155. številka. Ljubljana, v ponedeljek 11. julija._XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja vsak dan neter, izimsi aedelje m praznike, ter velja po pofiti prejemat', za a v ■ t r o-o g e rik t dežele za vm- leto 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld,, za jedeo aeaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.  za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStntna znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po »i kr., Ce ne oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska D.ipiai naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. U p r a v n i ■ t v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j   vse administrativne stvari.
Pred razpravo o valutnih predlogah.
V Ljubljani, 11. julija.
Danes začela se je v poslanski zbornici gene-ralna debata o valutnih predlogah. Posamne stranke bo že te dni določile svoje stališče proti tem predlog^}, a pja v iz stališča, na katero so se postavili prijatelji iu neprijatelji groia Taallea, da se sklepati, kakšno je politično razmerje mej vlado in parlamentarnimi frakcijami. To razmerje nas zanima tembolj, ker je komaj nekaj dnij tega, kar je pretila nemška levica z opozicijo, če jej vlada ne da garancij zato, da bode odslej tirala levičarjem ugodno politiko, in isto tako tudi še ni dolgo tega, ko so nameravali nemški konservativci izstopiti iz Hohenwartovega kluba in osnovati svojo posebno parlamentarno združitev, nezavisno od vlade in od grofa Hohenwarta.
V levičarskem klubu vprašal je neki član načelnika dra. Plenerja, kakšen sad so obrodile konferencije klubovega oačelstva z ministerskim pred 8ednikom. Vprašani dr. Plener odgovoril je na to jako reservirono. Izjavil je, da pogajanja z vlado še niso dognana, da Be bodo začete konferencije še nadaljevale, čim se vrne grof Taalle, ki išče zdravja v senčnatem svojem parku v Nalžovu, potolažil pa je skrajno in opoziciji najbolj naklonjeno krilo levičarskega kluba s tem, da je je zagotovil: levičarji lahko z mirno vestjo glasujejo za valutne predloge, ker se je vlada stališču nemških liberalcev izdatno približala. — Iz tega torej, kar je govoril dr. Plener v klubu nemške levice, še ni moči posneti, s kakšnimi kapljicami misli grof Taalle lečiti levičarske bolesti. Najbrže pa je pl. Plener povedal svojim somišljenikom še kaj več, nego samo to, kar se mu je potrebno zdelo »praviti v javnost, sicer bi bilo skoro neverojetno, da bi bila levica odločila se glasovati z a vladne predloge in to z veliko večino.
Levica Sla je torej zopet v lopo h grofu Taaffeu, nemški nacijonalci pa, kateri z rešitvijo valutnega vprašanja ne marajo tudi regulovati svoje valute, ostali so trdovratni in bodo glasovali zoper vladne predloge. To je vsekakor karakteristično, če je grof Taalle obljubil levičarjem, da bode ustregel njihovim željam, katere so zajedno tudi želje
LISTEK.
Gizda in varčnost
Narodno-gospodarska znanost izhaja od človeškega bitja in teži za njim. Ker pa je to bitje telesno priklenjeno na zemljo, mora v telesu bivajoči duh in gibljiva živa moč misliti na sredstva in pota, s katerimi in po katerih si polepša to po-zemeljsko ogrinjalo, je dostojno vzdržuje, tvarno hrani in takisto skrbi, da se na tem BsvetiščiM nič ne pripeti, nad čemer bi se tudi Stvarnik izpodtikati mogel. Prva skrb mora nam torej biti, da mi naše telo vzvišeno in častitljivo vzdržavamo, saj povse zasluži našega varstva, zlasti če vrhu tega še pomislimo, da v njem prebiva celo nesmrtna duša, kateri je telo sredBtvo, za njena pozemeljska delovanja neobhodno potrebno in je tudi to, kakor v obče vsaka tvarina le z ozirom na dušno življenje nekaj vredno.
Vsak občuten nedostatek naših okolščin imenujemo potrebo, katera je uzrok in svrha sleharnemu gospodarstvu, katera naudušuje vsak gospodarstveni izdelek in je zato njegov duh in njegov namen:
nemškib nacijonalcev, potem ni umevno, zakaj le-ti ne marajo odnehati od opozicije, tembolj, ker so bili prav do zadnjega časa goreči in požrtvovalni zagovorniki Taatfeovega sistema. Glasila nemškib nacijonalcev pišejo o tem nasprotstvu jako previdno, jasno je le, da ne verujejo niti grofu Taatfeu, v čegar oficijoznih listih še ni bilo čitati tega, kar kot „fait aceompli" trde levičarski liBti, niti izjavi dra. Plenerja, nego sodijo, da se je levica zadovoljila z malenkostnimi obljubami in bila vesela, da jih je sploh izposlovala, češ, levici je regulacija valute bolj pri srci nego najvitalnejši interesi nemškega naroda. Kakor rečeno, glasovali bodo nemški nacijonalci zoper valutne predloge in to iz političnih razlogov.
Kie je resniea? Je li grof Taalle res kreuil na pot, na katerem ga žele videti levičarji ? Na to vprašanje danes še ni moči odgovoriti.
Razen z levičarji in nemškimi nacijonalci ime) je grof Taaffe v zadnji „krizi" posla tudi z nemškimi konservativci. Tudi ti naveličali bo se robovanja, tudi ti žele, da bodi mej njimi in vlado „jasno" razmerje, in brusili so bridke svoje meče. Grot Hoheovvart ima na člane konservativnega kluba ve-likansk upliv; jedna beseda njegova izda več nego najdaljši govor kakega navadnega poslanca, to pot pa ni mogel ugnati nezadovoljnih konservativcev nemške narodnosti za nikako ceno. Ti trdoglavi zastopniki kmetskih volilcev goreojeavBtrtjskih in tirolskih so odločni nasprotniki valutnih predlog, a ne samo iz gospodHrskih, ampak tudi iz političnih razlogov. V klubovi seji, ko je bil govor o valutnih predlogah, nasvetovali so celo nekateri člani, naj konservativni govorniki v generalni debati označijo svoje in svojih tovarišev stališče tako, da bi konservativci iz političnih ozirov morali prav za prav glasovati proti predlogam, da bode pa večina klubova glasovala za predloge, a samo iz gospodarskih ozirov. — Sploh ni konservativni klub nič kaj zadovoljen s sedanjimi razmerami. Večina kluba glasovala bode za vladne predloge, opozicijo pa silijo dr. Katbrein in najbolj uneti vladni pristaši k temu, da naj ali nič ne glasuje, zlasti pri prvem čitauji ne, ali pa naj izjavi, da ne glasuje iz političnih uzrokov zoper predloge, Opozicija se še ni  odločila,  kajti njena voditelja,
rumena pšenica, rudeča jabolka, sladko grozdje, krasna obleka — vse se človeka veseli kot dovršenega stvarstva in želi mu služiti v hrano in ua-kras telesni. Človek ima namreč človeške, narodne, posebne ali celo osebne, trajne ali začasne; redne ali izredne, državne, občinske, društvene itd., to je v obče naravne dostojne in potratne potrebe.
