200. številka. Ljubljana, v četrtek 2. septembra 1897. XXX. leto. vsak dan ite4«rf isisali nedelj« in prasniks tor velja po post i prejeman rn svetro-ogersks tasti« ca vse leto 15 gld., m pol leta 8 gld., ra četrt leta 4 gld., sa jeden 1 |M. 40 ki,— M Ljubljano brez pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., sa Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. sa Cetvt leta. — Za tuje detel e toliko vefi, kolikor poštnina rnaAa. Za cisihI la plačuje as od itiristopne peti t-vrste po 6 kr., ce se osnanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6« se dvakrat; in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi crvj as iavol« frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Oredniltvo in apravniltvo je na Ko&^reinem trgn &t. 13. fjpravniitvn naj se blagovoLio pošiljati naročnine, reklamacije, osnauila, fc. J. vse administrativne stvari. Najnovejši recept Rasvoj človeštva ne stagnira siti trenutek, in prav v naših časih se vrsi v gospodarsksm življenja narodov nova revolucija. Provzročile so jo gospodarske razmere. Produkcija se je iapre menila, tako produkcija v industriji kakor v kmetijstva; prometna sredstva so cdstranila ovire občevanja in omogočila svetovno konkurenco; v posamičnih rokah so se osredotočili velikanski kapitali, dočim se na drugi strani pavperizem čedalje bclj razširja; ljud atvo hb bitro množi, a pomankauje kruha postaja vse tbčutnejše, eksistenca postaja Čedalje težav-■ejša. — Te razmere, katere so drngcd de dosti občutnejše kakor pri nas, so rodile nove ideje o socijalni uredbi človeštva, so rodile socijalno demo kracijo, s katero se je baviti tudi nam Slovencem, ker je tudi v nis že sicijalno vprašanje postalo pereče. Z ozirom na to je pač dobro znamenje, da so se tudi v nas jeli širši krogi baviti s socijalnimi vprašanji, s8J je eksistenca ne samo poeamičnikov, nego tudi celega našega nareda odvisna najprej od njegovega gospodarskega položaja, kajti narod prole tarcev nima bodočnosti, a nikakor se ne moiemo ■pitjizaiti s tistimi, kateri nam ponujajo svoj naj novejši reetpt: cklečimo ss programa socijalne do mokracije, češ, ta pregram je najlepši, js najideal-nsjši, kar jih je deslej rodil človeški razum. To js pač res, da je program socijalna demo-kracije lep in idealen, in res je tudi, kar nam govore sa socijalno demokracijo nnemajoči se rodoljubi, da je takosvani krščanski socijalizem piškav orth, da je krščanski socijalizem samo sredstvo, s katerim si bofe birarbija obraniti svojo oblast nad ce nko maso, ali vzlic temu na moremo izrečenim na* svetom pritrditi, naj jih je ttdi narekovalo najčistejše lodoljubje. Socijalnodemokratičen program je bleste č in privabljiv ali tndi neizvedljiv, kar mora spoznati vsakdo, kder ga je kritično proučil. Masi seveda nedceteje inteligence, da bi mogla ločiti zrnje od plevela, da bi mogla spoznati, kaj je v programu socijalne demokracije zdravega in dobrega in kaj je puhlf ga ter neizvedljivega, masa nima jasnega pojma o socijalni demokraciji in njenih stremljenjih, ona se oklepa socijalne demokracije, ker največ obeta, toda inteligenca ne sme tako ravnati. Če tudi čuti, da je postal potreben socijalnom foroeatoričen program, iender ne sme brez kritike akceptirati, kar ss jej ponuja kot lepo in idealno. Prav ti nasveti, naj bi se oklenili socijalns tU rr okiscije, pričajo najbolje, kako pot« bno je, da bi se tndi v nas diskutirala socijalno poli ti čd a vprašanja, a povsem nepristranske, ne s kakega specifičnega stališča, da ss spozna popolna resnica, da dote> tudi širši kregi pra\i pojem o sccijalnorefor-matornem gibanju naše dobe, da spoznajo načela in smotre posamičnih eocijalnereformatoričnih strank, in potrnditi se hočemo, da zadottimo tudi tej nalogi. Odločno pa mor&mo povdarjtti, da je socijalni demokratizem po našem, ca podlsgi vestnega proučavanja dobljenem prepričanji ntopija, in naša dolžnost je, da to tndi javno zastopamo, dasi na dragi strani, kot resnično svobodoljubna stranka nikakor ne soglašamo s tistimi, ki bi p -rabili tndi najslabše sredstvo, bi mo da socijalnim demokratom onemogočijo zastopanje njih idej in ki kar proglašajo, da socijalni demokratje niso več del slovenskega na* rod p, prav po izgledu cesarja Viljema. Mi razlikujemo natančno mej socijalno demo kracijo in mej posamičnimi socijalisti. Socijalna demokracija je filoztfično ekoromična doktrina, ie zmota, in mi jo bomo vedno pobijali, ali az uma svetlim mečem* ; posamični Bocijalni demokrat pa je sin slovenskega naroda in naš brat, in mi ga smatramo tivoj m bratom vzlic temu, da je aocijalnode-mokratičnega mišljenja. V tira cziru se razlikujemo od dre gib strank in sedmo, da nam to ne dela sramote. V LJubljani, 2. septembra. Grof Badeni. nMosk. Vedomosti" poročajo po dopisn z Dunaja, da se je po izjslovljerju zadnjih poekusov za sptavo mej vlado in obstruk-cijonisti grof Badeni difinitivco odločil, obrniti se k desnici. Posledica trga bo delna ministarska kriza, ki se riši s tem, da prevzame Gauti cbev portfelj prof. đr. Kaizl, portfelj gre fa Gleispacba pa dr. Herold. — Te vefti pa so le korobnacij-ske. Dr. Herold izjavlja sam v čeških listih, da je bil pri Badeniju le informacijskim potom, prof. Kaizl pa baš sedaj boleha. LISTEK. Nove krize. Pifio Z log on 8 k i.