Moja dežela - lepa, urejena in čista. Velenje je v kategoriji večjih mest zasedlo prvo mesto. Komisije Turistične zveze Slovenije, ki so delovale na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju, so skozi celotne aktivnosti ocenjevale 18 kategorij, kot so: večja mesta, izrazito turistični kraji, gasilski domovi, zdravilišča, vojašnice, policijske postaje, planinski domovi, železniške postaje, bencinske črpalke, mejni prehodi in podobno. Priznanje je že rezultat načrtovanj, prizadevanj in aktivnosti, ki jih na področju varovanja okolja in razvoja turistične dejavnosti v Mestni občini Velenje intenzivneje vodijo zadnji dve leti in kateri namenjajo posebno pozornost. Že leta 1993 so se v Velenju in Šaleški dolini odločili, da bo turizem ena od njihovih priložnosti. Z načrtno ekološko sanacijo glavnih onesnaževalcev, intenzivno revitalizacijo uničenega prostora, katero uspešno izvaja Premogovnik Velenje na ugrezninskem področju (še posebej ob Velenjskem jezeru), se odpirajo prave možnosti, da s postopnim vnašanjem novih programov v prostor tudi dosežejo novo kvaliteto prostora in življenja. Da se na področju občine Velenje resnično spreminjajo stvari na bolje, potrjuje tudi letošnje priznanje, saj akcija Turistične zveze Slovenije ni več samo enkratna akcija, temveč stalno delo in gibanje ljudi za urejanje krajev, odpravljanje vzrokov neurejenosti in približevanje k večji kvaliteti življenja. Na priznanje so v Velenju ponosni. Zavedajo pa se, da to priznanje tudi zavezuje, da v prihodnje še trdneje povežeje vse, ki so že sedaj sodelovali in prispevali k dosedanjim rezultatom. Turistično društvo Velenje, Turistična zveza Velenje, Podjetje za urejanje prostora Velenje, Projektni svet za razvoj turizma pri Mestni občini Velenje, Mestna občina Velenje ter mnogi občani so le eni od nosilcev, ki se zavedajo, da je urejeno okolje potrebno predvsem za človekovo lastno dobro počutje in je hkrati privlačno tudi za turiste. "Vesel sem, da so tudi člani komisije TZS opazili spremembe in jih ustrezno ovrednotili. Trdno sem prepričan, da bomo z leti pri nas tudi v turizmu enako močni, kot smo drugod," je dejal Srečko Meh župan Mestne občine Velenje. Velenjčani so odločeni, da bodo prvo mesto zadržali tudi prihodnje leto, čeprav se zavedajo, da je najviše mesto lažje osvojiti kot ga zadržati. Na najvišje mesto ne želijo le zaradi tekmovanja in uvrstitve, ampak zato, da bi odpravili še tiste pomanjkljivosti, ki še kvarijo urejen videz mesta. Turistična zveza Slovenije organizira tovrstne akcije že 25 let zapored, po sedanji vsebini in obsegu pa teče akcija zadnjih 5 let. Projekt podpira in sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Ministrstvo za okolje in prostor, Gospodarska zbornica Slovenije in veliko število gospodarskih subjektov v Sloveniji. V letošnji projekt je bilo vključenih več kot tri četrtine slovenskih krajev. A. K. NA POLZELI PA NIČ... Poleg Mozirja in Ljubnega nas je zanimalo tudi stanje na polzelski osnovni šoli, saj so imeli pred leti v kraju smrtno žrtev, ki naj bi jo posredno sprožila zloraba drog: eden od mladoletnikov je padel z mosta in se smrtno ponesrečil, vzrok pa naj bi bila omamljenost zavoljo zaužitja mamila. Pa na polzelski osnovni šoli pravijo, da pri njih danes ni zaznati, da bi bile droge problem. Šolska psihologinja je pripravila okroglo mizo, katere namen je bila preventivna vzgoja glede odvisnosti, ob tej priložnosti pa je med učenci izvedla tudi anonimno anketo o razširjenosti droge med osnovnošolsko populacijo Polzele. Na njeno veliko veselje so bili rezultati nadvse pozitivni, saj se nobeden od anketirancev ni izjasnil, da bi imel z drogami kakor koli opraviti. Stalne policijske postaje, kjer bi lahko v praksi preverili verodostojnost navidez neza-skrbljujočega stanja, na Polzeli nimajo, vsi podatki se zbirajo na žalski policiji. Tako med zaposlenimi na osnovnih šolah Savinjske doline prevladuje mnenje, da droge med osnovnošolci še niso problem, saj pridejo v stik z njimi navadno šele kot dijaki. GflFMNr pohištvena industrija d.d. polzela Okrogla miza o zasvojenosti: z drogami še zdaleč nismo opravili Toda po mnenju udeležencev okrogle mize Vse o mamilih in zasvojenosti, ki jo je nedavno pripravila Socialdemokratska mladina v Žalcu, si še zlepa ne bomo mogli z olajšanjem oddahniti. V uvodnih besedah je spregovoril predstavnik organizatorjev Gašper Modic in povedal, da razpečevalci novačijo svoje 'žrtve’ že med dvanajstletniki. Zadnje čase je veliko govora tudi o legalizaciji droge, kot naj bi bila v veljavi na Nizozemskem. Gašper Modic je poudaril, da je mnenje o prosti prodaji droge na Nizozemskem zmotno, saj je tudi tam droga prepovedana vsepovsod, razen na t. im. 'prostih conah’, kjer lahko drogo in njene uporabnike nadzoruje država. Škodljivo je vsako drogiranje, tudi uporaba t. im. mehkih drog, saj puščajo vsaj negativne psihične posledice, ki se jim pri uporabi trdih drog pridruži še fizična odvisnost in možnost okužbe z nalezljivimi boleznimi. Pri nas pa se očitno ne zavedamo dovolj pomena 'nizkopražnih' programov, to je takšnih, ki omogočijo odvisniku vsaj vsa- kodnevno preživetje. Mednje sodijo v prvi vrsti oskrbovanje odvisnikov s cenejšo prehrano, zavetišča zanje, oskrbovanje s kondomi in zamenjava igel. Iz neznanih vzrokov socialdemokratska mladina ni dobila dovoljenja, da postavi stojnico za izmenjavo igel oziroma nekje 'od zgoraj’ je prišel namig, da bi s tem vendarle prekoračili svoje pristojnosti. Prav tako letos od države niso dobil denarja, zato se je treba znajti z lastnimi sredstvi. Velik problem, prav zaradi pomanjkanja denarja, predstavlja premajhna podpora medijev. Ciljna skupina prireditev in akcij, kot je bila tale, namreč niso odvisniki ali popolnoma zdravi ljudje, pač pa tisti vmes, ki še niso povsem zapadli v odvisnost, naj bo cigaret, alkohola ali mamil. Tudi ob pomoči medijskih sredstev lahko vplivajo le na 2 odstotka te ciljne skupine, brez sodelovanja medijev pa je možnost za uspeh še dosti manjša. Predvsem pa je pomembno, da velik del naporov usmerimo v preventivo, torej v preprečevanje, da bi sploh prišlo do problema odvisnosti, saj bodo tako tudi potrebe po kurativnih programih manjše. Na okrogli mizi je bil kot strokovnjak prisoten tudi dr. Andrej Kastelic iz ljubljanskega centra za mentalno zdravje. Prednost takšnih okroglih miz je v neposrednem stiku z ljudmi na lokalni ravni, pravi. Problematika drog naj bi po njegovih besedah naredila tudi nekaj dobrega: poleg programov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti so stekle tudi obsežnejše akcije za izboljšavo kvalitete celotnega življenja. Povedal je, da imamo pri nas preko 250 preventivnih programov proti odvisnosti, Ministrstvo za zdravstvo pa je lani namenilo kar 70 milijonov tolarjev za preprečevanje in zdravljenje različnih oblik zasvojenosti. V Sloveniji obstaja mreža devetih centrov za zdravljenje odvisnosti, ki so v večjih oziroma bolj rizičnih krajih: Maribor, Ljubljana, Koper, Kranj, Portorož, Nova gorica, Celje ... V teh centrih so pritegnili k sodelovanju javne zdravstvene službe, socialne delavce, policijo, šolstvo in delavce zaporov, žal pa prav center v Celju ne deluje. Eden najpomembnejših programov, ki trenutno potekajo za zdravljenje odvisnikov, je metadonski program, ki ga je dr. Kastelic označil kot 'program za zmanjševanje škode’. Metadon je za zdravljenje odvisnikov v veliki večini primerov skorajda nepogrešljiva substanca, ki odvisniku na nek način nadomesti heroin, a je zanj manj škodljiv, omogoča mu večjo aktivnost, boljšo kvaliteto življenja in kasneje tudi prehod na zahtevnejše programe odvajanja od droge. Pri nekaterih so fiziološke okvare zavoljo dolgotrajne odvisnosti že tako hude, da metadon potrebujejo vse življenje. Baje je pri nas kar 90 odstotkov odvisnikov od heroina vključenih v metadonske programe, letos pa je skupno število odvisnikov v teh programih 540. Pozitivno pri metadonu je, da omogoča Sloveniji obdržati nizko stopnjo okužbe z virusom HIV, povrhu vsega pa je do njega lahko priti. Žal pa ga jemljejo tudi tisti, ki sicer niso odvisni od trdih drog, ker pa metadon povzroča tudi odvisnost, se ga veliko znajde na črnem trgu poleg drugih mamil. Nadaljna pomoč odvisnikom poteka v centru za detoksikacijo, kjer ob strokovni pomoči poskuša prekiniti z odvisnostjo tudi veliko metadonskih odvisnikov. Pri nas gre za zaprt oddelek, ki ima devet postelj, čakalna doba za sprejem pa je 4-6 tednov. Vsakega odvisnika v treh tednih poskušajo fizično odvaditi od droge, potem pa ga je potrebno še tri tedne opazovati. V tem času ga morajo zasilno naučiti spremembe življenskega stila, nove komunikacije z zunanjim svetom in bolj zdravega odnosa do življenja, potrebno pa ga je tudi usmeriti v izvenbolnišnične programe. Žal je čas, ki ga imajo na voljo prekratek, da bi lahko svojo nalogo temeljito opravili, zato pogrešajo trimesečno obdobje rehabilitacije, ki je v veljavi pri zdravljenju alkoholizma, prav tako pa si želijo, da bi jim bil na voljo le polzaprti oddelek, kar bi verjetno po svoje pripomoglo k zdravljenju. Pri nas natančnih podatkov o številu zasvojencev nimamo, zato lahko na podlagi števila udeležencev v metadonskih programih, policijskih in zdravniških poročil ter smrti le sklepamo, da jih je nekje med dva do osem tisoč. Dr. Kastelic je poudaril, da delitev na mehke in trde droge ni več ustrezna, saj so nevarne prav vse, ker povzročajo kemične spremembe v možganih. Opijati niso zloglasni, zato ker bi sami po sebi povzročali večjo fizično škodo kot druga mamila, pač pa je zelo škodljiv način njihovega vnašanja v telo, nastala škoda pa se odraža predvsem na psihičnem stanju in socialnem položaju odvisnika. Za upadanje in porast uporabe droge je zelo pomembna njena 'modnost'. (se nadaljuje) Volksvragen ‘Ka cteS, kaj, ima&f GOLF RABBIT Vozila so na zalogi! VEUMU imOOfl NOVIH IN RABLJENIH VOHU N0V01 VWG0£žfr SPEKTRA '23.685 DEM 8 VW GOLF A?.S PRESTICE ^24.246 DEM1; NAPREDNA AVTOHIŠA GnJkt d.o.o. OBIŠČITE NAS V SALONU V ŽALCU (AGRINA) tel.: 063/711-253 IZ POLICIJSKE BELEŽKE TRČIL V TOVORNJAK. 22.11. ob 11.15 uri je 66-letni Anton Z. iz Velike Pirešice vozil osebni avtomobil po ravnem delu ceste v naselju Velika Pirešica. Nekaj trenutkov pred tem je na tej cesti ostal v o kvari s tovornim avtomobilom 39-letni Jurij F. iz Zabukovice, ki je tovorni avtomobil delno umaknil s ceste, del vozila pa je še bil na cesti. Voznik Anton je s prednjim delom svojega vozila trčil v zadnji levi del ustavljenega tovornega avtomobila. Pri trčenju je Anton utrpel hude telesne poškodbe in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico v Celju. Voznik Jurij je utrpel lažje telesne poškodbe. BREZ ZIMSKE OPREME. 24.11. V nadzoru so policisti kontrolirali 1067 vozil. Zaradi neuporabe varnostnega pasu je bilo 411 voznikov in 36 sopotnikov mandatno kaznovanih, 63. kršiteljem pa je bilo izrečeno opozorilo. Policisti so kontrolirali 1014 vozil, ki morjao imeti zimsko opremo. Med temi so ugotovili, da ustrezne opreme še niso imeli 303 osebni avtomobili, 17 tovornih vozil in 3 avtobusi. Skupno je bilo v nadzoru ugotovljenih 678 raznih prekrškov. Zoper 37 voznikov bo podan predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, 530. kršiteljem pa je bila izrežena mandatna kazen. LAŽNI ELEKTRONIK. 24.11. Nekaj minut pred 12.00 uro je prišel neznanec v obrat Zgornjesavinjske kmetijske zadruge v Rečici ob Savinji. Prisotni delavki se je predstavil kot finomehanik, ki servisira birotehničmo opremo. Ker je Ivana resnično pričakovala finome-hanika, mu je dovolila, da prične z delom. Neznanec si je zaželel kozarec vode, ki mu ga je prijazna uslužbenka tudi prinesla, niti slučajno pa ni pomislila, da je bila žeja samo pretveza, s katero jo je neznanec zamotil ter v tem času iz predal odtujil 355.000,00 tolarjev gotovine. Takoj za tem je neznanec zapustil prostore, delavki pa povedal, da bo nadalnji servis prišel opraviti drugi delavec. Osumljeni je moški star okoli 20 let, visok od 180 do 185 cm, temno rjavih las, ostrižen na gobico, oblečen je imel temno moder anorak, s seboj je nosil manjši kovinski kovček. UBILA GA JE SMREKA. 28.11. Okoli 15.00 ure se je pri delu v svojem gozdu v planini nad Žeko-vcem smrtno poškodoval 68-letni Janez H. iz Radegunde. Janez je okoli 11.00 ure sam odšel v svoj gozd z namenom, da razreže smrekova debla, ki jih je podrl veter. Med delom je razrezoval smrekovo deblo, pri čemer je na strmini stal na spodnji strani. Ko je deblo prežagal, se je to skotalilo in ga pokopalo pod seboj. Poškodbe so bile tako hude, da je na kraju nezgode umrl. KATRCA NA STREHI POVZROČITELJ POBEGNIL. Na lokalni cesti Žalec - Griže je ob 13.20 uri prišlo do prometne nesreče, domnevni povzročitelj pa je s kraja pobegnil. 