263. ttnllta.
i umijni, i tinl, 11. Nindm 1915.
AUIII. Ml.
.Slovenski Narod« velja v I|«M|aBl
na dem dostavljen:
edo leto naprej • • • • K 24 —
pol leta     „ . -» • . 12*—
četrt leta   „ • 9 • • • 6*—
oa mesec  . • 2*—
▼ upravniirru prejenun: cele lete aaprej . t • • K 22*—
FiJ^   -   • • • • •llw
četrt leta m * • . • # 5«) na mesec  „    . • • • » 1*0
Dopis! naj se frinkirajo. Rokopisi se ne vračajo, VronaUtvo; tanHovn vlita it a (v priflKju levoj telefoa $L *+.
Iskal« vsak asa svečer isvzeaeil nedeljo in
faserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin„ za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavni&vu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. d, to je administrativne stvari.
iona številka volja 10 vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »JVereasa tlakaraa- telefon at. 8 S.
.Slovenski Karo** veliš 90 posti:
sa Avstro-Ogrsko: m fltm&jpr.
celo leto skupaj naprej
SI leta     „ m trt leta . na mesec  m m
K 25-— i celo leto naprej
* 3*
*6*50 I   za Amcriko in vse druge dežele z*
2o0 1 celo leto naprej
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Vprnvnlstvo (spodaj, dvoriSče levo), KasJlava nllea it 5, iolefon Št»S5 ■
BOJI OB SOCI      LJUTI BOJI
NA DOBERDOBSKI PLANOTI. —
SILNE ITALIJANSKE IZGUBE. —
CIVILNE   ŽRTVE V GORICI. —
BOMBE NA VERONO.
Dunaj, 15. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Sovražno napadalno gibanje na fronti ob Soči je včeraj, morda za* radi hudega naliva, očividno popustilo. V odseku visoke planote pri Doberdobu pa so se vršili silni boju Na severnem pobočju gore Sv. Mihaela se je Italijanom zopet posrečilo, vdreti v vrzel v naših pozicijah, Id so jo napravile krogle težkih topov. Močne sovražne čete, ki so zvečer pričele severno od tod z napadom, smo krvavo odbili. Nato se je pričel naš protinapad, ki je zopet pridobil ves izgubljeni del fronte ter prizadejal sovražniku izredno velike izgube. Tudi močen italijanski napad na Griže brdo (Monte del sel Busi) se je razbil, kakor vsi prejšnji .napadi.
Vsled obstreljevanja Gorice je bilo dosedaj 58 civilnih oseb ubitih, £0 ranjenih, kakih 300 hiš in skoro vse cerkve in samostani so močno poškodovani.
Ena naših letalskih skupin je zopet metala številne bombe na Ve-
fOflO.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r fml.
Otetrellevonie Gorice.
Dunaj, 16. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnoporočevalskega stana:
Obstreljevanje Gorice se je pričelo dne 18. oktobra in je trajalo z menjajočo se intenziteto do današnjega dneva. Kake dneve je padlo nad 100 strelov vseh kalibrov, posebno pa težki šrapneli, v mesto. Obstreljevanje se je pričelo največkrat v zgodnjih jutranjih urah in je doseglo višek med tretjo in četrto uro popoldne, proti večeru je ponehalo. Po uradnem izkazu je bilo od početka vojne 56 civilnih oseb ubitih in 50 ranjenih, med temi mnogo otrok. Dva granatna strela sta ubila po 4 male otroke. Samostan na Bveti gori je zgorel do tal in cerkev it porušena. Zakristija stolne cerkve v Gorici je demolirana, samostan Kostanjevica, kjer počiva grof Chambord, je bil zadet od več granat in šrapnelov, vsled česar je bila poškodovana streha in slike v cerkvi kakor tudi v samostanu. V središču mesta se nahajajoči uršulinski samostan je do polovice porušen. V cerkev sv. Antona je udarila letalska bomba skozi streho. Oba kolodvora sta posejana z artilerijskimi izstrelki. Cerkev v predmestju Cingraf, v Podgori. v Pevmi, v Oslavju in v Siandrežu so popolnoma sestreljene. Po večini tudi dotični kraji sami. V Gorici je trpel največ južni del. Tam je najbrže malo privatnih hiš, ki bi ne bile zadete. Sodi se, da 300 hiš v mestu je več ali manj poškodovanih. V krasno poslopje avstro - ogrske banke je udarilo že več drobcev, vsled česar je bil vdrt strop v veži in veža poškodovana. Posebno pa je trpelo novo sodnijsko poslopje, ki je bilo doslej desetkrat zadeto. Sovražni letalci so vrhu tega tudi večkrat metali bombe na mesto. Karakteristično je za italijansko vojevanje, da so na praznik Vseh vernih duš streljali Italijani s svojimi topovi na pot do pokopališča, katero dobro vidijo \? sv :" rozicij.
Gorice Italijani ne morejo vzeti, zato jo pa toliko huje obstreljujejo. Čim slabejši so uspehi po tolikih naporih v boju za Gorico, toliko ljutejša je jeza Italijanov in duška ji dajo s silnim obstreljev. mesta, katero kar noče pasti v njihove roke. Spočetka se je dozdevalo, da Italijani varujejo gotove objekte v mestu, da streljajo samo v neke smeri, kjer kaj iščejo, kjer pa nikdar niso nič našli, ali v tretji bitki so začeli res kar na slepo streljati v mesto, kamor pade strel, tam naj zadene, si mislijo in vjetniki so izpovedali, da bo Gorica sestreljena, ako je ne bodo mogli zavzeti v tretji in tej sledeči že četrti bitki. Sedaj streljajo, kamor je, samo da pade v mesto in tudi počivališče francoski kraljev na Kostanjevici ni več varno pred italijanskimi granatami. Nekaj pa je v tem obstreljevanju, kar posebno ogorči človeka: niti pokopališča ne puste v miru in ko so hoteli Goričani na dan Vseh mrtvih posetit grobove svojih dragih, so leteli italijanski izstrelki iz pozicije v Brdih na dolgo Pokopališčno cesto v mestu. In od tam se prav lepo vidi to cesto. To ni čin tako hvalisane italijanske kulture, to je čin barbarstva, to je surovost in podivjanost, ta srd, da ne dosežejo zaželjenega rezultata, ta onemogla jezica, sega celo po grobovih. To je nečuveno, ves kulturni svet mora obsojati tako italijansko početje in zavrniti tisto njihovo pritoževanje radi kakega neljubega, v volni pa neizogibnega slučaja, kakršen je oni v Benetkah, in reči jim, naj se vedejo oni povsem kulturno, potem naj govore o kulturi in jo poudarjajo . . .
Sestreliti Gorico, to ni nikaka vojna umetnost, to ni nikak uspeh, s katerim bi se mogel Salandra ponašati na Montecitoriu, to divjanje na Gorico nam kaže le to, da se tudi četrta bitka za Gorico končuje s popolnim neuspehom za Italijane. V razvaline lahko sesujejo Gorico — iz razvalin pa vzcvete toliko lepša!
m m m
Bombardiranje Verone.
Lugano, 15. novembra. Letalske napade na Verono je pospeševala gosta megla, kakor poročajo italijanski listi. Tri letala so se pojavila nad mestom in vsako je vrglo na mesto pet do šest bomb. Na Piazza d'erbe je bil ravno živahen trg, ko so prve bombe prihrumele z velikansko silovitostjo. Prebivalstvo je bežalo v bližnje hiše. Vendar je bilo večje število ljudi ubitih in ranjenih. Po poročilih italijanskih listov je doslej 30 mrtvih, 29 težko m 19 lahko ranjenih.
Dalmatinski junaki.
Profesor L o v r i ć poroča z italijanskega bojišča dne 4. novembra: Z lovorjem ovenčani bataljon naših Dalmatincev, pod poveljstvom našega junaškega stotnika H.....si je
nabral lavorik tudi danes ponoči. Sovražnik je nič manj nego šestkrat jurišal na naše Dalmatince, ali vsi navali so se razbili ob junaških prsih naših sivih sokolov. Pomislite, samo v dveh dneh je junaški bataljon odbil nič manj nego 14 napadov.
Po lepi Vipavski dolini.
Dne 12. novembra je priletelo nad Vipavsko dolino kakih 10 sovražnih aeroplanov, ki so tuintam se spuščali prav nizko. — Prejšnji dan so metali italijanski letalci bombe proti Dornbergu. En italijanski aeroplan je pliil visoko nad A j d o v š č i-n o. Prišel je nasproti naš aeroplan,
ki se je dvignil nad italijanskega. Italijansko letalo je bilo poškodovano od naših obrambnih strelov, italijanski letalec se je spuščal dol in hitel na varno do svoje bojne črte. Prišel je bil proti našemu letalcu drug italijanski letalec, obstreljevali so ga naši topovi, potem je plul nazaj. V petek, dne 12. novembra ie plul sovražni letalec že na vse zgodaj nad Vipavsko dolino in šel čez Vipavo in Št. Vid, priplulo pa je potem še več italijanskih letal, katera so pridno obstreljevali naši topovi in strojne puške. — Kakor smo izvedeli, je priplui francoski dvokrovnik tudi nad Senožeče in vrgel tri bombe, škode niso napravile nikake znatne. Zadele so na neki plot in kamenje. Tudi nad Rakekom je že bil francoski dvokrovnik.
Čez italijanske mine.
Na južni fronti, 6. nov.