*) I. Teoretično dovaja rimska filozcfija do u niče-rtja samega sebe. Zemeljsko življenje ne velja več, nego le toliko, kolikor je v rešitev iz večnega pekla; trpi, uničuj se, da se izogneš gorečemu žrelu I Razume se, da se je misleči dnh naravno protivil trdim tem sankom. I mi Slovenci smo imeli duhove, ki so ss ustavljali tej nori mišljenja. Ne religija tuge in nirvane, temveč religija moralnega veselja bila je njih geslo. Bili eo to preporoditelji ljudstva in začetniki našega slovstva: Trubar, Bohorič, Dalmatin, Erel i. t. d. Ali ideje njihovega navdušenja eo se izgu- •) Takoj tu bodi pripomnjeno, da bo s stališča svojoga lista in stranke, kateri pripadamo, no strinjamo z vsemi nazori g. Zlogonskega, kakor se nismo z vsemi njegovimi idejami v spisa ,Na višini naSega časa". Vender radi objavljamo „Nove krize", ker podaja gosp. pisatelj nekaj prav originalnih idej ter atavi resnega uvaženja vreden predlog. Op. ur. bile pod pritiskom protirtformacije. Pač so nastopili slobodomiselci, ali vedno so se utapljali v toku deročega klerikalizma; skoro da nimamo več smisla za širje nazore naših velmožev, in prončevati nam je iznova treba svetovno naziranje, kojega so bili in so Vodnik, Prešern, Stritar, Aškerc in dr. ako hočemo zasledovati organično nit napredka v Slovencih. ReB je, da se s filozofom kot takim ne moremo ponašati nobenim. Ali z czirom na navedene 8lovstvenike in na znanstvene veljake, kakor so bili Vega, Miklošič, Erjavec, Klemenčič in dr. smelo trdimo, ds so Slovenci po svojih močeh pripo-magali k zgradbi današnje znanoati, torej tudi filozofije. Ker smo mal narodič, razumno je, da si ne moren: o zadoščati v svojem jeziku. Ker so zapadni narodi na višji stopinji intelektuvalne omike, nego Slovani, in ker je naša politična konstelacija že tako nesrečna, prisiljeni smo, svojega vsovršenja iskati v Germanih in Romanih. Mogoče, da nam to v obče niti ne Škodi. Izvestno mesarja je za napredek celo jako koristno, kakor to posebno naglasa znani italijanski essavist G. Ferrero v REuropa Polj ki socijalisti bode imeli '>. t. m. v Lvovu velik kongres, ki bo trajal pet dnij. Razni prvaki bndo imeli referate, o katerih se bo parlamentarno debatovalo in gltsovalo. Socijalisti pridejo iz Galicije, Šlezije in iz Bukovine. Tadi poljski socijalisti se ločijo v narodna in v mej narodne. Razmerje mej Poljaki in Rusi postaja valed liberalna in pravične politike carja Nikolaja II. vedno boljše. Ob priliki carjevega \ r hi da v Varšavo izražajo poljski in gališko ■ pol.ski časopisi mdo, da bodo ruski Poljaki z opuntom sanjarenj ter z lojalnim in pametnim vedenjem omogočili, da bodo spravni poskusi ruske vlade želi najlepše VBpebe. Car sam «e za to najbolj trudi; danes in jutri eprsjme veliko štavilo daputacij, ki mu povedo svoje težnje. Italija sezida ob svoji vshodni meji proti Avstriji nekaj velikih trdnjav. Irredentistični poslauec Imbriani je tekom zadnjega zasedanja zbornice ostro napadal vlado, da iz prijateljstva do Avstrija ne akrbi Italija za lastno varnost. Rimski časopisi sedaj poročajo, da je italijanska vlada izpoznala, da so Imbrijanijeve tožba upravičene, tar začne kmalu z utrditvijo italijansko-avstrijski meje. Italija se torej boji Avstrije? Čemu je petem trozveza? Ali je ta le še na papirju? Čudno je to aiatrijsko ita* lijaneko prijateljstvo! Balkanska zveza pod turškim vodstvom? Baiolinski .Tagblatt" poroča izjave nekega ononim« nega turškega diplomata, ki je baje dejal, da Turčija nečo nikdar zapustiti Tesalije, češ, da se zgodi že kmalu kaj, da bo morala imeti Turčija čim več bojnih čet v orožja. Ker je za to Tesalija najpri-pravnejšs, odlaša Turčija kolikor možno dolgo s sklepom miru. Dalje jo govoril turški diplomat, sklicuje se na cficijomi turški list „Sabah", o pogajanjih glede združitve balkanskih držav. Ve-iki n peh. Turčije sd povod, da se balkanske države Čim dlje bolj približujejo turškemu cesarstvu. Tako je zveza z Rumunijo in Bolgarijo že dejstvo. Ostale države pa se vsaj deloma šo pridružijo — Izvajanja turškega diplomata so pač precej neverjetna. Padeo Stojlovega ministerstva prorokuje neki berolinBki časopis že za bližnjo bodočnost. Kabinet Stojlova je nepopularen in nejedin,t?en. giovane". Slovenci smo nekako 8 čshi vred posredovalci mej zapadao in slovansko kulturo, ker imamo od prve duh, od druga pa kri in temperament. Nevarnost je pa pri nas, da bi se neliar-monično zazvijali. Celo v 6_>bih, kateri so samostojnejši od nas, je takšna bojazen opravičena. Sloviti njih filozof, prof. M as ar y k, vedno ter vedno svari svoje rojake pred slepim eklekticizmom, kateri od tujcev jemlje brez kritike vse, kar mu pride pod roke. Tako se je i nam čuvati tujega liberalizma, ki ne nam je neorganično vsiljeval. Ni tajiti, da bi ne bil imel liberalizem in materijalizem svojega pomena za napredek, ali oba sta bila le nezrel prehod v znanstveni socijalizem in v znanstveno filozofije. Naravno je, da v tem resnem teženju