24-letna Božica P. iz Mogojnic je vozila osebni avtomobil Renault 4 iz smeri Žalca proti Grižam. Na ravnem delu ceste ji je po njeni polovici ceste pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila, bordo rdeče barve, lahko bi bil znamke Opel ali Audi, kateri je prehiteval neznan osebni avtomobil. Voznica Božica se je umikala skrajno desno, pri tem pa je zapeljala izven ceste in se z vozilom prevrnila na streho. Neznani voznik je vožnjo nadaljeval v smeri Žalca. Kdor bi kar koli vedel o pobeglem vozniku, ga prosimo, da to sporoči na PP Žalec ali na telefonsko številko 92. PREJELI VLOMILCA. Policisti PP Celje so v zadnjih dneh zaradi suma storitve kaznivih dejanj obravnavali Iztoka K. in Janija R. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da sta imenovana osumljena storitve 24 vlomov. Najpogosteje sta vlamljala v gostinske lokale in vrtce, imuna pa tudi nista bila na kioske in avtomobile. Ukradeno blago sta sproti prodajala različnim odjemalcem na območju Celja in Maribora. Večino ukradenih predmetov, kot so radioaparati, videorekorder i, barvni televizijski sprejemniki in glasbila, so policisti zasegli. Devet kupcev, ki so predmete nabavili po znatno nižjih cenah, pa se bo moralo zaradi suma storitve kaznivega dejanja prikrivanja zagovarjati na sodišču. PRETRGAL TELEFONSKI KABEL - SOLČAVA GLUHA. V večernem času 28. 11. 1995 je neznani storilec pretrgal telefonski kabel, ki je bil napeljan nad cesto v kraju Solčava, tako da je brez telefonske zveze ostalo 30 telefonskih naročnikov. Z dejanjem je podjetje TELEKOM oškodovano za okoli 100.000,00 tolarjev. SMRTI Matejka GORŠEK iz Kasaz - fantka Sabina SREBOT iz Petrovč - fantka Mihaela OGRAJENŠEK iz Galicije - deklico Irena JANEŽIČ iz Braslovč - deklico Urška ZAKOŠEK jz Griž - fantka Lucija NARAT iz Šempetra - fantka Angela MLINARIČ iz Gomilskega - fantka Slavica SLAPNIK iz Ljubnega - fantka Pavlina JAGER iz Prebolda, 81 let Jožef LIPOVŠEK iz Levca, 73 let Edvard BLAŽIČ iz Ložnice, 60 let Marija DOBRIŠEK iz Malih Braslovč, 81 let Marija URANJEK iz Kasaz, Stanislav ZUPAN iz Poljč, 64 let Štefanija HRIBAR iz Prebolda, 70 let Frančiška GOVEJŠEK iz Pongraca, 78 let Jožef KAVČIČ iz Dobriše vasi, 88 let Marija ZAGRADIŠNIK iz Gornjega Grada - fantka Liljana NOVAK iz Šempetra - deklico Alenka MOČNIK iz Polzele - deklico Dejana ZLATAREK iz Braslovč - deklico Andreja LEBEN iz Gornjega Grada - deklico Rozika RAZBORŠEK iz Alje vasi - deklico Karmen MOŽINA iz Polzele - fantka Blanka SEVNIK iz Polzele - fantka POGREBNA SLUŽBA Panžije lic, Braslovče 'd.o.o. CVETLIČARNA «« 72« m, 720 66» * KLIC I/DUŠEVNI STISKI » Telefon: 063 /9781 ____vsak dan od 15h do 22h TRGOVINA S KURILNIM OLJEM Teflonska zaščita motorjev Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 POGREBNA SLUŽBA I Šempet IVAN ROPOTAR Ob boleči izgubi bližnjega vam 24 ur na dan nudimo: ❖ kompletne pogrebne storitve ❖ vse vrste prevozov doma in v tujini ❖ izkopi in zasipi grobnih jam ❖ ureditev cvetličnih aranžmajev Y i ❖ dobava spomenikov ❖ povračilo pogrebnine ❖ vse opravimo na hiter in pieteten način ter po izredno ugodnih cenah er v Savinjski dolini 112/a, tel.: 0631 701-433 Društvo za pomoč duševno prizadetim SOŽITJE Rihard Kopušar SOŽITJE je humanitarno invalidska organizacija, ki deluje v občini Žalec že od leta 1972. Cilj društva je združevanje prizadetih oseb in staršev z nalogo izboljšanje njihovega statusa. Društvo organizira srečanje staršev in prizadetih, humanitarne koncerte, poljubnoznanstvene izlete in razne oblike izobraževanja. Društvo je bilo inciator ustanovitve delavnice delovnega centra Golovec iz Celja tudi v Žalcu, kjer že dve leti deluje v poslopju stare OŠ kot dislociran oddelek. Društvo je vključeno v zvezo, ki nosi ime SOŽITJE, združuje pa preko 2000 članov. V žalskem društvu je vključenih preko 80 družin, kar je še vedno malo, saj po podatkih prejema nadomestilo za invalidnost kar 130 oseb, starih nad 18 let. Kot^ pravi dolgoletni predsednik SOŽITJA Žalec, Rihard Kopušar, si v Žalcu ne moremo zatiskati oči nad velikim številom prizadetih, temveč si moramo prizadevati, da prizadeti lahko uživajo vsaj delček tistega, kar imajo tisti, ki so normalno pridobitveno sposobni. ostavilo zahtevo in doseglo, da je bil pretekli mesec sprejet projekt celovite družbene pomoči duševno prizadetih. Izdelal ga je Center za socialno delo Žalec in je navodilo ter odskočna deska zadelo SOŽITJA v bodoče. Po projektu bo 80-odstotno breme nosilo ministrstvo za delo in družino, 20-odstotkov pa bo morala preskrbeti občina. Vedno pa še računajo na pomoč dosedanjih donatorjev, katerim prispevek ni bil nikoli odveč. Letos so prvič izdali glasilo, ki govori o vseh akcijah in prizadevanjih, da bi prizadeti ne čutili prevelike različnosti. Glasilo je plod prizadevanj vseh članov društva, predvsem pa dolgoletnega predsednika Riharda Kopušaija, ki ima brez dvoma največ zaslug za nesebično in prizadevno delo SOŽITJA. -nko RADIO CELJE 95,1 95,9 100,3 MHi 7 I Roman DOBROVNIK in Jožica BREZOVNIK, oba iz Dobrovelj [^Andrej DRAME in Barbara VOŠNJAK, oba iz Ložnice pri Žalcu Trgovina CEKIN Na trgu 7 (Grabnerjeva hiša) Mozirje odprto: vsak dan od 8.“-19."“ sobota od 8."’-13.“ tel.: 063/ 832 712 DfMILft zn vse PRILOŽNOSTI: galanterijo, igre za prosti čas, novoletno okrasje ... Veliko izbiro nojrozličAej/ih igrač, ki jih bodo potrebovali va/ miKinvt BOŽIČEK M DEDEK flUUlZ! pestre izbire in ugodnih plačilnih pogojev CEKINOVA KARTICA (dodatni popust!) PUSTITE SE PRESENETITI! UMRLO JE ŽIVLJENJE... Pričela se je jesen. Odpadali so prvi listki z dreves. Dnevi so bili turobni in prehitevali so koledar. Vse se je odvijalo, kot že tisočletja. In vendar.... ....Tistega prebujajočega se dne je umrlo življenje. Tako se je odločil moški v najlepših letih svojega življenja. ZAKAJ? To vprašanje je uganka tudi meni, saj se mi je ob njegovih zadnjih besedah in dejanjih zdel zelo razumljiv, dober, najboljši. Kako se motimo! Nikoli v življenju ne bom pozabila telefonskega klica prijateljice. “Lidija, pridi”, je bil njen jedernati stavek. Vedela sem, kam, a ne, zakaj. Ko sem prišla, se mi je zdelo vse čisto običajno. Klepet ljudi, pogovori. Vendar, nekdo je imel tako vse izdelano. Počiščeno življenje, jedernato izpoved, narejen testament - skratka vse - za kar mi še ne utegnemo! Bilo je, kot je bilo. Začutila sem bolečino nekega človeka. Veliko odgovornost. Preveliko njegovo bol. Sama sva ostala dobrih sedem ur. Sin, mož in prijatelji so naju pustili samevati v pogovoru. Čas se je ustavil. Vsako moje previdno vprašanje je pri NJEM naletelo na pozitiven odgovor. Premogel je veliko spoštovanje do življenja. Do svojih dveh otrok in žene, ki ga je varala. Oprostil ji je. Tako, kot je oprostil vsem napakam, ki se v življenju dogajajo. Izjemno pogumen je bil. Nekoč tako ponosen in produktiven, s spremembo idealizma preveč ogoljufan. Zapustil nas je prijatelj, ki je imel v sebi veliko topline. Ni mi bilo dano, da bi se še videla in pogovorila. Odšla še na kakšen razgovor. Vse je imel izdelano in preveč začrtano. Vsem je oprostil in ponosno odšel. Tako ponosno, da mu samomora še sam BOG ne more očitati... To je moje mišljenje - zanj! Njegova silhueta me je spremljala v sanjah. Tudi podnevi v razmišljanjih. Ko sem izvedela za njegovo smrt, se je tudi zame čas ustavil za nekaj ur. Jokala sem. Tudi očitala sem si, če bi mu morda še lahko kako pomagala. Tisoč če-jev sem našla. A je, kot je. V bodoče bom še bolj dosegljiva, čeprav družba to ne ve. Ne pomaga. Ne krije niti potnin. Pa kaj mi mar! 1-e malo nas je, ki vemo tudi za srečno kulturo. In za radost. Ta daje navdih življenju. Življenje pa ni večno... A. L. UGODNE CENE VOZIL ESC0RT NA ZALOGI! 063/885-218 ESCORT MONDEO TRANSU SCORPIO Sprejemamo naročila za FIESTA CLASSIC! NAJBOLJE PRODAJANO TRANSPORTNO VOZILO V EVROPI OD 85 LETA NAPREJ! Prodaja vozil in rezervnih delov o servnisne storitve o kleparska in ličarska dela ◦ vulkanizerstvo o avtovleka Rečica ob Paki 45 63327 Šmartno ob Paki Tel.: 063/885-218 kopanje: tudi pozimi So vode, kjer se lahko kopate, so plaže, kjer se lahko sončite, tudi reke, po katerih se da spustiti v čolnu. So termalni izviri z zdravilnim učinkom. So prostori, kjer se lahko samo zabavate, zgolj počivate in si nabirate novih moči in spet drugje preprosto uživate. SI OVCNSKA ZDRAVILIŠČA Zdravilišče Rogaška Slatina mm iDDmiiH VHO-GCV Nikjer drugje se modrost, izkušnje, vaja, naravno okolje in značilnost dežele ne prepletajo v tako ubranem razmerju kot v slovenskih zdraviliščih. Zato lahko v tem mozaiku zdravja in dobrega počutja vsakdo poišče zase tisto, kar si resnično želi in potrebuje. Slovenska zdravilišča so oaza ekološko zavednega, umiijenega bivanja. V njej lahko daleč od mestnega hrupa in vse hitrejšega ritma sodobnega življenja odkrivamo skrivnosti nedotaknjene narave in se posvečamo sami sebi. So kraji, kjer lahko preživimo prijetne družinske počitnice, obenem pa storimo nekaj zase, za svoje telo. So prizorišča, na katerih si dobro telesno in psihično pripravljenost še izboljšamo. So ustanove, v katerih se lahko pod strokovnim vodstvom priznanih zdravstvenih strokovnjakov in medicinskega osebja v posebej prilagojenih programih naučimo življenja v ubranem sozvočju s svojimi možnostmi, z naravo in z ljudmi okrog sebe ter tako bolezen preprečimo. So kotički, kjer si povrnemo moči po prestani bolezni. So turistično rekreativni centri in izhodišča za spoznavanje Slovenije, njene bogate kultruno-zgodovinske dediščine, živega ljudskega izročila ter naravnega okolja, v katerem se prepletajo vplivi Mediterana, panonskih nižin, predalpskega in alpskega sveta. Aškerčeva 4a, 63310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 MEC Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalniki od 59.999 SIT CD ROM ATAPI 4X od 22.220 SIT IBM APTIVA od 149.999 SIT IBM prenosniki TP od 159.999 SIT Razvoj in uveljavitev slovenskih zdravilišč je omogočilo bogastvo neokrnjenih naravnih danosti naše dežele. V prvi vrsti jeto seveda termalna voda različnih lastnosti in toplote (od 32 do 73 stopinj C), nato mineralna voda, organski in anorganski peloidi ter različna mikroklima. Zaradi sodobnega načina življenja, ki s sabo prinaša mnoge prej neznane tegobe, so slovenska zdravilišča ob souporabi naravnih zdravilnih sredstev razvila številne nove metode zdravljenja in nove programe za preprečevanje bolezni, ki v celoti upoštevajo dognanja sodobne medicinske znanosti na posameznem indikacijskem področju. Ohranila so poseben status v zdravilnem sistemu Slovenije, tesno povezanost z zdravstveno stroko in specializacijo glede na zdravilne lastnosti naravnih zdravilnih faktorjev. Torej, blagodejne vplive naravnih zdravilnih faktorjev dopolnjujejo najrazličnejše strokovno izpopolnjene in nadzorovane vrste terapij. Zdravilišče Dobrna Svet kapnikov Slovenija je dežela tisočletnega naroda in tradicije. Na križišču poti, ki vodijo s severa proti jugu in z zahoda proti vzhodu, je od nekdaj del kulture stare celine. Hkrati je ravno prav odmaknjena, da je v mnogočem ostala nedotaknjena in svoja. Na gričih predalpskega sveta kraljujejo vinogradi. Pod tlemi kraškega sveta so čudovite podzemne jame. Alpski svet je prepreden s soteskami rek, krasijo ga slapovi in ledeniška jezera. Poleg tega, da nudijo najboljšo zdravstveno oskrbo, so naša zdravilišča tudi turistični centri in tako odlična izhodišča za spoznavanje Slovenije. V njih lahko prebivamo v hotelih različnih kategorij, si privoščimo družinski dopust v prijetnih počitniških naseljih ali bungalovih. Razlogov za obisk slovenskih zdravilišč je zares obilo. Še poseben pomen jim daje pregovorno gostoljubje prijaznih gostiteljev, ki poskrbijo, da obiskovalci v kar največji meri izkoristijo možnosti zdravilišč in dežele. Tudi zato se gostje vedno radi vračajo. Kot metulji, prevzeti od sladkega nektarja slovenskih zdravilnih izvirov in gostoljubne lepote dežele. miliUE JI POŽINII fBPiC Mnogi se pozimi odločajo za obisk podzemeljskih jam, saj vas v njih ne moreta ovirati sneg in dež pa tudi pogrejete se lahko, saj je v podzemlju pozimi topleje kakor zunaj. Jama Pekel v Šempetru je sicer pozimi zaprta, vendar je ogled možen po dogovoru (063/701-215) ob torkih in četrtkih med 9. in 12. uro. Seveda pa je tudi pozimi vsak dan odprta Postojnska jama, druge postojnske jame (Pivka in Črna jama, Otoška jama med Postojno in Predjamo, Jama pod Predjamskim gradom in Planinska