Danes ponoći j cm izvršil čez italijanske mine zanimivo pot do enega kilometra bližine italijanske obali. Neki mornariški častnik je vodil mal čoln s patruljo, Šlo je gladko, po enourni vožnji smo dosegli prve italijanske mine. So v neki določeni nižini zasidrane, v raznih spiralnih črtah uvrščene v neenaki oddaljenosti. Italijani uporabljajo rriine različne konstrukcije, tudi nagibljive mine, pri katerih zadošča nagnjenje 6 stopinj, da eksplodirajo. Mine,katere smo mogli tu opazovati, so bile po 100 kilogramov težke morske mine najfinejše precizno izdelane. Vsaka posamezna stane 5000 lir. Mine polagajo naravno često ponoči in pripetilo se je že, da smo zasačili Italijane pri takem delu in jih pregnali z učinkovitim obstreljevanjem. Vsak dan pošljemo na morje iskalce min, ki natančno pregledajo vse zlasti ob obali. Tam. kjer nas motijo, jih polo-vimo s tenderji; kjer nas trenotno ne ženirajo, jih pustimo v miru. Naš čoln pa medtem plove čez polje min vedno bližje italijanski obali. Avstrijski breg je nam le še oddaljeno gorovje malih sivih vrhov. Vozimo se dalje in kar nakrat konstatiramo, da smo italijanski obali pravzaprav že jako blizu. Ako bi ne bilo megle, bi nas bili že lahko zagledali in mi bi se bili morali ustaviti v svojem po-setu, namenjenem italijanski obali, že v strelni črti sovražne artiljerije. Sedaj se je naš voditelj vendar odločil, da se vrnemo in pluli smo do nekega našega oporišča ob bregu, kjer smo si mogli ogledati razne utrdbene naprave. Posebno zanimiva je zapora, ki od vrha do tal zapre podmorskemu čolnu dohod. Ko smo se vračali,se je pojavil pred nami iz vode kar nakrat eden naših podmorskih čolnov. Straži breg z drugimi čolni vred podnevi in ponoči tajinstveno . . .
Nove velike italijanske izgube.
Četrta bitka ob soški fronti traja nadalje. V tej bitki divjajo v izredni meri nad Gorico, ali drago bodo to plačali. V treh dneh do 15. novembra je imel sovražnik že velikanske izgube, ne da bi bil dosegel le najmanjši uspeh.
Odslovljeni in kaznovani italijanski častniki.
Trije generalmajorji so odslovljeni, stotnik Milesi 25. pešpolka je bil degradiran in obsojen v ječo.
Zopet italijanski parnik potopljen.
Rim, 14. novembra. (Kor. urad.) »Agencia Stephani« javlja: Podmorski čoln z avstro - ogrsko zastavo je potopil pri otoku Gavdo, južno Kandije, italijanski parnik »Bosnia« z 2560 tonami prostornosti. Posadka in pasa žir ji so se vkrcali v 4 čolne, katerih eden z 19 osebami še ni priplui do kopnega.
Parnik »Firenze«. Milan, 14. novembra. Torpediranje parnika »Firenze« se je izvršilo 37 morskih milj od Sirakuz. Kraj, kjer se je parnik potopil, daje mornariškemu veščaku pri listu «Cor-riere della sera« povod za trditev, da sovražni podmorski čolni v Sredozemskem morju nimajo namena, samo motiti pomorski promet, ampak preprečiti tudi vojaške operacije, ki se pripravljajo v vzhodnjem delu Sredozemskega morja. Zato priporoča trgovskim parnikom, naj vozijo proti čolnom, da jih zadenejo in poškodujejo,ali vsaj desorijentirajo toliko časa, da je beg nemogoč.
Parnik »Livietta« potopljen vsled eksplozije. Rim, 14. novembra. Italijanski parnik »Livietta« se je potopil v me-hikanskem zalivu vsled eksplozije, ki jo je provzročil najbrže peklenski stroj. Posadka je rešena.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. novembra. (Kor. ur.) Iz vojn opor očevalskega stana:
14. novembra. V dolini Ledra je otvorila sovražna artiljerija s pobočij Monte Nozzolo, Monte Pari, Cima Doro in Rocceta živahen ogenj na naše pozicije in metali so tudi vžigalne bombe na Bezzecco in Piero di Ledro, ne da bi bili mogii poškodovati naše trdne obrambne naprave. Na vsej ostali tridentski in karniski fronti se ni pripetilo nič posebnega. Naša akcija v Soški dolini se nadaljuje. Na Javorščku v bovški kotlini in na višinah severo - zapadno Gorice smo napredovali. Na Kraški planoti je bil zavojevan takozvani »Della Frasche« - okop (??? Ur.) južno - zapadno Sv. Martina. Navzlic neugodnim atmosferičnim razmeram so podvzeli naši letalci sreč-
ne napade na Kraško planoto in so metali bombe na dolge vlake, stoječe na postajah v Rihembergu, Štanjelu, Skopem. Sovražen albatros in neki avijatik sta bila pregnana vsled ognja strojnih pušk. Naši letalci so se vrnili nepoškodovani.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
V Rimu je bil aretiran znani žur-nalist Bonaretti, ki je vedno rohnel proti trozvezi, in znani odvetnik Si-moncini. ker sta osumljena sleparij pri armadnih dobavah. Nekaj oseb je bilo aretiranih v Turinu, Genovi, Neaplju in Florenci.
Tri velike nemške parnike, ki se nahajajo v pristanišču v Genovi, med temi parnik »Princ LuitpoloV, bo italijanska vlada oborožila ter jih bo vporabila za pomožne križarke.
Cepljenje italijanskih čet proti legarju je imelo neznaten uspeh.
Skandali, ki so se razkrili pri dobavah za armado in mornarico, ne kompromitirajo samo velikih trgov^ cev industrijalcev in bankirjev, ampak tudi razne visoke uradnike, oficirje v skladiščih in časnikarje.
Vpoklic vseh kategorij 191etniK Italijanskih vojakov in dodatno iz-vežbanih treh prejšnjih letnikov, je dal armadi 120.000 mož.
Mnogo Švicarjev, ki so bili v Italiji, se je vrnilo, ker se boje, da utegne izbruhniti revolucija, ako bodo Italijani tudi v bodoče imetf same neuspehe.
Rihardu VVagnerju so hoteli po« staviti spomenik v Italiji ter so zbrali že precejšnjo vsoto, katero pora« bijo sedaj v vojne namene, češ, da za nemške spomenike ni prostora v Italiji.
Švicarski listi poročajo, da vpo« klicana tretja kategorija italijanske teritorijalne milice odide na fronto po štiritedenskem vežbanju.
Prodiranje naših čet v Srbiji.
ZASLEDOVANJE UMIKAJOČIH SE   SRBOV  IN ČRNOGORCEV.
Dunaj, 15. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Vse armade zasledujejo. Samo mestoma se sovražnik še drži. Naša višegradska skupina je vrgla Črnogorce preko Lima ter dosegla Sokoloviće in vzhodnie vrhove. Pri armadi von Kovessa so zopet vjeli 850 Srbov in vplenili 2 strojni puški. V dolini Toplice smo dosegli Pro-kuplje.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer fml.
•    •    a *
PRI NADALJNEM ZASLEDOVANJU SRBSKE ARMADE, SO UGRABILE AVSTRIJSKE, NEMŠKE IN BOLGARSKE ČETE V NEDELJO 8500 MOŽ IN 12 TOPOV.
Berolin, 15. novembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne IS. novembra.
Balkansko bojišče.
Zasledovanje je ostalo povsod! v teku. Včeraj je bilo ugrabljenih v celem 8500 mož in 12 topov; od tega so vplenile bolgarske čete približno 7000 mož in 6 topov.
Vrhovno armadno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 14. novembra. (Kor. ur.) Uradno poročilo o operacijah 13. no-
vembra pravi: Po padcu trdnjave Niš so se umaknili Srbi na levi breg Morave ter so podrli vse mostove za seboj. Reka je tu več kakor 150 do 200 m široka in dva metra globo« ka. Oprti na utrjene in s težko artiljerijo armirane pozicije, so se Srbi trudili preprečiti prehod naših čet čez reko s srditimi, z znatnimi silami izvršenimi protinapadi. Kralj Peter je prisostvoval tem bojem. Te-« kom zadnjih dni so bolgarske čete obupni odpor Srbov zlomile ter so dospele definitivno na levi breg Mo-* rave. Danes so vkorakale čete v Prokuplje, kjer so vplenile šest havbic in drug vojni materijal ter vjele 7000 mož. V kolodvoru Grejac (približno 12 km južno Aleksinca) smo vplenili 150 vagonov. Prvi nadšte-vilni srbski regiment je revoltiral ter ubil svojega poveljnika Pribičevića. enega izmed glavnih povzročiteljev zarote za umor nadvojvode prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Polk' se je razpršil po okolici. V noči od 12. na 13. november so poskusili Francozi napasti naše oddelke na desnem bregu Vardarja. Naše čete so izvršile ljute protinapade ter so jih vrgle na desni breg Črne reke (ki se izliva 20 km jugovzhodno Velesa v Vardar) nazaj. Pri tem so ugrabile dve strojni puški z vprego vred, dva gorska topa in vjele 56 mož, med njimi tri častnike.
Umikanje Srbov na Mitrovico. Rim, 14. novembra. (Kor. ur.) Srbsko poslaništvo dementira od srbskega poveljnistva v Bitolju javljeno zopetno osvojitev Velesa. Poslaništvo sporoča nadalje v obliki uradne atenske vesti, da se namera-
14
L0
62
va srbska vlada nastaniti v Mitrovi-ci, kamor se tudi umika srbska armada v popolnem redu, ne da bi obu-pavala in ne da bi opuščala svoj materijal.
Odpor do skrajnosti.
Rim, 15. novembra. (Kor. urad.) »Tribuna« javlja iz Soluna: Zadnje dni se je vršil srbski ministrski svet, katerega so se udeležili tudi zastopniki generalnega štaba. Sklenili so, da se bodo tako na severni kakor na vzhodni fronti branili z največjo požrtvovalnostjo, dokler ne bo ententin ekspedicijski zbor, ki naraste do 23. novembra na 150.000 mož, spopol-njen. Ker je sedaj Bitolj pred nenadnim bolgarskim napadom očividno varen, se preseli srbska vlada tja. Beda v Srbiji.
