Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA RS Telephone: CHeW 3-1242 No. M 2 — Stev, I 12 List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. — Btttmš Oam Matter September t&th. 1»4« »t the P—t Office aš nJw iotk, S. X, nnder Act of Cmognm ot M^reb 3rd,"l8wT periodical oiv. JUW U 1941 Cit&jte, toč kot HA DAN DOBIVATI C''GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (iitmril mM, ■edall to pnidUf). kar Vu ainhm n in NEW YORK, MONDAY, JUNE 9, 1941 —PONEDELJEK, 9. JUNIJA, 1941, [receiV£d| VolumeXLIX. — LetnikXLIX. ANGLEŽI V SIRIJO Armada "svobodne Francije" pomaga Angležem v Siriji Poročilo iz Londona pravi, da je angleška armada skupno z armado "svobodne Francije" pod poveljstvom generalk-sira Heniyja (Maitland Wilso-na, ki je bil poveljnik na Grškem, v n edeljo ob 2 ponoči prekoračila mejo v Sirijo. Angleži prodirajo v Sirijo s treh »trani: iz Iraka po dolini Ev-»fraiita proti Deir-ez-Zoru, iz Annnana v Palestini proti Damasku in iz Hajfe in Naza -reta v Pallestini proti Beirutu. Nemci izkrcujejo svoje čete okoli Lata ki je v Siriji. Angle ži s svojim vpadom v Sirijo hočejo vstaiviti Nemce, čijih namen je polastiti se petrolej skill vrelcev v Iraku in, če mo goče, j tli tudi pognati iz Sirije. Sirija je francoski mandat in ga bo francoska armada branila proti Angležem. Z An-leži pa je tudi francoska de Gaullejeva annada in se bodo v teh bojih bojevali Francozi proti Franeoaom. Angleški aeroplani so letali nad Sirijo in Libanonom, ki sta oba francoski mandat, in >o metali razglase, ki naznanjajo, da ste obe državi svobodni in neodvisni in da jima bo Anglija nudillai svojo pomoč proti Nemcem. Medtem ko pravi poročilo iz Kai re, da Angleži v Siriji ** gladko" napredujejo, pravi drugo poročilo iz Ankare v Turčiji, da zadevajo na močan odpor. In urakino francosko poročilo pravi, da francoske vladne čete junaško branij: deželo.« General Georges Catroux, ki poveljuje armadi "svobodne Francije" na Bližnjem Iztoku, je poztal francoske "vladne" vojake, da se ne ibore proti Angležem in "svobodnim Francozom", temveč da se jim naj pidruiijo, ker jih drugače čaka huda kazen. "Prihajamo z močno airnia-do," pravi v svojem oklicu general Catroux, ^'in ves vaš odpor bo zaman. Vemo, da se borite kot junaki, toda vaš boj bo brezupen. Turška vlada je obvestila an gleškega poslanika v Ankari, da bo Turčija z ozirom nai Si rijo ostala strogo nevtralna in bo saimo branila svoje me je. Predsednik Izmet Inonu je bil včeraj na meji Sirije, kjer je nadzirati turške garnizije. Angleži se zavedajo veiike nevarnosti, ko bo se enkrat Nemci, ki so pišli z aieroplani, trdno nastanili v Ski ji. 'iZa nas je sedaj slučaj: zdaj ali pa nikoli!'' je rekel nek angieški častnik. "Ako pustimo Nemcem, da se polaste Si-r i lifted a j moremo Suezu dati poslovilni poljub. Nemci zaradi vročine v. Afriki sedaj pe morejo ničesar napraviti, toda KRETA JE ANGUJI ZGLED Winston Churchill je imenoval novega zračnega pod maršala, čegar ime pa ni bilo objavljeno, ki pa bo tesno sodeloval za armado ih bo nadziral kopniške utrdbe v Angliji ter bo prav posebno vpošteval okoliščine, ki s o dovedle do tega, da so se Nemci polastili K rete. Yojaški izvedenci natatnčno proučujejo poročila o vojaških operacijah na Kreti. Ta poročila posebno povdarjajo, da u-mikajoče se armade ni mogoče braniti, ako ni na razpolago dovolj letališč. Commodore A.. M. Saunders je bil nadzornik letalske o-brambe na tleh zadnje teto. Pod njegovo upravo je bilo zgrajenih mnogo letališč, vsled česar so tudi njegove dolžnosti nara&tle. V svojem delu p« je bil ovirah, ker mu višji vojaški častniki niso bili pocOož-nL Novi pod maršal bo deloval kdt posredovalni častnik med zračnim mini^trst>vom in vojnim poveljstvom. Kritiziranje obrambe Krete je tako veliko, da izgleda, kot da bo prišlo do vroče debate v poslanski zbornici prihodnji teden. "Daily Mail," ki je v zadnji svetovni vojni ostro kritiziral angleško poveljstvo in je bil vsled lega obdodžen nelojalnosti, piše: - "Vsako poročilo zadnjih dni z razbitega otoka povečuje u-tis nesposobnosti in pomanjkanja pogleda v bodočnost,— ne tekom bitij, temveč že šest mesecev prej, predno so s e boji pričeli." RUSIJA ZALAGA NEMČIJO Zanesljivi viri -zatrjujejo, da Rusija vsak dan pošlje v Nemčijo do 1500 ton raznih potrebščin in Nemčija ždli to k>bavo še povišati, navzlic temu, da je ruska vlada tovorni-no po transsibirski železnici zvišala zal 500 odstotkov. Že več mesecev prihaja razno blago iz Japonske in Man-eukua v Nemčijo. Iz Japonske največ prihaja soja-fižol, razna olja, meso, riž in bomba?. Do sedaj je prišlo v Nemčijo že 75,000 ton soja-fižolla. Za prevoz tegta blaga je Rusija določila 8,000 železniških tovornih voz. * Lanskega novembra je dobila Nemčija od Japonske med drugim 400 ton mesa, 400 ton čaja, 250 ton riža, 200 ton bombaža, 700 ton kož, 40o "ton u-snja in 22 toi> tobaka. . V zameno za tp blago pa dobiva Japonska kemikalije, barve in znanstvene priprave. Pomanjkanje sladkorja v Srbiji Na podlagi najnovejših poročil dovažajo Nemci v Srt)ijo ntnogo vojakov in orožja, kar oboje je namenjeno za zdr-žavanje nemške okupacije. Zasedaj je v !S ribici še zadosti živeznih potrebščin, aQi čuti pa se veliko pomanjkanje sUadkorja. jeseni nas bodo mogli vdariti na nas iz Sirije in Libije. Maršali Petain je po radio pozval franoo&o armado v Siriji, da se naj bojuje za neod-veinost francoskega cesarstva. Nemški in italjanski aeroplani so včeraj zopet bombardirali Aleksandri jo v Egiptu. V pristamišču so napravili Je majhno škodo, toda ubitih je bilo 200 do 300 ljudi. Prebivalstvo naglo beži iz mesta. 6-dnevni delovni teden v ladjedelnici Mornariški uradniki so sestavili načrte, po katerih naj bi Seattte-Tacoma Shipbuilding t ovarna obratovala namesto pet, šest dni na< teden. *— Če bo načrt obveljal ali ne, bodo odločili mašinisti, — rekel I. A Sandvigen, zastopnik International Association of Machinists (A'FL) — V ponedeljek bomo imeli sejo, pri kateri se bo odločilo, če bo ma-šinistom dovoljeno delati over time za mamj kot za dvojno plačo. Kot znano, so inašinisti v enajstih ladjedelnicah pri San Fancisen zastavkali, ker jim je kompanija hotela) plačati za overtime samo poldrago plačo. Chrysler podražil svoje kare Iz Det ro i ta poročajo, da je "hrysler Corporation sklenila podražiti svoje izdelke. Plymouth kara bo zal 10 do 37 dolr/jev dražja, DeSoto za 15 do 47 dolarjev, Chrysler kara pa za 15 do 53 doliarjev. . Zgodovina Dempseyeve-ga avtomobila Leta 1924 je boksar Jack Dempsev ktipil Rolls Rovce avtomobil aa $21,000. 