jama) pa so tja do začetka junija odprte po dogovoru. Vzamem si čas, da preberem GLAS Scifilljskc! Zima, zima bela ŽOKAVSTVCNO ŽAVAHOVANJt ¥ TUJINI Nezgode in nesreče na smučanju so nič kaj prijetna, a vse prepogosta dogodivščina. Da ne govorimo o zasneženih, plundrastih in drugače drsnih cestah, kjer je pozimi še toliko več možnosti za nepredvidene dogodke, take pač, ki se lahko končajo tudi s telesnimi poškodbami. S slednjimi pa pogosto ne moremo vsega razrešiti sami, potreben je obisk zdravnika ali vsaj zdravstvene ustanove. Če se vse zgodi doma, še nekako gre, v tujini pa vam ob sami nezgodi skorajda zanesljivo začno - kot v risanki - pred očmi skakati visoke cifre. V devizah, seveda. Zatorej velja pred odhodom na smučarijo, dopust ali pa službeno potovanje razmisliti tudi o tem, kaj se lahko na poti ali na smučiščih pripeti in kako vse te neprijetnosti vsaj zmanjšati. Odpraviti se jih seveda tudi s stoodstotno pazljivostjo nikoli ne da. Nesreča - neodvisno od vas - pač res nikoli ne počiva. Pri nas bodo potrjene zdravstvene izkaznice - za vso družino in udeležence nesrečnega dogodka -zadoščale. Pa na morebitne izkaznice o dodatnem prostovoljnem zavarovanju ne pozabite. Avstrija in Italija sta še vedno naš najpogostejši smučarski cilj. Zanju, pa še za Nemčijo, Madžarsko, Nizozemsko, Belgijo, Bolgarijo in Poljsko velja konvencija o zdravstvenem oziroma socialnem zavarovanju, po smučarjem večinoma znanih Potrdilih o pravici do dejanskih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi pa bo treba (s potrjenimi zdravstvenimi izkaznicami) v območno enoto ali njihovo izpostavo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki so sicer v občinskih središčih. S potrdilom boste potem lahko v omenjenih državah uveljavljali pravico do nujnega zavarovanja praviloma brez plačila, pri zdravnikih in v zdravstvenih ustanovah, ki so del javne^ - državne - zdravstvene mreže. Če boste v omenjenih državah nujno zdravstveno zavarovanje uveljavljali pri zasebnih zdravnikih ali na zasebnih klinikah, ki nimajo pogodbe z državnim organom zavarovanja, boste morali stroške poravnati na kraju samem sami. ZZZS pa vam bo ob vrnitvi domov na podlagi priloženih računov stroške povrnil, vendar le do višine, kot bi jih povrnil tuji organ zavarovanja. Gre pa praviloma za komaj polovico plačanih stroškov, zato pred izbiro zdrvnika le kaže preveriti, kakšen status ima. Smučarsko je zanimivih še nekaj držav. Za Francijo, Švico, poleg njiju pa še za večino ostalih držav, tudi za Španijo, skandinavske države in ZDA, velja, da morajo zavarovanci sami poravnati stroške za nujno in nepredvideno zdravljenje (lahko seveda tudi z vrednostnimi čeki iz touring knjižice), nato pa jim bodo ob vrnitvi domov na podlagi predložene dokumentacije v zavodu te stroške povrnili. V Veliko Britanijo slovenski smučarji skorajda zanesljivo ne bodo zašli, je pa z njo, podobno kot s Češko, ki tudi ni kakšen posebno priljubljen smučarski cilj, Slovenija podpisala meddržavna dogovora, tako da je nujne zdravstvene storitve moč uveljavljati v javnih zdravstvenih ustanovah s slovenskim potnim listom, načeloma brez plačila. Seveda pa vse velja samo za javne (državne) zdravstvene ustanove. Bolj kot Češka je smučarsko zanimiv drugi del nekdanje skupne države, Slovaška. Z njo Slovenija nima podpisanega dogovora, tako da veljajo pravzaprav enaka pravila igre kot na primer v Franciji ali Švici. Kakor koli že, pa dodatna pozornost na varnost na vseh smučiščih in cestah sploh ne bo odveč. AGENCIJA flvrorfl Specializirano podjetje za zastopanje in posredovanje zavarovanj POGODBENI PARTNER ZAVAROVALNICE MARIBOR d.d. Šlandrov trg 40, 63310 ŽALEC Tel.&Fax: 063/715-452, 714-257 Stari trg, 63320 VELENJE Tel.&Fax: 063/851-704 Ul. XIV divizije 8, 63000 Celje PONUDBA ZA NEZGODNO ZAVAROVANJE ORGANIZIRANIH SKUPIN TURISTOV IN IZLETNIKOV NEZGODNA SMRT INVALIDNOST DNEVNA ODŠKODNINA ODGOVORNOST ZA OSEBE ZA STVARI PREMIJA (1 oseba/dan) 200.000,00 400.000,00 200,00 200.000,00 60.000,00 21,00 400.000,00 800.000,00 400,00 400.000,00 120.000,00 42,00 VSI ZNESKI V TABELI SO V TOLARJIH! Podrobnejše informacije za posamična nezgodna zavarovanja in za vsa ostala zavarovanja lahko dobite v pisarnah agencije Avrora ali pri naših zastopnikih. RISBA: MIHA OTKO- ŽMAVC SVETO- VNO PRVEN- STVO JEZERO MED KANADO IN ZDA SKOBO- TOVEC PREBIV. SL.ŽEBU- ARSKEGA KRAJA NIZO- ZEMSKO MESTO ZADETEK ŽOGO AKOPJAN VLADI- MIR EKSPLOZ. TELO PREBIV. MESTA LEOBEN VIDIK POGLED RAVEN (ZASTA- RELO) TURŠKA UTEŽNA MERA IND. MESTO V OHIU (ZDA) PTICA TATICA VZKLIK BIKO- BORCEV PRIPO- VEDNE PESNIT- VE ELEKTRON VOLT STANJE OBDELA- NEGA BELI CIMET POMLADNA MESECA, MALI IN VELIKI PREBIV. SENE- GALA ■. ■ ŽLAHTEN, INERTEN PLIN TURŠKO MESTO SL.IGRA-LEC (IVO) MARIJINA MATI KAR JE JABOLKO ZA ADAMA IN EVO S f L.PRI- TOK DONAVE POL BESEDE "OVCA" ' TEODOR (KRAJŠE) SL. Pl NIK(JO RUSKI 'LADAR REKA NA KAVKAZU OČE NEOBDELAN SVET DOLGOR. PAPIGA KONEC POLOTOKA (MNOZ.) ZAPELJE- VANJE ' ;< LOVSKI PES ZA LOV NA SRNE PREBIVALKA KITAJSKE KDOR JE ČLOV. MESO, LJUDOŽEREC M LADIJSKA KABINA, KAJUTA OTOK ČAROV- NICE KIRKE f SEBIČNE-ŽI TERITOR. OBRAMBA KIT. UTEŽNA MERA VRSTA OKRASNE POSO- DOVKE ŠPAN. SLIKAR (JUSEPE DE) LADIJSKA PRIPRAVA ZA VLEKO VRVI ZLATO TAJNI ODPOSL. DRŽAVE KRANJ iiSifi __ STARI VEK MLADIN- SKA KNJIGA ISLANDSKA PROZNA PRIPOVED NAZIV TOMAŽ PANDUR NASPROTJE STORILNOSTI SOSEDNJI ČRKI ISLAMSKI PRINC ODPAD ITAL. DIRI- GENT, RICCARDO NAJZNAM. NOGOMETAŠ NA SVETU EKIPA PRISTAN. MESTO V MOZAMBIKU SIN TIESTA DRAŽEN PETRO- VIČ NASPRO- TJE VOJNE SL.TROBE-NTAR IN PEDAGOG (STANKO) RDEČA MORSKA VETRNI- CA ITAL. SPOLNIK OBORO- ŽENA KRAJA A PO VRTNI-W NA LJUDSTVO KOLA V PERUJU / VJ*JSU 'l 'IN CjrJESJCr O lili Pošilja: — jšH ■ ■ ....... — ■■■ Nagrajenci na strani 30. PO OBUTEV adidas v prodajalno Rock skupina______________ KLADIVO, KONJ & VODA Karlo Kompoš - Ptič Skupina KLADIVO, KONJ & VODA, ki jo v stari zasedbi verjetno še pomni starejša generacija ljubiteljev rokca in avtorske glasbe, je nastala leta 1979. V času svojega delovanja je posnela kaseto ZORENJE, ki jo je izdal takratni Mladinski klub iz Žalca, dve leti kasneje pa je izšel tudi njihov vinilni prvenec, LP plošča VIDOV PLES. Skupina je takrat nastopila na približno 250. koncertih, člani skupine pa so zaslužili tudi za nastanek tradicionalnega festivala akustične glasbe, ki ga zadnja leta prireja žalska LDS. Skupina je zaznamovala slovenski glasbeni prostor z izvirnimi avtorskimi besedili že uveljavljenega pesnika Danijela Bedrača in z izrednimi pevskimi sposobnostmi Damjane Golavšek, ki se je po prekinitvi delovanja skupine odločila za samostojno kariero. Sledilo je obdobje stagnacije, po katerem se je skupina znova odločila za nadaljnje delo v spremenjeni zasedbi. S pevcema Neno Žmajde in Karlom Kompošem - Ptičem je avtor tekstov in glasbe Danijel Bedrač s kitarami in z digitalnim programiranjem oživil svoja stara besedila in melodije v novi, - P Čebelica gospodinjski servis fiofco JOŠT, Kidričeva 7, 63310 Žalec, TeL: 063 712-361 rockerski priredbi. V juniju in juliju letos so skupaj posneli kaseto LUNA v glasbenem ateljeju založbe GODA v Celju, ki jo uspešno vodi gospod Igor Korošec. Promocija kasete je potekala konec novembra. Medtem pa je skupina zaradi predvidenih koncertnih nastopov dopolnila svojo zasedbo: Levin Oparenovič je sedaj bobnar skupine, bas kitaro igra njegov brat Evgen, solokitarist je Branko Mihajlovič - Kosta, sicer uspešen poslovnež in lastnik lokala BAR-FLY v Celju, kjer skupina tudi redno vadi. Danijel Bedrač ostaja zvest tradiciji in igra v skupini akustično kitaro, Karlo Kompoš -Ptič pa prepeva, pri čemer mu več kot uspešno pomaga tudi Evgen Oparenovič. Kot stari mački rock glasbe so uspeli v skladbah ujeti temeljno poanto in razpoloženje rocka, saj je vsak od članov v skladbe vgradil vse svoje znanje in pomagal izpiliti izdelek do najboljše možne mere. V to se boste lahko kmalu prepričali tudi sami, saj skupina načrtuje večje število koncertov, v začetku naslednjega leta pa naj bi izšel tudi njihov prvi CD. Pri realizaciji njihovih projektov jim pomaga glasbeni salon PROMUSICA iz Celja, sodelujejo s firmo REKI R iz Ljubljane, ki uvaža napitke FLVING HORSE_, z gospodinjskim servisom ČEBELICA iz Žalca in s številnimi drugimi firmami, ki so pripravljene investirati v takšno obliko kulture. Predvsem pa je pomembno, da verjamejo v svojo glasbo in nobenega razloga ni, da ji ne bi verjeli tudi mi. Viviana Kolka - Sunshine GLASBENI ATELJE C0DA d.o.o. PRODUKCIJA, ZALOŽBA, AGENCUA, TRGOVINA Stanetova 16/a, 63000 CELJE tel.: 063/24-525, 35-057, 21-109 DRUGI VELIKI BOŽIČNO - NOVOLETNI VEČER BIG BAND - a OTA VRHOVNIKA V SLOVENJ GRADCU Ž,e drugič zapovrstjo prireja Big band Ota Vrhovnika v slovenjgraški športni hali Božično - novoletni večer s plesom. Glede na lansko letni odziv so se letos odločili, da glasbeno ponudibo še popestrijo in krona letošnjega večera bo vsekakor temnopolta pevka jazza iz ZDA Carole ALSTON, za katero bo to prvi nastop v Sloveniji. Poleg nje bodo v koncertnem delu sodelovali še, seveda poleg Big banda, Simona Vodopivec, Aleš Haladin, otroški pevski zbor ter plesna šola Devžej. Za prijetno vzdušje med plesnim delom večera ho skrbel Boutique Moped Show s Simono, Martinom in Tofom. Vsekakor bo ta večer dobrodošel za vse tiste, ki se radi zavrtijo na “pravo” plesno glasbo plesnega orkestra ali pa ji želijo le prisluhniti. FINALISTKE SO ZNANE V Šentjurju je bil drugi polfinale za najlepšo Slovenko. Zmagala je Velenjčanjka Tatjana Tutan. V šentjurski veliki kulturni dvorani je bilo prejšnjo nedeljo mnogo premalo prostora za vse, ki so si želeli kandidatke pobliže ogledati. Vmesni glasbeni program je bil podoben polzelskemu, le da so poleg Dua Primavera, Danny-ja, ansamblov Black & White, Zvezde in Palma nastopili še plesna skupina Poison, Duo D.A.Z., Alany Magic Show in pevka Viki. Šentjurčanka Valentina Ivanuša Tokrat se je enajst dolgonogih dolgolask prisotnim predstavilo kar petkrat, čeprav nam jih je voditelj programa in idol skoraj vsake kandidatke Vinko Šimek obljubil samo štirikrat. Kot zanimivost velja to, da je bila na listi kandidatk tudi znana TV voditeljica Nataša Dobelšek iz Letuša, vendar je na šentjurski pisti nismo videli. Petra_ Ritonja iz Maribora, ki je v Šentjurju nosila številko 5, bi morala nastopiti že na polzelskem polfinalu, bila je tudi med dvanajsterico finalistk za Miss Slovenije, vendar je razne nastope TOLEDO 1.9 TDi samo 3.7 l tel.: 063 707 395 odpovedala zaradi močnega vnetja očesa. Vinko Šimek je vsako posebej preizkusil (v komunikativnosti), kar je Alenka Kolman iz Lenarta izrabila kot priložnost in skupaj s skupino Black & White zapela Kozaričevo Reko luči. Šentjurčani pa so bili najbolj navdušeni nad domačinko Valentino Ivanušo, prišla je med prvih šest, in bodo lahko zanjo navijali še 17. 12. na finalni prireditvi v celjskem Golovcu. Zanimivo je tudi to, da sta bili polfinalni prireditvi na Štajerskem, na tem delu Slovenije pa bo tudi finalna prireditev ter da Štajerke predstavljajo tri četrtine finalistk. Žirijo, ki jo je vodila Andreja Makoter, je po mnenju obiskovalcev opravila delo, ki ne sodi v sam vrh strokovnega poznavanja ženske lepote. Res je, da se mnenja žirije od tekmovanja do tekmovanja precej razhajajo. Npr. mariborska gimnazijka Renata Rozina je bila na finalu za Miss Slovenije, ne bo pa na finalu za Najlepšo Slovenko, ker je v Šentjurju dobila “le” naziv Miss fotogeničnosti. Za to pa bo šla za 8 dni v Grčijo. Malo več “sreče” je imela Petra Ritonja, ki bo v finalu v Celju... Najbolje bi bilo, da bi se dekle lahko prijavilo le na eno tekmovanje (bilo bi tudi manj zmešnjav) in verjetno bi na vseh tekmovanjih bili najbolj realni rezultati tisti, ki bi jih posredovali iz občinstva. Na koncu so se odločili takole: najlepša - Tatjana Tutan - dobila je naziv Miss Šentjurja 95, šestdnevno potovanje Rim Neapelj - Pompeji, zlat prstan s smaragdom in umetniško sliko Karla Kozoleta. Njena prva spremljevalka - Kerstin Troha -iz Šempasa, dobila je silvestrovanje v Amsterdamu, zlat prstan in umetniško sliko. Druga spremljevalka - Vesna Brunčič - iz Ljubljane, dobila je sedemdnevno potovanje v Španijo, zlat prstan in umetniško sliko. Mesta 4, 5, 6 pa si delijo Valentina Ivanuša, Petra Ritonja in Alenka Kolman. Pa še polzelskih šest: Lilijana Remich, Martina Korajžija, Marija Buček, Sandra Leopold (vse iz Maribora), Margareta Ana Bole iz Teharij in Eva Svete iz Radovljice. V nedeljo, 17. 