Milan, 14. novembra. (Kor. ur.) »Corriere della Sera« poroča iz Ohrida: Cesta iz Bitolja in ona čez Dibro že mnogo dni ne služita več za aprovizacijo srednje in zapadne Srbije. V Dibri, Gostivaru, Prizrenu vlada lakota. Tudi vojaki nimajo skoraj nič več jesti. Bolgarski komitadži neprestano motijo prometne zveze, Albanci pa ne izvršujejo nikakih resnih sovražnosti. Srbski glavni stan se nahaja v Raški.
Zopetno bombardiranje Varne? Bukarešta, 15. novembra. Včeraj zjutraj je bilo slišati iz smeri Varne zopet živahno  gromenje topov. Podrobnosti še manjkajo.
Italijanska vojna ladja v Solunu. Lugano. 15. novembra. (Kor. u.) Italijanski listi javljajo: Italijanska vojna ladja »Piemonte« je prispela 13. t. m. v Solun ter se je zasidrala blizu francoskih in angleških vojnih ladij. »Piemont*c je prispela iz Mu-drosa ter je 11. t. m. bombardirala kolodvor DedeagaČ in dva iz po 80 vagonov obstoječa vojaška vlaka, ki sta bila uničena. Bolgarske baterije in iz Dedeagača odposlani podmorski čoln so obstreljevali »Piemonte«, ne da b: ga poškodovali.
Četverozvezne čete na Balkanu.
»Secolo« javlja iz Pariza: Če-tverozveza bo spravila na Balkan pol milijona mož ter bo ostala trajno v Solunu, da ogroža tam železnico Berolin-Carigrad-Bagdad. Srbom ne more pomagati, ti se bodo umaknili v Črno goro. Ententne čete se pripravljajo za zimsko kampanjo.
Francozi v Solunu.
Iz Soluna poročajo: Francozi so zgradili pri Kara Burnu veliko taborišče in letališče. V pristanišču kri-žarijo neprestano francoske in angleške vojne ladje, katerim se je pridružila tudi ruska križarka »Askold«.
(Setverozoezo f rozl Grški. '
Kakor smo že poročali, se vršijo sedaj pogajanja med grško vlado in četverozvezo, ki naj zasigurajo en-tentnim in tudi srbskim Četam na grškem ozemlju popolnoma svobodo; z drugimi besedami: Grška se naj odreče glavnim pravicam in dolžnostim, ki izvirajo iz njene nevtralnosti, in naj trpi tudi, da se srbske čete eventualno umaknejo pred Bolgari na grško ozemlje. Morda je to .vprašanje le del večjega kompleksa, o katerem si hoče biti ententa »popolnoma na jasnem«. Čim dalje bolj sumljivo se zdi našim sovražnikom postopanje Grške, in že ji očitajo, da se je sporazumela z Bolgarijo in da se bo pridružila centralnim državam. Italijansko, francosko in angleško časopisje postaja od dne do dne ner-vozneiše in zahteva »brezobzirne korake«, kajti sicer da bo vse prepozno. »Secolo« se norčuje, da je dosedanje beračenje v Atenah napravilo le slab vtis in žalostno konstatira, da izgublia Venizelos svoj vpliv vedno bolj. Francosko časopisje napoveduje kraljevo zmago pri novih volitvah. Zelo zanimiva in karakteristična so izvaianja londonskih »Times«, ki postavljajo teorijo, da je četvero-zveza upravičena proti Grški intervenirati, da re-§i — grško ustavo. Nove volitve na Grškem so protiustavne, pravijo »Times«, ker se nahaja velik del volilcev pod orožjem in ne more izvrševati svoje volilne pravice. VDrašanje grške ustave pa ni le grško notranje vprašanje, temveč je mednarodno vorašanje. Kajti v pogodbi iz leta 1863.. v kateri je Anglija izročila Grški Jonske otoke, so Francija, Anglija in Rusija grško ustavo garantirale in s tem prevzele tudi pravico in dolžnost, da jo branijo nroti vsakomur. Krali Konstantin hoče uvesti vojaško diktaturo in kršil je ustavo že s tem, da je razpustil zbornico. Vsaka^ intervencija proti niemu in niegovi vladi je torej upravičena... Ne vemo, aH so izvaianja »Times« napoved realnih dalekosežnih korakov četvero-zveze, ki bo pač še počakala na Uspeh Kitchenerjeve misije. Saj gre
Kitchener, kakor se govori v Rimu, s pištolo nad kralja Konstantina. Opažati pa je, da se poslužuje ententa že sedaj raznih nasilnih sredstev: sistirala je izplačanje grški vladi že dovoljenega posojila 40 milijonov frankov in ustavila dobavo premoga. Iz Pariza pa poročajo, da je francoski ministrski svet sprejel glede Grške važne sklepe. Francoska vlada ne bo več trpela Konstantino-ve neodločnosti ter bo takoj intervenirala, čim se pokaže, da Grška ne postopa s tako dobrohotno nevtralnostjo, kakor to ententa zahteva. Iz vseh poročil je razvidno, da je zadnji cilj entente še vedno ta, pridobiti Grško z dobrim ali pa z grdim popolnoma na svojo stran, ali pa vsaj onemogočiti z demobilizacijo njene armade vsak odpor proti postopanju ententnih čet na grškem ozemlju.
Kitchener prihaja s pištolo.
Preko Lugana poročajo: V Rimu se govori, da bo nastavil lord Kitchener grškemu kralju pištolo na prsa ter zahteval brezpogojne materijalne garantije za varnost ententnih Čet na Grškem. Italijansko Časopisje zahteva, da se proti Grški brezobzirno postopa.
Kakor poročajo, pride lord Kitchener prihodnji teden v Atene, kjer ga pričakuje tudi Venizelos.
Anglija  noče več dajati Grški premoga.
Preko Rotterdama poročajo: Angleška vlada je preklicala privilegije za transport premoga iz Anglije na Grško. Angleške paroplovne družbe so vsled tega prevažanje premoga v grška pristanišča popolnoma ustavile.
Nova grška zbornica se sestane 24. prosinca.
Atene, 13. novembra. Nove volitve v grško zbornico se vršijo 19. decembra, nova zbornica se sestane 24. januarja 1916. Venizelisti so baje že sklenili, da se volitev ne udeležijo.
Pred volitvami na Grškem.
Pariz, 15. novembra. (Kor. ur.) Glasom    atenskega   poročila lista
ZMAGOVITI ZAKLJUČEK ŠTIRITEDENSKIH  BOJEV   PRI ČAR-TORUSKU. — RUSI SE UMAKNILI V PRVOTNE POZICIJE.
Dunaj, 15. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Boji pri Čartorijsku so imeli včeraj popolen uspeh. Poraženega sovražnika smo vrgli iz loka Stira preko reke. Na svojem hitrem umikanju je sovražnik zažgal vse izgubljene kraje. S tem so imeli štiritedenski žilavi in slavni boji za Čarto-rijsk ravno tako posledico, da so se Rusi umaknili v svoje prvotne pozicije, kakor svoj čas od ruskih čet upapolno zglašeni poskusi, predreti pri Siemkovcih ob Stripi. Že včeraj navedeni plen se zvišuje. Sicer ni beležiti nobenih omembe vrednih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega
štaba Pl Hofer, fml. • »
LINSINGENOVA ARMADA JE NAPADLA   RUSKO   FRONTO NA ZAPADNEM BREGU STIRA TER POGNALA RUSE ČEZ REKO.
Berolin, 15. novembra. (Kor. u.) Wo!ffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne IS. novembra.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generalfeld-maršala von Hindenburga.
V okolici Smorgona se je razbil pred našo pozicijo ruski delni napad s težkimi izgubami.
Armadna skupina generala feldmar-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Nič novega.
Armadna skupina generala von Linsingna.
Čim so vdrle v sovražnikovo pozicijo pri Podgačju, so napadle nemške in avstro - ogrske čete včeraj ruske pozicije na zapadnem bregu Stira v celi razdalji. Rusi so poraženi. Zapadni breg je od njih očiščen.
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO    URADNO POROČILO.
12. n o v e m b r a. V okolici Slo-ka se je posrečilo našim četam priti v boju zapadno od Ragasua naprej.
»Echo de Pariš«, je 90 venizelistič-nih poslancev, ki še niso 40 let stari in so torej obvezani za vojaško službo, zaprosilo vojnega ministra za enomesečen dopust v volilnem času. Vojni minister je prošnjo odklonil.
Atene, 15. novembra. (Kor. ur.) Poročilo »Agence Havas«: Venizelos prosi industrijalce in trgovce iz Aten in Pireja, da naj se ne vzdrže udeležbe na volilnem boju. Venizelos je izjavil, da bo liberalcem celo v slučaju, da se vrnejo z večino v zbornico, nemogoče izvesti svoj program. Liberalna stranka bo sklepala šele v nekaj dneh.
Izjava romunskega ministra o stališču Romunije.
Kakor se iz Bukarešte polurad-no poroča, je izjavil romunski notranji minister Morcun v političnem razgovoru na družabnem večeru pri bukareškem županu Petrescu: Nekateri zahtevajo, da takoj interveniramo, češ, braniti moramo francosko kulturo in vojevati se moramo iz ljubezni do Francije; ti ljudje ne mislijo na rezultate, ki bi jih mogla taka intervencija imeti. Drugi zopet zahtevajo, da interveniramo iz ljubezni do Nemčije. Niti enim, niti drugim se ne pridružujem, menim marveč, da sme Romunija intervenirati v tej vojni le radi svojih lastnih interesov.