'Nekaj let pozneje ga je prodal v 'MinneapOlisu, IMinn. za 11,000 \Jarjev. Nato je bil prodan, oziroma zamenjan pri neki družbi, M ga je prodala nekemu mehaniku, ki je po raznih sejmih kazal avtomobil, kot opomin na 'Dempsevaj in pri tem zaslužil precej denarja. Ueta^-1938- g«, je prodal neki avtomobilski družbi, ki ga je prodala nekemu kupcu, k i ga pa je kmsflu prodal starin ar ju za $75.00. Sedaj pa bo njegovo jeklo in železo prelito v puške, top, ali bojno ladjo. Kongres za preprečenje stavk Stavke v obrambni industriji bo treba postavno preprečiti ker bi v nasprotnem slučaju zaostala izvedba obrambnega programa. Vsled stavke pi North Ame-ictatti ASia t i on »Corporation v Inglewood, Cal, je število stavkujočih delavcev v ameriški vojni industriji naraslo na 52 tisoč 800. V kongresu so se pojavite zahteve, da je treba take staivke postavno preprečiti oziroma končati. Kakor stavko gospodarjev' po severozapadnrli državah, je tudi stavko pri North Američani Aviation Company proglasil CIO, neoziraje se na predsednikov poziv, naj nasprotujoči si stanki vpošfcevata priporočila posredovalnih oblasti. Kongresniki so začeli ugibati, kaj bo storil predsednik RooserveJt v tem pogledu. Nekaj bo pač moral storiti, ker se bo v nasprotnem slučaju pojavil v narodnoobambnem programu usoden zastoj. Demokratski senator Counai-ly iz Texasa je rekel svojim tovarišem, da je stavka t tovarni, ki ima vojna naročila', pravzaprav stavka proti vladi Združenih držav. Connafly namerava vložiti predlogo, ki bi pooblastila vlado prevzeti vsako tovarno, či-je vojna naročila so v nevarnosti vsled stavke ali kakšnrli drugih delavskih zadreg. Republikanski senator iz Con-necticuta predlaga, naj bi bile veljavne le tiste stavke, za katere se pri splošnem glasovanju, vršeoim se pod vladnim nadzorstvom, je izrekla večina delavcev. V poslanski Tabornici se je spet pojavila zahteva, da bi moralo pred proglasitvijo staiv-ke in pred izbruhom stavke poteči gotovo razdobje, v katerem bi *?e "razburjeni duhovi pomiiiji." Republikanski kongres n i k Rich iz Pennsy Ivani je je očital delavski tajnici Perki risovi, predsedniku Rooseveltu in kongresu, da niso doslej še ničesar storili za preprečenje stavk. — Sedatnji obupni položaj, — je vzkliknil republikanski kongresnik Ford iz California je, —i imajo na vesti taki "levičarji" kot sta madama Per-kinsova in pa Sidney Hiitman (ravnatelj produkcijske uprave). North American Aviation Company ima od ameriške in angleške vlade za 196 milijonov dolarjev naročiL V njeni tovarni v Inglewoodu je v normalnem času žaiposlenih 11 tisoč 500 mož. Unija zahteva, naj bo začetnikom povišam plača od 50 na 75 centov na uro, ter 10 centov več na uro za vse bolje pkxcane delavce. Unija je že 27. m^ja zapre-tila &■ stavko, pa na prošnjo o-brambne posredovalne oblasti svoje pretil je ni izvedla. Pogajanja med unijo in družbo so se medtem nadaljevala in so bila še v 'tefcu, ko je v četrtek W. P. Goodman, predsednik CIO 1-ocala proglašal štrajfc, oee, da skuša po&nedo- NAROD KUPUJE OBRAMBNE BONDE Zakladniskega tajnika Morgenithau-a je splošen odziv prijetno presenetil. — Na podlagi točnih poročil je zvezni zakladničar M argon i-than ugotovil, da je bilo meseca maja prodanih za 441 milijonov 782 tisoč dolarjev obrambnih bondov in varčevalnih znamk. — To je naravnost presenetljiv začetek, —• je dejal Mor-genthau. — Vlada je bila u-verjena, da bo prodala precej obveznic, taiko splošnega odziva pa ni pričakovala. Bondov je bilo prodanih za 438 milijonov 230 dolarjev, — znamk pa za 3 milijone 552 tisoč dolarjev. Nakupa se je udeležilo nad en milijon oseb. Toda to je šele začetek, in z dobrim delom, od katerega nima le vlada, pač pa tudi kupec velik dobiček, je treba nadadjevati. Strokovnjaki so izračunali, da bi &e dalo z izkupičkom e-nega meseca zgradita štiri velike bojne ladje ali pal dvajset križark oziroma sto rušilcev. Če bi porabili vsoto v zrako-plovni industriji, bi bilo mogoče ž njo agraditi 4000 zasledovalnih letal ali 1000 bombnikov. Nove meje Hrvatske S posebnim razgia&Om je po- glavnik dr. Ante Pavedič naznanil nove meje "svobodne kraljevine" Hrvatske. Hrvatska bo po večini obdržala proti Srbiji meje iz leta 1908, ko je Avstro-Ogrska anektrrala Bosno in Hercegovino. Severna meja je bila že prej do Točena in teče od izliva Saive v Donavo pri Zemunu blizu Beograda proti severozapadu ob Donavi in nato ob Dravi do Rogaške Slatine in nato ob SotH. do Sarve, nato pa po vrhu Gorjancev do Delnic, nedaleč od Reke in Sušaka. Južna meja, ki tudi pričenja pri izlivu -Save 'v Donavo, pa teče ob Savi do izliva Drine v Savo, zatem se obrne proti jugu ob Drini do kraja, kjer ke Hra&mioa izliva v Drino, btiau male vasi Zaemljiee. Nato se meja obrne vzhodno od Drine in ostane sara mejai od lefta 1918. V Zemunu, ki se nahaja med Savo in Donavo, bo ostala nemška garnizijai do konca voj ne, okolico pa bodo takoj zasedi hrvatski vojaki in vstaši. Ko bodo na tej meji postavljeni mejniki, bo določena še meja proti Madžarski, Rumun-ski, Bofganski in Albaniji. Banja Luka — glavno mesto Poročilo iz Zagreba pravi, da bo nova prestol i ca. "svobodne Hrvatske" Banja Luka ob Vrbasu in na meji med Hrvatsko in Bosno, ker se nahaja bolj v sredini države, medtem ko je Zagreb blizu nemške in madžarske meje. Isto poročilo tudi pravi, da bodo v Batnji Luki zgadili novo katedralo, kjer bo najbrže kronan novi hrvatski kralj Tomislav H., laški vojvoda Spoleto. * Velika razstrelba v Smederovem Radio postaja v Moslrvi je sinoči sporočila, da je v velikem municijskem skladišču v Smederovem nastala velikanska eksplozija, kd je zahtevala najmanj 1000 človeških življenj. Smederovo se nahaja £ milj vzhodno od Beograda. Javna dela v ' Dalmaciji Laški kabinet pod predsedstvom Benita Mussolini ja je določil 500,000,000 lir (okoli $25,000,000) za javna dela v Dalmaciji in drugih krajih, ki jih je u-graibilia Jugoslaviji JUGOSLOV. POSLANIK PROTESTIRA Poslanik jugoslovanske vlade Konstantin 'Fotic je 5. junija vložil pri državnem ; niku Cordelt Hullu sledeči protest: "Vladi nemškega rajha in kraljevine I tali i je ste proglasili po vojaški zasedbi Jugoslavije aneksijo Slovenije in to deloma po Nemčiji, deloma po Ialiji. Ta surov čin rax-cepljenja slovenskega nan-oda nasprotuje vsem etniškim prin cipom, ker na pokfajini, katero sta zasedli Nemčija in Italija, živi kompaiktno naseljen najčistejši slovenski element. Istotako je ta aneksija brez vsake zakonite podlage, ker vojaška zasedba po veljavnih principih narodnosti ne menja za časa trajanja vojne zakonitega statusa zasedenega ozem-Ija. Jugo^lovanska vlada, v kateri se kot sestavni del nahajajo edini legalni zatetopniki slovenskega naroda, protestira proti temu postopanju Nemčije in Italije, ki s tem stremita uničiti slovenski narod ter razcepiti narodno zemljo Šugo-fclavije." Kocevarji pred odločitvijo Prebivalca Kočevja so dobili od nemške vtaide obvestilo, da ako želijo odootovati v Nemčijo, da imajotnesec dni časa e premisliti, Pc^tepLČasn hn-lo vključeni v Italijo in ne bo jim več mogoče oditi. ■S valna oblast zavleči zadevo v nedogled. Neki drugi unijski uradnik je izjavil, da unija pod nobenim pogojem ne bo odstopila oil svojih zahtev im da ne "bo oklepala s kompanijo nobenih kompromisov. Vatikan bo imel 4 mornarico Zaradi angleške blokade na Atlantiku razmišlja Vatikan, da si nabavi svojo Lastno tr-govsfeo mornarico. V ta namen bo Vatikan od Italijo kupil 5 parnikov, ki bodo imeli svoje pristanišče v Civitavecchia, kjer je bilo papeževo pri«tal-nišce do leta 1870. Indijanci