12., bo v Golovcu zadnje tekmovanje za Najlepšo Slovenko. Borut Zajc SLOVENCI NA NEWYORŠKEM MARATONU Začelo se je leta 1991 v parku pred palačo OZN v New Zorku. V družbi okrog osem tisoč tekačev iz sto držav sveta je pet Slovencev razvilo slovensko zastavo, tedaj še mednarodno neprizane države, poleg zastav pa še napis Slovenia -Independent. Ker je bilo med tekači seveda več tisoč Evropejcev, so mnogi prepoznali namen našega nastopa in nenadoma smo bili zares v središču pozornosti te tekaške množice največjega maratonske teka na svetu. Francozi, Španci, Portugalci, Baski, Nizozemci, Italijani in še številni udeleženci so z različnimi gestami podprli naše dejanje. Slovenci že petič množično pred palačo OZN GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO CELJE Medlog 18, Tel.: 451-515, 471-944 Fax.: 471-320 Odprto: vsak dan od 7.00 - 19.00 sobota od 7.00 - 12.00 Vse za gradnjo, adaptacijo in opremo vaše hiše na enem mestu. PREDNOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA < za * JUGOTERM RADIATORJI * KERAMIČNE PLOŠČICE (domače in uvožene) * KOPALNIŠKA OPREMA kdpO-SOn' * KUHINJSKE FRONTE - izvozni program (pohištvena vrata)-bela in naravna barva gorenje H SP PROGRAM-RAZREZ VSEH VRST MIZARSKIH PLOŠČ IN KUHINJSKIH PULTOV PO ŽELJI KUPCEV ® ' NEGORLJIVI V PREUREJENEM SALONU POHIŠTVA VAM NUDIMO: * SOBNO POHIŠTVO (spalnice, otroške sobe, dnevne sobe...) * PISARNIŠKO POHIŠTVO DO STREHE NAD GLAVO Leta 1992 nas je bilo v New Yorku 33, naslednje leto 26 in lani kar 66. Letos je Gorenjevo slovensko zastopstvo štelo 30 udeležencev. Ponovno smo torej bili na največji predstavi slovitega maratona v New Vorku, ki se je začel z uradno otvoritvijo pred palačo OZN in prvič letos tudi z mednarodnim tekom prijateljstva. Ko se je zgodaj zjutraj začelo zgrinjati na tisoče ljudi v park svetovne organizacije držav sveta, smo Slovenci nenadoma spet bili v središču pozornosti. Že z razpoznavnimi zeleno-belimi vetrovkami z napisom SLOVENIA in všito trobojnico smo postali nekakšen zaščitni znak tega maratona, seveda pa nikoli ne pozabimo na dovolj zastav in lepo izdelano tablo z napisom naše države. Prvo presenečenje smo doživeli pred Meštrovičevim kipom Konjenika v parku OZN, kjer smo se fotografirali skupaj z enim od predstavnikov organizatorja maratona. Kmalu pozneje pa se je izkazalo, da nas je "sprejel" belgijski predstavnik v OZN, ki mu je med slavnostnimi govorniki pripadla čast pozdraviti maratonce v imenu te institucije. In če je povezovalec otvoritvene slovesnosti kar nekajkrat pozdravil Slovenijo in nato izrekel še dobrodošlico v slovenskem jeziku ("Dobrodošli maratonci nove države Republike Slovenije"), potem bi tudi že lahko ocenili naš nastop na maratonu za "priznanega" in mednarodno uveljavljenega. In niti najmanj nismo bili kapljica v morju, čeprav nas je bilo le trideset. Savinjčan Simon Gaberšek, prvi nosilec slovenske zastave na mednarodnem teku prijateljstva in Primorca Drago Česnik in Marjan Korent so prvi pritekli na cilj simboličnega teka miru in prijateljstva med narodi sveta v Centralni park. Na čelu osem tisoč tekačev iz vsega sveta je vseskozi plapolala slovenska zastava. Ana in Ina Knez iz Šmartnega ob Paki sta si zastavo pripeli na hrbet in skupaj z vsemi premagali 7 km dolgo progo teka prijateljstva. Na cilju je maratonce čakal zajtrk, po njem pa seveda običajno menjavanje športnih oblačil, značk, spominkov. Razdelili smo tudi veliko gradiva o Sloveniji. Naš dopisnik Hinko Ječič v cilju newyorškega maratona Naslednji dan je bil maraton. Tisti pravi, z 29.600 tekači, ki so se v vetru, mrazu, dežju in naposled tudi s soncem borili na avenijah in ulicah vseh petih okrožij New Yorka, vseh 42 kilometrov in 195 metrov. Na stotisoče ljudi je bodrilo tekače od Staten Islanda do Centralnega parka v Manhattnu. Zanje je zmagovalec vsak, ki priteče na cilj. In za slehernega med nami, ki je bil v New Yorku letos ali v minulih letih, bi lahko napisali svojo zgodbo. Toda, marsikdaj je nemogoče kakšno stvar opisati ali predstaviti. To velja posebej za newyorški maraton, ki ga preprosto - moraš doživeti sam. gorenje ZLATARSTVO Titov trg 5, ŽALEC Nudimo Vam že TRADICIONALNI DECEMBERSKI prodaja vseh vrst nakita popravila vseh vrst nakita predelava starega nakita v y i / - zamenjava staro za novo s popustom vstavljanje uhanov - prediranje ušes ■' • odkup zlata - srebra za vse izdelke dajemo garancijo Jlepe pruzniUe in svetno 1996 r()ant želimo! SAVINJSKA REKREACIJSKA KOŠARKARSKA LIGA AS-POLZELA 95 Rezultati 8. kroga (19.11.1995) . uarant : Celje Zl 45 : 67 SD Vrbovec : Red buli 73 : 33 Prebold : ŠD Gomilške 41 : 33 Rossi Laško : Ciklosport 0 : 20 (b.b. Pizzcna 902 prosti Lestvica po 9. krogu 1 Ciklosport Velenje 18 2 TVD Mozirje 16 3 Celje Zelena Tehnika 15 4 Pizzcria 902 13 5 ŠD Vrbovec Nazarje 12 6 Garant Polzela 12 7 Prebold 11 8 Red buli Polzela 10 5 Rossi Laško (-2) 10 ŠD Gomilške n ŠD Andraž Najboljši strelec po 9. krogu: Do"lcn 230 točk s&ra,*, Rizman Vladimir (Ciklosport-34) Najboljši izvajalec prostih metov: Matjaž Teodor (TVD Mozirje-96.31 Pan 10. kroga (3.12.1995) ŠD Gomilsko : Rossi Laško Red Buli Prebold Celje ZT : ŠD Vrbovec SD Andraž : Garant Pizzcrija 902 : TVD Mozirje Prosti: Ciklosport . Garant : Pizzcrija 902 SD Vrbovci : SD Andraž Prebold : Celje ZT Rossi Laško.: Red Buli Ciklosport : ŠD Gomilsko Prosti: TVD Mozirje generalni pokrovitelj SKRL AS-POLZELA '95 JE KLASJE CELJE sopokrovitelji pa so: garant polzela tovarna nogavic polzela era VELENJE ERA VINO ŠMARTNO METRQ CELJE GOSTISCE RAJ STD ŽALEC POPCO VELENJE SIP ŠEMPETER TRGOVINA PUCKMEISTER FERRALIT ŽALEC PINOCCHIO POLZELA V SK GOZDNIK SE KALIJO MLADI TALENTI SK Gozdnik Žalec že uspešno deluje polnih devetnajst let. Ustanovili so ga nekateri starejši smučarski zanesenjaki, danes pa je to klub, v katerem se kalijo mladi talenti in mogoče bomo čez kako leto slišali veliko smučarsko ime iz naših logov. V klubu ne manjka mladih talentov. Med njimi nevsiljivo izstopa mladi Nejc Lovec, ki je na lanskoletnih tekmah vzhodne smučarske regije SKI OPEN več kot prepričljivo osvojil prvo mesto. Sledijo mu še Mitja Rančigaj, Anže Voh ter Aljaž Ramšak. Pri dekletih se odlikujejo Tinca Klep, Ina Jager ter Polona Smrkolj. Nastopajo vsak v svoji starostini kategoriji. Mladi šampion Nejc Lovec Letos bosta Nejc Lovec in Mitja Rančigaj začela nastopati v kategoriji mlajših dečkov, njiju pa bodo nasledili mlajši Anže Voh, Aljaž Ramšak, Gregi Dajčar, Luka Koren in mogoče še kdo od mladih perspektivnih talentov. Udeležili se bodo vseh tekmovanj vzhodne regije, kjer računajo na najmanj 10. mesto. To pa je tudi kvalifikacija za udeležbo na državnem prvenstvu, katerega bi se radi udeležili prav vsi. Ne skrivajo želje za ponovitev lanskoletnega uspeha Nejca Lovca, ko je prepričljivo zmagal na memorijalu Roka Petroviča, ki ga je priredil SK Novinar iz Ljubljane. Da mislijo resno, dokazujejo dosedanji treningi, ki so jih opravili na ledeniku v Kaprunu v Avstriji in sicer prvič 4 dni v septembru in drugič 5 dni v oktobru. Na vsakem treningu je bilo 14 udeležencev. S treningi bodo nadaljevali na Rogli ali na Golteh, v slučaju pomanjkanja snega pa bodo odšli v Italijo ali Avstrijo. Klub se ukvarja z rekreativnim in tekmovalnim športom, organiziranjem in izvajanjem tekmovanj, izobraževanjem, smučarskim servisom ter vsakoletnim sejmom smučarske nove in rabljene opreme, kar jim je pravzaprav glavni vir dohodkov. Organizira tudi vsakoletno smučarsko šolo za predšolsko in šolsko mladino. Organizirajo jo v Libojah ali na Rogli, če spodaj niso ugodne snežne razmere. Zato razpisujejo šolo smučanja vsako zimo. Najbolj obiskana je tista v času zimskih počitnic, ki je ponavadi na Rogli. Letos bo to zelo težko, saj so občinski svetniki odvzeli veliko denarja športu in marsikateri od staršev ne bo zmogel bremena. Pomagajo pa tudi pri vodenju šol v naravi, kjer sodelujejo njihovi vaditelji in trenerji smučanja. Priprave njihovih tekmovalcev potekajo na stadionu in v telovadnici, takoj ko je mogoče, pa se preselijo na sneg. Letos so trening na snegu opravili že dvakrat, kmalu pa bodo odšli trenirati še na Roglo. Uspešno organizirajo tekmovanja. Lansko sezono so organizirali državno novinarsko prvenstvo, razna sindikalna tekmovanja in regijsko prvenstvo za cicibane in mlajše dečke. V klubu vsako leto izobražujejo nove smučarske učitelje in vaditelje. Imajo 7 verificiranih učiteljev smučanja in 16 aktivnih sodnikov, ker pa so potrebe večje, nameravajo še naprej izobraževati nove kadre. Imajo lasten servis smučarske opreme za svoje tekmovalce. Nameravajo ga sodobno opremiti, vendar jim zaradi kroničnega pomanjkanja sredstev to bolj težko uspeva. Potrebo vidijo tudi v tem, da temu šole posvečajo premalo pozornosti, zato bi radi pomagali tudi njim. Vsako leto organizirajo sejem smučarske opreme. Sejem je edini vir dohodka. Letos so ga morali organizirati v prostorih stare osnovne šole, v tamkajšnji telovadnici. Po površnih ocenah je sejem kar dobro uspel. Zaradi slabega gmotnega stanja, starši radi segajo po rabljeni smučarski opremi, ki pa jo malčki hitro prerastejo. -nko Na sejmu tudi letos veliko obiskovalcev nBsmgfaftizraitHmžg, Četrti del nagradne sličice maloprodaja - veleprodaja ► smučarski kombinezoni, bunde, dvodelni kompleti (hlače, bunda) PO NAROČILU CtM ČAM IZDELUJEMO: KOMPLETE Izdelovanje in prodaja 7 4 UTTD TVP D TTT otroške konfekcije LA bUKUL/KJC/ Na trgu 32 MOZIRJE IN SMUČARSKE teL: 063 832'141 KOMPLETE ZA SMUČARSKE KLUBE! Stran 22 Audi vam predstavlja Poleg že dodobra znanega audijevega modela A4 bo kmalu tudi na nase tržišče pripeljala njegova karavanska različica. Do sedaj zelo priljubljenega Audija 80 avant bo tako zamenjal novi A4 avant. Njegove poglavitne značilnosti so seveda prostornost, privlačna oblika in velik krog kupcev. Na začetku prodaje bodo na voljo le trije motorji. Poleg dveh že znanih bencinskih motorjev (1.8-litrski štirivaljnih s petimi ventili na valj in 125 KM ter 2.6-litrski šestvaljnik s 150 KM) bo motorno paleto izpopolnil Že znani, toda prenovljeni štirivaljni 1.9-litrski turbodizel z direktnim vbrizgom goriva in 110 KM. Najpomembnejša novost pri tem motorju je novi polnilnik, ki moč motorja poveča iz 90 na 110 KM. To opazno povečanje moči so uspeli doseči s tako imenovano variabilno oz. prilagodljivo geometrijo turbine. Elektrop-nevmatska naprava s pomočjo nove motorne elektronike us- Turbopolnilnik audi A4 TDI Na ta način se v odvisnosti od vrtljajev spreminja tlak turbine. S tem se krivulja navora bistveno dvigne pa tudi motoma žeja se s tem zmanjša. Ostale novosti pa se skrivajo v notranjosti. To so povsem novi bati ter batni obročki, zmogljivejša tlačilka goriva, nove šobe za vbrizg goriva, večji oljni hladilnik in nova motoma elektronika. Za piko na i pa bo malce kasneje na voljo 'sc štirikolesni pogon. Kot je pri Alfi v navadi, so tudi pri modelu 145 predstavili “deteljico”. Agresivnemu avtomobilu so tako le pristavili agresiven motor. Ta je precej nov dvolitrski štirivaljnih s po štirimi ventili na valj in seveda s po dvema vžigalnima svečicama na valj. 150 KM zadostuje za najvišjo hitrost 210 km/h, od O do 100 kmlh pa pospeši v 8,4 i sekundah. Kot se za športnika spodobi, ima model quadrifoglio \ dodatne bočne razširitve pragov, malce trše vzmetenje, nizkopresečne gume na aluminijastih platiščih dimenzije 195/55 R 15, odbijače in ogledala v barvi vozila ter bolj športno notranjost. Torej, če boste prevažali živahno vsebino, vam priporočamo ta živahen motor. Za premožnejše- pogled k sosedom j Tovarna preko meje, ki izdeluje terenska vozila, običajnim smrtnikom znana predvsem kot vozila varuhov reda in miru, Steyr-Daimler-Puch, je svoje sodelovanje s tovarno Mercedes-Benz še okrepita. Tako bodo poleg terensko praktično tieustavljivih G modelov v Gradcu izdelovali še mercedesovo novo limuzino E s štirikolesnim pogonom z že uveljavljenim imenom 4- MATIC. Predvidena zmogljivost tovarne, v katero so vložili okrog 250 milijonov mark, je 8.000 avtomobilov letno. Ob tem seveda ne bodo prenehali s proizvodnjo terenca G, saj so do sedaj izdelali že več kot 120.000 vozil. Avstrijci so tako poskrbeli tudi za brezposelne, saj bo delo dobilo še približno 400 delavčev. Povzetek: če imate dosti denarja namenjenega za nakup . Avto KVIK ŽALEC Šlandrov trg 2, telefon: 063/712-166 iMSJ^ - avto pOBI!, SEMPERIT MICHELIN ❖ AKUMULATORJI Akuma 40 Ah 4.320 SIT, 55 Ah 5.950 SIT Odprto: 9.00 - 13.00 in 14.00 - 18.00, sobota 9.00 - 12.00 AUTO SERVIS MAURER tei.: (063) 853 730 Veliki vrh 47/a Šmartno ob Paki, mobitel: (0609) 612 017 SERVISI - PRODAJA AKCIJA V DECEMBRU! MARUTI 800 DX Zdaj samo se 9.990 DEM! _________ Dostavno avtomobil TATA nosilnosti It 1.000 DEM ceneje -5> samo 19.990 DEM STARO ZA NOVO! UGODNI KREDITI IN LEASING! dobre limuzine sosedom! s štirikolesnim pogonom ali terenca- pokukajte k Stran pripravlja Avto Foto Market Naslednja številka izide: 13.12.1995 Poseg v drobno gospodarstvo Majhno je novo Delta, zeta, kapa in ipsilon. Kaj je to? To je nova Lanciina družina. Kaj pa je tu najmlajšega? To je nova Lancia ipsilon. Gre za naslednika sorazmerno uspešne lancie oz. autobianchija Y10. Lancia ipsilon je 372 cm dolg (kratek) avtomobil. Navzven deluje precej soroden fiatovemu puntu, toda ta podobnost ni vidna samo od zunaj. Ipsilon je tako na puntovem podvozju, uporablja enake motorje in menjalnike; popolnoma novo in sveže pa deluje prednji del vozila. 