Francoski in angleški  listi  o Romuniji.
Berolinski listi poročajo: Francosko in angleško časopisje kritikuje postopanje Romunije ter prihaja do zaključka, da je Romunija definitivno rezignirala za skupno postopanje z entento. Listi napadajo ententino diplomacijo, ki svoji nalogi tudi tu ni bila kos.
Romunski   intervencijom s ti na delu.
Iz Bukarešte javljajo: V nedeljo so priredili romunski intervencijoni-sti shod v Jassvju, katerega pa se je udeležilo le malo ljudi. Po zborovanju so priredili obhode po mestu ter demonstrirali pred redakcijami ne-vtralističnih listov.
Po enajstdnevnem boju, skoraj neprenehoma do boka v vodi, so naše čete zavzele Kemern. Z znatnimi izgubami smo Nemce vrgli proti zapadu. Vjeli smo več Nemcev ter vplenili več strojnih pušk. Ljuti boj pri Bersemindu v bližini Ikskila traja. Tekom dneva smo zavrnili 10 silnih nemških napadov ter prizadejali Nemcem težke izgube. Celi kupi mrtvih leže pred našimi jarki. V eni bitki so se borile na fronti pri Rigi te dni naše mlade litvianske čete ramo ob rami v najtežavnejšem teritoriju ter so iznova dokazale svojo visoko vrednost. V okolici Dvinska so prodrle naše čete pri vaseh okrog Iluksta nekoliko naprej. Pri vasi Ko-ščiuhnovski, zapadno od Rafalovke, traja silni boj. Vjeli smo kakih 270 sovražnikov.
Ruska duma.
»Rječ« poroča, da bo sklicana duma za 18. december, da se pred vsem posvetuje o finačnih vprašanjih. Vlada se skuša sporazumeti z raznimi voditelji strank, da ne bodo zahtevali političnih debat, ker se bo o političnih vprašanjih govorilo v sledeči tajni seji.
DROBNE VESTI  IZ RUSIJE.
»Rječ« poroča: Vprašanje beguncev je postalo eno največjih vprašanj vojne. Vlada begunce lahko socijalno izkoristi, ter jih nastani, kakor svoj čas uporne Poljake v brezkulturnih deželah Sibirije. Obžalovati je, da se odseki samo posvetujejo, ne pridejo pa do sklepov.
Preko Pjotrkova poročajo iz Petrograda: Petrogradski mestni poveljnik knez Obolenskij je pozval vse nižje uradnike pošte, železnice in državne uprave, da naj z družinami zapuste mesto. Nastanili jih bodo v raznih manjših mestih države. Odredbo utemeljuje mestni poveljnik s tem, da bo pomanjkanje živil v Petrogradu to zimo še naraslo, vsled česar je previdno, da se izselijo vsi oni, katerih navzočnost v Petrogradu ni neobhodno potrebna.
Rusija, Anglija in Perzija«
Glasom petrogradskih poročil italijanskih listov sta se Rusija in Anglija sporazumeli glede Perzije o skupnih »previdnostnih korakih«. Obe državi zahtevata od Perzije »energične korake proti nemško-avstrijskim intrigam«. Če bi preložila perzijska vlada svoi sedež iz Te-
herana v Ispahan, bo Rusija, kakor poroča »Novoje Vremja«, takoj zasedla severni del Perzije. Dnevi per-zejske samostojnosti so potem šteti. — V Petrogradu so v resnih skrbeh zaradi te sosede. Velik vpliv imajo na položaj v Perziji zadnji dogodki na Balkanu in nemški vpliv v Carigradu, ki odpira možnost uspešne revolucionarne propagande v vsem mohamedanskem svetu. Rusija in Anglija sta zahtevali od perzijske vlade, da prepreči ustanovitev per-zijsko-turških vstaških čet.
ZAPADNO BOJIŠČE.
NEMCI SO OSVOJILI FRANCOSKI JAREK PRI ECURIE.
Berolin, 15. novembra. (Kor. u.) Veliki glavni sian dne 15. novembra.
VVolffov urad poroča:
Zapadno bojišče.
Severo - vzhodno od Ecurie smo po Ijtitem boju osvojili eksponirani, 300 metrov široki jarek ter ga zvezali z našo pozicijo.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemški sunki na zapadu.
Iz Ženeve poročajo: Francoski vojaški krogi konštatirajo z vedno večjo nezadovoljnostjo, da so pričeli Nemci na zapadni fronti s celo vrsto pomembnih ofenzivnih akcij. Tolažijo se s tem, da je bilo to omogočeno, ker so dospele v fronto nove čete, ki morajo sedaj Nemcem manjkati drugod. Tudi »Temps« konstatira v razgovoru o vojnem položaju na zapadu, da se pričenja slika izpre-minjati.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
12. novembra, ob 3. popoldne. Obstreljevanje je bilo v odsekih pri Loosu in Calonne na obeh straneh še zelo živahno. V odseku Busa v Artoisu je storila naša artiljerija, da so umolknile sovražne baterije, ki so streljale na naše naprave. Na ostali fronti je uspešno trajal boj z minami. V Argonih, ob višini 285 so zadele nase protimine Nemce pri polnem delu. Severno od Flireva je razdejala druga protimina od sovražnika napravljene galerije.
12. novembra, ob 11. po-noč i.Čez dan so poročali o posebno silnih artiljerijskih bojih v Belgiji v pokrajini Boshinghe, v Artoisu, v odseku Calonne, severno od Samna, pri Dampierru, med Maaso in Moslo in v gozdu pri Apremontu. Infanterij-skega boja ni bilo.
Angleške izgube.
Seznam angleških izgub z dne 13. novembra obsega 40 častnikov in 1122 mož.
Potopljeni angleški parniki.
London, 12. novembra. (Kor ur.) Reuter poroča: Angleški parnik »Rhineland« je bil potopljen. Enega preostalega so pripeljali na kopno.
London, 12. novembra. (K. ur.) Angleški parnik »Den of Crombie« je bil potopljen. Moštvo je rešeno.
London, 14. novembra. (Kor. u.) Lloyd poroča, da je bil angleški parnik »Richard A\vdry« potopljen.
Iz Londona: Lloyd poroča, da je bil angleški parnik »Moorside« (117 ton) potopljen.
Gibraltar.
Mornariški kritik »Corriera della sera« zahteva, da se naj morska ožina pri Gibraltaru zaradi delovanja Nemcev v Sredozemskem morju nemudoma zapre.
Haldane angleški vojni tajnik?
Državni tajnik Grey je v poslanski zbornici izjavil o Haldaneju, da je v javnem interesu, da se zopet vporabi v politični službi. Asquith je pozneje z vso odločnostjo izjavil, da je Haldane v vojnem uradu z neprecenljivim uspehom sodeloval. »Mor-ning Post« pa v uvodniku vehementno napada Haldaneja ter pravi, da bi imelo imenovanje Haldaneja za vojnega tajnika za posledico razdvojitev celega naroda.
Lord Haldane je veljal začetkom vojne za velikega prijatelja Nemčije. To za Angleža v sedanjih časih težko obdolžitev je sicer pozneje v strupenih govorih proti Nemčiji spraj, vendar mu niso zaupali. Vsled tega nezaupanja je prišel lord Kitchener namesto njega njega do mesta vojnega ministra in letos spomladi je moral odstopiti celo kot lord kancler. Celo njegov obisk na fronti je angleško javnost razburil.
Vojna v kolonijah.
Iz Capetowna poročajo: General Smuts je zahteval na neki konferenci, da naj se pošlje 10.000 južnoafriških čet v Vzhodno Afriko. Kolonijalni minister mu je nato baje odgovoril, da imajo zavezniki vse
roke polne dela in da od Anglije ni
pričakovati, da bi dala na razpolago vojake za vse vojne na svetu.
Iz Haaga poročajo: »Exhange Telegraph Compagny< poroča iz Capetowna: Glasom tam krožeče govorice, ne bo pričela južno - afriška vlada prej vojne proti Nemški Vzhodnji Afriki, predno ne bo imela skupaj kakih 30.000 mož. Doslej se je priglasilo samo 11.000 rekrutov, med njimi mnogo črncev.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 14. novembra. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Darda-nelska fronta. Običajno, časih prenehajoče obstreljevanje z artiljerijo in bombami traja. Naša artiljerija, ki je obstreljevala dva sovražna monitorja, ki sta se v Saroškem zalivu približala obali, je zadela en monitor dvakrat ter ga vžgala, drugi monitor pa je prisilila, da se je umaknil. Sicer ni poročati ničesar.
Angleži in Francozi zapuste Dardanele.
Poročali smo že, da je lord Kichener naznanil ruski vladi, da bodo Angleži opustili nadaljnje brezuspešne poskuse, odpreti Dardanele. Sedaj prihajajo preko Ženeve iz Pariza poročila, da so se temu sklepu Anglije iz strategičnih ozirov pri-< družili tudi Francozi.
Lord Kitchener.
Milan, 16. novembra. (Kor. ur.) »Corriere della sera« poroča, da se nahaja lord Kitchener že nekaj dni z egiptovskim generalnim komisarjem v Mudrosu.
AKCIJA PROTI SUEŠKEM PREKOPU.
Iz Soluna poročajo 15. t. m.: Na podlagi brezžičnega brzojava poročajo ententni viri iz Mudrosa, da je pri Sueškem prekopu koncentriranih 500.000 mož angleških in francoskih vojakov za obrambo prekopa. 2e za začetek prihodnjega tedna pričakujejo pričetek nemško-turškega napada na Sueški prekop, vsled česar se obramba mrzlično organizira. Tekom preteklega tedna so dospela poročila, da so se v bližini kanala pokazale turške prednje straže, do sedaj pa še ni prišlo do spopadov.