Gizda, razkoš (luxuries), je vsaka zadostitev naših potreb, katera ni nujna, pametna, reBnična in koristna in dasi je pojem razkoši zelo relativen, vender vsak človek in vsak vek imenuje ono ravnanje s svojo imovino razkoš, katero je brez ko risti, brez povračila, prazno in bolj ali manj brez neogibne potrebe. Imamo namreč v življenju resnice in pravice, ki ostanejo neovržne in vedno nove, ker smrt zoper nje prav tako nima nikakeršne moči, kakor v obče nima zoper duševni svet nikakeršne oblasti: dasi oseba umre, vender pravica in resnica preostaneta in osebo preživita, sta torej trajni in bistveni, a oseba je minljiva in slučajna. V starih Atenah na pr. se je na vsakoletne svečanosti več trošilo, nego na vse brodovje; na Žaloigre je narod več porabil, nego za celo perzijsko vojsko — kaj jednakoga je v novodobnih drŽavah, žalibog, zopet
poslanca dr. Ebenhoch in baron Morsev, nista prišla v to sejo, kar je na njune tovariše naredilo močen utis.
Poljaki glasovali bodo za vladno predlogo, mladočeški in protisemitski poslanci pa bodo stali na čelu opozicije.
Takšna je torej situvacija ob začetku valutne debate. Nikomur ni jasno, kam se bode vlada obrnila. Z jedne strani se čuje, da je grof Taatle Bkočil z obem nogama v liberalni tabor, in čujejo se tudi svarilni glasi, adresovani na desnico, z drugo strani pa se trdi, da bode ostalo vse pri starem, da vlada ne misli premeniti pravca svoji politiki, ampak da namerava tudi v bodoče še z majhuimi sredstvi strmeti za majhnimi smotri.
Polilični ra/igled.
\oiraiiM' dežele,
V Ljubljani, 11. julija.
Državnozbovsfca volitev na Dunaj i. Za llerbstov maudat uglasili so se doslej štirje kaudidatje. dr. Krouawetter, kateri ima le malo upanja, dr. AuBpitzer, kateri ima pri Židih veliko zasloinbo, iu dr. Magg, katerega protežujejo vodje nemške levice. Auspiter se naslanja na Žida, Magg na uradnike iu nekatere veletržce, Kronawetter pa sam nase, ker podpornikov doslei fte ui pridobil. Četrti kauditat je Florijan Hostnik, upravitelj imetia stolne cerkve pri sv. Stefauu, rodom Slovenec, katerega sicer podpirajo klerikalci iu proti-semitje, ki pa navzlic temu nikake nadeje nima, da bi zmagal, tako da ga niti v poštev ne jemljejo.
Memskl liberalci in tkaeijonalei.
K.i/por mej liberalci in nacijonalci postal je popoln ; mej tema dvema frakcijama unel se je tako srdit boj, da se živo spominjamo unsprotatev mej Staro in Mladočehi. Glasila Steinvvenderjeva očitajo levici, da nje odpor proti minsterstvu ni bil resen, da je sicer storila pri grofu Taalleu neke korake, a le vsled pritiska javnega muenja, da je pa tudi pri tej priliki identifikovala interes« vseh avstrijskih Nemcev z interesi Praških kazinariev iu na troSke notranjeavstrjjskib. Nemcev isposlovala si neke koncesije, ki bodo le v korist Nemcem na Češkem, katerim ho tudi vse druge od vlade dobljene koncesije v korist. Izvestni krogi sicer trdo, da so te vesti neresnične in da je razširjajo le tisti, kateri imajo interes, da se razdružita levica in klub ua-cijnalcev, a tej trditvi se koj pozna, da ni resnična,
prav narobe in je jedna skrajnost prav tako škodljiva, kakor je druga nevarna, ker je razkošna, za narod pogubna iu nespametna, ter je tudi tukaj kakor drugod največkrat prislovica umestna: „Srednja pot, zlata pot".
Kar se pa sosebno tiče slovanskih narodov, ni se na njih pač nikjer in nikdar zapazila nespametna gizda, ker naši blagoBrčni pradedje so vedno oprezno, miroljubno in uspešno gospodarili, obdelavali svoja polja veselega srca in marljivo, živeli gostoljubno, a še vender zmerno, se oblačili spodobno ter bq tudi v drugih rečeh izogibali nepotrebnega iu kvarnega potroška; k tej čednosti so jih tudi nekoliko prisilile dokaj jim nemile društvene iu državne okolnosti. Sicer pa v vseh, nam znanih narodih opazujemo, da ne korakajo po isti poti neprenehoma navzgor, ue ozirajoč se na to, je li tir pravi ali kriv, „ker zdrava človeška pamet ima to dobro lastnost, da se vender oglasi, če je tudi nisi pravočasno poslušal". Po njej miuejo torej tudi neznoso-gizdavi časi in se zopet umaknejo čeduostuim iu nravstvenim dobam, ker „nijedna človeška pot ne drži v neskončnost" in „naša pota dostikrat niso v naši oblasti". —
res pa je, da je „nočni čuvaj v Litomišlu pustil da cedilu nočnega čuvaja v Landabergu."
% nanje <lriare.
Turčija in Srbija.
Turški poslanik Feridun Bey oatavil je Beli-grad iu se preselil v Novi Sad, baje zato, ker ga radikalna oblastva ne čuvajo dovolj. Feridun Bey je izvedel, da se hočejo nekateri radikalni zagovorniki srbskih aspiracij aa Staro Srbijo maščevati nad njim zato, ker je bil srbski konzul v Prištini, Marinković, umorjen. Oficijozne kroge v Belegradu je ta korak turškega poslanika močno vznemiril, češ, s tem je dokazano, da tuji poslaniki niso v Beleingradu niti svojega življenja varni.
Francosko nemški konflikt.
Francoski generalni konzul v Lipsku, Jacijuot, vedel se je v ueki gostilni tako nedostojno, da je nastal moj njim in navzočnimi gosti resen konflikt. Končno morala je policija poseči vmes in generalnega konzula šiloma odtirati. Kaj čuda, da |e ta dogodba provarofcila silno senzacijo. Govorilo se je o nekakšnem konfliktu mej Francijo in Nemčijo, a francoski veleposlanik v Berolinu, ilerbette, uravnal je \se taktno iu tako zaprečil vsakeršue neprijetne posledice.
JLngleike volitve. Do snbote voljenih je bilo vseh vkupe 400 poslancev; mej temi je 187 konservativcev, 158 Gladstoueovih liberalcev, 23 proti-parnellistov in 4 paruellisti. Liberalci so zmage skoro gotovi, ker jim je treba samo še štiri mandatov, da razhijejo dosedanjo vladno večino. Odločilne bodo volitve v Irski, kjer pritiska vlada kar naihuše more. Ako bi paruellovci dobili toliko mandatov, da bi združeni t Gladstonerim mogli Imeti večino, utegne se lord Salishurv ž njim pngaiati in privoliti v izdatne konceBiie, samo da ostane Gladstane i nadalje še v manšini Nekateri listi javljam, da so dobili irski škofje iz Vatikana naročilo, delovati na vso moč za Gladstoneov program.
Dopisi.