1.4-litrski motor je novost, pridobljena v bravu oz. bravi. Ker je avtomobil namenjen zahtevnejšim kupcem, je oprema precej bogatejša kot pri puntu. K serijski opremi nove lancie sodi zračna freča, elektrifikacija bočnih stekel in ključavnice, kodirni sistem za zagon in ostale drobne, toda vozniku prijazne malenkosti. Proti blokimi sistem je (žal) na voljo le za doplačilo, prav tako kot klimatska naprava, ki pa nas bo razveseljevala predvsem poleti. Ob vseh teh elegantnih dodatkih pa naj spomnimo morebitne kupce še na usnje ali alcantaro na sedežih. Pa obilo užitka v vožnji! Po predstavitvi (že v začetku maja) na avtomobilskem salonu v Barceloni je tudi Seatovo lahko gospodarsko vozilo doživelo prodajni uspeh. Naš bližnji uradni prodajalec za avtomobile te španske znamke je Seat Drev. Seat Inčo lahko kupimo v dveh različicah in sicer kot kombi z dvema stranskima oknoma ali kot zapit lahek dostavni avto imenovan van. Prva različica je na voljo z dvema nivojema opreme; v bolje opremljeni najdemo tudi po višini nastavljiv volan, električna stekla, daljinsko upravljano osrednjo ključavnico in servo volan. Na spisku dodatne opreme pa najdemo tudi zračno vrečo in protiblokimi sistem. Pri motorjih lahko izbiramo med dvema bencinskima (1.4-litrski s 60 KM in 1.6-litrski s 75 KM) in 1.9-litrskim dizelskim motorjem. Najmanjši motor je prevzet neposredno od ibize in je opremljen s selektivnim elektronskim vbrizgom. Glede na dostopno ceno nam poskočna Španka nudi zelo veliko. Avto po meri človeka. Mirage a vas OB UGODNIH SNEŽNIH RAZMERAH VABLJENI NA SMUKO V UBOJE ZAGOTOVITE Sl LETNO SMUČARSKO VOZOVNICO ŽE DANES! Informacije: tel./fax: 063 707-254, Mobitel: 0609 633-623 IVAN AMON LAIKOVA VAS 34, 63312 Prebold TEL.: 063/701-749 .....^ -J....... RENAULT, GOLF, OPEL, SKODA, LADA IN ZASTAVA! flKOMoiflTOER)EV«i jH % Olja, izpušni sistemi, zavore, dodatna oprema (tepihi, prevleke, metlice brisalcev...) VSE, KAR VAŠ AVTO POTREBUJE V ZIMSKIH DNEH!' PRIREDITVE V ZAVODU ZA KULTURO ŽALEC -VESELI DECEMBER 1995 - sreda, 6. 12., ob 11. in 17. uri: Informacije in rezervacije KINO Žalec - lutkovna igrica vstopnic: ga. Jolanda Železnik, Bikec Ferdinand v izvedbi tel.: 715-517. Lutkovnega gledališča iz Ljubljane KINO ŽALEC - SILVESTRUJTE Z NAMI Če še ne veste, kje bi preživeli najdaljšo noč v letu, vam predlagamo, da se nam pridružite v kinu Žalec. Zadnji dve uri v letu se bomo Zabavali ob komediji Stare sablje, novemu letu bomo nazdravili s kozarcem vina, s filmom Sprehod v oblakih pa bomo romantično dane. Sponzor vstopnic za mla- 'n zasanjano začeli prestopno dino je Juteks Žaleč, Njihovo *et0 ^96. geslo: Juteks mladim za veseli prijave in informacije do 10. n. december l<«5 na telefon 715-123 ali ■ sreda, 20.12., ob 18. uri: KINO 715‘517’ IrCna VerblC' Žalec - Predavanje Marjana Eli MSKI PROGRAM Marinška z diapozitivi in glasbo niJn&Rl EKUdKAM Iz Egipta v obljubljeno deželo, KINA ŽALEC: 1 del predavanja Po poti g _ 1() n FARINELLI (drama) TUJA VRSTA (ZF grozljivka) TO SO BILI ČASI (romantična komedija) 14 _ j2m APOLLO 13 (vesoljska drama) POCAHONTAS (risani film) 21. - 24. 12. KO SI SPAL - ponedeljek, 11. 12., ob 19.30 uri: KINO Žalec - abonma in izven - Mestno gledališče ljubljansko Štajerc v Ljubljani '■ - petek, 15. 12., ob 17. uri: Knjižnica Žalec - predstavitev pesniške zbirke za otroke M. Rainer Ježkova frizura - nedelja, 17. 12., ob 18. uri; KINO Žalec - koncert Vlada Kreslina, vstopnice so razpro- izvoljenega ljudstva - četrtek, 21. 12.. ob 17. uri: Knjižnica Žalec - razstava ilustracij Jelke Godec Schmidt in Matjaža Schmidta - sreda, 27. 12., ob 18. uri: KINO Žalec - Predavanje Marjana Marinška Sveta dežela, 2. del predavanja Po poti izvoljenega (romantična komedija) ljudstva - petek, 29. 12., ob 18. uri: KINO Žalec - film Božiček (družinska komedija)-; božično darilo Tilrisftčnp.ffn društva ___________ OPIČJE NORČIJE (družinska komedija) 28. - 31. 12. BOŽIČEK (komedija) SPREHOD V OBLAKIH (romantična drama) ■ • : ' : ' ■ ' Stara sem sedemindvajset let, sem mamica osemletne hčerke, s katero živim sama. Trenutno sem brez redne zaposlitve,^ kar pa ni moj glavni problem, saj so starši precej premožni. Že kar nekaj let me čedalje pogosteje spremlja občutek, da mi spodleti vse, česar se lotim, da sem nekoristna, in da me pravzaprav nihče ne jemlje resno, niti lastna hčerka ne. Nimam nobene samozavesti in avtoritete. Počutim se izgubljeno in odveč, pri nobeni stvari dolgo ne zdržim, vse se mi zdi nekako brez veze. Moja hčerka to najbrž občuti, saj je čedalje bolj samozavestna in trmasta; pravzaprav ji ne morem ničesar dopovedati. Čutim, da je jedro problema v meni, vendar ne vem, kaj naj storim. Bila sem že pri psihiatru, vendar razen pomirjeval in “vzpodbudnih” besed nisem bila deležna konkretne pomoči. Prosim za kak koristen nasvet. VESNA V takšnih primerih, kot je Tvoj, se koristnega nasveta ne da stresti iz rokava. Naš značaj, od katerega so odvisne naše reakcije v konkretnih življenjskih situacijah, se na osnovi, ki jo prinesemo s seboj na svet, oblikuje skozi vzgojo v družini, šoli, družbi... Lahko bi rekel, da je naša osebnost zgrajena iz podedovane, privzgojene ih kasneje pridobljene “tretjine”: in le na zadnjo lahko vplivamo in jo na osnovi življenjskih izkušenj tudi spreminjamo (po navadi na bolje). . Svetoval bi Ti, da si ojačaš voljo oziroma vztrajnost, za kar so na razpolago številni načini (tek, določen “dnevni red” opravkov in dolžnosti...), hkrati pa bi se morala naučiti uživati v drobnih rečeh, ki jih navidezno “banalna” vsakdanjost ponuja v izobilju (le poiskati jih je treba!). Dobro bi bilo, če bi si zastavila kakšen konkreten cilj in ga za vsako ceno skušala tudi uresničiti. Običajno nas uresničitev zastavljenih ciljev navda ž občutkom zadovoljstva in zaupanja v svoje moči. Posledično nam to poveča tudi samozavest in, kdor je zadosti samozavesten, premore tudi pravšnjo mero zdrave avtoritete, ki je potrebna za uspešno vzgojo otrok. Predvsem pa skušaj v sebi, kakršna koli pač si, najti tudi kaj pozitivnega. Sprejmi se, saj Bog nima nezaželenih otrok. Trgovina na drobno BREG 13 POLZELA Tel: 063 720 064 Odprto: 10.m do I8.°° Sobota: S.00 do 12." AKCIM/ KONFEKCIJA MONT KOZJE VELIKA PRODAJA BUND (otroških, ženskih in moških) *ugodne cene programa VBZBnine bl&d K*'A KOMPLETI IN BLUZE ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI m mmmM - mt> m' VELIKA IZBIRA TRENIRK PESTRA IZBIRA OTROŠKIH OBLAČIL V PREDPRAZNIČNIH DNEH... ČOrtuja JlLalejliu! (JJvihtl je na j!epi l teennteL o tDajem žloljen ja - postala si niamiea! (Veliko sreče tebi, (Vidu in malemu (jaken, želijo sodelaoei Ljlasu Savinjske. Vsak dan nas je več! Svetuje Silvo Udrih V prejšnji številki smo omenili kombinirane kotle olje-plin, katerim pri menjavi iz ogrevenja iz kurilnega olja na plinasta goriva zamenjamo le gorilec. Prav tako smo opisali kombinirane stenske ali LTZ talne plinske kotle s pretočnim bojleijem. Zaradi slabše oz. nekompletne ponudbe na slovenskem trgu so bili ti kotli (predvsem stenski) najpogostejši montirani kombinirani plinski grelniki za ogrevanje in pripravo tople vode v etažnih stanovanjih, vikendih, vrstnih in manjših enodružinskih hišah, vendar tudi v večjih hišah in objektih, kjer je potreba po topli vodi večja. Omenjeni kotli sicer zagotavljajo dovolj energije za ogrevanje stanovanjskih prostorov in tudi za pripravo toplo vode, vendar samo za eno oz. največ dve porabni mesti, če sta instalirani blizu kotla. Kotli se med seboj razlikujejo tudi po načinu odvoda dimnih plinov. Ločujemo: - Kotle z odvodom dimnih plinov na naravni vlek preko dimnika oz. zračnika, ki za zgorevanje koristijo znak iz prostora. Prostor, kjer je kotel nameščen, mora biti pravilno prezračevan. - Kotli s prisilnim vlekom (imenujemo jih tudi fasadni) imajo zaprto kurišče. Za zgorevanje plina na gorilniku koristijo zunanji zrak (prostora ni treba posebej zračiti). Odvod dimnih plinov (notranja) in dovod svežega zraka za zgorevanje (zunanja) se vrši po posebni dvojni (koaksilni do 4m) cevi, kot prikazuje skica 1. Druga možnost pa je odvod dimnih plinov po enojni cevi, po drugi pa za zgorevanje črpa zrak Vendar, ker vemo, da k sodobnemu stanovanjskemu obdobju sodi tudi dovolj tople vode za vse Potrebe, jo moramo zagotoviti z akumulacijo, to je z zbiralnikom oz. bojlerjem v ali ob kotlu. 4- a) Stenski kotli z akumulacijskim gorilnikom vode iz zunanjosti (do 6m) - skica 2. Kot vidimo, ti kotli ne potrebujejo dimnika. Zaradi dolžine takšnih dimnih cevi (4 oz. 6m) ugotovimo, da teh kotlov ni potrebno montirati neposredno na notranjost zunanje stene objekta. Primer: 30-minutna priprava tople vode, ki je za 30°C toplejša od temperature hladne vode iz vodovodne mreže, kar omogoči z mešanjem s hladno vodo pripravo do 4501 tople vode. Imajo tudi gumb "ECONOMV", ki omogoča velike energetske in tudi denarne prihranke. Novejši kotli imajo tudi vgrajene vse varnostne sisteme in tudi Skica 1 Novejši kotli imajo način priprave tople vode dopolnjen z elektronskim krmiljenjem, ki prilagaja toplotno moč gorilnika v odvisnosti od porabe tople vode, kar zmanjšuje izločanje kotlovca v času, ko je kotel v delovanju. napravo za samodejni nadzor pravilnega delovanja vseh kontrolnih sistemov in ti kotli odgovarjajo celotnemu evropskemu trgu. Prihodnjič več o talnih LTŽ plinskih kotlih z vgrajenim grelnikom vode. Skica 2 b) Talni LTŽ kotli z akumulacijskim gorilnikom vode a) Stenski kotli z akumulacijskin gorilnikom vode se izdelujej« različnih moči, poleg ogrevanja p: audijo tudi pripravo tople sani tarne vode v inox akomulacijsken bojleiju (401 ali 601). Kotle razlikujemo glede na različne načine vžiganja, zato jih "nenujemo: kotli s pilotskim (stalnim) plamenom kotli z elektronskim vžigom Glavne značilnosti teh kotlov so zelo veliki izkoristki in vgrajena avtomatska oz. razdelilna naprava. Razdelilna naprava tvori tripotni ventil z motornim pogonom, katerega krmili naprava za regulacijo tople vode v bojleiju, ki avtomatično daje prednost pripravi tople vode pred ogrevanju s centralno kurjavo. Ventil je opremljen tudi z ročno komando, ki postavi zaporni člen ventila v srednji položaj, kar omogoči istočasno pripravo tople sanitarne vode in vode za ogrevanje. Ti bojlerji torej zagotavljajo veliko količino tople vode v pretoku (161/min) in v daljšem času. TOPLOTNE ČRPALKE Nova generacija toplotnih črpalk Izboljšan izkoristek, novo okolju prijazno hladivo Emajliran bojler, atraktiven design (barve po izbiri) Možnost ločene izvedbe (hlajenje kleti) termotehnika ■ kronovSek TJ IT <063)-70-|-24-7 O Rimu govoriti ali pisati na splošno bi bilo pravzaprav žaljivo in odveč, kajti čari tega večnega italijanskega mesta v osrčju tople in temperamentne dežele govore čisto svoj jezik, ki ga z lahkoto osvoji obiskovalec, ko prvič prestopi med ostanke zidov davne preteklosti. Iz tisočev in tisočev del, ki jih hranijo muzeji in galerije, je težko izbrati dela, ki so najbolj pomembna in slovita, ne da bi kateremu izmed mojstrov storili krivico. Rim sprejema tudi vsak obiskovalec čisto po svoje, saj občutki s sprehodov po ulicah, muzejih, parkih in cerkvah izražajo nepopisno čustveno doživetje. Čari večnega mesta se skrivajo v brezštevilnih izročilih, ki jih srečamo na vsakem koraku, četudi je to le sončni zahod, ki z bleščečo svetlobo obsije Beneški trg. Tu je nekakšno geografsko središče Rima, kjer se ponavadi prično vsi ogledi in spoznavanje zgodovinske vrednosti zapuščine naših prednikov. Beneški trg je poleg tega, da je žarišče družabnega, političnega in verskega rimskega življenja, tudi osrednja točka, ki je izhodišče za obiskovalce. Trg je zgrajen v štirikotni obliki, glavnino pa predstavlja ogromen spomenik, posvečen Viktorju Emanuelu II. Po načrtu arhitekta G. Sacconija so ga zgradili v proslavo petdesetletnice italijanskega kraljestva. Spomenik naj korakov je potrebnih in po stopnicah