orga-ničnega razvoja nismo in ne moremo biti vsi jednih mislij, ker smo preveč diferenco vani. Toda bodimo tolerantni mej seboj! Spoštujmo pošteno mnenje bližnjika, izkušajmo razumeti resnico, da je vsakđo produkt svojih razmer, v kojih je rojen ia vzgojen, in če vse razumemo, tndi vce odpustimo, (.Dalje prihj Finančni misiater Gifiov cdbži stoj portfelj, ker je postal milijonar, njegov naslednik bo baje Se« r a f i n o, jnstični minister Teodoro? pa se umakne odločnemu Moskovu. Da je aniaisterstvo valedStoj-lcve afera ras za dolgo nemožno, je isti na. Grška vlada je sklenila, da odpusti 8000 vojakov iz orožja. Iz tega sklepajo, da je mirovni sklep že — blizu. Is govora R II sorega v zborn ci pa izvpj »jo, da se Grčija nda zahtevi velesil tar pri-zna kontrolo nad svojimi financami. Dopisi. Z IftolciijNkega, 31 avgust«. Zakaj tako! Klerikalni naši časnikarji me hudo sovražijo. Kakor pravijo, to le zaradi tega. ker sem celo nenmen človek, ki sploh ničesar ne vem in imam zraven te neumnosti še vse grde lastnosti. Le zaradi tega me za časa volite? v krščenem io za duhovnika posvečenem .Slovencu" in, kakor mi drugi pravijo, tadi v Kalanovem „D. moljubu" na dolgo in šrjko ob delavajo in to ž« tedij, ko še nisem ne koraka storil v agitaciji; mej volitvami in po istih neaaj mesecev pa kalim mirno spanje vseh teb mož Io če časnikirim, kaka gonja je to po f »Ijtonih „S o-venca !" Pretekle tedne so ma kar le v 15 dolzih feljtonih raztresali. Moram imeti jako interesantno telo! Spozabijo se ti anotomi celo tako deleč, da to malo, kar iz m j«ga gospodarstva revnejšim v dobro pride, z gnojnico pclijejo. Seveda tndi meni očitajo, da je Luka Jea-i zame skrbel, pa da vkljub temu nisem hotel klerikalec postati. Vsak grižljej, ki ga kak duhovnik posvetnemu človeku v mladosti da, mu te blage daše očitajo IUs, ta prikazen v naši klerikalni žurnalistiki gotovo ni lopa, ker kaže, da gojene našega l.ubljauskega semenišča, naše da hovne ,visoke" šole v L ubijani, nič ne dobivajo one olike, ki jo ima navadni posvetni zdajšnji človek, da 6Ufovi, ncotoaani kakor vanjo, tudi is te vin ke šoie prihajaj j, ter da jih tudi starejši župniki stunaj na deželi nič ne obložijo, da si tam, če mogoče, Še'e bolj poBurcvt'. Ni poznam tako zdrobijo nega posvetnega človeka, ki bi nčiUl komu dano mu dobroto, najnunj pa, če je mlademu reveža kdaj jesti dal. Tadi marsikateri duhovnik je dobil kaj v korist od posvetu h ljudi;, ali teh slednjih sramoval bi se vsak do dua dus>, da bi kaj takega očital. V našem posvetnem življeuju rtnžiramo kaj takega rxej bestijalnosti. — lake prikatni niso lepe, ka Žejo nam, «1. mora IjudatfO, mej kejim se upa tako bitje na dan, biti še huio neomikano. Ali je tako na Kranjskem, no bom raamotrival; pa taki prijavi vendar le nekaj učijo. Priznati moramo, da je še • *eba dosti šele, orzike n) Kranjskem, kjer so njegovi duhovniki tako surovega srca. V takih prilikah ne naj!ož;e vidi, k>.ko kulturo duha in arca imajo isti duhovnik1, ki časnikarijo in isti, ki dotičao berejo in slastjo požirajo V navedenih replikah „iSlovunčevih" s delavcev proti meni ni na malo, ne kaj stvarnega. OJkcd bi tudi jemali! 01 govarjati v jednakem ebgu Udaj ni dostojno, če bi že zajemal iz kake kloake; človek bi 89 degradiral sam in škoda bi bi'o časa, zasledovati privatno življenje kae?gi kapelana, če je le „S'ovenčev" so delavec in se višje na pepne; reklo bi se potem lahko: Bw-liber Rerht bat, u iss ich nicht; dceh ss w II mich 8cbier beciiiken, dass dr Rabbi und der Mu uh dasa a:e alle Heide st.nkeu" D.:bro delo pa vsekak«. r atorimo, da to naša klerikalce spravimo ćo tje, da te v svoji nagoti pokažejo, i« imam za to delo že dije časa drugo taktiko. Kranjski js blizu tako pobeži*, kakor SpanJHka. Na S lanjskem se ljudje kratkočasijo tadi z boji z biki. Z »kaj bi se iatfli tudi na Kraujskf-m takega veselja? Inatno tudi več bikov tiroIsVe paami v d< žali. Povem Vam, ki .Sioienca* ne berete. Pilo je, famozno 89 je ob-ii ela ta taktika. Spišem kak do^is, in komaj so prve stavke moji tirolci videli, že eo jim repi po koncu — in bajd z ^Uvami v plankel V novejšem času so ti trpinčeni tirnic; c?lo našli, da moram biti židovskega rodu. Tort)! „uacb dem Juden eprach 11.: . neue dsr katbohecba i; k bri r , — w eder ecbmft er, j^den W rt ist eia Nachtopf und kain leerer". — V toku dtvjcst eem jih spravil s to taktiko, d* se že pen jo. Grozijo mi, «1. me hočejo t> n a; i, če j h bom še draŽ 1, ali a>,k«»r oni pravijo: bujskal Š rasno n.uaanpga me imajo, kakor sem gori že povedal, ah tedi so ia na 010,8 lima-nice la mej temi jo šo k.k doktor bgoolovja, ali ali vsaj rimske ii ose ii e; kako nespametni morajo šb)h diugi biti! Ali dolgo je trajalo, predno no to uvideli, da imam zravou svojega privatnega posla, < asnikarjevega in agitaciju ob volitvah, še to spanj-»•ko igračice. Bum šd nadaljevali gradiva mi je ve liko ca razpolaganje; g* ni v mb-^ni klerikalni stranki v A »atriji toliko, kake r v naši A'i bo zopet ropotajo po p'aokah v cirku-u; vsa naša ecclesia milit asi se bo postavila na menzuro. Torej na svidenje I Do 1 e n j s k i d o