Umiaja. 9. julija. [Izv. dop.] (Prof. Spinčič contra baron Gautsch.) „Slov. Narod" je že dokaj poročal il obravnave na pritožbo gospoda Spinčiria pred državnim sodiščem. Zanimati pa bi utegnile tudi še naslednje črtice, katere Vam pošiljam kot priča te velezanimive obravnave. Sodišču je dan obravuave predsedoval njegov podpredsednik bar. Habietinek, rami svetnik, prvi podpredsednik najvišjega sodišča, član gospodske zbornice itd Navzočni pa so bili ti-le člani državnega sodišča: Vit. Haselmavr, drugi predsednik najviš|»*sodnega senata, stalni poročevalec pri državnem vid išči; baron Hye, tajni svetnik, člau gospodske zbornice, stalni poročevalec; vit. VVoegerer, svetnik pri najvišjem sodišči; dr. Maassen. vseučil. profesor ua Dunaji, član gospodske zbornice; dr. llanda, vseučil. profesor v Pragi, član gospodske zbornice; vit. Šrora, odvetnik v Brnu. moravskega deželnega glavarja namestnik, član gospodske zbornice; vit. Javvorski, tajni svetnik, državni poRlanec; grof Had en i, veleposestnik v Galiciji; dr. Suppan, bivši odvetnik iu ravnatelj kranjske hranilnic" v Ljubljani: knez W 111 11 i s c h g riitz i/. Kraniskega, član gospodske zbornice; Kinteleu, odvetnik v (iradci. — Poročevalec v obravnavi je bil vit. IIaselmayr, ki jo skoro od besede do besede  prečital  pritožbo Sjnn-
Vsaka gizda ima lahko dvojno svrho: alt je za vnanje lepotičje ali uakras ali pa zadošča resnični potrebi. Samo brezpogojna korist in samo-pašnost moreta zavreči vsako gizdo, a to ni opravičeno, ker gizda vender le človeka vedno izpodbada na delo, pozoešnje pridelovanje gospodarstvenih izdelkov povzroča nove] iznajdbe in nove misli, odu-ševlja iu polepšuje življenje, in če ima tudi slabo stran, tako deli usodo vseh drugih gospodarstvenih pojavov, ki tudi imajo svoje dobro iu slabo lastnost. Slabo more gizda delovati Bamo tedaj, če v človeku duši vsako samostalno voljo, zatajevanje samega sebe in vstrpnost v nezgodi, in če ga vodi v mehkužno veselje in razkoš, v obče Če imovino brez povračila zmanjšuje, če znižuje brez svrhe prosti dohodek in pričuvek. Tega vsega pa o vsaki gizdi ni možno reči. Lastnosti gizde so: lepota, boja, miris ali vonj, ukuB in snaga; to pa ni stanovitno, ampak je jiodvrženo naši zelo premenljivi volji in premenam časa, lastno je to zlasti zlatim časom plemstva, katero zavzema vsekakor opravičeno mesto v človeški družbi, sosebno, ako svojim načinom manjša io blaži življenja nestrpno razliko mej ogromnim bogastvom in neznosnim siromaštvom.
(Konec prih.)
čuievo, sestavljeno po dru. Pattaiu    Prvi je potem govoril v ime* g. Spin Čir a njegov zastopnik dr. Pat t a i. Govoril je kako poldrago aro znanstveno, logično, gladko, v obče tako, da se je videlo, kako te je ponosno za stvar zavzel in kako pravično stvar zastopa. Članovi so ga poslušali z največjo pozornostjo in oa-nje je govor, čegar posnetek je „Slov. Narod" priobčil, napravil največji uti«.   Dr. Pattai je ■ to pravdo, dejal bi, do vrhunca povzdignil ovoj itak veliki odvetniški glas. Zastopnik vlade ministerijalni svetnik dr. S paun bil je videti po dru. Pattaie-vem govoru jako potrt. Sam je pričel govor svoj a tem,  da mu je težko govoriti  za  drom. Pattaiem, katerega je Bog  obdaril   s  posebnim govorniškim darom.   Dokazoval je, da državno sodišče ni kompetentno preiskovati dejanskega in pravnega temelja disciplinarnih razsodil. Izoesel je potem neke opazke k točkam, katere so prouzročile postopanje in kazen proti g. Spiučiču. Paragrafa o imuniteti da ni moči raztegniti na govore, katere je imel  prof. Spinčič, ker se tam, koder je govoril, niso delali zakoni V Istri da je narod izvenredno razdražen  in zaradi česar  se  morajo državni  uradniki držati v neki reservi, ker nI primerno,  da v takšnem stanju sodelujejo pri volitvah in ker bi to moglo slabo up li -vati na šolsko mladež. Omenil je tudi, da se proti prof. Spinčiču nt postopalo — kakor  bi se moglo soditi po jednem izreku dež. šolskega sveta — za tegadelj,  ker je deloval  na to, da so  bili voljeni hrvatski volilni možje in  hrvatski poslanec, kajti vlada se ne zavzema niti  za jedne  niti za druge; postopala pa je proti niemu zato, ker je sploh deloval in agitoval v onih okolšČioah.  — Za vladnim zastopnikom govoril  je pritožitelj,  poal. Spinčič. Govoril je odločno  in  s tistim  glasom,  s katerim govori mož, ki je oavedočen o pravičnosti svojega postopanja.   Prosil   ni,  opravičeval se ni; odkrito je izpovedal,  kaj je govoril v Zagrebu in  kako je deloval pri volitvah in naglašal opravičenost govora in delovanja, tako po zakonu in po dostojnosti, po dolžnosti in po pravu.   Govori v Zagrebu so povse naravni in ne more biti niti  govora  o kaki kaznivosti. Delovanje njegovo v Istri je patrijotičuo, zakonito in dostojno. Nijedno oblastvo ni navedlo niti jednega čina, niti jedne besede, katera bi bila kazniva ali nespodobna.   Posebe se g. Spinčič bavi še s trditvijo  vladnega  zastopnika,  da  v Istri vlada izredna razdražeuost;  priznava  to tudi on in pove razloge, zakai vlada. — člani sodišča so g. Spinčič* jmslušali jako pozorno.   Čitalo  se jim  je raz lica, da bo tudi oni uverjeni o pravičnosti njegove pritožbe.   Tudi sam vladni zastopnik poslušal ga je pozorno in  z osobitim  zanimanjem.   Pozvan, če ima kaj omeniti, je naposled rekel, da  se sodišče ne sme spuščati v stvar in da odbija pritožbe zoper vladne organe. Dr, Pattai prosil in dobil je besedo znova in rekel, da vladnemu zastopniku nima kaj odgovarjati, da je v svojem govoru dokazal, da priatoja Bodišču pravo razsoditi o tej stvari;  da  spisov ni videl, da torej tudi ne more reči, se je li vse tudi formalno po predpiaih vodilo; ter da vladni zastopinik niti skušal ni  pobiti  fakt, da ni jeden ni drugi Član deželnega šolskega sveta iz učiteljstva ne fun-gira kot deželni nadzornik, kakor  to predpisuje zakon. Vladni  zastopnik, znova vprašan,  če ima kaj omeniti, zopet ne ve,  kaj   bi rekel. Ponavlja, da se sodišče ne sme spuščati v stvar,   da  se je formalno postopalo  po predpisih,  ker ao bili tako v Gorici kakor na Dunaji poklicani sodni svetniki, da izrečejo svoje mnenje; toliko zaupanja do oblastev, da se to veruje, mora vsak imeti. — Član sodišča dr. Kanda predlaga, naj  se sodišču izroče spisi; vladni zastopnik se protivi; člani sodišča odidejo in vrnivši se za deset  minut zahtevajo spise, katere jim vladni zastopnik tudi izroči.   Predsednik izjavi na to, da se bode razsodilo razglasilo dne 7. julija ob 10. uri, kar se je tudi zgodilo.