se vzpnemo h Kapitelu. Ta je danes moralno središče Rima, kot je bilo versko središče v antični rimski dobi. Kapitol je namreč eden izmed sedmih gričev, na katerih se dviga mesto. S svojimi terasami odkriva panoramo in razgrinja daleč naokrog posejane ostanke antičnega, srednjeveškega in nenazadnje modernega Rima. Tukaj je v kapitolskem muzeju znana volkulja, simbol Rima, ki sta ji dodana še kipca dvojčkov, ponazarjata pa Romula in Rema. Celoten kompleks trenutno obnavljajo, tako da je odprta le poročna dvorana, kjer si lahko dodobra potešimo radovednost ob prelepih italijanskih nevestah. Rim s kupule cerkve sv. Petra Foto: D. L. bi spominjal na zedinjenje Italije, velja za oltar domovine, tudi zato, ker je v spomeniku grob neznanega vojaka, ki je padel v svetovni vojni 1915-1918. V palači spomenika imajo svoj sedež knjižnica, arhiv, muzej in zavod za zgodovino italijanskega preporoda. Trg, ki ga zaznamuje ta veličasten spomenik, obkroža Beneška palača, ob njeni levi pa se dviga bazilika Svetega Marka iz 4. stoletja po Kristusu. Samo nekaj Kip Marka Avrelija, ki ga je leta 1535 dal postaviti Michelangelo, stoji sredi Kapitalskega trga, na ta kraj pa so ga prenesli izpred rimskega Laterana. Kip je edini primerek rimske skulpture kipov s konji iz cesarske dobe. Beneški trg z vsemi opisanimi zanimivostmi pa danes ponuja tudi popolnoma sodoben utrip milijonskega mesta, kjer se v navideznem prometnem kaosu znajdejo tako pešci, kolesarji in vozniki avtomobilov, v zadnjem času pa se jim pridružujejo še zelo hitri in iznajdljivi vozniki vseh vrst vesp. Zelo zanesljivo in spretno upravljajo s sodobnimi in živobarvnimi vespami, ki spominjajo na čredo, ko se prebija kot voda v rečni strugi. K tako sodobnemu in hitremu tempu ,se priključujejo še mnogi ulični trgovčki dežel poceni izdelkov, tako da vam vztrajno ponujajo in vsiljujejo poskočne, pisane metuljčke, čeveljce, ki hodijo kar sami, temnoo-ka Korejka pa se ne da prepričati, da njene mehke figurice iz risank nikogar ne zanimajo. Vztrajni so in redkokdaj prepričajo naključne turiste, da tudi tu zapravijo kakšno liro, a zdi se mi, da se jim takšna prodaja vseeno splača, vsaj po njihovi vztrajnosti sodeč. Svoje delo so namreč opravljali ves teden, ko sem jih imela priliko opazovati, z enako gorečnostjo in prepričevanjem nadebudnih tujcev. Od sodobnih in zapravljajočih trenutkov se preko Beneškega trga in Kapitala povzpnemo na pot, kjer se razteza Forum Ro-manum. To je kraj, kjer so se v antičnem Rimu sestajali njegovi prebivalci. Tu so se pogajali o javnih in zasebnih zadevah, tu so bile javne razprave, kjer so delili pravico veliki rimski odvetniki. Med drugim si na tem mestu ostankov ruševin in nekaterih rekonstrukcij zlahka predstavljamo življenje tedanjih Rimljanov, si ogledamo zasnove templja Julija Cezarja, Avgustovega slavoloka in izvira Juturne. Sem so po legendi o Dioskuri vodili napajat konje. Po cesti cesarskih forumov pridemo še do cerkve sv. Frančiške Rimske, potem pa se cesta konča pri Titovem slavoloku, ki je bil postavljen v čast cesarja Tita, v spomin na osvojitev Jeruzalema. Spomenik VIKTOR EMANUEL lahko ugriznila v roko vseh tistih, ki lažejo. Ta velika maska je seveda točka, kjer se srečajo ljudje prav vsega sveta. In zato ni težko ravno v tej cerkvi, v njenem preddverju skleniti nova poznanstva in dokazati, da je svet pravzaprav res majhen. Samo še kratek skok do rimskega Koloseja ostane, ki pa nam danes ne nudi najbolj lepe slike. Je v zelo slabem stanju, sicer pa je zgrajen kot amfiteater, torej dvojnik grškega gledališča in ima skoraj okroglo, zaprto obliko, zgrajen pa je bil leta 70 po Kristusu. Splet stopnišč, kjer so se zbirali in spremljali predstave, je lahko sprejel okrog 50.000 oseb, občudovali pa so gladiatorje, ki so bili v antiki najbolj priljubljena oblika zabave Rimljanov. Sicer pa naj za konec kratke predstavitve večnega mesta uporabim razširjeno prepričanje vseh turistov sveta, ki prihajajo v Rim, da je treba v vodomet želja Fontano di Trevi vreči le en novčič, ta pa bo izpolnil željo, vrniti se v to mesto davnin in svetovne zgodovine. Duška Lah Še preden se oddaljimo od strogega centra, velja omeniti tudi cerkev sv. Marije in Cosmedin, kjer so v preddverju znana Usta resnice - Bocca della Verita, ki naj bi po ljudskem verovanju Dr. France Susman 1. Prenovite se in postite, kajti resnično vam povem, da satana in njegove zablode preženemo le s postom in molitvijo. 2. Pojdite in se postite sami in nikomur ne pokažite svojega postenja. 3. Živi Bog bo to videl in velika bo vaša nagrada. Postite se, dokler vas Belcebub in vse njegovo zlo ne zapusti in dokler vsi angeli naše Zemeljske matere ne pridejo in vam služijo. 4. Kajti resnično vam povem, če se ne boste postili, ne boste nikoli osvobojeni satanove moči in bolezni, ki prihajajo od njega. 5. Postite se in molite goreče, iščoč moč živega Boga za svoje ozdravljenje. 6. Medtem ko se postite, se izogibajte človeških sinov in iščite angele naše Zemeljske matere, kajti kdor išče, bo našel. 7. Iščite svež zrak gozdov in polj, in tam boste našli angela zraka. 8. Snemite čevlje in obleko ter dopustite, da angel zraka objame vse vaše telo. 9. Nato dihajte dolgo in globoko, da bo angel zraka lahko prišel v vas. 10. Resnično vam povem, angel zraka bo odstranil iz vašega telesa vso umazanijo, ki ga onečiščuje zunaj in znotraj. 11. Tako se bo ves hudobni smrad in vsa umazanija dvignila iz vas, kakor se vije dim od ognja navzgor in se izgublja v morju zraka. 12. Zakaj resnično vam povem, blagoslovljen je angel zraka, ki napravi vse, kar je slabega vonja, sladko dišeče. 13. Nihče ne more priti pred božje obličje, če mu angel zraka ne dovoli. 14. Resnično, vse mora biti ponovno rojeno iz zraka in resnice; kajti vaše telo diha zrak vaše Zemeljske matere in vaš duh diha nebeškega Očeta. 15. Za angelom zraka iščite angela vode. 16. Odložite čevlje in obleko ter dopustite, da angel vode objame vaše telo. 17. Predajte se povsem v njegove objemajoče roke. In prav tako često, kot ste s svojim dihom zajeli zrak, razburkajte s svojim telesom tudi vodo. 18. Resnično vam povem, angel vode bo odstranil iz vašega telesa vso umazanijo, ki vas onesnažuje od zunaj in znotraj. Vse umazano in Smrdljivo bo odplavljeno iz vas, kakor umazanija iz oblačil, opranih v vodi, ki se izgubi v toku reke. 19. Resnično vam povem, svet je angel vode, ki očisti vse, kar je umazano, in napravi vse, kar je slabo, dišeče sladkega vonja. 20. Noben človek ne more priti pred božje obličje, če mu angel vode ne dovoli. 21. Resnično vse mora biti znova rojeno iz vode in resnice, kajti vaše telo se koplje v reki zemeljskega življenja in vaš duh se koplje v reki večnega življenja. Kajti svojo kri ste prejeli od svoje Zemeljske matere in resnico od nebeškega Očeta. 22. Ne mislite, da zadostuje, če vas angel vode objame samo od zunaj. Resnično vam povem, da je umazanija od znotraj veliko večja kot zunaj. Kdor se očisti zunaj, znotraj pa ostane nečist, je podoben na zunaj lepo pobeljenim grobovom, ki so znotraj polni grozotne umazanije in gnusob. 23. Torej vam resnično povem, dopustite angelu vode, da vas krsti tudi od znotraj, da bi postali prosti vseh preteklih grehov in da bi tudi znotraj postali tako čisti kot rečna pena, ki se poigrava v sončni svetlobi. 24. Poiščite torej veliko potovalno bučo, ki ima steblo dolgo za moža. Izvotlite jo in napolnite z rečno vodo, ki jo je ogrelo sonce. Obesite jo na drevesno vejo in poklenite na tla pred angelom vode ter vtaknite konec stebla buče v zadnji del tako, da lahko voda preplavi vaše drobovje. 25. Mirujte kleče na tleh pred angelom vode in molite k živemu Bogu, vam odpusti vaše prejšnje grehe in molite k angelu vode, da osvobodi vaša telesa vsake nečistosti in bolezni. ^6. Nato naj voda steče iz vašega telesa, da bi odnesla iz njega vso Ufnazanijo in smrdljive satanove stvari. Na lastne oči boste videli in s Xv°jim nosom duhali gnusobe in umazanije, ki so onečistile svetišče vašega lelesa, in vse grehe, ki so bivali v vašem telesu in vas mučili z bolečinami. ^2. Resnično vam povem, krst z vodo vas osvobodi vsega tega. 28. Ponavljajte krst z vodo vsak dan svojega posta vse do dne, ko boste '"'deli, da je voda, ki priteče iz vas, tako čista kot rečna pena. Potem se napotite k tekoči vodi ter se tam v objemu angela vode zahvalite živemu Bogu, ki vas je odrešil vseh grehov. 29. Ta sveti krst z angelom vode je ponovno rojstvo v novo življenje. 30. Potem bodo vaše oči videle in vaša ušesa slišala. 31. Zato po krstu ne grešite več, tako da bodo angeli zraka in vode lahko vedno prebivali v vas in vam sližili. 32. Če ostane v vas še vedno nekaj od vaših preteklih grehov in nečistoče, poiščite angela sončne svetlobe. 33. Odložite čevlje in obleko ter pustite, da celo vaše telo objame angel sončne svetlobe. 34. Dihajte dolgo in globoko, da lahko angel sončne svetlobe pride v vas. In angel sončne svetlobe bo izgnal vse smrdljivo in umazano, ki ga znotraj in zunaj onečiščuje. 35. In vse smrdljivo in umazano bo od vas odpadlo tako, kakor tema in noč izgineta pred svetlostjo vzhajajočega sonca. 36. Ker resnično vam povem, svet je angel sončne svetlobe, ki očisti vso umazanijo in spremeni smrdljivo v dišeče vonjave. 37. Nihče ne more priti pred božje obličje, če mu angel sončne svetlobe ne dovoli. 38. Resnično, vsi morajo biti ponovno rojeni od sonca in resnice, ker se vaše telo greje v sončni svetlobi Zemeljske matere in vaš duh v sončni svetlobi Nebeškega očeta. 39. Angeli zraka, vode in sončne svetlobe so bratje. 40. Dani so sinu človekovem, da mu služijo, in da lahko vedno hodi od enega k drugemu. 41. Svet je njihov objem. So nerazdružljivi otroci Zemeljske matere in zato ne razdružujte tistih, ki sta jih zemlja in nebesa naredila eno. 42. Pustite, da vas ti trije angelski bratje vsak dan objamejo, in pustite jih, da bodo ves čas posta z vami. 43. Resnično vam povem, satanova moč, vsi grehi in nečistoče bodo hitro zapustili vaše telo, če ga objemejo ti trije angeli. 44. Tako kot tatovi zbežijo iz zapuščene hiše, ko pride njen lastnik: eden skozi vrata, drugi skozi okno in tretji čez streho; vsak tja, kjer se zadržuje in kamor more; tako bodo zbežali iz vaših teles vsi duhovi zla, vsi prejšnji grehi, vse nečistoče in bolezni, ki so onesnažile tempelj vaših teles. 45. Ko angeli vaše Zemeljske matere vstopijo v vaša telesa in se ga kot gospodarji svetišča zopet polastijo takrat bodo vsi zli duhovi v naglici zbežali skozi vaš dih, skozi vaše telo, s pokvarjeno vodo skozi usta in kožo, skozi vaš zadnji in sprednji del. 46. Vse to boste videli s svojimi očmi in duhati s svojim nosom ter otipali s svojimi rokami. 47. Ko bodo šli vsi grehi in umazanija iz vaših teles, bo vaša kri postala tako čista, kot je čista kri naše Zemeljske matere in kakor igriva rečna pena v sončni svetlobi. 48. Vaš dih bo postal tako čist kot dih dišečih rož. 49. Vaše meso bo postalo tako čisto, kot je meso rdečih sadežev med listi dreves. 50. Luč vašega očesa bo tako jasna in bleščeča, kakor je svetlost sonca na modrem nebu. 51. Tedaj vam bodo angeli Zemeljske matere služili. 52. Vaš dih, vaša kri, vaše meso bodo eno z dihom, s krvjo in z mesom Zemeljske matere, da bi tudi vaš dih postal eno z Duhom vašega Nebeškega očeta. 53. Kajti resnično, nihče ne more doseči Nebeškega očeta, razen po Zemeljski materi. 54. Kakor nobeno novorojeno dete ne more razumeti očetovega poučevanja, dokler ga mati doji, kopa in neguje, daje spat in vzgaja. 55. Dokler je otrok še majhen, je njegovo mesto pri materi in ubogati mora. 56. Ko otrok odraste, ga oče vzame s seboj na delo na polje in otrok pride nazaj k materi samo ob uri kosila in večerje. 57. In zdaj ga oče uči, da bo postal spreten v delu svojega očeta. 58. In ko oče vidi, da njegov sin razume poučevanje in dobro opravlja svoje delo, mu da vse svoje imetje, da bi pripadalo ljubljenemu sinu in da bi sin nadaljeval delo svojega očeta. 