zahtevajo svoboden lov Zastopniki Indijancev v O-klahomi brskajo po Starih za-škonskih knjigali in i^eejo postave, po katerih bi Indijan-eeon "bi !k> dovoljeno brez uradnega dovoljenja streljati divjačino po vseh Združenih drža vali. Posebno povdarjajo, da je bili poklican pred sodnika nek Indijanec v PLaitte, Neb., ker je lovil ribe brez dovoljenja, pa je bil oproščen, ker se je skliceval na staro postavo, ki dovoljuje Rdečemu možu loviti ribe in streljati divjačino brfez vsakega dovoljenja kake oblasti. Burni prizori v Dykstrovem uradu Načelnik obrambneag posredovalnega urada, C. A. Dvk-stra, je poklicali v svoj urad predsednika CIO unije gozdar- ' jev, O. M. Ortona, in nekaj zastopnikov podjetnikov. V za-padnih državah, v takozvanem Puget Sound ozemlju, je za-stavkalo nad dvajset tisoč gozdarjev. Zahtevajo višje plače in boljše delavske pogoje. Dykstra žeJi, da bi bila stavka čimprej uravnana, toda Orton mu je prekrižal načrte. Dčiftafl mu je, da drži z delodajalci ter da terorizira in vodi za nos stavkarje. . > — Najprej potegnete z delodajalci, — mu je rekel Orton, ! nato pa pravite, da delavci, ki se nočejo dati ustrahovati, niso dovolj patriotični. Unija zahteva za svoje delavce sedem in pol oenta več na uro, (da bi imeli vbodoče 75 centov na uro), plačane počitnice in closed shop. — Takoj se bom vrnil k svojim ljudem, — je rekel Orton. — kajti če bi le še en dan o-stal tukaj, bi moji ljudje lahko po vsej pravici domnevali, da sem jih izdali našim bojem bomo nadaljevali, — je zapre-til, — in nihče naj se ne čudi, če se bomo pri tem poslužili Le-wisovih metod. S tem je mislil Johna L. Le-wisa, predsednika United Mine Workers. Tom Hunter, sodnik Choctaw okratja in sam Indijanec Choctaw plemena, pravi, da ne more najti nobene zvezne postave, ki bi Indijancem dala pravico, da jim ni treba iskati lovske pravioe, pna/vi pa, da bi bilo zeio težko najti kako poroto, ki ;bi spoznala krivim" Indijanca, ki bi izvršil kak tak zločin, ker imajo Indijanci prednostno pravico kot prvi državljani zagad^e selin«., LAS HA K O D i" — Hew Tori —BBBg=-!L-HJ-as^— ■ Monday, June 9, 1941 VST ANO VLJIN L. 18W GLAS NAHODA" CVOICS OF THE OwMd ud Published by SUvenle PnbUaUng Owpuy, (A Corporatlqa). ftuk Bakaer, President; J. Lapaiia. Sec. — Place of basinea« of the tna iflUnn of mbtnre officer«: 2MJ WEST 18a» BTSIIT, NEW YORK. N. X. 48th Year "GIm Naroda" la leaned erery day^except Sa tarda j§, Snndayi ' and Holiday«. . 5 SatwerlptloQ Yearly $8.—. Advertisement on Ea oeio toco valja Ust aa inedko in Kanado fO.—; aa pol leta f8.-; aa fiatrt leta $1.50. — Za New York aa celo lelo ft.— ; aa pol leta SS.60. Za Inoaematvo an celo leto (7.—; sa pol leta $3.50. _j_j "Glas Naroda" lahaja vsaki dan Izvsemll sobot, nedelj ta praznikov. -6LAS NAHODA," Z10 WEST 1Mb STREET, NEW YORK, R Y. Telephone: CHelsea 1—1242 - « PORTUGALSKA NA VRSTI? Zadnje tedne se nemški in italijanski propagandist! precej zamimajo za Portugalsko. Nacijsko časopisje objavlja vse jxjJ.ho poročil iz Lisbone. PoročiLaj opozarjajo portugalski narod, da dežela ne bo deležna dobrot ''notvega rodta'' če ne bo nehala simpakizlrati z Anglijo. Nemško in italjansko časopisje se zgraža nad dejstvom, da hodi po lisbemskih ulicah dosti ljudi, ki imajo na suknjičih enake angleške kraljeve zračne sile. Ničkaj jim ne prija, ker je dala Portugalska zavetišče več kot desdt tisoč Francozom, ki so pobegnili pred Nem cd iz Francije. Nemška diplomacija si prizadeva vpreči Portugalsko v svoj voz. Portugalski ministrski predsednik Salazar je bil povabljen v Berlin, in pri tisti priliki je pisali neki nemški list, da bo nemško glavno mesto zelo počaščeno, če bo moglo pozdraviti velikega .portugalskega: državnika. SaHazar se doslej še ni odzval zapeljivim vabilom in je sploh veliiko vprašanje, če se jim bo. Nemški listi namigujejo, da bo portugaWko-iafngleska pogodba! kmalu revidirana, češ, da Portugalei pod nobenim po-ojem ne privoščijo Angliji zmage. Pri tem seveda pozablja-o, da j?e portugadski narod dobro zaveda, da je Portugalska c na najstarejših zaveznie ,Velike Britanije. \ zadnji svetovni vojni se je Portugalska borila ob strani zavetnikov proti Nemčiji ter je poslala i*a< zapadno fronto sedem divizij. Hitler in Mussolini bi silno dosti pridobila, če bi se jima PortugaUska prostovoljno pridružila. Španko že tako ali tako kontrolirata, in če bi imela« še Portugalsko v svoji pesti, bi bila neomejena gospodarja, vsega Iberijskega polotoka. S Portugalskega bi lahko kontrolirala morske poti proti Južni in Zapadni Afriki in preprečila za Anglijo in zaveznike tako važne polete ameriških olipperjev iz New Yorka v Lis-bono in na-zag. Z zelo poželjivim pogledom se obrača Hitler tudi proti Azorom, kjer bi mogel ustvariti sijajno oporišče za "odločilno bitko na Atlantiku." Ne samo v Angliji, pač pa tudi v iZdruženih državah se predobro zavedago nevarnih posledic takega .podjetja. Že leta 1938, ko se je Amerika čutila še povsem varna, je opozarjal admiral' Sterling prebivalstvo Združenih držav na nevarnost, če bi Azori menjali svojega gospodarja. Istega mnenja je bil tudi eden najuglednejših ameriških vojaških izvedencev, major C. F. Elliot. Izza tistega časa se je v Was>h-ingtonu čedalje bolj utrjevalo mnenje, da so Azori nai Atlantiku za Združene države ravno tako velike važnosti kot je Havajsko otočje na Pacifiku. Izredno velike strateške važnosti so tudi dru^su portugalska posestva ob zapadno-afriški obali i; Cap Ve rde otočje, Portugalska Ouinea, otoka Sajo Thome in Principe, velika kolonija Angola in u-brovnik. Prijeti ponarejevalci denarja. 'ZagreflJški po lid,j i se je po-sr<čiio izslediti tolipo, ki se je pečala s ponarejanjem deset-dinanskih kovancev. Zanimivo je, da «o v tej tolpi kar tri ženske iin en Moški. Ponare-jenih kovahcev še niso dcT go izdelovali in so tudi slabo izdelani, zato jfli najbrž niso dosti spravili v promet. Važno zgodovinsko odkritje na Trogirskem polju. Na tleh, kjer se je razvijala stara h rvaška »godevina. so na šli o-tanke cerkvice Sv. Ivana in Sv. Lovrenca iz starohr-vatske dobe. Pod strokovnim vedstvom arheologov .iz Splita in Tragira so doslej odkri?i cerkveno apsido z ostanki pločnikov, temelje in kamenite dele oltarja. Po doslej odkritih spomenikih ki so yripadatfi razlwSiim dotami, je očitno, da prrč za tri kulturne sije, za rim-sko-pagauskega. starokrščan. in stardhrvatiskega. Arheo'ogi so prepričani, da bodo z nadaljnjim odkapavairjem cerkvice, ki jo omenja že trogirski zgodovinar Andreis, našli še zanimive spomenike iz vseh treh Obdobij. Prebivalstvo je prav navdušeno za odkritje, s katerem so*se potrdile-stare govorice. Tu je nekoč bila zibelka hi*vat>ke države. Kraj je po svoji lepoti privlačiva«! in zapustil sledove raznih kultur. Z-ito ibo iTajtH*»?e- na katerega »o po srečnem naključju naleteli težaki pri kopanju vino-giada, porfej gotovo privlačevalo vse izletnike, ki obiščejo Split, Kaštele in sla^-ni Trogir. Nenadna smrt junaka iz svetovne vojne. V Xišu je nenadno preminil konjeniški major Miijutin Pet-kovič. V svetovni vojni se je odlikoval z neštetimi junaški- mi dejanji. Posebno omemtbe vreden pa je biJ njegov prehod s solunske fronte v domovino. V družbi s četniškim vojvodo Jo vanovrčem Tiu no se je pre t i -hotapil v Sflbijo in je f*> izvršeni nalogi spet prešel v»e sovražnikove vrste in srečno dospel k svojemu oddelku. Poleg drugih odlikovanj sta krasili njegove, prsi dve KaraMjordje-vi zvezdi z meči. Ljudje, Ki se igrajo s stotisočaki. V Zagrefbu se je k vartopir-rtvo mo^io raašinTo. Mnogi brezposelni so se lotili donosnega n*«šanja "hudičevili podobic." — V nekem lokalu seda za mizami sami 'gospodje.' Vsaka družba ima na niizi karte in je obkrožena s kibici.'Pri tej mizici igrajo eno, pri dragi *pet. drugačno igro, saj je to-lik» iger, s katerimi lahko iz-gufblja.