V razsodilu izreklo se je sodišče, kakor ste poročali, nekompetentnim. Takšno razsodilo, ker se je vsa stvar vender-le razpravljala, tolmači se splošno tako, da je pritožba opravičena. I odvetniku dr. Pattaiu, kakor pritožitelju Spinčiču sporočili so razni člani sodišča čestitanje svoje na zagovorih. Da se je sodilo stvarno, meritorno, bili bi, kakor se čuje zanesljivo, vsi sodniki razun jednega, spoznali pritožbo za opravičeno.
Za ta SpinČiČev slučaj se tukaj vse živo zanima in skoro v vseh novinah je bilo o njem mnogo čitati Vladni listi molče, ker ne marajo, da bi stvar postala jasna. Samo „l-'remdenblatt", katerega zmatrajo glasilom  ministerstva vnanjih rečij, storil
je izjemo. Napisal je po razpravi in po izrečenem razsodilu dva uvodna članka, v saterib pravi, da treba najti kako sredstvo, da poslanci-uradniki ne bodo vsak dan v nevarnosti, izgubiti svojo službo, ali pa da bode treba zakonitim potem določiti, da so c. kr. služsbniki izključeni od pasivnega volilskega prava. To bodo morali zahtevati tudi volile?, ker tako, kakor je sedaj, nimajo gotovosti, ali njihov poslanec, uradnik, deluje nezavisno, brez obzira in brez upliva. C. kr. služabniki so vznemirjeni; nad njimi visi Damoklov meč. Vsak dan, vsako uro se lahko proti njim postopa, lahko so odalovljeni iz službe, a ni je oblasti, katera bi sodila, je li bilo zadosti razlogov v to. Vsa afera SpinČičeva pomagala je mnogo, da se je pojasnilo stanje Slovencev in Hrvatov v Istri in more nam samo koristiti. Vrh tega bode pa še pomogla, da se bodo uredile razmere poslancev-uradnikov in uradnikov samih. Z značaj nos tj o posainoega človeka se mnogo doseže, kar je v korist tudi širšim krogom — če tudi on sam od tega trpi. Poboljšanje stanja drugim, zlasti svojemu narodu, so njemu stalno in častno plačilo za njegovo trpljenje.
Iz PoNtolliiMkega okraja 8. julija. [Izv. dop.] (Učiteljsko zborovanje.) Dne 6. t. m. zbralo se je 45 učiteljev in 14 učiteljic našega obširnega šolskega okraja h glavni uradni letni učiteljski kunfereuci v Postojim. Zbor je počastil tudi okrajni glavar gospod marquis Gozani. Razun navadnih dnevnih točk razpravljalo se je o „pokončni pisavi" in o „uzornem življeuji učiteljatva v šoli in zunaj šole". Dotični poročevalci, goap. Jožef Hribar, gospa Moser-Steiner in gosp. Levstik, rešili so svojo nalogo v zadovoljnost zbranega učiteljstva.
Drugi dan 7. t. m. dopoludoe vršila se je glavna skupščina učiteljskega društva za Postojnski šolski okraj v Št. Petru. Omeniti moramo, da so tega zborovanja udeležile se vse zavedne učiteljice našeg™ okraja, a marsikateri gospodov tovarišev se je neopravičeno odteguii zborovao|u. Čast vrlim učiteljicam! Skupščino sta počastila gosp. c. kr. okrajni šolski nadzornik Turna in gosp. c. kr. okrajni zdravnik dr. Kotzmuth. Gospod doktor je nam v lepi slovenščini podajal prepotrebne nauke
0 šolski higijeni in posebno poudarjal, da je že čas, da se odpravijo iz šol nerabne stare šolske klopi in nadomestijo z novimi; tudi je priporočal „pokončno pisavo". Gospod doktor je pokazal, da je iskren prijatelj šole, učiteljstva, mladine in občnega napredka. Bog daj, da njegove besede ne ostanejo glas vpijočega v puščavi iu da bi šolska oblast blagohotno njegove nasvete v poštev jemala. — Predlog g. Zainaun, da naše društvo pristopi kot UBtanovnik šolski družbi sv. Cirila in Metoda z doneskom 10 gld , bd je z navdušenjem vzprejet. — V smislu § 2. društvenih pravil je skupščiua sklenila, da se večkratna zborovanja v letu vrše v Trnovem, Ilirski Biatrici, Št. Petru, v Postojim in na Razdrtem; prt teh zborovanjih se predavajo peda-gogične in druge v delokrog učiteljskega stanu spadajoče znanstvene reči. — V novo vodstvo so bili izvoljeni: predsednik : g. Davorin Zarnik, nadučitelj, Trnovo; podpredsednik: g. Štipko Jelene, učitelj, Trnje; tajnik: g. Davorin Judnič, nadučitelj, Ko-šana; tajnikov namestnik: g. Franc Zaman, učitelj, Ubeljsko; blagajnik: g. Ivo Trošt, učitelj, Razdrto; pevovodja: g. Simon Fuučah, nadučitelj, Slavina; njegov namestnik: g. Patel Šile, učitelj, Vreme.— Novemu odboru želimo mnogo uspeha in neustrašenega poguma, saj časi so resni in začela je proti nam neka mrzla sapa briti, sosebno nekateri tako-
1 meno vani „brezdomovtuei" preganjajo učiteljstvo. Prekoristnemu društvu želimo tudi mnogo blagih podpornikov in prijateljev v zavednem narodu slovenskem: saj je za učitelja-trpina največja čast na svetu, svojemu narodu pošteno služiti in ga iskreno ljubiti io le tist narod je prvi, ki ima najboljše šole — najboljše učitelje! Da ta smoter dosežemo, v to pomozi Bog in sreča junaška! Ker ima naše društvo tudi blag namen gojiti narodno petje in godbo, sklenem z besedami našega pesnika: .Doni pesem, brate druži! Domovini vsak naj služi, kogar tvoja moč budi, oj, slovanska pesem ti!"
Napredni učitelj.
Domače stvari.
— (Osobne vesti.) Okrajni sodnik v Krku g. Karol Fiegl premeščen je v Tržič na Goriškem, okrajni sodnik v Červinjanu Alfred pl. Czermak pa v Koper; za okrajne sodnike so imenovani gg.:
Alojzij L ion, sodni pristav v Kopru, za Červinjan; dr. Ivan G rš kovic, sodni pristav v Buzetu, za Krk, in Karol Moldauer, sodni pristav pri deželnem sodišči v Trstu, za Cres.