p i s n i k. Novi pojavi na polju gospodarstvene zgodovine. (Ti&o Vladimir Lcvcc.) N*kaj let rem rs gospodarstvena zgodovina, k: tero to znanstveniki prej skoro popolnoma zane- marjali, goji vedno bolj in bolj, to pa gotovo i vso pravico. Nove ideje se nieo rodilo v vojekah in bitkah, ne v glavah cesarjev, kraljev in njihovih diplomatov, ne v posvetovanjih minieferakih kabinetov, nego na socijalnsm polju so se vršili veliki prevrati človeštva. Prvo vprašanja zgodovine je prav za prav jako trivijalno: kako se je človek preživel, kako si je svojo hrano pridobival in Šare; če vemo odgovor na to, ia če vemo, kako je človek gospodaril, kakšne so bile njegove materijalne razmere, potem bomo do cela razumeli razvoj človeštva. Primam vi vere, t. me philosophari, to mora biti motto tudi za prsiskujočega zgodovinarja. Kako si je n. pr. rodila francoska revolucija? Mari zaradi Voltairjevih, R insseanjevih, M }te»q liesjevih spisov, in kot posledici idej, ki so jih ti razpravljali? N v fil krat ne, nego ker so Francozi bili - sit venia verbo — lačni, ker so hoteli kraha I To je jeden sam primer za tisoče, ki bi jih lahko nabrali. S stališča gospodarstva ali socijaloe zgodovine se vidi in razumeva občna svetovna zgodovina popolnoma drugače in brez dvojbe pravilneje, nego a dozdaj veljavnega individualističnega stališča, ki je tako nizko in s katerega je razgled tako omejen, da se v STetovni zgodovini ne vidi dražega, kakor same vojske in bitke. Žtlibog se na naših šolah še vedno tako predava; ubogi dijak gimnazijec ima polno glavo številk, ve za vse bitke vseh stoletij, a Če bi ga kdo vprašal po socijalnem vzroku te ali one vojske, te ali one revolucija, ko bi od njega zahteval pojasnila o kateremkoli vprašanju kulturna zgodovine, — odgovora na dobi. Ali se to pravi razumeti zgodovinak i razvoj človeštva? Popolnoma upravičeno je torej ono gibaije v prid sccijulističuega naziranja zgodovine mej znanstveniki, ki traja že nekaj let in ki je gospodar-Btveni zgodovini pridobilo toliko novih prijateljev. Da je prišlo seveda do hudih konfliktov s staro Šolo, to je umevno; toda o tem, zlasti o novih Lamprechtovih taorijab, kako se pši zgodovina, morda drug pot! D mas pa ssm namenjen, slovea-Bkema občinstvu podati kratek pregled novejših pojavov na polju gospodarstvene zgodovina. C »a je, da se tudi mej našo inteligencijo, zlasti m >j duhovščino in učiteljstvom, vzbudi kolikor toliko zanimanja za to stvar, f I. Slovanski plug. Ojenjujš v „Zeitecbrift flir Sjcial und W.rt-schafiageschichte" (V. zv., str. 1 in nasl) Ju! L'ppertovo novo knjigo o starejši Češki gospodarstveni zgodovini, ja dr. J Poisker, kateremu se imamo zahvaliti ža z \ več zanimivih gospodirstveno-zgodoviuskih razprav (oriobčenib v čeSk^m „A ha-naeumu" in v ,Politiki") pobija! neko L:ppertovo podmeno, in da bi ji ovrg.l, obširno razpravljal o slovanskem plugu. Je-li plug slovanska ali nemška iznajdba? Koliko duhov jo že razburilo to vprašanje, filolog«, zgodovinarji i. dr. ho so ž njim ukvarjali, mnogo se je pisalo pro in cjntra, a zdaj je ta preporna točka izginila s s/eta — plug jq Blovanski! Di so 8. S ovani šala od Nisicav iz posodili ptag, to ja — bajka, ki js, kakor bomo videli, nastala po j&ko zanimivem potu. Nemški plug, kakeršen je sedaj v navali mej nemškimi kmeti, popisujejo tako: Nemški plug reže s črHom wwpik v zemljo in tako globoko, kakor loži lemeževa ost, uspravi 8 ploščatim ia na desno obrnjenim, širokim lemež^m pravokotno z zaie^o črtala široko, vodoiavno zarezo v podtalju (Uater boden) m porine z oplazom, na katerem počiva lemež, in z veliko, ttamo na desni strani se nahajajoče- (h-ko odkrbauo zemljo postrani tako visoko, da pade na desno. Tak sestavljen in komplikovan plug je mogoče rabiti samo na njivi, ki je velikega kameaja, korenin itd. presta, kajti sicer se črtalo i o lemež pri vsaki taki oviri razdrobita kakor steklo. Že to je dokaz, da ta gu-manski plug ni prvotni plug, zakaj na germanskem severu še dolgo časa v zgodovinski »I Li ni bilo tako očiščenih njiv. Ako bi od „nomškega" pluga v mislih odstranimo lemež, desko in črtalo, dobimo plugov skelet, ki je že sam ob sebi popolno poljsko orodjs. To primitivno poljsko orodje pa je razš.r.eno tako daleč na vzhod, da je nemogoče, iskati mu domovino ravno mej Nemci ob gorenji Donavi. Tudi besedi plug js občeslovanska, mej tem, ko ni občegermanska. 