š ali dobiva^, toda nobena iznfed njih m dolgotrajna. To je hazaidiranje, pri katerem je očitno, da taki ljudje ne bi mogli potrpežljivo isrrati partije šaba, ki bi trajala eno ali dve tiri. Na neki ni izici se je zbralo 300 tisoč din. To ni tiskovna napaka. Pravili 300 tisoč din .je ležalo na mizici in njihsva usoda je bila odvisna od kart. Tisti trenutek «c je pojavi3 pri vratSi neki znan "gospoti." , Qim jr- videl na mizici mnogo denarja, je kriknil: "Za vso banko!" Seveda so kvartopir-ci takoj razdelili karte. Mož je izgubil. Toda treni1! ni z očesom. Potne srage mu niso ob-lite ^čehn. Tudi ni zardel od jeze. Bij .ie miren, kakor da ,se ni prav nič zgodilo. Še to--liko se ni vcwmjpl. kolikor >e na primer navaden* smrtnik, Iki spusti v teleifonski aparat di nar. i'Dobro, izgubil ~sem, čez pet minut se vrnem," je rekel čudni gospod in se spet odstranil. Točno'po petih mf-uutadi se je vrnil" in prinesel s seboj p.t zavojev tisočakov, vsega pol milijona dinarjev. Takoj je plačal dolg 300 tiso-«"-»kov. nakar ;:e da-7je kvartid. Ko ntu je bilo igre dovolj, se je dvignil, oblekel suknjo in odšel. Zaradi zaigranega denarja ga še malo ni zabolela glava. tfeirtu tudi. Njegovi tovariši klvartopinei »o nato rekli: Saj to :sanj ni nobena nesreča, teh 300 tisočakov bo kmalu spet pri^>nžil. Če si jih ne bo priigral, jih bo pa kako drugače "zaradil." flRjdor ima tolildo denai-ja, da la'hko izgubi stotisoče, pač ne bo občutil, če se lnnu tolikšna v.«ota zaplenil in izroči onim.; katerim je denar potreben za Ako £e nimate Blaznikove Praiike za Mo 1941, Jo labk» dobite Bri zastopniku "Glasa Naroda" v Vaii našel-blnl. ali pa naravnost od Knjigarne Slovrnie Poblishing C«, 216 W. ,18tb Street, Now JSUne 25 seata#. živjenje. Takega gospoda pa je treba po.dati na javno delo, kjer se ne bo dolgočasil. / Po nedolžnem obdplzena tatvine in do smrti mučena. V Dobročah v sarajevski o-kolici je oibiskal neki kmet svojo sosedo Vasfijo Omerov-ič. Na šel pa je ženo nezavestno na tftJi poleg ognjišča v veliki mlaki krvi. O tem je takoj ob vestil orožnike. Vasfiji -so takoj nudili zdravniško pomoč in ko j-e je zavedla, je pripovedovala, da je njen svak pred ča«om idiranil pri njej z zlatniki napolnjeno kaseto, ki jo je skrbno skrila v skrinji. Ko je sedaj Fevizija zahteval kaseto nazaj, se je izkazalo, da je biia prazna. Vasfija je bila vsa iz Jabolko posebpe vrste. -«----•• t J ' Nedavno sem bral i>aslednje poročilo iz Huntington Parka v California: Na posestvu GOletaie g os po-dinje Libbie Witoox raste jablana, Jki wxli svojevrstna jabolka. Jabolka so velika in rdeča ter tehta vsako nad četrt'"funta. Največja 'posebndst je pa j ker ni r jabolku nobenih peček. "Z zadevo se je začel baviti poljedeljsdcii depaifthient v Wa-»hingtonu. Strokovnjaki so natančmo preiskali korenine, deblo in cvetje, toda skrivnosti niso mogli razkriti. Mrs. Wilcox je zasadila jablano pred desetimi leti. Kakšna je bila mladika, *e na*an-čno -ne spominja. Ob čitan ju tega poročila sem se spomnil slučaja, ki ga ni prav posebno ptcpcn-očl jtvo o-menjati Logačamom. Tudi v Logatcu so pred daw-nimi leti baje: rodile jablane jabolka brez peček. Neki logaški vc^nilk-1 ogaški vozniki so Wii znani pd- vsej Nritraaijski^je bil -nekyfe' od/ griznil jaboBco'ter Se ču(J«m začudil : ^ — Ta jabuk pa ukna j>ešak! i ' . : ' ■( 'Odgrranil^ga je. bil -namteč več kot polovico. ★ Ubogi revež. -1—t- ——--— i m ■ ---- Čilski letalci pomagajo indijanskemu plemenu. Čilski predsednik M. Cerda je ukazal, da naj letalci čilske aimade pohitijo na pomoč imki-janskemu plemenu Alajupes v notranjosti države v pokrajini "Magella", ker so Indijanci v najhujši stiski. Ti rdečekožci Indijanci najčistejšega pleme- u ^ • i • .t,a» živ«jo v pokrajini, kjer je sebe, ker se ni mogla razjari-!ftllllnfln Ta ^ je hitela ti. na kakšen način .je izginil dragoceni zaklad, ki je bil vreden več tisoč dinarjev. Njen mož Culjo in svak sta jo takoj obdoOžila tatvine, da sta jo z mučenjem hotela prisiliti, da bi tatvino priznala. .Vasfija je zafirjevala, da je mdrolžna. ('in^iolj pa je zatrjevala svojo nedolžnost, temSbolj sta jo pretepala oba moža. Končno je njen svak zgrabil železni drog j in ž njim toliko ča«a tolkel po lVasfiji, da se je vsa krvava in nezavestna zgrwdila na tla. Nato sta suroveža odšla, miftSeč, da je Vasfija že podlegla hudim poškodbam. Orožniki so aretirali Sel jo in Fe»vziju Ome-roviča in uvdclli obširno preiskavo, da bi pojasnili, na -kakšen način so izginili zlatniki. Preiskava je ugotovila, da «e je po vasi klatila eiganska tolpa. Orožniki so aretirali nekaj členov te tolpe, ki so poskušali prodati zlatnike. Medtem pa je Vasfi ja v-bolnišnici potFcg-la poškodbam. . Veliki S D. % Vo ju joči se narodi v Evropi vatvarjajo zgodovino. Svetov-.1 nih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Bes,"! boste rekU, "toda po končaiii vojni^ zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre ■■■MHMMBMBMBH podo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeK tekom 60 dni pO zaključku vojno in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) ,Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno-j sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, %i bo natančno kazal tjvrOpo pred vojno m po vojni v celi knjigi. Ta atlas Velja samo $2175 za Združene države in $3.— za K a n a d o. Ta veliki atlas dobite pri KNJT- GABNI "tJLASA LABODA" —~ -'-"v ■ —-.»nfjv i««-! uiuvin . mufion JI AnuA/a , menjene meje vseh iržav, .Jti 216 WestlSth St, New York. ■ j obupno podnebje, dijancev je zaradi podnebja, bolezni in pomanjkljive pfc-hrane že izdcaetkan in počasi rzumrra. Omenjefrti rfdečekožci so na.^bolj značilni in dokazano prvi domačini te dežele, za to pa si predsednik Cerda prizadeva, da ne bi raonvrl« to me. ki ima svojo kulturo in "ki si je, koHkor je to v divjini mogoče, dhranHo še navade in šege svojih pradedov. Predseilnik je ukazal poveljniku letalskega biodovja7 v F*uerto Edemi, ki je najbližje tiftejiAi kraju, kjer živijo ti nesrečneži, naj poskusi vse, naj vzame s see tri ozmea^al in gib 'zapodil s pripombo, da ni še nikdar -prej slišal o kakšni Itako nmateani kupčiji. Brumme'l se pa ne da ugnati v kozji rog. Pravi, da bo ženo in sosedo tožil za .petindvajset tisoč dolarjev odškodnine. 