— (Promociji.) Dne 5. t. m. bil je na Graskem vseučilišči promoviran doktorjem prava g. Bogomil Krek, sin vseučiliškega profesorja in slovenskega učenjaka g. dra. Gregorja Kreka, sedaj volontarij na vseučiliški knjižnici v Gradci. Čestitamo! — Dne 9. t. m. je na istem vseučilišči bil promoviran doktorjem prava g. Anton B r u m e n, sedaj odvetniški koncipijent v Ptuji. Pred letom dnijje kot sodni pristav izstopil iz državne službe, ker ni hotel več prenašati raznih amr, katere so znali uprizarjati znani krogi proti njemu zaradi njegovega odkritega narodnega značaja in celo zaradi njegovih pravoznanstvenih sestavkov, pisanih v slovenskem jeziku. Zato je prestopil k odvetništvu in sedaj po malem času dosegel potrebni doktorat, na katerem iskrenemu rodoljubu od srca čestitamo.
— („Slovenecu pa „Ljubljanski Sokol".) Sobotni .Slovenec" prinaša iz gorenjskih Rovt nad Jesenicami dopis, v katerem se zaletava v naš podlistek „Đirmauje mej Rovtarjiu  ter  nam   prav po farizejsko očita uamene,   katere  mi   nikdar nismo imeli in kateri tudi iz vsebine tega p ;dlistka razvidni niso. Vsak pošten človek mora priznavati, da podlistek ni nič drugega, kakor slika iz kmetskega živiljenja sploh, nekoliko politično pobarvana. Imenovana ni nobena vas iu tudi nihče trditi ne more, da bi bile v njem popisane razmere jedne gotove vasi. Le, kdor sliši travo rasti in je zraven prav zelo hudoben, ta bo rekel, da se popis nanaša  na go renjske  Rovte.   Če  „8lovenčevu   dopisnik poroča, kako so v gorenjskih Rovtah vzprejeli Ljubljanskega knezošknfa, je nam to čisto prav in mu vse do besede verjamemo.   Velika hudobija pa je, če hoče s tem popravliati naš podlistek,   kateri,   kakor smo dejali,  ne govori  niti  o gorenjskih,  niti o kakih drugih Rovtah.  Pa, če sliši travo rasti, naj jo le! Mi bi vse te kozolce   rovtarskega pastirja pomilovanjem prezirali, če bi ne bil .Slovenec" pripustil, da je dopisnik proti koncu svojega dopisa izlil veH svoj Žolč na narodno društvo,   katero je na uašetn podlistku uedolžno kakor novorojeuo dete. Toda, govori naj dopisnik sam!   On piše:   „Ćuje se, da namerava o sv. Jakobu Ljubljau.iki .Sokol" napraviti izlet na Jesenice. Vse hvale vredno, a odkritosrčno rečeno, mi odsvetujemo. ZikajV Dokler ni „Slov. Narod" a svojim neslanim podlist-karjem   razburil  naših  ljudi), je bilo še nekaj za* nitnanja za to, odslej pa čisto nič ne, marveč ravno obrat no. Še naši R o v t a r m k i v o lički so razburjeni in pihajo na vse strani videč, da So njihovi   gospodaril   razburjeni.   Zatorej ne damo gara u ci|e, da ne bi kak voliček v svoji vročini pomeril hlač komu s svojima rogovoma, ali da ne bi kakega Sokol-Bkega klobuka in peresa Sava odnesla proti  Ljubljani;  kajti   RovtarBki vo-lički razburjeni se ne meni|o za to, ali nosi kdu rudečo srajco ali črne Škrice, ampak on stori po svoji naravi." — Kon-Statovati moramo, da smo doslovno citirali iz „Slovenca*. Našim čitateljem se pač neverojetno vidi, da je kaj takega mogoče v resnem slovenskem listu. Pošteno slovensko ljudstvo ščuva se iz golega maščevanja proti naSemu dnevniku k surovim atentatom na naše mirne, za narodno probujenje prezaslužne in za pro-nveto naudušene „Sokole" 1  To, kar so svoje dni počenjali najeti Celjski pobalini proti našemu vrlemu „Sokolu", to naj bi se ponavljalo na naših lastnih domačih tleh! Ne, kaj tacega ni mogoče. Naš narod je prepošten, prazaveden ter se ne bode dal zapeljati od nekaterih svetohlinskih hujskačev v kažnjive silovitosti proti svojim lastnim sinovom! Upamo, da take sramote slovenski narod ne bode doživel, naj si nekateri njegovi verni prijatelji (?!) Še tako prizadevajo, kompromitovati ga pred javnim svetom. Duh Mahnifiev obrodil je lep sad. Pred letom očitalo se je .Sokolu", da je „veleizdajeko društvo", danes pa se že cepci mobilizirajo proti njemu. — In zakaj? Ker je odločno narodno društvo. — M nimamo ničesar več dostaviti. Tako surovo hujskanje obsoja se mej izobraženci samo po sebi.
— (Izpred državnega sodišča.) Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico sklicala je na dan 25. oktobra 1. 1. podr. shod in sestavila zanj program, v katerem je bilo razen stroge podr. rečij tudi več drugih točk,
kakor predavanje, petje, deklamacija, dram. predstava in prosta zabava. Okrajno glavarstvo v Beljaku je te ne strogo društvene točke prepovedalo, češ, da podružnica po svojih pravilih ni upravičena prirejati in v program postavljati predavanj, petja itd Podružnica se je zoper ta odlok pritožila po svojem zastopniku g dru. Dečku v Celji do državnega sodišča, katero je v soboto razsodilo: Okrajno glavarstvo v Beljaku je s tem, da je prepovedalo nekatere točke programa, sestavljenega za podružnični shod dne 25. oktobra I. I., kršilo društveno pravo. Motivacija pravi, da se je s prepovedjo posaranih točk kakor predavanja, petja, dramatične predstave in proste zabave omejila po pravilih določena društvena delavnost, kajti poraba sredstev v dosego izvestne svrhe spada v področja društvenega delovanja, če posebni zakoni drugače ne določajo in če so te priredbe izrecno navedene v društvenih pravilih.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) so posluh „Cirilo-Metodij-iki dar": Prva Ljubljanska podružnica 93 gld , nabranih na dan sv. blagovest-nikov ; g. J. Stanič, not. kon. v Brežicah, 16 gld. 50 kr. 4 gld. je zložila čast. družba pri vrlem g. župniku v Artičih, 12 gld 50 kr. pa so d-.rovali Breški rodoljubi); posojilnica v Sinči Ve si na Koroškem 10 gld.; gosp. Fran Silvester v veseli družbi v Vipavi nabrane 4 gld. 20 kr. , gosp. Alojzij Sorč, c. kr. poštar v Bovci in njegova soproga Miroslava 2 gld. in g. A. S v igel j, pravnik v Borovnici, 1 gld. kot dodatni donesek tamošnjega posestnika, ki se ni mogel osebno udeležiti kresa na čast sv. Cirilu in Metodu. Bog povrni vsem darovateljem, ki tako slave imendan naših blago-vestoikov!    Vodsto družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Pogreb sodnika dra. Škofi č a) v soboto popoludne v Škof liloki bil je neuavaduo lep, to zlasti po velikem številu uradnikov in pravnikov, ki so se ga udeležili. Pri jiogrebu je bil tudi predsednik deželnega sodišča g. Fr. Kočevar z višjim svetnikom g. Le vični ko m in tremi deželnimi Hodnimi svetuiki. Ob odprtem grobu je pokojniku go vori! slovo g. dr. Maj aro n. Natančnejši popis hočemo še priobčiti. Za danes le še naznanjamo mnogim pri|atelj*»m in častilcem rajnega dra. Sko-iič.t, da si je on v oporoki prepovedal vsakeršen nagrobni spomenik, in zaradi tega so nekateri rodo-Ijubje po pogrebu zložili namesto za spomenik precejšnjo vsoto za družbo sv. Cirila in Metoda.