59. Resnično vam povem, srečen je tisti sin, ki sprejme nas\>et svoje matere in mu sledi. In stokrat srečnejši je tisti sin, ki sprejme in sledi nasvetu svojega očeta. Kajti rečeno vam je bilo: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. Daniel ben Akiba Gre za versko skupnost, ki se deklarira kot vesoljna cerkev, katere verovanje je svobodno in katoliško, neodvisno od rimoka-toliške, protestantske ali katere koli druge cerkvene oblasti. Je cerkev ekumenskega značaja, saj priznava vsem religijam sveta božansko inspiracijo in veljavnost pred Bogom, hkrati pa vidi sebe kot eno z njimi. Svobodna katoliška cerkev (SKC) je razšiijena po celem svetu. Vodijo jo škofi, katerih posvečenja izhajajo iz starokatoliške cerkve. SKC je nastala leta 1916 iz angleške veje starokatoliške cerkve in ima zato pravo apostolsko nasledstvo. Vrhovni organ SKC je Splošna škofovska sinoda, ki jo vodi škof predsednik, njen sedež pa je v Londonu. Skupine SKC v Sloveniji delujejo pod nazivom družina. Vsaka družina deluje kot služiteljska enota, ki jo navdihujejo sporočila Ljubezni, Modrosti in Volje. Duhovna družina v Ljubljani udejanja svoj značaj služiteljske enote tudi skozi različne projekte. Omeniti velja gradnjo miste-rične šole, srečanja ob polnih lunah, razne delavnice in predavanja. Posameznikom, ki potrebujejo njihovo pomoč, nudijo tudi individualno ali skupinsko duhovno vzpodbudo. V septembru pa je bila ustanovljena tudi služiteljska enota v Celju pod nazivom Zvezdna družina. Pripadniki SKC verujejo, da Bog je. Je neskončen, večina in, v smislu človeške nepopolnosti, ne- razumljiv. Manifestira se kot Trojstvo - tri osebe v enem Bogu: Oče je izvor vsega, Sin je njegova “beseda”, ki je postala telo, Sveti Duh pa je dajalec življenja in prosvetitelj. Človek je ustvarjen po božji podobi, torej je v svoji biti tudi sam božanski. Kristus je venomer prisoten v svetu kot močna duhovna prisotnost, ki vodi in vzdržuje svoje ljudstvo. Svet kot tak pa je oder, na katerem se uresničuje Načrt Božji, ki se odvija po zakonitostih vzroka in posledice. V skladu s tem ima človek svoje etične dolžnosti do sebe in drugih: ljubiti mora Boga z vsem srcem, ljubiti pa mora tudi svojega bližnjega kot samega sebe. Služenje višjim ciljem z žrtvovanjem svoje sebičnosti je zakon duhovnega razvoja. Pripadnik SKC priznava tudi Zakramente, ki jih je ustanovil Kristus in skozi katere se z vidnimi znaki podeljuje notranja duhovna milost. Ti Zakramenti so: Krst, Sveta maša, Odveza in Odrešenje, Sveto maziljenje, Sveti zakon in Sveto posvečenje. Edini resnični podeljevalec naštetih Zakramentov je Kristus. Naslov Svobodne katoliške cerkve v Sloveniji je: SKC, Linhartova 64, 61000 Ljubljana; tel.: 061/1372-247. Dolgujemo pa Vam še naslov Jehovih prič, ki imajo sedež na Poljanski 77/a v Ljubljani. Lahko jih tudi pokličete po telefonu 061/310-280. S svojo domišljijo in z malce iznajdljivosti lahko precej znižamo stroške t.i. bolj zdrave prehrane. Dejstvo, da polnovredne hrane pojemo manj, ker smo energetsko bolj napolnjeni in dalj časa siti, nam omogoča, da opustimo tudi vmesne obroke, sladkarije itd., ker jih ne potrebujemo več. SEITAN -PŠENIČNO MESO Seitan lahko kupimo že pripravljen v trgovinah z bolj zdravo prehrano, lahko pa si vzamemo čas in ga pripravimo sami. Uporabljamo ga kot idealen nadomestek za meso. Je prava beljakovinska bomba. Lahko ga pečemo in cvremo na ta način, da ga narežemo na koščke, potopimo v sojini omaki in povaljamo v koruzni moki. Priprava seitana zahteva 1 kg polnovredne moke, ki jo z vodo zamesimo v čvrsto testo. Čez nalijemo mrzlo vodo in pustimo počivati eno uro. Testo razdelimo na več delov in spiramo škrob pod tekočo vodo. Da nam testo ne uide, podstavimo cedilo. Ko smo sprali ves škrob, damo kepice kuhat v rahlo osoljeno vodo za približno pol ure. Seitan je tako pripravljen za cvrenje. Seitan lahko pripravimo na še bolj enostaven način. Vzamemo 300 g glutena, ki smo mu dodali dve žlici polnovredne moke in ga narahlo vmešamo v posodi, kjer smo v vroči vodi (1 1), stopili sol in druge začimbe po želji, dodali nekaj zelišč. Tako dobimo meso, podobno testu. Odvečna voda se izloči sama. Meso odcedimo in damo v rahlo slan krop ter kuhamo pol ure. Na ta način dobimo 1 kg seitana. O mesu in mesnih izdelkih je bilo že veliko napisanega. Po nekaterih raziskavah je bilo ugotovljeno, da meso ni primerna hrana za človeka. Razkroj mesa se začne takoj, ko žival ubijemo, neglede na način, kako ga skušamo zaustaviti. Težje je prebavljivo od rastlinske hrane in se v prebavnem fraku še naprej razkraja, ob tem pa v primerjavi z zrni potrebuje dvojni čas, da ga telo absorbira. Ob razkroju, pravzaprav, gnitju mesa, se sproščajo strupi, ki se nalagajo v jetrih, ledvicah, debelem črevesu, kjer uničujejo črevesno floro, še posebej bakterije, katerih naloga je sintetiziranje vitaminov. Zasičene maščobne kisline iz mesa in drugih mesnih izdelkov se nabirajo okoli najpomembnejših telesnih organov ali se nalagajo vanje, kar vodi do cist, tumoijev in zatrdline arterij. Nasičene maščobe povečajo tudi holesterol v krvi, in so vzrok za vsa sklerotična obolenja. RECEPT: Riž z orehi: Rjav riž operemo in ga pustimo namočenega nekaj ur, lahko tudi čez noč. Kuhamo ga do mehkega. Na koncu dodamo za približno en kavni mlinček zmletih orehov in začinimo s sojino omako. Popečene bučke: Cukete očistimo, operemo in neolupljene prevremo deset minut. Odcedimo, narežemo na koščke, damo na vroče olje in popečemo, pretresemo v skledo, pokapamo z limoninim sokom, posolimo ter pretresemo s sesek-lja-nim peteršiljem. Marcipanove kroglice: Najprej v ka-vanem mlinčku zmeljemo dve skodelici ovsenih kosmičev s tremi žlicami polnovredne moke. Nato primešamo še 1 in 1/2 kokosove moke. To zmes nato z 1/2 skodelice rožičeve moke, 2 skodelicami vode in 1 skodelico rjavega sladkorja ob mešanju počasi zgostimo pri srednji temperaturi. 50 g mandeljev zmeljemo skupaj s tremi žlicami polnovredne moke in primešamo k zgoščeni masi. Vse naj se ohladi. Potem oblikujemo kroglice in jih damo v papirnate košarice ali pa povaljamo še po kokosovi moki. Ce je zmes premehka, dodamo še zmlete ovsene kosmiče. Pa dober tek! Peter in Lidia Butik orientalskega blaga na Šlandrovem trgu 21 v Žalcu ^ ------------- Vas vabi k obisku in nakupu. Po ugodnih cenah nudimo: meditacijske kroglice kadila, podstavke iz medenine eterična olja, dišeče paličice indijski kipci iz usnja škatlice iz kamelje kosti usnjene in svilene šatulje usnjeni ovitki in etuiji bambus zavese, roloji iz slame košarice iz lubja mošnjički iz zlatih nitk cekri iz riževe slame, rafije ali platna šah iz indijskega kamna čajni in jedilni servisi iz kitajskega porcelana Sfife z motivi Žalca, primerne za poslovna darila LEV - VLADAM, TOREJ SEM Znamenje Leva traja od 23. julija do 22. avgusta. To je čas, ko Sonce sije najmočneje na severni polobli. To je tradicionalni čas počitnic, toplih in prijetnih dni, ko si nabiramo moči pred vstopom jeseni. Poletje je čas širokogrudnosti in novih načrtov. Vladar Leva je Sonce. Sonce je center našega sončnega sistema in je naravnost ogromno, če ga primerjamo s planeti, ki krožijo okoli njega. Sonce daje vsem toploto in svetlobo. Temperatura na njegovem površju je 5525 stopinj Celzija in nastaja s fuzijo vodikovih atomov, kar se bo dogajalo še nekaj milijonov let... Skratka, njegove mere in funkcije so s človeškega stališča nedoumljive. Značaj Leva je torej v znaku moči in svetlobe. Kot je Sonce centralna zvezda našega sončnega sistema, tako je Lev osrednja figura v družbi, kjer dela in živi. Njegova vloga je vladarska in gospodovalna, in če mu je ne priznate, si jo sam določi in vzame. Če se slučajno najdeta dva Leva na istem dvorišču, se kmalu pomerita za prestol. Za dva ni prostora. Ko Lev zasede prestol, si milostno določi še podanike. Svoje prijatelje, znance in sodelavce razvrsti po stopnji zaupnosti in lojalnosti v kroge, ki imajo različno oddaljenost od prestola. Tako, kot imajo nekateri naraven dar za vladanje, imajo dragi občutek za služenje in izvrševanje. Tako je svet urejen v pravilno strukturo, da je za vse čas in prostor in primerna naloga. Lev se pač udejanja skozi vlogo šefa, a to še ne pomeni, da je v kakšni prednosti pred drugimi. Vedno se bo našel še močnejši Lev, ki ga bo spodnesel. Tako se uči skozi dvige in padce, da je vse relativno ter da je za dobro vladanje potrebno obvladati tudi učinkovito služenje. Na splošno je Lev prijeten, saj si želi biti opažen in občudovan. Zaradi tega je tudi v ukazovanju nekako mehek in gosposki, saj želi vladati brez histerije in zamere. Zelo rad ustvarja, najdemo ga med umetniki in kulturniki. Njegova umetnost je fascinantna, bleščeča, odprta. Z njo želi animirati tudi druge, jih obsijali s svetlobo sonca. Levji projekti izražajo moč, zato tudi najdejo toliko posnemovalcev in pomočnikov, saj je vsak rad v soju moči in se z njo psihološko okoristi. Kar pomislite, koliko ljudi se vedno smuka okoli predsednikov, kraljev, generalov, filmskih zvezd... Številni živijo od drobtinic, ki padajo od njihovih miz in tudi delčka slave svojih gospodarjev so deležni, saj jo ti širokogrudno nekaj razdelijo tudi navzdol, na zveste sodelavce. Lev si ustvari svojo družbo, kjer vlada in kjer se dobro počuti. A tudi družba se dobro počuti, saj gre nagonsko za tistim, ki ima moč in energijo. Lev ni ozek in škrt - rad vidi, da tudi drugi uživajo življenje, le svoj delež si zajame z veliko žlico... tNa začetku svoje poti je Lev prazno t napihnjen. Pomembna mu je poza in kariera in se ne sprašuje o kvaliteti dela. Ce ga drugi ne občudujejo, stori to sam. Sam se bo pohvalil in potrjeval. V družbi je pretirano glasen in pozerski, celo cirkusantski. SrZ\Ko je že bolj obvladan, je ustvarjalen in koristen. Loti se odgovornih poslovnih ali umetniških projektov, kjer predstavlja sonce, gonilno silo. Je vitalen in s tem prihaja do resničnega priznanja in potrditve. Vedno bolj je predan poklicu in dela, kar rad dela. Je vesel in širokogruden, dostojanstven. Če je Lev zavrt, postane prava senca \Q/svoje podobe. Je negotov, plašen, umaknjen. Nepodjeten je in v življenju ne doseže skrivaj zaželjene slave in občudovanja. Ima šibko voljo in opusti delo, še preden ga začne. Stalno se sprašuje, kako bi se uveljavil, pa za to ne najde v sebi vzvodov moči. ijcCe ga viže v drugo skrajnost, je do skrajnosti napihnjen in samopomem-ben. Je (lažna) veličina, pomembnež, brez njega ne gre, vedno ima zaključno besedo, ki je baročno ozaljšam in velepomembna. Pririne se v prvo vrsto, če je to primemo ali ne, postavlja se na oder, če ima talent ali ne. Skratka: širok in votel. (Vsi poznamo veliko takih ljudi, saj poskrbijo, da so znani...) Kaj je torej Levja naloga? Postane naj samozavesten in podjeten na temelju resničnih vrednot in uspehov. Slavo in občudovanje mu naj prinese resnično delo zase in za druge. Ce želi razsojati v življenju, mora razviti notranji občutek za pravico in mero. Iz tega mu potem izvira veselje in igrivost do življenja, ki ni igrano ali izsiljeno, ampak ima svoje temelje v duševnem soncu Leva. Na telesu Levu pripada srce, krvni obtok, hrbtenica in desno oko. Bolezni, ki so Levje, so torej različna srčna obolenja, žilne bolezni, visok krvni tlak, bolečine v krču in hrbtu. Takoj lahko opazimo, da so to na splošno zelo pogosta obolenja, saj živimo v družbi, kjer vsak tekmuje za dosežki, položajem, nadrejenostjo in vladanjem. Če človek pri tem nima prave mere sčasoma “pregori’’ (Sonce!). Njegovi poklici so: igralec, učitelj, direktor, športnik, draguljar itd. Zanj so primerni torej vsi poklici, kjer se lahko uveljavi, postavi, razvije ali pridobi publiciteto oziroma se obkroža z uveljavljenimi in dragocenimi predmeti, idejami ali ljudmi! Zapomnimo si ključne besede: Sprejemljive lastnosti Težavne lastnosti samozavesten pompozen topel snobovski entuziastičen teatralen dramatičen vzvišen vodstven, organizatorski, netoleranten miselno širok nedotakljiv Napisal: trigon •>s NAGRADNI VPRAŠALNIK Prav zaradi vsega navedenega se spodobi, da damo besedo tudi Vam, drage bralke in bralci. Za Vas smo pripravili nekaj vprašanj, s pomočjo katerih bo naš in Vaš časnik v prihodnje še bolj tak kot si ga vsi želimo. Zato Vas prosimo, da na spodnja vprašanja odgovorite. Vaš trud ne bo zaman, saj bomo med Vašimi odgovori izžrebali lepe nagrade, Vaše predloge pa seveda vse po vrsti upoštevali. In kaj Vas sprašujemo? 7. Kako pogosto berete GLRS Savinjske? 2. Kaj berete v nosem časopisu? 3. Česa v našem časopisu ne berete? 4. Katere rubrike ali članki so Vam bili in so Vam najbolj všeč? 5. Kaj v časniku najbolj pogrešate? 6. V katerem časopisu preberete tisto, s čimer v našem časopisu niste zadovoljni? 7. Kaj bi Vi spremenili? Pošilja: SAVINJSKI VESELJAK ugovarja: Nisem naročil krop! Malo pa lahko popihate, mu odvrne natakar. Če bi hotel pihati bi naročil trobento, ne pa juho! zarohni Jaka. 005. OČALA Zakaj si Savinjčani ne čistijo očal? Zato, ker se bojijo, da sijih bodo obrabili! 003. NAJZVESTEJŠE ŽENE Neko zelo živahno rdečelasko iz Hollywooda so vprašali, katere so najzvestejše žene. Bila je zelo kratka: Sivolaske! 