7jh petindvajset tisoč dolarjev edSkwlnMie!h • 'Safantent, kako se nekateri moški, pbrajtajo. _ ifiiirv-frH. -^S-^-tr- "BCAB F Z S 0 D IW — Weir Tori T Mondajr, June 9, 1941 —■ ■ ■»■'■in i?* ———■i f ITSHDVEJIN L. TVOZ MILLEBES: Brezve^nl sfiko^ Omec Ma 1st mit je wtopil v trgovino e šestimi olikami poli pazduho. Bi'!- je ne&oliko raz-h n rien. Oscar Bonainv. ki se je njegovo, z zlatimi črkami napisano ime lesketalo nad via* ti, ga je povabil, naj mu pokaže nekaj slik in slikar se je že videl bogatega. .. Bonamv je produjal dežnike in popotni' potrebščine. Bil je značajen in.pošten trgovec. —-Imel je lvleča lica prijatelja, žlaflitne kapljice in dostojanstven trebušček mu je molel;izpod telovnika kakor velik pilili. Umetnika je sprejel dobrodušne. ''Torej. dr»>i moj Maletolt <1.1 viti ino malo vaša remek-d-la." ■Rlfkar je bil priirc-el tri pokrajinske slike in tri prizore iz mrtve pri rode. Trgovec se je takoj izgubi! v pohva^nh. Pojavila se je njegova žena in tudi ona j: poliva! iic. -slike. ■Po.Idbna je bila drag:»neu. Trojni podbradek je visel njen -iioki vrat, toda iz kgu bogastva nosu se je dvisal pisčeč - - Bonainv je pokazal s prstom na brep reke. ( "Koliko?" ie vp.aŠal. "Pet sto frankov.r' "Pet sto frankov:"' Trgovec z dežniki je dejal in .furnirano: "Niti vprašati vas nočem po ceni d mirih vaših slik, dragi Malestroit. Ker je ta naj-n^anj&a — sem mpsltt. Toda midva pva daleč od tega, da bi se pogodila." "Žal mi je," je vodih nil sli-kar. Že je pospravi! silke, pa «e je v mešal'a gospa Bonamv. "Mirrda bi se pa našel na-čir. via bi se pogodili?" .ie pri-pcntnila dobrodušno. "Kaj, ko bi napi gosood Mal t roit t portretira "Ah, ah. to ?p ideja!" je pri-trd'1 trgovec in se popra-kal za učesom. "Ali l-te že sMkali portre-te, gospod?" "Ses eda, gospod Bonamy." "A — koliki pa računali t Slikar je spoznal, da mora spretno in umetniško obdelati morebitnega klijenta. Dvignil je torej glavo. "Takio podkovan mož, kakor ste vi; gospod Bonamv, dobro ve, da zahteva portret mnogo podrobnega dela. Ne gre samo za to. da se Vioseže fizična podobnost. -Morali na podobnost ni nič manj potrebna." "Da. da, lazumem prijatelj, vi naglašate vrednost svojega Blaga." ' Slikar je vzkipel. "Ktiko gospod! Kaj morda ne veste, da je potreboval Leonardo da Vinci Štiri leta. da je dovršil svojo Giocondo." "Vi menda ne boste rabili štrri leta za najina portreta?" "Upam, da iie, prepričan pa nisem," je odgovoril slikar. "V tein primeru bi rad vedel kolTko bi računali," je dejal Bonamv malo popnščaječ. "Pet* sto frankov." "Pet sto frankov! V.!dini, da nikaktor ne popustite od tega zneska." *'Bli, dragi j noj," je posegal v barantanje gospa Bonamy, "niWr.ne baruntajva z umetnikom:' Pfet sto frankov s po-trebnin^i popravili, kaj ne?" * ''Popravi* a!" je vzkliknil slikar, ki je že komaj zadrževal meh. Seveda — naravno." Drugi dan je začel portretirati gospo Bonauiv. in takoj ' bo tlelo zeld težko. Vrla dama je iztegnila vrat. da bi- izginil njen trojni pod^rndek. ki ga je pa slikar vertdarle naivno naslikal. Ma< lp je iivinjkalo. da se ni onesvestila, ko se je ozr^a na portret. *' Zd a j jasno . v i d ini. gospod, da nne ntete pcrznaiVi, ko mi je bilo dvaje*t let. Bila sem tako *ulia. Treba je bilo dragonca Timanjšati na proporcije paža, zakriti tudi najmanjše sledove brčic; izprenieniti v angelski oval obraz antične Sibil e." Tovarne Škodovih zavodov Nazadnje je bilo gospa zadovoljna, potem je pa nomarl O« mer Malestroit potretirati še njenega moža. Poučen po prejšnjih izkušnjah, je smatral slikar za najpametnejše vprašati ,po navodilih. Model je bi! dobrodušen. Zahteva'1 je -an 10 podobnost. Toda gospa Bonamy se je uprla takemu primitivnemu < tališču. "Zakaj sva naročila, portrete, prijatelj moj? Zato, mer Malestroit je bil torej prisiljen tennKlQitfr zmanjšati n-i portretu trgovčev trebuh, dafi njegovCmfcr rdečemu obrazu zanimivo bkdiieo in naslikati osvajaIne. kvišku štrleče najave brke, ter izpremeniti tri kot sivkastih kocin, prilep-j l jenih pod trgovčevim nosom. Naizadnje sta bila dva dovr-j sena portreta postavljena v trgovčevi spalnici, tako da sta se gledala in slikar, ki je bil VSnbil svoj honorar brez barantanja, je mislil, da s? je rosi! vseh obveznosti. Toda že- naslednjega dne je dobil od trgovčeve žene pismo, naj se zgfasi pri Bortamyju. "Olejte. dragi gospod." mu je de jala, čim je odprl vrata trgovine. **Zdi *e nti, je imel moj mož leta 1908, ko sVa še vzele, živahne »ši pdgled Od tistega, ki ste mu ga dali na sliki " : Onier Malestroit se je spom-nil ^klavzule o popravilih in ža-to'je jxAomo nasekal 'dve beli piki na trgovčevi zenici. Čez šest mesecev, ko je št? Cim zaslišimo ime škoda, ali ^kodov© tovarne, se v prvi vrsti nofhote spomnimo- na orožge in tt^nogi niti pojma nknjajo, kako široka je zasnova teh sve-tovnoznaniih tovarn. Bes je, da so med minulo -svetovno vojno igrale tovarne ^kodlovMi •zavodov »ključno vlogo orožarne in da so dobile svoj sloves ravno v tej dobi. Vfndar so med^m svoj delokrog razširile in zaslovele tudi po drugih izdelkih. "Kaj omenimo najprej kratko zgodovino. • Škodove zavode, odnosno * A D.* prej Škodovi zavodi v Pfe-nn. kakor je danes firma proto-kGlirana, je ustanovil leta 1869 inž. Em?' Škoda, ki je prevzel neznatno delavnico grofa E. Waldisteina v Plasnu. Pod ujegovUn vodstvom se 'jo p oMjetje lepo razvijalo in že v letu 1880 odlikovalo |K> izdelavi kakovostnimi jeklenih odlitkov. Posebne odi it ke jekla Skoda, širijo sloves ftkodo-vim zavodom po v*em svetu, botlisi v oeta 1^99 se je pretvorilo' P,a4e« tovani h,,aio ftk,Mlovi podjetje delniško dmžbo s ka-.zavodi v po^ti nekoliko pre-pitalom "200,000,000 kron. V,mn*°vnfkov in kaannolomov in tej dobi jr nastala cela vrsta vrsto koncern^krh m pn-novih oddelkov. Solidni \A\e\-, j»teljskih fin«, kot na primer so bila odrešilna za podjetje v tako kritičnem času. Delovni program, vki je doslej odgovarjal le vojni industriji, se je popolnoma izpremcmil. Te izpre-meiribe bo zatevale nemnoren trud. V kratkem času je vodstvo iB*ianovik> nove oddelke, našlo nova tržišča v Indiji, Mali Aziji, Južni in Severni Afriki, Južni Amerik; in na Daljnem vzhodu. S priključitvijo najstarejše češke tvornioe I^anrin in Kle-ment v Mladi Boloslavi, se je razširil že obstoječi avtomobilski oddelek Skodbvih za^-odov v Ptenu. S to spojitvijo so postali Žkodovi zavodi največja avtomobftska tovarna v bin-ši Češkoslovaški. leta 1928 so Skodovi zavedi zaposlovali 36,000 delavcev in uradnikosv. S tem so prekoračili največje število iz svetovne vojne. Danes imajo &kcMovi zavodi tvoraice v Plznu. DaudTevcih, Mladi Boleslavi, v Pragi, v Hradeu Kralovem. v Hradku pri Rokieanih. v Brnu in Ko- •KUHARSKA KNJIGA: Recipes Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV 2." Stane samo (jit^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani0® L \\ Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa »oJ1! (A tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi j , '}} Ta taijiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za f 1 1 'r kuhanje m