— („Slavec",) slovensko del. pevsko društvo v Ljubljani, priredi v uedeljo dne 17. t. m. izlet na Bled. Natančne)! vspored priobčimo v jedni prihodnji!) številk.
— (Naš rojak, kulturni inžener g. Eduard Pour ) iz Ljubljane, izdelal je načrt za dopolnitev Dunajskega vodovoda. Kakor se nam poroča z Dunaja, bodo se začela te dni tehnična pripravljalna dela za izvršitev tega načrta, namreč za dovajanje vode iz virov Fis<-ha-Dagnitz pri Dunajskem Novem mestu do Dunaja. Financiranje projekta je zagotovljeno, delo je moči izvršiti v dveh letih.
— (Zrelostni izpit na Ljubljanski veliki realki) je delovalo dne 7., 8. in 9. julija sedemnajst učencev Vil. razreda iu jeden vnanji. Dva sta ga naredila z odliko, deset jih je odprijelo izpričevalo zrelosti, trije so padli na dva meseca, trije pa na jedno leto. Maturi je predsedoval c. kr. dež. šolski nadzornik g. Jos. Šuman, dne 8. julija pa je bil pri skušnji navzočen tudi deželni predsednik gospod baron W i n k I e r.
— (Sklep II. mestnega slov. otroškega vrta v Ljubljani) bode dne 13. t. m. a sv. mašo ob l/« ua 10- uro v stolni cerkvi, potem pa mala skušnja in razstava raznih ročnih del do G. ure popoludne v Poljskih ulicah št. 10, I. nadstropje.
— (Meteor.) Iz Žirovnice se nam piše, da bo videli tam v četrtek zvečer ob 9. uri prekrasen meteor. Letel je od severa proti jugu, velik, kakor zvezda repatnica, in sicer po ravni poti, puščajoč vedno rumenkasto luč za soboj. Videti ga je bilo ves čas od Stola do Bleda.
— (Izlet v Toplice.) Povodom slovesnega otvorjenja Topliškega, vodovoda priredita »Dolenjsko pevsko društvo" in „Dolenjski Sokol" dne 17. junija t. 1. izlet v Toplice. Vspored: Ob 1. uri odhod iz Novega mesta, ob 3. uri prihod v Toplice. Pred gradom koncert pevskega zbora in meščanske godbe. Ob 5. uri sprehod v hosto, kjer bode Ijudaka veselica s petjem, telovadbo in godbo. Zvečer v gradu zabava in ples. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. K mnogobrojni udeležbi vabita odbora.
— (Z Graškega vseučilišča.) Rektorjem Graškega vseučilišča za 1. 1892 93 voljen je dr. tbeol- Sch lager. Dekani so: za pravoslovno fakulteto prof dr. Te wes, za medicinsko prof. dr. \Y'olfler, za modroslovno prof. dr. Skraup in za bogoslovno prof. dr. Scherer. — Umrl je znani hiBtorik in numizmatik prof. dr. Arn. Busa on.
— (Nadobuden pevec.) Dne G. t. m. nastopil je v GraŠki operni šoli znani in priljubljeni baritonist, apodnještajerBki Slovenec, stud. med. g. Bela Stuhec z jako povoljnim uspehom. Pel je grofa Liebenaua v Lortzingovem „VVarTenBcbmiedu" in omenja Graška kritika posebno pohvalno čvr-utega glasu in naatopa njegovega. Mlademu pevcu obečajo lepo bodočnost.
— (Italijanska vina v Trstu.) Kakor Be poroča iz Trsta, delajo se tam prav marljivo priprave, da se ustanovi velika zaloga italijanskih vin, kakor hitro bode stopila v veljavo carinska klavzula za uvažanje italijanskih vin. Izvršilo se je že mnogo naročil in je priplulo iz Maršale že več ladij z italijanskimi vini, katera bodo izkrcali v kratkem.
— (Hokotvorni tečaj na Dunaji.) Go-apodom učiteljem, kateri rs bodo udeležili letošnjega rokotvornega tečaja na Dunaji, VII. Neubaugasse 42, svetuje učitelj-dopiBnik v njih lastno koriBt naslednje: Udeleženci naj odpotujejo skupuo in sicer nedeljo 17. t. m. po noči s poštnim vlakom. Ivo dospejo v ponedeljek ob 6. uri na Dunaj, uaj si najamejo skupno omnibuB, kateri jih pelje naravnost v šolo. Oudi bodo zvedeli pri šolskem slugi za dobra in cena stanovanja. V „Studeuteuheirau" stanovati ni |>raktično, kajti skoro uro daleč je od šole. Stanovanje je sicer prosto, a vender ne zastinj. Treba je dati 2 gld. za postrežbo, nekaj za „trink-geld" itd. Lansko leto stanovali so Slovenci večinoma v „Adlerhotu," 100 korakov od šole, ter plačevali tam po 7 do 8 gld. mesečno. Ko bi kdo gg. učiteljev že prej došel na Dunaj, prosi se, naj vse jedno pride 18. t. m. ob 5. uri v šolo, da se tam gospodje zmenijo o solidarnem postopanji.
— (P r i j a t e 1 j e m 1 e p i h slik,) katerih predmet je vzet iz jugoslovanskega naroda, javljamo, da se mudi za nekoliko dnij v Ljubljani zastopnik trgovine z umetninami g. P. N i k o 1 i 6 a v Za« grebu ter bode razstavil nekaj uzorcev v oljnatem barvotisku izdelanih slik v tukajšnji čitalnici. Slike prodaja s krasnimi okviri vred po različnih cenah od 15 do 85 gld. Plačuje se lahko tudi v obrokih. Predmeti slikani so nastopni: „Dr. Ante Starčević", „Pjesnik Petar Preradović", .Pjesnik Ivan Gundu-lir'u, „Djed i unuk", „Crnogorka na straži", „Ilanjen Crnogorac" od Čermaka, „Hercegovačko roblje" od Čermaka, .Bosanski bjegunci" od Prediča, „Hrvatski sabor 1848", od \Veingartnerja, „Prvi kralj hrvatski Tomislav", „Krunisanje kralja Zvonimira", „Miloš Obilić na Kosovu", „Zrinski i Frankopan".
— (Iz hrvatskih toplic.) V jodove toplice v L i p i k u prišlo je do konca minulega meseca 497 strank z 823 osebami. — V Krapinske toplice prišlo je po 8. izkazu dozdaj 640 strank z 817 O8obami.