7. \ začetne črke besede (of v besedi: IMi ig) po J Grimmu vzbujajo sam, da beseda ni doma mej Nemci in sedaj proti sla-viciteti boaede n; mogoče ničesar več ugovarjati. Toda bon:c'a sama še ni popoleu dokaz. Djkaze moramo iskati drugod, in dobimo jih v starih b' kal) raznih plugov, in — to ss tiče posebno Č^ške — tadi še v sedanjem praktičnem življenju. Skoro vhh narodna poljska orodja slovanskega kmeta imajo nemškemu plugu nasproti to svojstvo, da delo na orod.u ni razdeljeno. Tu nimamo črtala in nimamo lemeža, nogo samo jeden črtalni lemež (Seclnchaar), ki sam zemljo režo, vzdigne ia pre vrže. Iz tega je takoj razvidna lega njegova: ta črtalni 1- mož ne smo b ti navpičen, kakor črtalo, ne vodoraven, kakor nemški lemež, ampak nBgajea za 30—45°, in mora b;ti pritrjen zgoraj na gre delju torej zelo na dolgo nasajen. Mej tam, ko leže pri nemškem plugu delujoči dali, črtalo, lemež in deska, druj sa dragim, leže pri slovaiskoa orodji bolj drag nad dragim. Ž* iz tega se vidi, da js slovanski plug pri-mitivnsjši, starejši, nemški popolnejši, torej tudi mlajši. Podrobnosti o teh slovanskih poljskih orodjih tu ne morem podajati, ker ovojema referatu ne morem pridejati slik, ki bi bile na vsak načia potrebne. Jako veliko takih slik pa je priložil dr. Peioker ovoji raspravi in zato zavračam nanjo. Kratko malo, češki kronist Htjek na a prinaša sliko češko-olovanekoga, od nemškega ponolnoma različnsga plaga: Zgoraj zakrivljeni in a podporami raskrčeni ročici stekata sa pod gredeljom, ki je vtakojen skoti lavo ro3ico, v široko in kratko podlogo, na kateri je nasajen jedno-rezen lemež, ki ima pred oabo črtalo, koje je zopet pri gredelju razcepljen. Diska je samo rudimentarno označena. Ta plag je pravi plug, sij ima črtalo, lemež in desko 1 Kja pa js njogova domovina? Na eeveru, jugu in zahodu E?rope se ne nahaja, njegov dom je torej iskati na v z h o d u, is res g« n ahajamo še zdaj v guvernsmentu Kazan in v Ukrajini. Kiko pa je nastala ia sploh mogla n iskati bajka, da je nomški plag prvotnejši in da so ga Slovani dobili šele od svojih sosedov na zahodu? L. 1819 je v jCorrespondenzblatt der sohlesischea Geselischafc* izšla iz Richthofeaovega peresa neka razprava, kjer js prvič posta vijena te hipoteza. Fr. C. H Krune pa je 1. 1822. v svojsm Archiv fu • alta Gjographia und Alterthaner* to raztrobil kot golo resnico, ia nanj so pozneje prisezali J. Grimm, čegar avtoriteta je posebno pripomogla, da je ona bajka postila dogma, pl lim, Drauogait i. dr Dru. Peiskorja pa gre zasluga, da je to neopravičeno domnavaajs menda za večne Čase Bpravil s oveta I (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. septembra. — (Najnovejše laži B S lov. dihurja') Zadnja številka tistega revnega liatiča, kateri živi ob samem obrekovanji, nas js resnična razveselila. „S!ov. dihur" napada zopet g. dr. Tavčarja. To jo ob sobi umevno. Koblar paS no moro preboleti, da ni dobil ni državnozborskega mandata, n ti kano-nikata! Ker ae pa minole d ii ni prav nič zgodilo, kar bi bilo dalo povoda novim napadom na g. dr. Tavčarja, si js lepa družba, ki aa skriva sa imenom skonsorcija, nekaj — izmislila. Podal značaj si je seveda izmislil nekaj prav podlega, namreč, da je g. dr. Tavčar v zasabni družbi rekel, da bi bil rajši dal 500 gl.| ko da ja Šal v Cilje, invji tajih lažij. I u ker je Koblar velik poštenjak, ni navedel prič in ni povedal innn dotičaikov, katerim je goa^i. dc. Tavčar to rekel, ampak se js predrznil pozvati g. dr. Tavčarja, naj nSlov. dihurju* odgovori. To je vendar malo preveč I Tako daleč pa še dolgo nismo, da bi Že kak Koblar smel koga klicati na odgovor. Mticda se patronom „§lov. dihurja" že meša, ker si domišljajo, da se bo g. dc. Tavčar tako porlžal, d* bo dajal odgovor na to, kar bodo oni pisali v svojem umazanem lističu! To jo res za smeh! Kar je aSlov. dihur pisal, je od konca do kraja izmišljeno, je i n f a m n a laž, kakoršne so pač sposobni samo patroni tega lista, Ko bi ti ljudje imeli kaj dostojnosti v sebi, pozvali bi jib, naj navedejo imena dotičnikov, katerim jo g. dr. Tavčar to r-tkel, kar se mu očita; ali ker vemo, da bi tak apel ne imel uspeha, zato tega ne storimo, trdno prepričani, da ,Sov dihurju", temi notoričnoma lažnjivcu in obrekovalcu, itak nihče ne verjame. — (Osebna vest.) Zapovedoiku ljubljansko divizijo, generalu J js Hdcksmannu, je cesar podelil plemstvo s predikatom H o c h s a n. — (Cerkven tat prijet) V noči od 7. na 8 julija t. 1. in v noči od 21. na 22. t. 1. ntiho-tapil so je bil neznan tat v frančiškansko cerkev, in je obzkrzt uloznil v pušico in jedenkrat odaesel okoli 10 gld, drugikrat pa okoli 6 gld. drobiža. Vzel je bil tudi srebrno lunolo iz monstrance, prilepil hostijo na steklo moaštrance in je poskušal tudi monstranco »drobiti. Danes ponoči utihotapil se je spet tat v isto cerkev in jo ulomil v skrinjico in vzel 2 gld. 80 kr. drobiža. Ko js danes zjutraj ob 4. uri prišel cerkovnik v carkev, slišal jo v cerkvi ropot, in ker se je aadejal, da ja tat v cerkvi, zaprl je vrata in je to takoj naznanil na Matijinem trgu službujočemu stražniku Ivanu Ažmanu, kateri je poklical hi štiri druge stražnike in je ž njimi vred šel v cerkev, kjer ss po na tančnem preiskovanji našli tata skritega za h jo-vednico. Pri tatu so jo dobilo nzun deaarja 2 gld. 72 kr. še železno orodje, ki je nalašč pripravljeno za ulome, močno debelo dleto in dolg, prav močan žebel. Tat je Matija Hanošek, 28 lsb h ar, bolniški strežaj in bivši premogar v Trbovljah, rojen v Loki pri Zidanem mostu in pristojen v Savnico. Htnošek je priznal, da jo on tadi tat- vine v noči od 7. na 8. i« od 21. na 22 julija t. I. L.vršil v frančiškanski cerkvi, in da je lunulo prodal nekemu zlatarja za 10 kr. Brez dvoma je, da ja Matija Hanošek jako nevaren tat in da ni aamo v Ljubljani kradel, marveč da ima tndi drage cerkvene tatvine na