Gibanje Senusov v Libiji.
Lugano, 15. novembra. (Kor. u.) Italijanski list »Ordine« poroča iz Kaira: Vodja Senusov, Sidi Hamed, je odstopil svojo politično moč v Libiji Ei Said Idrisu el Mahdi. V Solu-mu se nahaja 100 turških častnikov, med njimi Nuri beg, bratranec En-ver pase, 2000 regularnih vojakov s 6 topovi in 4 strojnimi puškami ter mnogo Beduinov, ki zahtevajo v nasprotju s Sidi Hamedom invazijo v Egipt.
OTVORITEV TURŠKE ZBORNICE.
Turška zbornica je bila dne 14. novembra v navzočnosti sultana otvorjena. Sultan je prebral pred zbornico prestolni govor, v katerem je v bistvu naglašal te - le točke: Izpolnila so se vsa upanja, ki jih je sultan gojil lani dne 1. decembra. Napadi Angležev in Francozov na morju in na kopnem, da odpro Rusom pot v Carigrad, kar je cilj njihovih želja že poldrugo stoletje, so bili krvavo odbiti s strašnimi izgubami za sovražnika. Ta poraz, ki je povsod izzval prepričanje, da je pot v Carigrad nepremagljiva, je prisilil ohole sovražnike, da so iskali pri balkanskih državah pomoči. Toda vse intrige na Balkanu so se izjalovile. Rusi so se morali umakniti iz Karpatov, vrženi so bili iz Galicije in Poljske, vse trdnjave turškega stoletnega sovražnika so razbite in trojni sporazum je za upanje na rusko brodovje revnejši. Turškim zaveznikom so se^ pridružili tudi Bolgari. Sedanja štirizveza bo pospešila končno zmago. Da se položaj na Balkanu nam v prilog izboljša in zajamči zmaga, je privolila turška vlada v korekturo meje napram sosedi Bolgarski. Ta pogodba je predložena v odobrenje. Velik del Srbije je danes v rokah zaveznikov. Donava je odprta, pot iz Berlina v Carigrad prosta. Skupna politika zaveznikov napram sovražnikom bo ta, da si bodo na vseh točkah in frontah vzajemno pomagali, tako dolgo, da bo dosežen mir, ki bo zaveznikom prinesel hasek. — Razmerje napram nevtralnim državam je odkritosrčno in prijateljsko.
Vesti iz primorskih dežel.
Po lepi Vipavski dolini na Goriškem krožijo, ako je vreme ugodno, vsak dan zrakoplovi. Italijanski spuščajo seveda bombe, a to je dobro, da skoro vedno brezuspešno. Dne 9. t. m. opoldne pripul je tak enokrov-
Ruski poraz ob Stiru.
nik nad Brie in je spustil v bližini šole, vzhodno, dve bombi. Dopoldanski otroci so šii baš domov, popoldanski pa so bili pri verouku. Škode razun strahu nikake.
Za italijanske begunske otroke v Gradca je poskrbljeno v šolskem ožini, kakor smo že poročali, prav dobro. V hiši št. 7 Schonaugasse imajo svojo ljudsko in meščansko šolo in srednješolski tečaj; v te šole hodi nad 200 otrok, dečkov in deklic. Ljudsko šolo vodi profesor verouka don Valoni. Frančiškanski konvent je dal za otroke na razpolago prostore za dopomožni poduk. Pripravlja se ustanovitev konvikta za otroke. Pričel se je poduk v tečaju za rezbarska dela.
Kdo kaj ve. Svojo ženo in štiri otroke išče Andrej Košir iz Gorenje vasi št. 22 pri Kanalu na Goriškem, sedaj vojak pri Arbeiterkompagnie št 13, Feidpost 330.
Kdo kaj ve? Matija Zdravje v Gradcu, VVienerstrasse št. 33, I. nadstropje, prosi, da bi se mu naznanili sedanji naslovi sledečih oseb: Marij Pire, pisar pri sodniji v Bovcu; Josip Lorč. hlapec v Bovcu; Matija D o m e n i k, krojač v Bovcu m Josip K o m a c, sodnijski sluga v Bovcu.
Dnevne vesti.
— Odlikovani častniku Zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne je prejel poročnik v rezervi gospod Rado Hočevar, poveljnik oddelka strojnih pušk na južnem bojišču.
— Odlikovanje. Praporščak 17. pešpolka Maks Presker iz Ljubljane je bil dne 4. t. m. odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda.
— Na južnem bojišču je padel
dne 11. novembra t. 1. c. kr. nad-poročnik gospod Stanko Zor ko. — Bodi mu Časten spomin!
— Padel je junaške smrti na južnem bojišču Ivo T o m a n, c. kr. rezervni poročnik, sin zaslužnega znanega nadučitelja g. Janka Tomana in njegove gospe soproge Neže iz Moravč. Simpatični mladenič se je boril opetovano na severni fronti, kjer je bil dvakrat ranjen. Komaj je ozdravel, je hitel znova v boj. Koncem oktobra je odšel s svojo četo na italijansko bojišče, kjer ga je 2. novembra smrtno nevarno zadel šrap-nel. Umrl je 10. t. m. v bolnici v Gorici in je bil z vojaškimi častmi pokopan na goriškem pokopališču. Slava junaku! Čislani rodbini, kateri je kruta usoda iztrgala ljubljenca, naj-iskrenejše sožalje!
— Ranjen je bil praporščak 4. bos. herc. polka Luka De m š a r iz Kranja.
— Ranjen je bil na soški fronti mestni inženir Janko Mačkov-š e k. Nahaja se v rezervni bolnici v Mariboru.
— V ruskem vojnem vjetništvu
je kadet 87. pešpolka gosp. Albert S e 1 a k.
— Iz ruskega vjetništva se je oglasil Franc V i r a n t iz Žalca, ki je služil pri 87. pespolku in se zdaj nahaja v Obojanu pri Kursku. Tam sta tudi Konrad J o n k e iz Oplotnice in Bernard L e d n i k iz Arne vasi pri Celju.
— Iz ruskega vjetništva se je oglasil Ljudovik Deisinger iz Škofje Loke. Pravi, da je na posestvu Vasilija Petroviča Nepokojickega v vasi Marijanovka, pošta Tiskovka v herzonski guberniji v južni Rusiji. Pisal je že večkrat, da ne dobi nobenega odgovora. Zdrav je in se mu godi dobro. Želi vesel Božič in še ve-selejše Novo leto.
— Preskrba naših čet s sredstvi proti mrazu. Iz vojnoporočevalskega stana: Preskrbo naših čet s sredstvi proti mrazu je uvedlo armadno vrhovno poveljstvo sporazumno s c. in kr. vojnim ministrstvom že zgodaj. Treba je bilo izredno velike množine odposlati, potrebno je bilo več tisoč vagonov, da se je pripeljalo pripravljene množine v področje armad in velike kolone avtomobilov in vozov so spravile do čet skrbno pripravljena sredstva proti mrazu.
— Dopusti za živinorejce. Vojno ministrstvo namerava ukreniti vse potrebno, da se možki letnikov 1865. do 1872.. ki krmijo živino (posestniki in hlapci) na kmečkih posestvih, ako ni nobene druge možke sile na razpolago, za zimsko dobo 1915/16 oprostijo od črnovojniške službe. Tozadevne prošnje se morajo vložiti pri c. kr. okrajnih glavarstvih.
— Kako se godi našim vojnim vjetnikom v Rusiji. Iz Sibirije je pisal te dni neki slovenski častnik svojcem med drugim: »Tu sta me dobila tudi nadporočnik Godise in stotnik Popasje«. Ni težko uganiti, kedo da sta ta dva gospoda. Treba je njuni imeni postaviti le drugo poleg drugega: Godi se po pasje!
— Seja damskega odbora za nabiranje darov za božičnico vojakom se vrši 20. t. m. v magistratni dvorani.
— Darilo mesto venca. Gospod profesor H. Podkrajšek je daroval namesto venca na krsto prijatelju Fe-ricu Stegnerju za božičnico 17. pešpolka 10 kron.
— Avstrijsko vodstvo družbe Rdečega križa je podelilo razen pre-zaslužnemu ravnatelju g. Jos. Turku še naslednjim članom gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani svetinje z vojno dekoracijo za njihove zasluge. Srebrne svetinje dobe gg.: podnačelnik Anton D in ter, tajnik Alojzij P i p p, vežbalec Ivan D a x in člana Anton Zdravič in Gašpar Kumelj. Bronaste svetinje dobe: Anton K au č i č, Anton K a d u n c, Maks Leveč, Franc L a p a j n a r, Anton Jezeršek, Franc Flor-j a n č i č, Franc K a 1 m u s, Ignacij Kvas, Vid B r a t o ž, Anton P e r -t e k e 1 j. — Svetinje se slovesno iz-roče v sredo 17. novembra.
— Prva državna gimnazija je imela pri patriotičnem nabiranju vol-nenine in kavčuka nadvse pričakovanje ugodne uspehe. Nabralo se je za velik vojaški voz kavčuka, volne-nine Da toliko, da so jo le s težavo mogli spraviti v en vagon. Nabrani predmeti so se 8. t. m. odposlali na Dunaj. — Za ta sijajni uspeh vsem prizadetim: iskrena hvala!
—- Občine, ki naročajo ogrsko moko in plačajo denar pri svojem okrajnem glavarstvu, oziroma po položnicah, ki jih prejmejo pri svojem okrajnem glavarstvu, naj o tem istočasno obveste tudi Zavod za promet z žitom v Ljubljani; če se namreč Zavoda o vplačilu ne obvesti, isti ne prevzame nikake odgovornosti, da bo moka pravočasno dospela. Pripominja se, da vsled prevoznih tež-koč itak preide od naročila do prejema ogrske moke 6 do 8 tednov.