Telegrami „Slovenskomu Narodu*;
Dunaj 1 1. julija. Namestništvo razpustilo 16 Dunajskih dijaških korporacij, ker so se bavile proti svojim pravilom s politiko. Policija koidiskovalu vse knjigo iu pisanja.
Budimpešta 11. julija. V poslanski zbornici začela se razprava o preosnovi valute in konvertiranju izvestnih kategorij državnih dolgov.
Montbrison 11. julija. Ravacliofa danes obglavili.
Razne vesti.
* (Umrl v Bled b te kl i ne.) Lani klatili ao bo okoli Požege v Slavoniji stekli psi in ogrizli več ljudi. Do zdaj na srečo nikdo ni vsled tega Čutil hudih posledic. Pretekli teden pa bo morali odvesti v bolnico ključarskega pomočnika, katerega je tudi lani ugrizel stekel pes. Slutil je uesrečnež, da bode grozna bolezen pokazala se tudi pri njem in prosil, da mu oblečejo silovni jopič, da se ne dogodi daljna nesreča. Proail je za cigareto, a rekel, naj mu jo vržejo in ne hodijo blizu. Ni trajalo dolgo iu pokazali so se grozui zuaki stekline, vil je roke in bo zvijal ter škripal z zobmi, kakor da hoče koga ugrizniti in pene in kri pokazali sta Be na ustnah.
Šele proti jutri umrl je nesrečnik po groznih mukah.
* (Uničevanje psov v Parizu.) Pariška policija pričela je jako energično uničevati pae, ki Be klatilo po mestu brez nagobčnikov. Povod temu dalo je to, da se je pogostoma prikazala steklina pri psih. Razpisala bo se celo darila istim, ki love take klateže in bo ustanovil poseben zavod, kjer se uničujejo polovljoni psi. Po 20 do 30 se je dene v veliko premično kletko, ki se porine v veliko peč, iz katere puhte dušilni plini. V 10 minutah so psi mrtvi. Na ta način pokončalo se je pretekli teden nad tri tisoč psov. Nekemu poslancu v zbornici, ki se je potezal za pse, odgovoril je minister: Jedno človeško življenje je več vredno, nego vsi psi v Parizu, zatorej je treba energičnih sredstev proti nevarnosti stekline. Zdaj se vidi prav malo psov po PariSkih ulicah.
I'n nluv.lli" 1.
M 1'iiNliio tli|>l"iiM> c. in kr. tricovIliMkegM iiilnl «o<-ril \ 11
jPrirodna
S
tudenčna sol iz Marijanskih kopeli
(v praških in kristalizovano). Dobljena Is najbogatejšega sdravllnega vrelca v TtlarlJaiiMkili kopellh, iz Ferdinandovega vrelca, no izhlapenji  brez drugih prlineN. in ima po ;m.i-lizi  prof.  «lr.  Erneata  l.iul w v sebi
unjiipll vuejtie tvarlne Blavnega tega zdravilnega   vrelca ter  upliva  njemu analogno: lahko   či»tllno,   kiseline, anletijjoee, ugodno na prebava« organe, iolMčubo *•*    OdfmvljalOfi itd. (73-18) 1'rlntno samo v tlakonlh alt v praških v kar-tonili, na katerih je natisnjena varnostna znamka.
Pastile iz Marijanskih kopeli narejeno iz naravne vrelčne soli iz Marijanskih kopeli — v originalnih škutljicah. Dobiva se v trgovinah z minerališkirai vodami, dišavami in v lekartuih.
Sni t - Sml - U tik   Jlarleiihnil (Bohmen).
Meteorologično poročilo.
mi
„LJUBLJANSKI ZVOH"
itoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tlljcl:
10. julija.
Fri Kaab,   VVeisH,  Liebzeit, Gliick  z Du-
naja. — Dr. Deu iz Celja — Czerwiakowaky, Fiseher iz Trsta. — Brandatettor  iz Gradca.   — Neguacli   iz fJorice.
— oblak i/. Vipave. — Kliki iz Kočevja. — Riiudure iz Prage. — Tschurne iz Budimpešte.
Pri felnuu: Ivorn, Moaer iz Gradca. — Paradeiser z Dunaja. — Sojka, iz Celja. - Gassner iz Tržila. — Bohmld z Roke.   — Moro is   Trsta.  — Bran d iz Berolina.
— Dr. Krlsper iz Ljubljane.
Pri jii/mnt koUnlforu : Ueuiger z Dunaju. — Konti i/. (Iradoa. — Markovic, Abele« iz Trsta.
Umrli ko ? I Jnl»IJ«tiil:
8. julija: Janez [ludinu, delavčev ain, B'/t leti, Stre-liske ulice Št. 11, meningitis.
i r/iM' cene v l. 1111»l j«tni
dne 9. julija t. I.
		rt. kr			rl.	kr
Pšenica,	bktl. .	.   B 80	Speh povojen, kg	r.	—	ti 4
Rež,		.    f) HI	Surovo inatilo, „		—	T-J
. I. - *".... -1		.   4 4<	JajOS, jedno :		—	•j
0 '08,		2 7f>	Mleko, liter		—	10
Ajda,		590	Goveje meso,	kgr.	—	ti-J
Proso,		. 171	Telečje „	i	—	f>4
ivoruza,	9	.   4 60	Svinjsko a	_	—	ti 4
Kri »tupi r Leča,		.    9 8»:	Koštruuovo .		—	M
	n         • •	. 12 —	Pi&anec.   .   . .		—	4fi
Ghrah,	• *	. 10 —	Golob ....		—	In
Fižol,	•	.{ 9-	Seno,   ioo kilo .		1	7*
Vihalo,	kgr.	. — 8«	Slama,   ., .		2	11
il;i»t,	•	. — 66	Drva     trda. 4 Qiuetr.		6	50
Spefa fri	šeu „	. — 56	„    utfbka, 4	i	i 4	r>o
3	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
9. julija	7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer	7378 mm. 7383 mm. 737 7 >a.	190° C 27-6» C 21 3° C	si. jzh. si. svz. brezv.	jaano jasno jasno	000 mm.
10. julija	7. zjutraj 2. po pol. 9.zvečer	737T mm. 735*3 mm. 735'1 nim.	20 8" C 28 4° C 20 3° C	si. vzh. si. jjvz. m. zah.	jasno jasno obl.	000 mm.
Srednji temperatura 8JNJ" in 23-2°, ta 3-8" in nad noruiHlom.
4-3°
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 7. julija 1892.
Prejšnji teden
Hankovcev v prometu   411,483.000 gld Zaklad v gotovini   .   246.681.000 .