Kranjskem in na Spodnjem Šta jsrakem na vesti. lUvno v onem okraja, kjer je fianošsk doma, so se pred kratkim časom po cerkvah iaviš le tatvine, katerih bode on vsekakor anmniv. Pri tatvinah v Ljubljani dal se je vsako-Lzat v orkev zapreti, kjer se je vlegel pod klopi in upal Šele proti ju'ru je šel ,na delo* ia potem, ko je cerkovnik odprl cerkev in so ljudje prihajali v cerkev, je pobegnil. < > ds, pravi, da ni nesel seboj, marveč je je skril pod votli prostor pod klopmi. Po vsaki tatvini šel je baje na Hrvaško, kar pa nikakor ni verojetno. Matija Hanošek je 1*62 m visok, moioljeveg* obraza, močan, plavolas in svetloaivih oči j ia močne poattive. Na desni nogi nogi ima veliko brazgotino, ki jo je dobil v pre mogovniku, ko ga je voz podrl. Na levih podleht h ima vtetovirano srce z dvema povprek ležečima kladivoma in e črkama H. M , na dednih podlebtih na ima vtetovirane besede ,(llu k auf*. Matija lit nosek se je izročil tukajšnjemu c. kr. deželnemu sodišču. — (Glas iz občinstva.) Piše se nam : Ker se je zdaj žs dva meseca zaporedoma zgodilo, da so morale stranke pri tukajšnjem c. kr. plačilnem nradu po dve uri čakati, predno so prejele izplačilo, se slavna c. kr. finančna uprava uljodno prooi, da bi vsaj prve doi vsakega meseca nastavila več plačajočih urkdaikov, da bi ne bilo več čnti pri tožb radi zamude časa ia prepočasnega izplačevanja — (Ve6 lučil) Na S/. Petra cesti, ta en kjer je ulica najožja, in kjer so napravili ob M-y-rjavi hiši globok hodnik, ne gori ves teden nobena svetilka. Ker so položene ondi neke deske, v katerih tiče žeblji, in ker ljudstvo, zlasti pa od drugod •dcšli gosti, ne pozna še tistega nelopega hodnika, je velika nevarnost, da se potnice ob deskah ter pade preko železne ograje, Prosimo torej več luči I — (Tujci v Ljubljani.) Tt-koin meseca av gusta prenočevalo je v tukajšnjih botelih in gostil niških prenočiščih 2G77 tujcev, torej za 478 več nego v istem meseca ianektga leta. Največ tujcev bilo je »pri Slonu" (858) in ,pri Malico1 (596) — (Izpred porotnega sodišča) Predvčerajšnjim se je vršila pri tukajšnjem porotnem sodišču obravnava pro! i 20 let staremu trgovskemu pomoč niku Ivanu ¥ c m i d •• r i u zaradi hudodelstva tat vine. Posestnik Ivan Srpan v Nadlesku js šei dne 27. aprila letos okolo jednajstib dopoludne z doma, takienil svojo bišo ter skril UI tu'. Ko ss je okolo (Štirih popoludne vrnit, zapazil je, da ji za časa nje gove odsotnosti, ko ni bilo nikogar doma, vlomil tat v bišo ter rtu iz zaklenjene škrinje ukradel 450 gld. Sum obrnil se je takoj na Irana Komi darja, ki je bil že čez pol leta brez službe doma pri svojih starišib. Kcmidar, ki je bil prej vedno v velikih denarnih zadregah, je začel tačas izdajati denar in sicer sreb?rnjuke, kakoršni so bili ukradeni Srpanu. Obtoženec sicer t*ji dejanje, a priča Anton M'akar potrdi, da je videl Komidarja, ko je Sel okolo dveh popoludne po lestvi na Srpanov hlev in prišel čez aekuj čas* zopet iz hleva. Dognano pa je, da je tat na blatu odtrgal podstrešne deske ter tako prišel v bišco podstrešje in od tod v Sr Jjanovo stanovanje. Tudi so orožniki našli pri Ko snidarjevih dleto, s katerim ss je po izreku izve dencev odpirala Srpanova škrinja. Porotniki so po trdili vprašanja glede Komidarjeve krivde, in so dišče ga je obsodilo na pet let težke ječe. — Z* včerajšnji dan določera prva obravnava proti od govornomu uredniku „Slovonca* g. Iv. Rakovcu zaradi dopisa iz PianJne, v 47. številki omenjenega Jista, vsled katerega »e je tamošnji nadučitelj goip. 3. H nedt k Čutil žaljenega, je odpadla, ker gosp. Bnkovec v včerajšnji številki .Slovenca" preklical vse trditve navedenega dopisa, dal zadoščenje ter jplača! vse troške. — Pri drugi obravnavi bil je ©btcžtn 15 let stari pastir Ivan Koren iz Z-lš v logaškem okraju zaradi hudodelstva ropa, prestopka, tatvine in zaradi potepanja. Do konca junija služil je Koren za pastirja pri posestniku Modicu v Iva Heja eelu. Gospodar ga je odslovil, ker ni bil zadovoljen Ž nj ra. Potfm potepal se je obtoženec akoraj mesec dnij po logaškem okraju brez opravka an dela. V noči od 11 na 12 julija vlomil je Koren V/ zaklenjeno bajto I vuna Poženela v I van jem solu ter ukradel žepno uro, hleb kruha in 15 kr. de-»arja. Nekega dopoludne koncem julija pa je na let«i obtoženec na samotnem kraju na desetletno deklico Ivano Matičič, ki je nesla par metrov p!-atna in v robcu zavitih 10 kr. Koren ietrga ji »loma platno in denar in ko začne deklica jokati, aegrosi ji, „da jo bo ub»l, če ne bo tiho«. Obtožene prianava v«a dejanja, katerih ga dolži obtožba. Porotniki potrdili so soglasno vprašanje glede krivde obtoženca, in sodišče .obsodilo ga je na tri leta tetke ječe, poostrene z jednim postom mesečno. — (Za Iv. Tomšičevo slavnoat,) ki se bo vr&?a dne 8 septembra t. I. na Vimci, določil se le bedeči vspored: 1. Ob 10. uri sv. maša v pro slhvo odkritja. Pri maši poje Belokr. učiteljstvo UeSarjevo .Večni oče visokosti". 2. D.Janko: ,Mj-"lav«, pojo isti pevci. 3. Slavnostni govor (govori učitelj E. Gangl). 4. Po odkritju: Cesarska pasem, svira črnomaljska mastna godba. 