— Ne dajte ječmena in ovsa v mletev! Pokazalo se je, da kmetovalci po mnogih krajih dajejo oves in ječmen — deloma sam, deloma mešan z drugim žitom — v mline za moko. Kmetovalci se opozarjajo, da je po ministrski naredbi z dne 21. julija drž. zak. št. 203 to prepovedano in se bo poleg kazni oves in ječmen zaplenil, če se še najde v kakem mli-mu. Kot krušno žito je določena pšenica, rž, in kjer se je kaj pridelalo, tudi ajda. Kdor krušnega žita ni toliko pridelal, kolikor ga dovoljuje zakon za porabo njegovi družini, prejme od županstva potrebno množino pšenične, oziroma ržene moke. Od ječmena in ovsa pa si sme obdržati vsak kmetovalec le toliko, kolikor ga rabi vsakdo za seme in poleg tega za krmo: od ječmena eno četrtino celega pridelka, od ovsa pa, kdor ima konje, po 1 kg za enega konja na dan. Ostala množina ječmena in ovsa pa se mora oddati komisijonar-jem Zavoda za promet z žitom.
— Osebne vesti. Gospod Josip L ob, profesor na nemški državni gimnaziji v Ljubljani, je prideljen v službovanje na tukajšnji višji realki in sicer najdalje za dobo šolskega leta 1915/16. Profesorja na mornariški akademiji Fran Vajda in Friderik J u v a n č i č sta premaknjena v 7. činovni razred.
— V Ljubljani je umri v soboto gospod Frani Vovko, uslužbenec pivovarne »Union«, v starosti 75. let. Ranjki je bil oče v pevskih krogih dobro znanega gosp. Antona Vovko, ki se sedaj nahaja na bojišču. Bodi mu lahka zemljica! Prizadetim rodbinam naše sožalje!
— Ivan Toporiš t. Iz Novega mesta nam pišejo: Danes, 13. t. m., je nagloma umrl naš someščan gospod Ivan Toporiš, c. kr. svetnik pri našem okrožnem sodišču, šele 47 let star. Ž njim smo izgubili Iju-beznjivega someščana, ki je kot mlajši in starejši mož večkrat pripomogel naši družbi do veselih uric. Bil je kot mlad jurist v Novem mestu, bil je sodnik v Kostanjevici, v Ribnici, in kjer je bil, imeli so pevci svojega veščega organizatorja in drugi izbornega pevca. Mati narava mu je položila v zibel dar pevca — umetnika. Lepote kake pesmi je znal ta naš pevec najti, kakor malo slovenskih pevcev. Njegov krasni bas je bil dostikrat podlaga kvartetu in zboru, v katerih je pel. Škoda, da ta mož ni imel v mladosti prilike, da pride v višjo muzikalno šolo, bil je res mu-zikaličen talent. In v zvezi s tem je bil ranjki Toporiš tudi dober igralec na odru in režiser na naših manjših odrih. S tem je lepo izpolnjeval svoje proste ure, katere mu^ je delo v uradu puščalo, in če je šel s svojo soprogo v družbo. Kot uradnika ga je ljudstvo, kjer je deloval, imelo v visokem čislu. Bil je potrpežljiv in rad je storil kako uslugo ljudem v uradu. Ranjki svetnik Toporiš je bil dober prijatelj kmetu. Urad je izgubil s Toporišem dobrega iustičnecra
uradnika, njegovi tovariši pa ljubeznivega tovariša. Ranjki je zapustil soprogo in dva otroka. Ti trije bodo dolgo tožili, da jim je usoda tako rano vzela predobrega očeta-soproga. Mi drugi pa se bodemo, ko se vrnejo zopet časi, ko se bo pelo po naših pokrajinah, spominjali, kako krasno se je razlegal Toporišev bas, kako dobro je ta pevec razumel lepoto slovenske pesmi. Slovenci nimamo skoraj drugega, kakor to pesem, ki je mogočno vezilo na našo majhno domovino, ki je Slovencu v tujini naročilo pozdrav iz domovine. Dober interpret te naše pesmi nam je, če je še drugače ljubeznjiv človek, dolgo, dolgo v lepem spominu. In če se kaka pesem poje, še pozneje po letih govorimo, da je ta in ta pevec to pesem pel z izrazom, ki je segal poslušalcu v srce. Dolgo bo zaradi tega tudi ostal ranjki Toporiš v najlepšem spominu v treh okrajih Dolenjske. V dolenjski zemlji bode tudi počival ta ljubeznjivi gorenjski rojak. Sto in sto pevcev pa, kateri so z njim kdaj popevali in ki stoje v vojni, mu bodo v duhu poslali slovo in rekli: umrl je eden najboljših slovenskih pevcev.
— Sodniki in državni pravdnik v Novem mestu so ob priliki nenadne izgube svojega dobrega kolege c. kr. deželnosodnega svetnika Ivana T o p o r i š a izročili 55 K »Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb« v sodnem okraju Novo mesto, čegar podpredsednik je bil pokojnik.
Poročil se je v ponedeljek, dne 15. novembra gosp. Evgen S i i 1 i -g o j, davčni kontrolor v Vipavi, z gospodično Emo Mesesnelovo iz Vipave.
Na tuje stroške. C. kr. namest-ništvo za Štajersko je z dopisom z dne 3. m. m., št. 1456, preklicalo dne 24. junija 1886 rojenega v Allerheili-gen, okraj Miirzzuschlag pristojnega brezposelnega natakarja Ivana Konnsteinerja. kateri pohajkuje po svetu in izvablja pri raznih županstvih na račun svoje domovne občine denarne podpore. Kjer bi se še utegnil pojaviti, naj se mu, če ni posebne in nujne potrebe, ne da ničesar, marveč naj se z njim postopa po vlačugarskem zakonu.
Iz Celja. Slovensko trgovino v našem mestu je zadela huda izguba. Dne 11. novembra je umrl v Gradcu na jetiki trgovec Emanuel Priča, star šele 32 let. Gospod Priča, rodom iz Petrovega sela v Liki, se je etapliral pred nekaj leti z g. Kramarjem v Celju in ustanovil prvo večjo slovensko galanterijsko trgovino na Spodnjem Štajerskem, ki se je prav lepo razvila. G. Priča pa ni bil samo priden trgovec, temveč je rad povsod v našem narodnem družabnem življenju pomagal. Sodeloval je zlasti v trgovskem društvu in pri trgovsko-obrtni zadrugi. Značajnega in vestnega moža je velika škoda; med celjskimi Slovenci mu ostane ohranjen časten spomin.
Zaprli so v Celju moža, ki je bil svoj čas nadporočnik pri znamenitem pespolku št. 87. Temu možu je ime Gvidon Hofmann in doma je iz Rogatca. Ko je izgubil šaržo. je odšel na Dunaj in se tam preživljal kakor ie pač vedel m znal, dokler ni bila razglašena mobilizacija. Tedaj je moral Gvidon .Hofmann pod zastavo kot pešec, a je kmalu postal narednik in bil v vojni od granate tako poškodovan, da je bil odpuščen iz vojaške službe. Vrnil se je zopet na Dunaj in ker ni mogel dobiti poštenega zaslužka, ie izvršil razne sleparije. Da bi imel večji uspeh, si je obesil na prsa veliko in malo srebrno ter tudi bronasto hrabrostno svetinjo, dasi mu ta odlikovanja niso bila nikdar podeljena. Naposled so mu postala na Dunaju tla prevroča in odhitel je v Celje, kjer so ga zaprli. Med junaki, ki služijo pri 87. pespolku, se bo gotovo še kdo spominjal Gvidona Hofmanna.
V delavnicah južne železnice v Mariboru se je podrl oder pri neki stavbi in se je zidar Peršon ubil, zidar Kalunda pa se je težko poškodoval.
Iz Maribora. Dr. Hugon Robič, sin umrlega deželnega odbornika, ki že od začetka vojne deluje kot vojaški zdravnik na fronti, je imenovan za višjega zdravnika garnizijske bolnice št. 12.
Umrl je v Gradcu c. kr. višje-sodni svetnik dr. Viljem Janežič.
Huda obsodba. Trgovec z mlekom Karel Neddermaver v Gradcu je bil odpuščen od vojakov, da bi mogel voditi svojo kupčijo in je prodajal mleko ne samo zasebnikom, nego tudi vojaškim bolnišnicam. Toda mož je — kakor toliko drugih prodajalcev mleka — dajal zasebnikom in vojaškim bolnišnicam posneto mleko. Tega poštenjaka je sodilo vojaško sodišče in ga je obsodilo na Sest let težke ieče.
Drobne novice s Štajerskega. Iz Celja. Tu ie umrl krojač Martini
Polanec. — Iz Šmarja pri J e l -ša h. Na Sladki gori je prijel mežnar vagantinjo Terezijo Veit, ko je skušala ukrasti v cerkvi nabiralno pu-šico in jo je oddal orožništvu. Veit je bila isti dan še le spuščena iz zapora v Celju. — Iz M a r i b o ra. Odlikovan je bil poročnik Oto Horvatek, sin lani umrlega deželnega poslanca Alberta Horvateka, s signum laudis. — IzPetrovčpriZalcu. Zaprli so tukajšnjega pismonošo Antona Goršeka, ker je poneverjal denar, ki bi ga moral kmetom iz poštnih nakaznic izplačevati. — Iz T rb o v e l j. Ponesrečil se je v savskem rovu delavec Albin Potokar. Odtrgalo mu je prste obeh rok in mu razmesarilo obe roki do laktov. Spravili so ga v bolnico. — Iz Slovenj grade a. Zaprli so poštnega slugo Franca Ferka, ker je poneveril poštno hra-nilnični ček za 1190 K, vzdignil in zapravil denar. Tudi očetu je poneveril 70 K in jih je zapravil. — Od S v. Lenarta vSlov. gor. S srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne kolajne je bil odlikovan računski podčastnik Franc Recer, bivši oskrbnik graščine Hrastovec v Slovenskih goricah. — Iz S e v n i -c e. V noči od 9. na 10. novembra je zgorel na tukajšnjem kolodvoru voz raznega blaga. V vagonu je bil špirit, ki se je najbrž vsled isker iz kakega stroja vžgal. Zgorele so v vozu tudi stvari na južnem bojišču padlega stotnika Albina Pehra. — Od Vel. Nedelje pri Ormožu, Umrl je Iv. Alt, posestnik in gostilničar v Mihovcih. t
Ustavljen list. Oblasti so ustavile »Villacher Zeitung« v Beljaku za 4 tedne.