se hočejo v njem čimbolj izvežbati in V • izpopolniti. - vi, I ^ ^ ^ ^' VAŽNO ZA NAROČNIKE MAHTIAND: KltamUler. ¥t. Vodot>t*«» KI CH IG AN: Detroit. L Wwfcir MINNESOTA: • Chlabolm.J. Ely. Jo*. j. pmm EfflKti, Loata ..OUbert, Lotila Ve eibUn«. J oton Porta MONTANA: Roandap. M. M. Ikatu vtikm. l crmp« NEBRASKA: Omtbi, P. Brwl«Hck raw 70BK: Brooklyn. AnUMay «ve« ■ Oowtada. Kari MMl« r«]1a. OHIO: - Btrbtrto«,- ry§a| Trd« Pole« u&slov« Je rmzvidDu do kdaj loutt« ptatano ooroe»lpo. Prv« številka pomeui mesec, druga dan hi tretja pa leto.. Ut.BUD prihranite «epotrebnega dela lu atroSko?, Vri proalmo, da »kufeate naročnino praroCaano poravnati. PoAlJIte naročnino naiarnoat nam aH Jo pa plačajte Mrieam aaat«pnixu t VaSeic kraju all.pt k«iareno, lamed •astopnlkoT, kojili Imena so .tiskana s debeHai čtkatnl. ker ao opravi-Ceal obiskati taun druge naselbine, kjer j« kaj aailh rojakov naaa-Uenlb. Zastopnik, bo J^arn Uročil potrdilo sa plačano wwfokw). UALirOUNIA: gan Francisco, jOLOkkADO: Pueblo, Peter CuUg. Waiaonbarg. M. ti. INDIANA: Indianapolis: Fraok ZapančlC ILLINOIS: Chicago, j. Bctcu dcero, J. PMh fCHIoa«o, OMn "" ln Illlaola) JoHet, Jennie BamMeb La Salto, J. SpeUcb ' t Maacontab, Frank Augnsttu North Chtaago te Waokogran. Cleveland, "Anton Bobek. linger. Jacob ttesnlk. Job- 8iapnla, Utrard, Anton Nagoda Lorain, Louts Balast, John S Tohngstown, Anton KibaU OBSGdN: Oregon City, J. kotrtnr PENNSYLVANIA: . Bessemer, John Jerntk , Conemuugb, J. Brexevec Coverdale In okoUca. lira. Export, Leu* Farrell. Jerry Okorn Fr. Blodnlkar .. Qreensburg, Frank Novak Homer Olty. Fr. f«»»eht* « Imperial, Vence Palcich Krayn, Aa't. TaufleU Lnaerne. F^nk BailoA kAMway. fwoM teat Pittsburgh In okoUca. ^Wlip Praga/ . Steelton, A. ftxca . Turtle Oieek, Wr. ScUfrfT* West Newtoa, Joseph Jovan .. .. WISCONSIN. Milwaukee, Weat Allls, Fr, WXOIONO: Bock Springs, Lanls DlamondvUle, Joe Roltee UTS*?* fHJm NABODA' v trsfovioo. ' ' '^Poiriislite, gospod, jtrz sem našla v omari samoveanieo. ki jo ,}e Oscar na dan naji- ne porefee. Če b! bili tako pri-jami •. . Slikar je ibil prisiljen naslikati »e samo^eznico. Minilo je zopet leto dni, ko je srečal na ulici vrlo gospo -Brnaiirtv. Ni «e ji mogel izogniti. "Vizela je robec iz ročne torbice in je vsa objokana po-veda'1«^ da ji. je umaS! mož. .. '^Oa. dragi moj nvožiček. v osmih dneh ga je pobrala težka hripa, tako hitro, da s*e *niti prav zavedla rii^enu srečna s«m pa, da va^s je nakl^f&je napotilo sem. Moja ediha utefea v tej neereoi je ta, da -se opominjam sr »5nih trenutkov, lci gra jih preciVela z možem. In pomislite, ko «em letala en id an po starem aibumu, sem našla »nje-! govo ires zanimivo sliko.1 'Bilo ie pred vojno, ko sva gledala v mestnem gledališču "Vedelo vd ovo. * 'To sezuono sva Tear norega ®a dunajskimi vaJioki. Zato si je pusffc Oscar rasti tališče, kakor Frane Jožef. Usmilite se me, dragi gospod, in na-1 9}iikajte na njegov pprtret še te zaliisoe. ki so jrtu tako dobro prilstojali.,, Slikar je to pot zbežal, sitoer bi bil -poeil v smeh. Od tistega dne dvigrie*'Spoštovana vtkrva svoje močeni-Sire oči iproti neftra, kadar ji kdo govori o slikarjih. uNikar mi ne govorite o tofc hjoddh," pravi s svojim uebe-tSkim glasom. "Brago sem morala pRaeati, da sefil jih spo- ki osvajajo tržišča v v«eii evropskimi in prekomoi^skih po-krajinath. Pri zasledovanju \T?ega napredka modeme teh-nilte so Škodo vi zavodi sodelovali pri dtVbavah ogromnih jeklenih otl'itkov pri gnrdnji vodnih turbin za Niagarske hlapove, pri gradnji Sueškega prekopa, pri gradnji trgovek-h in vojnih ladij raznih držav itd. : • V časoi svetovne , vojne so Imeli Škodovi zat-odi isti pomen kot Sdhneider v Franciji. iCrtlpp v NfcmiSijf, Vifckers na Angleškem tn T*nt?lov v Rusiji. Skodovi zavodi so bili z vsemi temi tovarnami na isti višini in 50 tem še celo dodajali neke Specielne polizdelke. tl>t» 1M7 je bilo zaposlenih pri škodovih zatvodih p reklo 30 tisoč delavoev in uradnikov. Po svetovni vojni se je sta- nfimo^Bonawrvjeve hi^e je { ^^ ^^Uo. O trgovka opazila m ga poklicala^'gToiWmu podjetju je izginil preko noči največji odjemalec in dolčtiik, otal^ o le obvez-in cela armada delavstva in u-radni^tva. Sknušali so prilagoditi podjetje novim prili: kam. ■Novemu vodstvu, ki je obstajajo iz samih podjetnih ljudi, ki so trdno verovali v obstoj fcako velikega podjetja, se je posrečilo "olajšati finančno Atafnje in zaključiti naročila-ki ^nala, ti ljudje nimajo srca. in p«. — in pa — -zaključi z glo-'bokim vzdih on v "zlasti jim zamerim ,da ne opravljajo vestno' svojega poefla." "KaWo, tovarna za kable »v Kladmi," "Avija" tcn*arna letal itd. . . Vse te tvornire onwgoeajo Skodovfm zahodom >koraj bi reke^ m izčrpen program, ki naj ga le v glavnem navedemo, i TVeidvseni velikega pomena so kovani iTjdeiki. Jeklo "Škoda" in njegove posebne izliti-ne so poznane po vsem svetu, lik ova ni so bili že komadi i do S5.000 kg teže. Svetoznana l?.dja " Normandie" se lahko ponaša z izdelki Skodovih zavodov. . Kelo odlično mesto v proizvodnem progra«*u zavzemajo pogonski stroii \-«eh vrst. kakor: parni stroji, parnp turbine, eksplozivni stroji, ladijski mntorji, Diesel motorji, motorni Vlaki, lokomotive, osebni in tovorni avtomobili itd. PHeg toga izdelujejo Ško dov.i zavodi parne kotle, električne lokomotive, letala, ladje na parni ali nvotorni pogon, celotna naprave za tovarne sladkorja, pivovarne-, klavnice, tovarne ^irita. komične tovarne. tovarne za sežiganje odpadkov. opekarne, mlekarne dvigala, bagre, mostove, posebne stroje, kot so cestni valjarji, drobrlci za kamne, posnemaJ-niki za ntfeko, stroje .za tobačno industrijo, vtse vrste normalnih in specialnih elektromotorjev, kompPetne električne centrale- transformatorje za največje učinke, generatorje, kable itd. [Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York, N. Y. KAKOR SI GA MISLIJO ASTRONOMI. ADVERTISE IN "•GLAS NARODA •Pred kratkimi so zborovali a -meriški ltjaki na kongresu Astronomske dražbe pacifiških dežel, kjer so podali nove teorije o koncu sveta. Po reči! o ki je b iio lwxlaiio, pravi, da bo nekega dne znorela vsaka ave-«*la v vesoljstvu, tudi naše sonce z vsemi svojima planeti vr«i, nakar bo na zemlji za-mi-zlo vsakršno življenje. Poročijo jjravi, da so razi-ka-vanja dognala, da naš svet nikakor ie ni starejši kakor le kakih deset milijard let, Via pa bo že - v rastdohju prihodnjih 100 miilijonov 'et nastala sfraš-n:> eksplozija na soncu. Ljudje. ki bodo tako nesrečni, da bedo takrat živeli, bodo doži v£li nekaj strašnega, ški učenjaki nanireč napovedujejo, da se bo sončna Inč za «tomilijonkrat pomnožila, kar ;-e l>o zgodilo docela nenadno in naerfkrat. Ogromni oblaki gorečega plina se bodo takrat odločili od sonca ter z naglico 600 km na sekundo ter v vročini 37.000 stopinj Celzija hiteli v vsemirje. Ker pa sončna svetloba od sonca potuje na zfmljo z naglico 300,000 km nn sekundo, bodo na ženi'ji že čez 8 minut in 3 sekunde začutili neznosno naraščajočo vročino. Pet ur natV) pa l»odo že prvi oblaki klina zadeli na ze-mlijo ter tukaj pokončali