5 Položi se venec na grob očeta I/. Tomšiča, ki je bil tndi slovenski učitelj in pisatelj. 6 Hmket v prostorih P. Malica, pri katerem bede svirala gori omenjena godba. II Je leženci banketa blagovolijo naj se pismeno oglasiti pri g. Lov Sinu, nadučitelj u na Vinici. — P. n gg. tovariše in tovarišice, kakor tuii rasne čestilce, znance, prijatelje, učence i. t. d. zaslužaegi šolnika in mladinoljuba vabi najuljudneje k prisostvovanja — odbor — (Uradni dnevi v Boh. Bistrici) Pravosodno minibt-rstvo je dovoMo, da se bodo v prihodnje prirejali sodni uradni dnevi v Boh. Bistrici. To je za Bohinj vtžaa pridobitev in Bohiojc: si bod j prihranili lese svote, ker jim ne bo treba več hoditi v Radovljico. Taki undni daovi bodo posebne važnosti, ko stopi v veljavo novi civilno pravdni red, in želeti bi bilo, da se zanje oglase" tudi druge občine, saj si ljudje na ta način pribrali jo mnogo potov in stroškov. — (Iz. Bohinjske Bistrice) smo prejeli naslednje p sanje: „Po § 19. tiskovnega zakona zahteva podpisani glede na notico v „SI. Narodu" št. 196 z dne 28 avgusta 1 1. nastopni popravek : II's je, da je podpisani dne 23. avgusta popoldne zapustil faro za štiri dni, toda on je pač dobro vedel, da si f^rani v dušnem oeiru prav dobro pre skrhljeni. Kajti bival je na Beli Bistrici polfg takrat — pri odhodu Žnpnikovem — popolno zdravega g. kapelana na počitnicah, toraj ne slučajno, tu kajšni domačin, g semeniški duhovnik Janez Smu kavec, ter bil pripravljen na vsak slučaj. Le dne 27. avgusta zapustil je omenjeni gospod Bistrico za jeden dan, rahle", da je g kapelan Še vedao zdrav, ker je c I poprejšni dan še hodil na okoli. Kar se pa tiče za devico umrle deklice, je postavno prepovedano za tuko boleznijo umrlo s Bpremstvom nesti v mrtvašnico — vendsr je bila pokopana z dvema duhovnikoma. Na B>h. Bistrici dne 1. sep tembra 1897. S. A ž man, župnik, — Gosp. župnik Ažman pr.znava v tem popravku sam, d«, je bila njegova fara jeden dan brez duh >vnika — potrjuje torej sam to. kar bi rad s § 19 popravil!! — (Na Dobravi pri Kr .pij bo dne 5 t. m. v gostilni pri „Valentinu* v koribt po toči poŠko dovanim Dolenjcem veselica. Na vzporedu je petje, igra „Bob ir. Kranja" in proBta zabava. Vstopnina 10 kr. Preplačila in darila se hvaležno vzprejemajo. Zičetek točno ob 4. nri popolundne. — („Zagorski Sokol') priredi ob ugodnem vremenu v nedeljo dne 5. septembra t. 1. izlet z godno na Trojane Odhod iz Z»gorja ob 7. uri zjutraj Sokol koraka do Podkraja, tam posede na vozove in se pelie do podklanca. Od t«.rn zopet peš po stezi v Sv. Gotard, kjer se udeleži mafe. Po duhovnem opravilu odkoraka „S)kol* na Trojane k g. K i ■'■k-, k obeda. Popoiudne ob 1 t2. nri se pričuo proste vaje, telovadba na droga in ljudska veselica. Iz prijazno -s bede tudi sodelovalo pevsko društvo „Ztrj*" iz Lukovice. On.ieni rodoljubi k anjski in šfajerski, pohitite v nedeljo na Trojane, kjer preži tirno v navdušenju za n--š -> stvar, lep dan ! V slučaju danega vremena preloži se izlet na 8. t. m — (Požari) so pri nas že na dnevnem reda. V noči od 29 do 30 t. m ob 1 uri ponoči js zi palila zla roku posestd ku Matu KobetiTu iz Drežnika uro od Vinice skedenj. Pogorela sta skedenj in lira v,, ia Ia nočni etrtži, katere so sedaj v naši občini uoeljane je zahvaliti, d.* ja ljudstvo hipoma bilo alarmirano, ter neumorno ss s požiram borilo. Ske deaj in hram nista bla zavarovana To je v teku jednega 1 že r*koro p*-1 i nožar v nsši občini. — (HrvatBko narodno gledališče v Za grebu) je otvorilo včeraj novo se-zoio z izvirno zgodo vinsko dramo, kateri je naslov ,K n e g i n j a Dora". Spisal J4 dramo sin najslavnejšega hrvatskega romanopisca, Avgusta Šenoe: dr. Milan Senoa. * (Kanonik dr. Klemens Borovy ) V pone deljek je umrl velengleden češki narodnjak dr. Bo-ro>y. Kot vseučiliški prof s ir in dekan si je stekel največje zasluge za ustanovitev Češkega vseučilišča. Bil je tndi Iitrraruo dolaven ter je znatno podpiral narodna društva. * (Prinoesinja kot modistinja) Princesinja Elvira B;urbana L^ate v L-scuh sa divoljsnje v napravo javne tehtnice. Zikvu z dne 19. junij-i 186C d.ž. zak št. 85, do-ločft, d* dovolitev ra napravo javne tehtnice pode-ljue ob.-tna oblastvo. Osbe, katere oskrbujejo tehtnico, potrebujejo potrditte obrtnega oblastva in rrcr*jo pri trgovinskem sodšči ali za to delegira-neos ekraju^m sodišči priseči, da bodo kar na,bolj megeče kkrbno in pravilno izpolnjevala z njih po* slona spojene d.džaosti, tako kar najbolj natančno iu v*;ft o tebtanjf, potrjevanje izkasov, kakor tudi natanSno knjigovodstvo. Pri dovolitvi nov h javn h tehtnic se ja ozirati na krajevne razmere in je za-si sati t igo vinsko zbornico. V prvi vrsti ima pravico napraviti tehtnico občina, ko bi je pa ta ne napravita, ah ko bi občinska ne zidosčala, smejo prositi zasebniki za dovolitev taks naprave, ako so zaupanja vredni. Po § 12 omenjenega zakona pa ne zadošča, da js oeeDa le zaupanj« vredna, tea-več mora b;ti tudi za ta poBel sposobna. Ukaz mi nisterst^a ?a trgovino, izdan dogovorno z min sler stvoru notranjih rečij z dne 12 oktobra 187G, dri. zak. št. 12G, pa določa, da se sposobnost izkazaje s preskušajo, opravljeno pri kakem c kr. meroiz-kusuem nadzornika o zadostnem znanji merskih in vtežirh sietemov in pa prop;som pnmaraega orodja za tehtanja in merjenja in o dovoljni ročnosti ali si. n t n »ti v dejanskem opravilu tehtanja in m »r jenja. Občiuski /.2-9 op v Lescah potrjuje z dopisom z due 3 marca 1897, flt. 136, da dovoljuje I i „ 25 Tiramwav-dru4t. volj. 170 gld. a. v. . , . 