Obtožbo radi veleizdaje je vložilo zagrebško državno pravdni-štvo proti poslancu drju. Srgjanu Budisavljeviču, zdravniku v Srem-skih Karlovcih drju. Lazaru Popo-viču, odvetniku v Glini, drju. Milanu Metikošu, profesorju v Zemunu Gjuri Gavriloviču in privatnemu uradniku v Sremskih Karlovcih Milanu Teodoroviču.
Ustrelil se je v Zagrebu vojak 31. lovskega bataljona Štefan Ko-privnikar. Že dopoldne je v gostilni rekel nekemu korporalu. da je življenja sit; opoldne je svoji ženi rekel, da se usmrti in zvečer so ga našli mrtvega.
»Predor«. Tako je naslovljena znamenita knjiga Kellermannova, ki nam opisuje, na kak način se bi dalo zvezati Ameriko z Evropo z železnico pod Oceanom. Neka filmska družba si je stavila nalogo, kinemato-gratizirati ta roman, kir se ji je tudi v polni meri posrečilo. Ta film bo tvoril senzacijo, karsne Ljubljana še ni videla. Predvajal se bo pa v tukajšnjem kino »Idealu« prihodnji teden.
Smrtni žokej. Senzacijska učinkovitost prve vrste. Najboljša detektivska drama vseh dosedaj kazanih. Kinematografska drama, ki bo zanimala gledalca od začetka do konca, je dosegla na filmski borzi nepričakovano veliko pohvalo. Ta film se bo predvajal pri hodnje dni samo v kino »Idealu«.
Kino »Ideal« predvaja danes pa do četrtka prav dober Nordisk - spored: 1. Messtrov teden. (Vojne aktualnosti). 2. Albert, mož v kovčegu. (Humoristična enodejanska slika.) 3. Novi komet. (Drama v treh dejanjih z EHen Aggerholm v glavni vlogi); prvovrstna slika te vrste in prav dobro posrečena. Posebna scena razgleda s stolpa observatorija in končna scena sta pohvale vredni. 4. Ljubeči se dražijo. (Veseloigra v 3 dejanjih z Valdemar Psilandrom v glavni vlogi); izvanredno ljubeznji-va snov daje tukaj V. Psiiandru priliko, pokazati svoj talent tudi v veseloigrah, ne samo v dramah. Zaradi tega bo tudi V. Psilander očaral kinematografsko občinstvo, posebno kar se tiče ženskega spola.
Svojo poselsko knjižico je izgubila neka služkinja na potu od Zvezde proti Marijinemu trgu, čez most do Mestnega trga. Kdor jo je našel, naj jo odda v našem upravništvu.
Našla se je v soboto popoldne majhna vsota denarja na cesti pod Rožnikom. Dobi se pri deželnem bo-letnem uradu na Turjaškem trgu št. 1.
Razne stvori.
* Ruski konzul v Skoplju. Sta-vrobutajev je bil od Bolgarov vjet ter prepeljan v Sofijo.
* Pot po Donavi je prosta. Včeraj, 15. novembra, so prispele v Or-šovo prve tri tovorne ladje, naložene z bolgarskim žitom.
* Anglija anketira. Iz Londona: Anglija je izvršila aneksijo Gilberto-vih in Elliejevih otokov, nad katerimi je bil sklenjen leta 1892. angleški protektorat.
* Papež zapustil Vatikan? »Oior-nale d' Italia« ooroča- Raoež ie obU
skal včeraj cerkev Santa Ana na Đorgo Pio, kar je v toliko historično pomembno, ker se nahaja ta cerkev, že zunaj Vatikana.
* V vojnem vjetništvu v Temeš-varu na Ogrskem je umrla kletna1 Burica Novaković. Borila se je s srbskimi vojaki v strelskem jarku proti naši armadi. Zadeta od krogle v nogo, se ni mogla umakniti in jc tako prišla v vojno vjetništvo.
* Amerika ne priznava blokade Nemčije. Iz Nov. Jorka poročajo preko Rotterdama: Za 21. november je* naznanjeno odpotovanje 8 ameriških! parnikov z blagom, ki ni konterban-da, v Nemčijo. Lansing je baje predlagal, da naj vlada blago preišče in proglasi za nedotakljivo.
* 50 let je poteklo včeraj 15. novembra, odkar je umrl v Pragi ustanovitelj Sokolstva Jindfich Fiigner, Na praškem pokopališču je priredilo češko Sokolstvo skromno spominsko proslavo tega dne in v vseh čeških, sokolskih društvih se je včeraj nabiralo prispevke za vdove in sirote padlih vojakov-Sokolov.
* Bivši ogrski minister grof Ap-pony je odpotoval v Stokholm, kjer se snide z zastopniki ruske vlade, s katerimi bo razpravljal o preskrbi' vojnih v jetnikov na Ruskem in v Avstriji. O politiki se seveda ne bo go-« vorilo. V Berolinu ie grof Apponv. slučajno stanoval v istem hotelu, kakor minister zunanjih del baroni Burian.
* Italijanski   kralj   želi miru.
Iz Rima poročajo: Kralj je odgovoril na čestitke rimskega mestnega sveta povodom njegovega rojst* nega dne tako-le: Hvaležen in ginjeir sprejemam željo mestnega sveta rimskega. Časten mir in korist za našo deželo je cilj, po katerem hrepenijo1 naši napori in plemenite žrtve armade in mornarice in ga hočejo doseči« s pripomočjo vsakega meščanskega sloja.
* Anglija in Holandska. Bero-
linski listi javljajo iz Amsterdama sledeče: Neki tukajšnji list poroča, da je naročila holandska vlada pred nekako petimi meseci pri Škodi večje število topov, ki bi jih bilo te dni odposlati. Avstro-ogrska: je zahtevala takrat plačilo napol v zlatu, napol v bakru. Angleška vlada hoče pa sedaj preprečiti vsak dovoa bakra na Nizozemsko. — Iz Londona zopet poročajo, da ni res, da bi ho-«; tela Anglija zapreti Holandski ves dovoz bakra.
* Angleži in španski princ. Pod
tem naslovom smo poročali po dunajskih listih o grdem postopanju Angležev s princem Salmom-Salmom^ ki je avstrijski častnik in zet nadvoj-« vode Fridrika. Dvorni maršalat nadk vojvode Friderika pa objavlja, da so te vesti pretirane. Izmislil si jih je španski list »Heraldo*. Princ je z drugimi avstrijskimi in nemškimi častniki interniran v Gibraltaru, kjer se nahaja tudi njegova soproga prin-f cezinja, ki pa se popolnoma svobod* no giblje.
* Srbske železnice. Vsled naglega prodiranja zavezniških Čet se nahajajo skoraj vse srbske železnice v rokah Avstrijcev, Nemcev in Bolgarov. Srbi razpolagajo le še delomo s progo iz Mitrovice v Skoplje, del vardarske železnice pa se nahaja v francosko-angleških rokah. Na izgubljenih progah so morali pustiti Srbi seveda tudi ves prometni materijal, predvsem lokomotive in va^ gone, katere zbirajo sedaj bolgarske čete. Bolgarska uradna poročila nam skoraj vsak dan naznanjajo, da število vplenjenih lokomotiv in vago-
* Žalospev italijanskih lovcev«
Cadorna je s svojo prepovedjo lova v vojni zoni med lovci vzročil veliko tožba. »Diana«, glasilo italijanskih' lovcev, priobčuje žalospev, v katerem se vpira prepovedi lova in poudarja, da lov ni samo zabava, am-< pak tudi telesna vaja, in skončuje: Morda bi ne imeli manj nesposobnosti za vojaško službo, ako bi bila še v veljavi postava Gaijcev, da se kaznuje z globo mlade može, ki se odebele in se jih požene na lov. Plutarh je pisal o lovu: Ta vaja pri* pomore človeku, da se v njem razvije krepak temperament, ki more izvesti najtežja podjetja.
Še vedno se govori, dat je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljub-Ijani._ ' fV
Današnji list obsega 4 strani.
Izdajate!] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. LtfttnJat in itak »Naroda* tfckarae*.
Stran 4
•» »SLOVENSKI NAROD-, dne 16. novembra
2G3. stev.
pianino
Bolečine, srbenje in nečistosti kože se dajo lahko odstraniti s či-stečim, razkužujočim, antiseptičnim in bolečine tolažečim Fellerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Elzafluid«. To je staropre-jzkušeno domače sredstvo za vte-ranja, umivanja in obkladke. 12 steklenic pošlje franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller,   Stubica, Elzatrg
štev. 238 (Hrvatsko). Nečistosti kože • flAfltf IfMmA - 7F07kf * so pogosto posledica  slabega  pre-   •   VUJIII  III CMC   u Cirili •
snavljanja. Kdor trpi na telesnem zaprtju in težkočah prebave, naj jemlje Fellerjeve voljno odvajajoče ra-barbarske kroglice z znamko »Elza-kroglice«. 6 škatljic stane franko 4 K 40 h ter so pogosto prava dobrota. (!)