vse življenje. morje, polno piina, ki je nf^tal db sončni eks|J:'oziji. To tolažbo pa vendarle imamo. da se bo to po prerokovanjih ameriških učenjakov zgodilo šile čez 100 milijonov let. Dotlej snso lahko še mirni, če bi seveda ne imeli drugih, bolj perečih skrbi. ZANIMIVOSTI. Ugotovljeno je bilo, da trpi vsak tretji človek 11a malariji. Cimetno začimbo so pripravili v NVnijčiji iz alpskih in drugih rastlin in baje prav nič ne zaostaja za naravno. Izmed 12.000 ptičjih vrst ima ____ 4- 500 vrst enobarvna jajčka, od Aaneri-Jteh pa teže zopet 3.500 vrsto či-sfo Tiela jajčka. Baibje leto je vlakno pajčevi-ne. dolgo včasih 10 metrov. V premeru pa meri sanro nekaj ti^očink milimetra. Ko se bo vse to zgodilo, se bo sonce spet fkrčilo ter bo veliko približno kakor planet Jupiter. Sonce bo pri tej svoji eksploziji izigubilo kakiih devet desetin svoje sedanje snovi. Zemilja in drugi planeti sedanjega sončnpira sistema s^ bodo sprenmili v najfinejši prah, zaradi česar bo v<4« prostor, ki ga zkfoj imtenujemo ob-sončje, spremenjen v megleno Oslično mleko se po kemičnem sestavu približuje ženskemu in zato je tudi lažje pre-br.vljifvo od kravjega. V ne-kr-terih državah ^a že uporalb-Ijajo za prehrano dojenčkov. Zvecdaslovci so izračunali toploto na površini zvezd na 1,600 do 30.000 stopinj Celzija. Za naj-tarejši list na svetu vr-lj« kitajski uradni list 'King Pao\ ki je začel izhajati v 7 stoletju pred Kristusom« , Rojake prosimo, k o pošljdjo sa naro^nhfc, da se poslužujejo united states oziroma ■ canadian < postal money order, ako je vam le priročno V stoterih slovenskih domovih boste *ia$li tp Vaj igo umetniških slik. Naročite jo ie -vi. "TiaiiKrajT Slike «0 iz vseh delov Slovenije in vemo/dafeostaefeadovoljin. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas *t; knjigarna -GLAS NARODA' I 1 216 T 18th STREET, NEW YORK ng l A s k i h d D i" - hew tor« Monday, June 9, J 941 >n OSPOD iz KONOPISTA Napisal: I. WINDER. — 19= . . . DKUGI DEI>. Dediščina. o Dnp no vem V ra 1S75 je umrl na Dunaju bivši pcelednji vlade joči vojvoda 'J ode n ski, Franc V., nadvojvoda Avstrij-sko-Kstski Bil je bogat in je hotei biti vse bogatejši in bogatejši. Pobiral je najvišje davke, kar so jib pomorili v Dv-lopi. Leta 1^48 je izbruhnila v Modeni revolucija, burneje kakcr v vseli drugih upornih deželah. Frane V. je moral zapustiti svoio deželo, .ta si je kirpil čet, ki so ugnaie ljudstvo v kozji rog, ter se nekpj mefcecev vrnil na prestol. Leta 1859 je pr.pravii zoper Napoleona III. čigar vladavine ni bil nikoli piizt:al, kaj p-nosno vojsko, toda po bitki pri Magenti je moral spet iz dežele in se nJ vrnili nikoli več. Viktor Emanuel IT. je proglasil združitev vojvodine Modemske s kraljevino Sardinijo - Fcln spla in maščevalnosti se je odstavljeni vojvoda peljal na Dunaj. Tam ni bil vojvoda Modenski, ampak nalvojvode Avstrij^ko-EUte^fi, potomec nadvojvode Ferdinanda Avstrijcema. ki se je bil oženil z Bari jo Beatriko <«e Este in sprejel r^eno rodbinsko ime. Toda pregnanec še ni obupati. Imel jo denar Vzel je svoje mezdnike s seboj na Drnaj, kjer jp hot d počakati prave prilike, da znova osvoji sv *jo deže o juneeva'i po predme da je b ila njearov Imei je palače na Dunaju, v Rimu in v Benetkah, imel je po fe*tva na Oeskem in Bavarskem, jmel je tudi denar v bankah, čeprav je ipla preklc/a brigada pogoltnila velik del njegovih dohodkov Kar je «mel. je mogel vse zajesti in zapiti, kajfc njegova ž^na Aslehnirlda mu ni bila rodila otrok, in njegov edini bi at ;:e tiil mrtev. Toda Franc V. je ma'o jedel in malo pri. ker je imel slab želodec. Vrhu tega je še vedno sanjaril c izopetni osvojitvi Stojo dežele. MlnogašteV:«Ino sorodstvo je sanjarilo o njegovem denarju. Njegova oporoka je bila nestrpnim članom liabsbui^ke, wirtelsbaiske in boui hoir^koeaujouske hiše, s katerima je bil Frane V. v sorodstvu naj'jubsi predmet razgovorov. Izumrtje estske veje je bilo veliki up mnogih visokih glav. Franc je puščal u-voje nasproti:: kt iy negotovosti, to je bilo edino veseftje, ki ga je *e ime!. Na tihem je bil pa zdavnaj sklenil, da zapusti svoj denar kakemu tfabsbuižanu, ki se bo ntforal zave-7. iti, da spremne ime Eiste in Ida bo stremel za novim ustoliče-nj«iu te rodbine v Modeni. Vojvoda se ni mogel sprijazniti 7 milijo, dn naj ostane njegov vpliv v modenski deželi za vmerom odstranjen. Ker je imel Franc Jožef «amo enega sina, ki kot bodoči avstrijski cesar ni mogel prevzeti regenstva v Modrni, je postavi? Franc v voji oporoki cesarjevega najstarejšega nečaka, dvarajstletrega nadvojvodo Franca Ferdinanda za univerzalreg dediča. V smislu te oporoke naj bi naslednik uporabil po.iedo\ano prempženje za zopetwo osvojitev vojvodine Modenske in po izvršenem dejaniu kot Franc VI. zai-c-del njen prestol Ta oporoka je o ta1 a .To vojvodove esmrti tajna. Franc V. je umrl nepričakovano, možganska kap je končala njegovo življenje. Na dan pogreba je berlinska "Germania" poročala, da je vojvoda MdJenski Fiance V. nadvojvoda Avstrijsko-Estvki zapustil svoje palač? na Dunaju, Piazzo d'Este v Ri-rau, dve palači v Benetkah in posestva na Ogrskem svoji ne-č ikin.ii, nadvojvodin.-i Mariji Tereziji Doroteji, soprogi princa Ludvika Bavarskega, posestva na Češkem in ve'dk del o stalega pn moženja pa svojima bouilbonskima nečakoma, an TITilD VC J IN L. 18M Delo na obnovitvi Finske Vojna, ki jo je1 moral prestati maloštevilni finski narod proti {Sovjetski Rusiji, je imela za notranje življenje finskega naroda iw države nepričakovane posledice. Sovjeti, ki so med dragim računali na nezadovoljne el en len te svoje sosede, jfo s svojim napadom na republiko, ki jim ni hotela izročiti svojih važniih pozicij ob Baltiku pa na obali Severnega ledenega morja, povzročVi, česar gotovo niso hoteli. Vojna za domačo zemljo proti številno tako mo-gočnetrfu nasprotniku je rodila tako narodno vzajemnost in ^ogo, ter čustvo usodne povezanosti naroda, da so razredna borba pa drugi notranji spori in i-porčki kar izginili sicer pa socializem na Finskem ni imel nikoli uvaženanja vrednega vpliva. Ta narodna solidarnost traja dalje in pomaga finski vladi pri obnovitvi dežele. • * ^Najtežje vprašanje za finsko veda tem težje čim huje razsaja na zapadu orjaške vojna med evropskimi velesilami, ki seveda kar moč neugodno vpliva na finsko trgovinsko bilanco. Tem večje vrednosti so trgovinske pogddibe, ki jih ima Finska s Švedsko, Nemčijo in So-vjetskoRusijo ,torej v območju kier se prometna pota se prosta razume se pa, da so gospodarske zmožnsti Vležežle padle, kakor so tudi povrod drugod po Evropi. ToPa slabo pozna finski narod, kdor misli, da je vpadel njegov potgum in da je odnehala njegova vztrajnost. Finci so stisnili pasove, delajo pa tako pridno, kakor niso še nikoli. Država organizira predvsem delo. Načelo je, da morata vsak moški in vsaka ženska biti zaposlena po ovojih zmožnostih in za primerno mezdo, za delo pa skrbi država, d očim ima vsak državljan dolžnost, da dela in ne drži rk križem* Tisti, ki sb bili evakuuiram iz onega dela Karelije, ki ga je Finska odstopila