Portfelj..... 150,342.000 ,
Lom bard..... 24,972.000 „
Davka   prosta ban-
kuvčna reserva .   . 148.000 „
(+ (-(-(+*
514.000 gld, 87.000 „ 847.000 „ 2,344.000 „
691.000
dne 11. julija t. I.
včeraj        — danes
Papirna renta.....gld.    9530    — gld.    95 20
Srebrna renta.....                       „      95 10     —   , 91 95
*data renta......,     113—     —   „ 112 90
5°/0 marčna renta   ...     „    100 70     —   „ 100 86
Akcije narodne banke .   .     ,    998-—    —   n 994"—
Kreditne akcije   ....     „    314*40    —   , 313-fiO
London.......,    119-65     —   „ 119*70
Srebro.......                                  p      —*—     —   „ —•—
Napol........,       951     —   „ 9*51« ,
C. kr. cekini.....„       5 70     —   , 589
Nemške marke.....58677, —   ,, 5862'/,
4#/i državne srečke iz 1. 1854  .    250 gld.   141 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864    .   .    100   „     182 ,   50 „
Ogerska zlata renta 4u/».......110 „   — „
Ogerska papirna renta 5°/0......100 n   45 ,
Dunava reg. srečke 5°/0   ...     100 gld.   122 „   — ,
Zemlj. obč. avstr. 4,/t°/0 zlati zast. listi .   .   116 „  40 ,
Kreditne srečke......100 gld.   189 ,   25 ,
Rudolfove srečke......                           10   ,      23 t   50 ,
Akcije anglo-avsti*. banke .   .   .     120   ,     151 ,   — ,
Tramway-druŠt. velj. 170 gld. a. v.....                 236 „   — „
Podpisanci naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, daje Bogu vsemogočnemu dopalo, našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeta,
gospoda
ALBERTA RANIMA
lekamičarja,  hišnega in zemljiškega posestnika
\ nedeljo, dne 10. julija t. 1., ob 8. nri popoln-iliii-, po dolgi in mučni bolezni, previdenega s svetotajstvi za umirajoče, v hO. letu njegove starosti, k sebi v boljše življenje poklicati.
Truplo dražega pokojnega bode v torek, dne 12. julija t. I., ob 6. uri popoludne v liiši žalosti, Lončarska steza št. 10, slovesno blagoslovljeno in k sv. Krištofu preneseno ter ondi v druzbin-sko rakov k večnemu počitku uloženo.
Svete zadušne maše brale se bodo v innogih cerkvah. (79n)
Ljubljana, dno 11. julija 1892.
tontlijii Kamni roj. Nehatcer, soproga. — AUmtI Kanina, lekan.ičar in posestnik v Rož-navi, sin. Nerallna Knapp, Otlllja liro« valli, I*u v li mi p|. KU-NCHciltr, Amalija llolin. hčere. IIeiie«likt, Kiiapp, c. kr. giiiiiiazijski ravnatelj; lllai llruvalb, c. kr. Šolski svetnik, ravnatelj moškega in ženskega učiteljišča; Yil|eiu Klemewetler pl. *4%'leHen-liriiiui. c. in kr. major; llugo Hotni, c. kr. poltni kontrolor; zeti. — Irena Itauiui roj. Krnndler, s i na h a. — Albert, in .Vlarlja Kamin, Valler, Friderik. IIll«l« ^«r«lu in Koza liiiapp, Kanti Caiiim, Klara < 'amiiH roj llrovatb in Kosa Hrovatb, F.dimiiiil in l*atla llolni, u n uki m u nitki njo.
Javna zahvala.
Tem potem izražam priznanje in se zajedno iskreno zahvaljujem gospodu Franu Majdič-u, c. kr. živinozdravniku v Logatci, za njegovo uspešno operacijo pri mojem konju, ki je bolehal na kamenu v mehurji. Izvestno bi bil konj poginil, če bi ga ne bil g. Majdič tako brižno negoval in naposled operiral, a zdaj je konj povse zdrav in za vsako kmetsko delo rabi ji v.
V Dolenjem Logatci, dne 9. julija 1892.
TeilcoTo Teršar,
(794) posestnik.
Zahvala.
Presrčno se zahvaljujem slavni liauikl SLA V IJT1« za točno in brezovirno izplačanje zavarovane odškodnine mojega pogorelega poslopja in posebno priporočem to zavarovalno banko. (793)
Rib n i c a, 8. julija 1892.
Katarina Miglič roj. Tommasi.
Otvorenje pekarije. 5
Podpiaanoti uljudno naznanja častiteinu p. n. občinstvu, da je danes otvoril
pekarijo !
v Židovski stezi st. 6 t
ter bode 8krat na dan pekel vsakovrstni kruh x
ter se priporoča za obile uaročitve,  katere bode *
vedno točno izvrševal. — Douiač kruh bodo se pekel •
zjutraj ob 7. uri. — Prodaja  so tudi  raznovrstni J
kruh in štruce na vago.                              (795—1) S
Z vsem spoštovanjem se priporoča ♦
Peter Matelič, pek. mojster.
'♦♦♦♦4
Naročila
na južno sadje in zelenjavo, morske ribe in rake, kakor ribice mnogovrstnih barv za kine
v« prejema (792—1)
Makso Lavrenčič
0<>1*M(>   HllLtliOll  Ml.   Liit   V   ' 1^1* 1-4111.
i
stjir, pristen. Naravnost iz (!ognac-a (Francosko). Zdravniki ga priporo-Jflp^ čujejo  kot   sredstvo,   ki posohno 'T^^iito krepča slabotne, bolno in prebolelo. -^gfp       Mala steklenica   ' ,„  li(ra  1 gld.
75 kr.;  velika steklenic *■',„ litra
j/    Piccoli-jeva lekarna
„Pri angelju'1 v Ljubljani, Dunajska centa.
t  111 lil JIM   lUilttiilll  Me fH'ttti   l»4H iftjlt Jl«/l
!
♦H
'M__
..c.    t-  ■-* iTtvma
10
'•-^•^^-***^A,^-*-*"**A''^A^-^A*^" -      - -      ~ -      ^ ia^S—*^Sai e'
I-------- -----•- - m
I
n
I ■
S i
0
goldinarjev
Mtune pri meni en modroc na peresih (Federuiatratze). Ti modroei so solidno ll najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega dnitH, so h iiuiiu afrik«uu tapecirani in močnim pliitnenim evilhom preoblečeni ter 10—15 let nobenlb poprav ne zahtevajo. jgmT^ Pri naročilih I def.ele naznani naj so vselej natančna mera postelje v liittranjl luei. "M — Ako so torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroc na peresih, je puč neumestno kupovati malovredno nadomestke, kateri pravemu na-uiiTiu. imeti dobro posteljo, no ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4.
Lastnikom hotelov, vil, kopel tj in zavodov popust od MU«;
Žičasto zimnice za vMitko posteljo navadno velikosti po 8 l£ltl- 1M> »-*<»lciov ;
z at'rikom tapecirane In s evilhom preoblečene po 1» gld. 714—8)
1.1
1 1
I
II
T
*UUH**KUUUKUUnUU**HUUUUHUUn
Preselitev prodajalnice. *
Prodajalnica
oljnatih barv, firnožev, lakov in kleja
8    AD. HAUPTMANNA
Je HedaJ
na sv. Petra cesti h. št. 41 *
ob vogalu Reseljeve ceste
v laatul IiInI.
Filijala: (774-4) 5 Slonove ulice st. IO—13. ,
uuuuuHuuuununuuuuuuuuuuu**
Izdajatelj in odgovorni urednik: J o ni p No 11 i.
Lastnina io tisk .Narodne Tiskarne".
60