004. NI NAROČA TROBENTE Jaka pride v gostilno in naroči juho. Natakar mu prinese svežo vročo juho. Neučakani Jaka se pri prvi žlici opeče pa V ha t- ha si tr t~i s, trlrt p ^3LiAS Ob prazniku sv. Miklavža naši bralki: Ani Lesjak Dobriša vas 20 c 63301 Petrovče podarjamo ADVENTNI VENČEK, ki ga prispeva Vrtnarstvo Celje Cevtličama Žalec, Šlandrov trg 38 Nagrado prevzame v uredništvu 1 Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12, 63310 Žalec, do 15.12.1995. Glavna nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT nagrado prispeva iade : C\u*na in olmtev, d.o.o. Tolažilna nagrada: trimesečna naročnina na Glas Savinjske Nagrajenci iz prejšnje številke so: Katja Florjane, Parižlje 32 a, Braslovče Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. Tolažilna nagrada: Rozalija Benčič, Stopnik 9 a, Vransko Rešitev križanke iz nreišnie številke: MORSKI BISER Iz Vaših anketnih lističev smo izbrali nekaj najpogostejših odgovorov. Časopis berete redno, želite si manj politike, več intervjujev, nasvetov, humorja in nagradnih iger. Veseli nas, da v našem časopisu redno prebirate skoraj vse rubrike. V tej številki smo med prispelimi anketnimi lističi izžrebali naslednjega nagrajenca: MARKO GUČEK LEVEC 19 A 63301 PETROVČE Nagrada: videokaseta Mercedes, ki jo poklanja AC Levec. i--------------------------------- j NAROČILNICA: I Naročam-o GLAS Savinjske: I Q 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT I Q 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT I I Naročilnico izrežite in pošljite \ v pismu na spodnji naslov. i Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! i i Telefon: Datum:. Podpis in žig: i SfIRSfl d.o.o. ! i i Velenjska cesta 12 i 63310 ŽALEC | i i Stran 31 Hmezad GOLDING GOSTINSTVO-TURIZEM p.o. ŽALEC Zaključene skupine vljudno Vabimo na praznovanje ob koncu leta V 'II: fi. % Gostišče PRI KOLODVORU v Žalcu, tel.: 714-170 Bife FERVEGA na Veliki Pirešici, tel.: 728-097 Gostilno LOČICA PRI VRANSKEM tel: 725-016 Restavracijo GABERJE v Celju, tel.: 33-961 * Za Vas bomo pri praviti kosila in Večerje, na Vašo željo pa organizirati tudi živo glasbo! DA 00 KONfiC UTA Š£ UD Št! kupim KUPIM dobro ohranjen avto znamke Fiat UNO ali Fiat PANDA črne barve (cena do 5.000 DEM). Tel. št.: 063/701-961, Miran. Kt/INC PRODAM Kitarski multiefekt BOSS ME-6, 9 efektov, 25 kombinacij, spomina PRODAM za 600 DEM, lahko na več čekov. Tel. št.: 063/708-657. Ugodno PRODAM tovorno prikolico za osebni avto. Ima teleskopski Priklop. Pokličite 063/831-132. Pasjo uto za psa velikost nemškega ovčarja, novo, PRODAM. Tel. št.: 841-055. PRODAM istrskega ali posavskega goniča. Tel. št.: 063/841-422. PRODAM malo rabljene gume michelin 165/65-13 z alu platišči. Tel. št.: 063/715-054. PRODAM POLY Zastavo, 1. 88, registrirana do marca 96’, dobro ohranjen. Tel. št.: 063/843-611. PRODAM Audi 80, 1. 81, 4 vrata, kljuka, modre barve, reg. do 11/95. Tel št.: 061/226-604 ali 125-0-497. PODLOG 8/b, Šempeter tel.: 701 359 NE SPREGLEJTE! CocaCola Fanta Sprite 2,5 I MAKI 229.00 SIT 2 1 175,00 SIT SLADKOR 50/1 105,80 SIT BUTELJKE LAŠKI RIZLING ŠIPON (Haloze) 259.00 SIT IŠČEM IŠČEMO vodjo skupine za trženje (artikla za varno vožnjo) na področju Spodnje Savinjske doline. Informacije po 20.00 uri na tel. 701-228. Pridružite se nam: 063 715 011 VTV SPORED SREDA, 6.12. 08.45 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja; 09.30 432. VTV magazin, informativni regionalni program, ponovitev; J0.00 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.20 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 REGIONALNE NOVICE; 19.05 Otrgški program: RISANKE; 19.30 TV IZLOZBA; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 VIDEO TOP, oddaja v živo, gostje - BIG FOOT MAMA ; 21.05 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka, 7. del: KO SE STVARI OBRNEJO; 21.55 REGIONALNE NOVICE; 22.00 HOROSKOP; 22.05 TV IZLOŽBA; 22.13 Videostrani do 24.00 ČETRTEK, 7.12. 09.15 Testni signal; 09.30 VIDEO TOP, ponovitev; 10.30 TROPSKA VROČICA, ponovitev 7. dela; 12.00 Videostrani; 19.00 REGIONALNE NOVICE; 19.05 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 9.del; 19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 EPP; 20.05 DIVJE PALME, 5. del ameriške nadaljevanke; 20.55 VABIMO K OGLEDU; 21.00 POD ZVEZDNIM SVODOM, oddaja z Rožo Kačič; 21.45 Celovečerni film, sponzor KRS d.d.; 23.15 REGIONALNE NOVICE; 23.20 HOROSKOP; 23.25 TV IZLOŽBA; 23.33 Videostrani do 24.00 PETEK, 0.12. 08.45 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja; 09.30 DIVJE PALME, ponovitev 5. dela ameriške nadaljevanke; 10.20 POD ZVEZDNIM SVODOM, ponovitev oddaje z Rožo Kačič ; II.10 Ponovitev filma; 12.40 Videostrani; 18.00 OTROŠKI MIS MAŠ, kontaktna oddaja za otroke, lema: Polami psi; 19.00 REGIONALNE NOVICE ; 19.05 OTROŠKI PROGRAM: Risanke; 19.30 TV IZLOZBA ; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 ŽIVETI DANES - Logika ljubezni, dokumentarna serija; 20.30 GREMO V KINO; 20.50 Celovečerni film; 22.20 REGIONALNE NOVICE; . 22.25 HOROSKOP; 22.30 TV IZLOZBA; 22.38 Videostrani do 24.00 SOROTR, 9.12. 09.00 Testni signal; 09.30 Otroški Miš MaŠ, ponovitev; 10.30 ŽIVETI DANES, ponovitev; 10.50 GREMO V KINO ; 11.10 Ponovitev celovečernega filma; 12.40 Videostrani; 19.00 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, lO.del; 19.30 TV IZLOŽBA; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 433. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program; 20.35 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba; 21.25 SIRENE, 6. del policijske nanizanke; 22.10 HOROSKOP; 22.15 TV IZLOŽBA; 22.23 Videostrani do 24.00 NEDELU, 10.12. 08.00 Videostrani; 08.15 SALTY, ameriška serija, lO.del: CENA SVOBODE, pokrovitelj predvajanja: CZ, d.d.; 08.45 OTROŠKI MIŠ MAS, ponovitev; 09.45 432. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program, ponovitev; 10.15 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.35 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 10.55 EPP; 11.00 433. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program, ponovitev; 11.30 Ponovitev oddaje AKTUALNO: AIDS; 12.30 MED PRIJATELJI, ponovitev; 13.30 Videostrani; 15.00 POD ZVEZDNIM SVODOM, ponovitev oddaje z Rožo Kačič; 15.45 VIDEO TOP, ponovitev; 16.45 Ponovitev filma; 18.20 HOROSKOP; 18.25 Videostrani do 24.00 POKEDEUEK, 11.12. 08.45 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja; 09.30 433. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 REGIONALNE NOVICE; 19.05 Otroški program: RISANKE; 19.30 TV IZLOZBA ; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 AKTUALNO: SKRBIMO ZA ZDRAVJE -Bolezni ušes, nosa in grla, kontaktna oddaja; 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, Mozart v Salzburgu, Zdel; 21.55 REGIONALNE NOVICE; 22.00 HOROSKOP; 22.05 TV IZLOŽBA; 22.13 Videostrani do 24.00 TOREK, 12.12. 09.15 Testni signal; 09.30 SKRBIMO ZA ZDRA VJE - Bolezni ušes, nosa in grla, ponovitev oddajc.AKTUALNO; 10.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, ponovitev 2. dela Mozart v Salzburgu; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, ll.del; 19.30 TV IZLOZBA; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 434. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program; 20.30 ŠPORTNI TOREK; 20.50 ŠPORTNI GOST; 21.20 HOROSKOP; 21.25 TV IZLOŽBA ; 21.33 Videostrani do 24.00 SREDA, 13.12. 08.45 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja; 09.30 434. VTV magazin, informativni regionalni program, ponovitev; J0.00 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.20 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 REGIONALNE NOVICE; 19.05 Otrgški program: RISANKE; 19.30 TV IZLOZBA; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 NAJ SPOT, kontaktna oddaja, gostje DA.Z. in SENDI; 21.05 TROPSKA VROČICA III, ameriška detektivska nanizanka, 8. del; 21.55 REGIONALNE NOVICE; 22.00 HOROSKOP; 22.05 TV IZLOŽBA; 22.13 Videostrani do 24.00 ČETRTEK, 14.12. 09.15 Testni signal; 09.30 NAJ SPOT, ponovitev; 10.30 TROPSKA VROČICA lil, ponovitev 8. dela; 12.00 Videostrani; 19.00 REGIONALNE NOVICE; 19.05 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 12.del; 19.30 TV IZLOZBA; 20.00 EPP; 20.05 DIVJE PALME, 6., zadnji del del ameriške nadaljevanke; 20.55 VABIMO K OGLEDU; 21.00 ČLOVEK IZ VESOLJA, pogovor v studiu; 21.45 Celovečerni film; 23.20 REGIONALNE NpVICE; 23.25 HOROSKOP; 23.30 TV IZLOZBA; 23.38 Videostrani do 24.00 PETEK, 15.12. 08.45 Testni signal; 09,00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja; 09.30 DIVJE PALME, ponovitev zadnjega dela ameriške nadaljevanke; 10.20 ČLOVEK IZ VESOUA, ponovitev pogovora; 11.20 Ponovitev filma; 12.40 Videostrani; 18,00 OTROŠKI MIS MAS, kontaktna oddaja za otroke; 19.00 REGIONALNE NOVICE ; 19.05 OTROŠKI PROGRAM, Računalniška kronika, 12. del; 19.30 TV IZLOZBA ; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 ŽIVETI DANES -Išče se bog, dokumetama oddaja; 20.35 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma; 21.35 REGIONALNE NOVICE; 21.40 HOROSKOP; 21.45TV IZLOŽBA; 21.50 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 16.12. 09.00 Testni signal; 09.30 Otroški MiŠ MaŠ, ponovitev; 10.30 ŽIVETI DANES, ponovitev; 10.50 AVTODROM, ponovitev; 12.0(1 Videostrani; 19.00 Otroški program: RAČUNAL-NIŠKA. KRONIKA, 13. del; 19.30 TV IZLOZBA ; 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP; 20.05 435. VTV MAGAZIN, informa-tivni regionalni program; 20.35 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba; 21.35 SIRENE, 7. del policijske nanizanke; 22.25 HOROSKOP; 22.30 TV IZLOŽBA; 22.35 Videostrani do 24.00 NEDEUA, 17.12. 08.00 Videostrani; 08.15 SALTV, ameriška serija, 11 del: PUSTA HIŠA, pokrovitelj predvajanja: CZ, d.d.; 08.45 OTROŠKI MIS MAS, ponovitev; 09.45 434. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program, ponovitev; 10.15 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.35 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 11.00 EPP; 11.05 435. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program, ponovitev; 11.35 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Bolezni ušes, nosa in grla, ponovitev oddaje AKTUALNO; 12.35 MED PRIJATELJI, ponovitev; 13.35 Videostrani; 15.00 AVTODROM, ponovitev ; 16.00 ČLOVEK IZ VESOLJA, ponovitev pogovora; 16.45 NAJ SPOT, ponovitev; 17.45 Ponovitev filma; 19.15 HOROSKOP; 19.20 Videostrani do 24.00 POKEDEUEK, 18.12. 08.45 Testni signal; 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja; 09.30 435. VTV MAGAZIN, informativni regionalni pro-^ri^ ponovitev; J2.00~ Videostrani; 19.00 ■20.00 _______ ____________ EPP; 20.05 DOBER VEČER GOSPOD PREDSEDNIK, kontaktna oddaja, gost: Dr. MARJAZ KMECL; 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO; 21.35 REGIONALNE NOVICE; 21.40 HOROSKOP; 21.45 TV IZLOŽBA; 21.53 Videostrani do 24.00 TOREK, 19.12. 09.00 Testni signal; 09.30 DOBER VEČER GOPOD PREDSEDNIK ponovitev pogovora z dr. Matjažem Kmeclom; 10.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 19.30 TV IZLOZBA; 20.00 VEB1MO K OGLEDU in EPP; 20.05 435. VTV MAGAZIN, infonna-tivni regionalni program; 20.35 ŠPORTNI TOREK; 20.55 ŠPORTNI GOST; 21.25 HOROSKOP; 21.20 Videostrani do 24.00; IZJEMNA PRILOŽNOST - NAJNIŽJE CENE TAKOJŠNJA ODLOČITEV - VELIK PRIHRANEK Veliko posezonsko znižanje cen sodobnih bobnastih namakalnikov za gotovinski nakup: *+> ROLOMAT tip 50/180 premer cevi 50, dolžina cevi 180 m 4.620 DEM/kos ROLOMAT tip 63/280 premer cevi 63, dolžina cevi 280 m_____________________ 6.240 DEM/kos ROLOMAT tip 75/300 premer cevi 75, dolžina cevi 300 m . ..... ........ .......... 8.700 DEM/kos Cene dodatne opreme: traktorska črpalka VTP-12 kpl. s sesalno cevjo in košaro 2.285 DEM/kos traktorska črpalka TŠR-500 kpl. s sesalno cevjo in košaro ....2.285 DEM/kos hmeljske sani_________________________________________________ 370 DEM/kos razpršilci za hmeljske sani ....................................66 DEM/kos sani za visoko škropljenje od 465 do 515 DEM/kos vodni topovi -------------------------------------- od 400 do 1.000 DEM/kos V cenah ni vključen prometni davek. Javni natečaj Občine Žalec, objavljen v Savinjskem občanu dne 29.11.1995, Vam omogoča sofinanciranje opreme v višini do 350.000 SIT/komplet. Navedene cene vključujejo prvi zagon opreme pri kupcu in tehnično svetovanje. Zagotovljena hitra dobava rezervnih delov in kvalitetno servisiranje kupljene opreme. Ponudba po znižanih cenah velja do 20.12.1995, dokler velja tudi rok za oddajo vlog za sofinanciranje na Občini Žalec. livarstvo • modelarstvo • proizvodnja strojev in naprav Cesta Žalskega tabora 10, 63310 Žalec Za vse dodatne informacije pokličite na telefon 715~118 g. Lacner-ja ali go. Vrbovški.