Ako naročite
_in to nemudoma storite,
ZA
IN
EMONA
CNE -BOLEZNI.
Llnbllana, IrAmki nl» nU 1». fcuJUBLdANA^
»■F»7BBiMraBMM»W FR. DERGANC
(krits-Kr—i ■nhnltton)
nepokvarljiva fina jed, nudi lep zaslužek. — 1 karton S6 kosov B 4-—. Razpošilja najmanj 3 kartone po poŠti. 2934
Braadt v L]ab!laal, p«ita T.
Zaloga aa debelo:
na 2 alt 4 kolesa že tabljen so kupi. Ponudbe na tvrdko:
Fr. lMlCLIiiMianB,Hestiiltr$ll.
Petrolel!
Na drobno in v vsaki množini pri
Rudolf Zore,
LJubljana* Dnnafska cesta it- 30.
Kranjski 2969
koleselj
t brezhibnem stanju so ceno Odda« Ponudbe pod IfP. K> 20/2965" na
upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«.
I Sprejme se takoj priden in pošten
i   •____i •   *__^-
1 miki sjjggsj rdečegi krili I gtfto sjpjafj ntetega križi
Mesečni ib-nk n neh pet srečk m.
1 Mirni list 3° o lemli. srežk g leta ™ | ^ S1BI
1
i list 4° o Pgnk. hip, srelk iz 1.1884
5tOV SSBIO
5 krou.
"~ 12 irdiflj vsake lito, tjlavni irtitln 630*000 K. ~1
dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku
do 4.000 frankov popolnoma zastonj
PojateUa in Igralni načrt poiilja brccplaSno
Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana.
Našim hrabrim vojakom izkažete
i
ako svojim pošiljat-vam na bojišče pride-nete 1 do 2 Skatlji Fayevih pristnih sodenakih mineralnih pasti! j.
■
J
MeteoroloSicno poročilo.
fmm trt mtjtm iM-i 5—
Sredi I irahl tlak 7SS tca
Čas
g opazo-> vanja
Staajel i^, baro- :
metra e S
t mm (2 2
Vetrovi Nebo
15. 2. pop. 7282 J 9.zv. j 731 9
33 brezvetr.
00 si. szah.
16.  7. zj.   732 9   -2 0  si. zaostri.
oblačno megleno
oblačno
Srednja včerajšna temperatura 1*3°. norm. 37«. Padavina v 24 urah   mm 46.
■ =     Iščem =====
vajenca in več pomočnikov
aa čevljarsko obrt. 2983
Franc Lamov&ek,
LJubljana Tržaška cesta štev. *|i
Dva mlada gospoda, y elita korespondence 3 mladimi gospodičnami zaradi nabiranja lepih razglednic. Dopisi S* naj pošiljajo na: „Urezao m Stavko", S- M S Gusto3a, Gr. 2. Jf. u. Jf. h{arinefeldpost. Pola. 2981
Smrekovo lUuie in lite
MdL MJ P MJ «Jf K 2984
in prosi ponudeb s cenami tvornica usnja
FEIGL, Drosau pri Plznji, Češko.
— Prosi se za nemško korespondenco. —
brivski pomočnik
M pod lako ugodnimi pogoji sprejme takoj pri 2991
0. Fettih - Frankheim v Ljubljani.
pa nama miza
CBonaetol) in 2915
izložbene omare
se ceno predajo.
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«
500 kron!
Vam plačam, ako Vaša karta •*•*■• Ht *aVlce, obdiomod v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z III eui-samosi. Lonček z garancijskim pismom I L 3 lončki X a-iO, 6 lonCkovEJ.W» iy, Sestes fltessa) I restfaeh It/It,
r, trgovec, naznanja vsem tovarišem in prijateljem tužno vest, da je sodrug, gospod
Emanuel Priča
trsjoveo
danes, 11. novembra v graški bolnišnici po daljšem bolehanju mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrsi v soboto, dne 13. novembra iz deželne bolnišnice v Gradcu. Blag mu spomin!
CELJE, dne 11. novembra 1915. 2978
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem britko vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat in tast, gospod
Franc Vovko
uslužbenec pivovarne „Unioa«
v soboto ob 11. uri ponoči, previden s tolažili sv. vere, v starosti 75 let mirno in udano preminul.
Pogreb nepozabnega ranjkega se je vršil včeraj ob 3. uri k Sv. Križu.
Bodi mu blag spomin!
V LJUBLJANI, 16, nov. 1915.
ialujoftl ostali.
Zahvala.
Za vse iskreno sočutje povodom prebridke izgube našega ljubega očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda
Franca Vovka
kakor tudi za časteče spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo iskreno zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo cenj. rodbini Koslerjevi, cenj. osobju pivovarne .Union", vsem ljubim darovalcem lepih vencev ter gg. pevcem za tolažilno petje.
V LJUBLJANI, 16. nov. 1915.
Žalujoči ostali.
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsemu sorodstvu, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, predobri oče, svak in nečak, gospod
Ivan Toporiš
c kr. so dal svetnik, predstojnik c kr. okrajnega sodišča, prodsoinik mostno Hranilnice 1.1 d.
danes 12. t. m. ob polu 11. uri ponoči v 48. letu svoje starosti nenadoma mirno in vdano v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v nedeljo 14. novembra ob polu 5. uri popoldan iz hiše žalosti na tukajšne pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukaj Snih cerkvah.
RUDOLFOVO, dne 12. novembra 1915.
2980
Sama Voportt, rojena Panser. soproga. - Ivan in Vida, otroka. — Matov* lupa*, stric - Aeoll Panser, svak. - Asa Pavser, svakinja.
■Ura Zorke roj. Anmanu javlja v svojem, kakor tudi v imenu svoje hčerke Ivo Marijo ter ostalih sorodnikov prebridko vest, da je njen iskrenoljubljeni soprog, dobri oče, zet, brat, svak in nečak, gospod
Stanko Zorko
v 27. letu, padel dne 11. t. m. ob 8. uri zjutraj junaške smrti na južnem bojišču za domovino.
Sv. maša zadušnica se bode darovala v četrtek, dne 18. t. m. ob 9. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja,
Časten mu spomin!
LJUBLJANA, 17. novembra 1915.
2987
ioisitM
Večjo množino praznih
m
se odda pri
L. Sebenlk,
Sp. Šiška. Knezova nllca it 220.
2975
Franc ResniR, mizarski mojster
Si. Lcnord pri Brežicah.
2949
! Prodojalcem časopisa«!
nudi
njama; k ai si vaš „Klelne ©oterr.
LP0IK5 - Zeitting". ::
„™ Nalbogatefsi In najzanimivejši, aojsonei41 duaaf. časopis obsega vsak dan:
Ntaitna voj. porofila, mnogo novosti, 2 napelozan. romana.
99W Pojasnila in ooiskesne Številke rado-votjno od uprave „Kleine osterr. Volka-loitnag", Dunaj I., WolIieile 22. Pošilja se samo prodajalcem ne pa tudi privatnim.
Ovčjo volno
vseh vrst in vsako množino
*U7
Jgte"* kupuje po najvišjih cenah GROBELNIK. MESTNI TRG št. 22.
Važno za vsakoga, zlasti za begunce.
Dno 20. novembra 1915 i. f. ¥ aoboto dopoldne ob 9. nrl prodado so potom Javne dratbo najprej 29S6
v Sodni ulici štev. 12
(Staretova tiifta v pritličju, desno) foč postelj s oolo posteljno opravo, mlso, omare, stoli in draga biSna oprava, preprogo, zaveso, veliko porcelanske posode, krožnikov, skled, bnUnJako posodo ln opravo, več moških kompletnih oblek, zlmsUk snkonj, koinbaattb kratkih snkonf, čevljev, šivalni stro] In planino — vse v najboljšem stanju.
Nato se proda v Slontikovl ulici k. it 12 nekaj lesa za kurivo, lesena lopa, različno železno ročno orodje in pisalne mize.
, v Ljubljani že 49 let obstoječa
Ji M"
usoja si p. n. gostom vljudno naznanjati, da je bila neljubo primorana vsled obratnih zaprek, točenje tega svetovnoznanega piva za nekaj časa prekiniti.
S točenjem izključno samo tega dobro vležanega zimskega prazdroj-plzenjoa pričelo se je v ponedeljek dne 15. novembra t 1.
P. n. goste opozarja se posebno Še na točenje Specijalitete
metltiko portngalko k la Bordeann
in na izborno gorko In mrzlo 1 nhlnjo oa vsakem časn. 2982
Z odličnim spoštovanjem
Amalija Schmivt, restavraterka.
Velik uspeh »Uoineju tatienco" no v Uumjani.
Predstave v deželnem gledališču razprodane!
Na splošno zahtevo občinstva: fntrl v sredo, v četrtek la v petek vsakokrat ob četrt aa 5. popoldne v JUao Centralo":
n piMsiam i „
Igralci in igralka dvornih gledališč. Edino v tem filmu:
Škodove tovarne v polnem obratu.
Nobenega zvišanja vstopninel Nobenega ««5anja vstopnine!
Dohodek tega filma je v prid vojnemu botratvu, kateremu je donesel doslej nad 50000 K. — Filmska sentaeija, katero si naj vsak ogleda!
Pri večerani predstavah danes v torek, sredo in četrtek ob pol 6. ari, 7. url la pol 9. ari zvočen nastop prekrasne snbretke dunajskega »jfe&anskega gkoalisca" Rosy Vcrginz v veliki varietetai drami
„Pod vplivom preteklosti**.
Zvijačna. Detektivska veseloigra.
NaSnovofša kfaomatograHčBa volna poročila.
Vse to m ■ Jdno Centnr v deželnem eiedalttto.
V petek specialni veder.
742
^97280
A710^D