465 , — Papirnati ruboij......... 1 . 2S"/4 102 gld 35 102 9 35 124 , DO 101 , 85 12 „ 70 99 , 90 950 , — 366 , 50 U9 , 65 68 a «:> U , 73 52 45; 15 B . 64 159 gld. _ 189 „ 50 1*9 „ — 99 , 40 Za mnogoštevilne dokaze prijateljskega sočutja mej boleznijo in ob smrti nepozabne hčere, ozi- ■i naoirn Zofije Majntinger ter darovateljem krasnih vencev, za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in preča-stiti duhov&čini, posebno pa slavnemu društvu požarne brambe svojo najtoplejšo, presrčno zahvalo. Trebnje, dne 31. avgusta 1897. (1313) Zofija in Viljelmina Majntinger. Učenec zdrav, 14 let star, pošten, kateri je vsaj 5. razred ljudske Sole dovršil, vzprejme se takoj v trgovino špecerijskega blaga. — Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (1295—2) Pekovski učenec iz dobre hiše, ki je dovršil ljudsko šolo, vzprejme se pri (1298-2) Franu Tepina v Stražižču pri Kranju. Trgovski pomočnik star 19 let, izurjen v manufakturi, želi SV0J0 sedanjo službo premeniti. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda". (1268—6) Dva dijaka iz dobre hiše se vzprejmeta v dobro stanovanje v I* t i i k- i irka), katera je vešča trgovine in računstva in je zmožna slovenskoga in nemškega Jezika. Ponudbe pod ,,kasirka" na upravni&tvo „Sluv. Naroda". It uri lirsku uprava r minili u . Komu I a* v Siujako, pošta Jajc** v lloaiif, išic ki umeta izdelavanje navadnega kotlovinskega blaga ter ju dobro plača v akordu. Pogoj je: Da nista stara nad 50 let in popolnoma trezna človeka. (1305—1) postavno zavarovana, v dobroti in ceni nedosežna Trisekska voščilna barva za tla od dr. V. Kirchner-ja v Puntigamu psT 1 liter ■!.> kr. katero ima v zalogi Fr. Stupica, Marije Terezija cesta TT I_jjUl"fc>l J 3,23.1. (1276—2) priden, iz dobre hiše, z dobrimi spričevali, vzprejme se takoj v trgovino z drobnim blagom. (1315) Naslov v upravniatvu ^Slovenskega Naroda". ^postranski zaslužek 150—200 gld. mesnino za osobe vseh poklicnih vrst, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponndbe na „Hauptstadtlsoho Woohsolatubon-Oeaellaohaft Adler & Comp., Budapeat". (1262-3) ^anBBBSSBBBBBBSBBBBSBS Isl ikiio v IJeua 1. IS7I B priporoča Narodna Tiskarna. Zadnji teden v Ljubljani. C in kr. Intcndanca 3. voj.i Aviso: k st. 5163 de 1897. na trivogelnem travniku poleg Lattermannovega drevoreda. Danes v četrtek, 2. septembra, ob 8. uri zvečer: gala-benefična predstava za izbornega komika in bedastega Avgusta i/G" Mr. Alfreda Barkerja. "TS«M Hnmorlatlčen vzpore«!. lieneficijant s svojim pasjim olrkusom : bpneficijant k ' skakalec, kot šolski Jezdeo, kot plesalec Avgust povabd. — Čarobna plsoalka, komična pantomima, priredi] bedasti Avgust. Vse podrobnosti povedo dnevni Usti. V petek: Predstava — V ponedeljek, 6. septembra: 8«y Nepreklicno z a d n J a p r e d m t a v a. ifeV Predprodaja za vae sedeže od 10. ore dopoludne do 6. ure zvečer v glavni zalogi tobaka na mestnem trgu. ~sJhQ i 12) IE2si-«srn.a.teljst"<7-©. Preselitev trgovine. S tem javljam spoštovanim p. n, odjemalcem, da se nt se H SVOJO trgovino suknenega, platnenega in modnega blaga in konfekcij %a j$ospe —•I* v $pitalske ulice št 7 ©>f*~ (n da sem svojo nalogo s povsem novim blagom najbogateje popolnil. (13U—1) Prlporo&ujoč se najbolje za mnogobrojno udeležbo, beležim X I « It t J,o j t,t J illl i t nt y,;;'l!, eflnton SchustelP . Pri c. in kr. intendanci 3. voja v Gradcu (poslopje kornega poveljništva 3. nadstropje) ae bode vršila Javna |iou u «1 lic na oliraviuuii za oililajo tratćr.skc^a oskrbovanja s luiuio. oziroma za oddajo dol»a\c nicNa. živil lu »IJac za ii&-lfiravo liranc v lastiti režiji in sicer: dne septembra ob 10. uri dopoludne za garui- zijsko bolnico stev. v Cliradeli; dne 30. se|it«knibra 1^07 ob 10. uri dopoludne za garni-zijsko bolnico stev. H, V Ljubljani : dne M. oktobra l&O? ob 10. uri dopoludne za vojadko bolnico V €«oriei. Natančnejši pogoji se lahko vpogledajo iz zvezkov pogojov in oglasov, ležečih pri imenovanih bolnicah, potem pri intendanci 3. voja v (ara de ti. potem iz oglasov, nabitih pri garnizijski bolnici št. D. V Vrstil^ pri vo-jeških bolnicah v Celovcu, Iflarlborii lil Ptlljeill. Ti oglasi se prijavljajo koncem avgusta in početkom septembra t. 1. v „Grazer Zeitung", v „Laibacher Zeitung", v „Slovenskem Narodu" in v „Osservatore Triestino" s popolno vsebino^ potem v „Klagenfurter Zeitung", v nMarburger Zeitung", v „Grazer TagblattK, v BGrazar Ta^es-post" in v „Ćorriere di Gorizia" V Izvlcčkili. Gradec v avgustu 1897. (1278—1) Od c. in lir. intendanee 3. voja. St. 39.699. Razglas. (1296—B) V zmislu §. G zakona z dne 23. maja 1873 (št. 121 drž. zak.) naznanja se, da bo razgrnjen prvotni imenik porotnikov za 1898.1. «»d ttO.