Sovjetski Ru-siii, morajo samo graditi svoje hiše in število onrh. ki iih podpira država, ker nimajo posta, naglo pada. TManovila se je akcijska dehiiika družba s ka-fantoma denu Carlosu in donu Alfonzu Španskemu. Štiriipitalom 10 milijonov dinarjev, sežnesti, kje-r veliko deviške zemlje, goizdov in pašnikov pripada državi in sicer celih 40 odstotkov. Ta okornost zelo olajšuje delo za poselitev dežele. Begunci bodo dobili vsega skupaj okrog 38.000 parcel; nekaj cd tega se je dobi'o s parcelacijo velikih posd lev, od'- katerih jih je mnogo bilo last lesno-indiustrijskili/diužb. Pet let bo država nadziraia gospodarstvo kolonistov na tej remiji, potem pa postanejo kolonisti njeni pravi lastniki. Vel Woo ljudi je zaposlenih pri sečnji gozdov, ki jih sedaj hudo izrabljajo, ker manjka koksa in nafte in se kurijo sedaj lokomotive z lesom. Razume se, da je veliko delavstva zaposlenega pri gradujih nevili cest, mostov in železniških prog. Ker je treba seveda obnoviti tudi industrijo, se obrača s&rb vlade na to tjolo. ki gotovo ni laženje potiedovamh posestev je vzel oče maloletnega univerzalnega -dediča v svoje reke. Karel Ludvik je že pred tistim časom kar dob^o izhaja), a dasi je imel mimo svoje apa-naie in generalske plače več majhnih, toda "dobro upravljan ji' posest.rv. gradov in iiš, se je štel vendar za reveža, ker so bili drugi člani cesarske hiše bogatejši od njega. Esti-ka ded išči na je bna masten grizljaj. Kareft Ludvik je dal služiti za umr lega vojvc Jo Franca mnogo maš in je vsako jutro in vsak ve-^aix)ječ mož je fcrl, pobožna vera mu je bila/ opora in rešitev v vsr,h težaivah življenja spoštoval in častil je svetega ctčeia in se vsako Llo pe jal v Ktav, da je -poljiibil Kristusovemu namestniku r-uco. Valic femio je vmaigala lakomnost. Nadvojvoda je šel v Rim — že drugič tisto leto — rn se prepričal b razveseljivem zboljšanju papeževih denarnih razmer. To zixrijsanje je pa-ptz zanikaval. Pr-^lo je do razburljivih pre rek. ki pa nitsc rddi e ~uspehaf ker je papež cibolel. Nadvojvo la je mpral od-»otovatS, sie da bi ka} oprav.il. prihodnjih) ki zida delavske hiše. Važn je vnrašanje kolonizacije, zakaj Finska je dežela ogromne raz- na dela, ki se že v velikem številu prodajajo na trgu. Kakor drugod, je tudi na Finskem najtežje najti zaposlitve intelektualcem, ki jih je pribežalo w zasedene Karelije kakih 10 tisoč. Polovica jih je dobila delo po raznih državnih in zasebnih pisarnah. Zlasti veliko si prizadeva država za zaposlitev vojnih invalidov. Povsod so u-sta novi jeni, tečaji, v katerih se invalidi privajajo k novemu, ■njilhovim zmožnostim primere nemu delu. tako da morejo začeti novo delavnost ki jim dovoljuje dostojno življenje, brez vf akih stroškov. V tem oziru mjoTa Finska služiti za z#"ed mnogim evropskim državam ki ne kaj slabo brigajo za ljudi, ki so v vojni žrtvovali zanje svoje zdravje. Zaposlitev invalidov orgauizira poseben u-rad v Helsinkih, ki jedosegel tako sijajne rezultate, da bo o- teri č-lovek nc ve, aE ima že kakšne težnje, ki bi mogle biti nevarne za Finsko. Splošno minenje je. da ne; seveda bo morala Finska voditi zelo previdno politiko, da ne bi postala torišče kakšnih sporov na tisti črti, ki je pred sedanjo vojno tvorila tako zvano bariero med Evropo in Sovjetsko Rnsijo. JAPONSKA GLASBA IN GLASBILA. Evropska, zlai ti pa zapadno evropska javnost ve zelo malo ali pa nič o japonski glasbi. Jape nci so znani kot glasbo ljubeč nardd. Glasba stoji na Japonskem na pomembnem mestu javnega življenja, in zato ji posvečajo veliko pozornost. Na čelu japonskih glasbil je koto, neke vit te citre. ki imajo 10 do 15 strun. Japonci o4)vladajo to glasbilo zares umetni- stailo samo kakih 300 invalidov|gk0. Drugo glasbfflo^ podob- kt ne bodo za delo spodobni in bedo užival penzijo. * Da moremk) oceniti to obnovitveno delo v številkah, naj ugotovimo, da zahteva od države žrtev 9 milijard dinarjev, Poleg poučnih knjig, muzik&lij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitvenBd: KVIŠKU SRCE 2% x 3% iučev — 224 strani ▼ezava umetno ............ 25«. KVIŠKU SRCE — (št. 355) 2)4 x 3% in Cev — 224 strani t belem celolldn ...... Me KVIŠKU SRCE — St. 408) 214 X 3% ItiCev — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (St. 498) i 4 1 nCev — 255 strani v števil Sr. Kriiev Pot Ona $ue RAJSKI GLASOVI — (*t. 416} X 4 lnt5nian dance VANDA polka __ po jezeru kolo ______ 7. barcica . mladi kapetane ohio valley sylvia polka tam na vrtni gredi maribor waltz -______ spavaj milka moja orphan waltz ____________ dekle na vrtu oj. marička. pegljaj.... židana marela (polka) veseli bratci (maznrka) J5 J5 IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo mižali cene: *>nk> Jnvanee—b. MLADIH LET, Peter Jerrb—OSEM ZBOROV (m- Hd ra Moški zbori OS KAK DEV: Bardca; OJ, moj locel lov; Kam ml, fantje, drav v tm poj* demo ......................J OSKAR DE V: .Srečno, ljubca moja; Ko ptKH-ca na tnje gre; Soči; MoJ očka ma konjička dva; Dobiv sem pl-Slovo; je t pihnila loč A DOBITEK PRED NJfeM. USMRČE EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska.. M Vso noč pri po toči ......2* i orj6ti ■««•••••••..JE} Hodi Micka d orno; Kaj dragega hočem ; Zdravlca ........JI > ASILIJ MIRK ia A. QROBUINQ: - Vetrlč; F« gradlol ..........M Ameriška slovenska lira, (Hi Orlovske Masne (Vedopkee)-- Slovenski akordi, ti metenib In ) M M FERDO JUVANEC: Zjutraj......... Slovanska ..... .20 Slovenic Publishing Company 21G WEST 18th STREET NE1? YO^K, N. Y. "Bask* NachifchtenM poročajo o nenavadnih okoliščinah neke usmrtitve v čarobnem o-rientalskem Teheranu. {Nedavno je bil v tem mestu brivec Bciko obsojen na smrt, kei je izvršil ropa rak i mrtor. Preide n «e je iny?la sodba tz-vršili, pa je pri&o obvestilo, da -je na smrt oboo jeni zadel v ha-terijk glavni dobitek. Boiko PETER JEREB: Pelin ro*a; VABILU M IRK: Podoknlca........M ZORKO PRELOVEC: Ko eo fantje proti vaal «1----& Le enkrat la ................jco Slava dela ..................Jf HR. VOLARlC: Rožmarin; PAVČIO: Potrkan plea JOS. (Kart AdaasM) .71 Trije stkani sborl (Glasbena Ma-tiea) ________________________ JI V pepehiKnl noči, ban tata sa sate, zbor In otkeaUr. (Sattner)....' J« Mladini, pesmi za mladine • klavirjem (E. Adamič) .....-......- JI Dve pesmi. (Prefovee) za amUd zbor in sole__________________ Ji Nail himni, dveglaana-------—_ JI Gerald odmevi, (Labarnar). ii. zvezek, meikl zbori_____JI ZA TAMBVR1CE: *** na gorenjskem je flktno, podpouri slo-venskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............75 .18 ZA CITRE: " V Poduk za eitre. — 4 zvezki — (Koieijski) _____________L— ZA KLAVIR: Bari pridejo. — Koračnic« — M Slovenske narodne pesmi, Janko Zlrovnlk L zvezek. 123 pesmi m moftkl ali ienskl zbor ............ 1.21 II. zvezek. 77 pesmi za molki In meSanl zbor ...........t....lJ5 m narodnih pesmi za molki In mešani zbor, Emil Adamič ....L— PANT JE NA VASI. 18 narodnih aa molki zbor. Ciril Pregelj.. M ra&ki zbor (Bajttk) ___________ lei na plIMnce, (Bajok), Naročilo po« j I te «« Glas Naroda" 211 WEST 18th NEW IOULN. I.