LJUBLJANSKI ČASNIK.
M 02.
F ceiertih SI. Mlosopersku
18SO.
ski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blazmku 0 gold., za pol leta 3 gold., za četert o-old 30 kraje Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski posti znese 7 gold.,, za pol leia I. 30'kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapise, de so narocivni denarji (.1 ranumera-
alila c ■ v niom ni trpim nin nrwtnino nlnciiti
,Ljubljanski časnik leta 1
3 goid...............m - „
tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.
Vratlne naznanila«
29.	oktobra bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju drugi del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 6. januarja 1850 v edino-nemškem, 6. septembra 1850 v slovensko- in 27. septembra 1850 v talijansko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel, v horvaško-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 2. Cesarski patent od 30. decembra 1849, s kterim se deželna vstava zavojvod-stvo avstrijansko nad Anižo z dotičnim volit-nim redam za deželni zbor razglasi in naznani. Dunaj 28. oktobra 1850. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
30.	oktobra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXXXVI. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 16. oktobra 1850 v edino-nemškem izdanju na svitlo prišel, v poljskem, rusinskem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod Št. 383. Ukaz ministra notrajnih zadev od 8. oktobra 1850, s kterim se od njegoviga veličanstva poterjena vredba politiških gosposk kraljestev Galicie in Lodomerie zvojvodstvam Avšvic in Zator in velkim vojvodstvam Ivra-kavskim razglasi.
Št. 384. Ukaz ministra notrajnih zadev od 8. oktobra 1850, s kterim se od njegoviga veličanstva poterjena vredba politiških gosposk v Bukovini razglasi.
Tudi 30. oktobra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XCVII1. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 27. julija 1850 v edino-nemškem izda nju na svitlo prišel, v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 301. Razpis ministra pravosodja od 22. julija 1850, s kterim se z porazumljenjem ministra notrajnih zadev g. 437 kazenskiga reda razjasne, de se imajo v tistih krajih, v kterih ni mestne policijske vradnije, opravila deržavniga nadomestništva v pristopkih vedno od občinskiga predstojnika v kraju zadevajo-čiga kantonskiga sodništva ali od njegoviga namestnika preskerbeti.
Št. 302. Razpis ministra pravosodja od 22. julija 1850, s kterim se vstanove formulari mesečnih izkazeng deržavnih nadomestništev in kantonskih sodništev čez kazenske obravnave in predpise, po kterih se imajo pri na-rejanju ravnati.
Dunaj 25. oktobra 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Visoko c. k. ministerstvo uka je mesto pisarja pri licealni biblioteki v Ljubljani priročniku c. k. biblioteke v Celovcu Karolu Mel cerju podelilo.
V Ljubljani 22. Kozoperska 1850.
Politiške naznanila.
Avstrijansko cesarstvo.
Ljubljana. V poslednjem listu v dopisu iz Dunaja se bere, de je gospod grof Thun, minister bogočastja in uka gospoda dr. Kluna na Dunaj poklical, in de mu bo službo profesorja na kakem slovenskem gimnaziu podelil. Gospod dr. Klun je nas naprosil, to toliko popraviti, de se je on sicer zavolj učiteljskih reči na Dunaj podal, ker se, kar vsak ve, za profesorja pripravlja, de pa ni bil od gospoda ministra na Dunaj poklican.
Ljubljana. Gospod dr. Kari Hunimel,-bivši profesor matematike na c. k. zgornjem gimnaziu v Ljubljani je zvoljen za profesorja lizike na vseučelišu v Gradcu.
Terst. Iz Tersta se piše: Do 25. oktobra je teržaški odbor za napravo Radecky-broda 72,313 gold. nabral. Prebivavci in občinsko svetovavstvo mesta Tersta so v ta namen 36,477 gold. podarili; avstrijanski podložni ki žive v zunajnih deržavah 14,267 gold. poleni vojvoda Parme 1154 gold.; vojvoda Modene 1000 gold., c. k. avstrijanska armada pa 19,5**9 itd. Menimo, de bomo dru-gopot zamogli naznaniti, de bo že v Terstu 100,000 gold. v ta namen nabranih.
Zlo se je pri nas spet govorilo od kolere in mesto sc je v strah pripravilo. Res je, de je že nektere napadla, pa upamo, de bo ta stra-
šna bolezen letos nam prizanesla.
25. oktobra je morje naenkrat bregove prestopilo, in se v velik del mesta vlilo, tako, de se je moral v čoln podati, kdor je hotel v te kraje mesta priti. Škoda je velika, ktero je morje po magazinih napravilo. Ob dveh popoldne se je morje spet vleglo, ali bati seje, de se bo jutro spet naraslo, ker je vreme divje in veter močan.
Terst. Teržaško mestno svetovavstvo je v seji 17. t. m. mestnimu županu 5000gold. plače in 1000 gold. dodatka dovolil, obema namest-nikama pa po 1000 gold.
Austrijanska. Avstrijanska vlada jc na mestu sedajniga konsulata v Belgradu general-konsulata napravila zageneral-konsula je zvo-lila dozdajniga konsula gospoda Radisavlje-viča.
*	Osnovo gojzdniških postav je že ministerstvo kmetijstva skoraj dokončalo.
*	„Neuig.-Bureau" pravi, de bo sam cesar v Hessen-lvaslu višji poveljstvo zvezne armade prevzel, ako bi bilo treba.
„Oest. Kor." piše: Že dve leti pruski časopisi Avstrijo černijo in obrekujejo. Že dve leti vse store, sovraštvo med narodi zbuditi. Zdaj v razsodivni uri, ko setva te nepoštene dvorezne politike kale poganja, se naenkrat zljubi časopisu „Deutsche Reform" spoznati, de bi vendar le nesreča bila, ako bi se Prusija in Avstrija sperle. Ko vidi žugajoče oblake , ki na obnebju Evrope vise, se zljubi ministerskimu časopisu naenkrat pobožnimu in
mirnimu biti, in »pohujšanje" z lepo besedo Avstrii na vest nakladati.
Zoper take nezaslišane reči se naravnost upremo. Ne bilo bi čudno, ako bi na izid nemških razpertij pozabili. Saj so nas pruske vladne pisma in časopisi po tolikih zapeljivih potali vodili, de je začetek in konec teh ho-matij tamen. Hočemo se jedra poprijeti, za kteriga se pulimo. 26. maja je sklenila Prusija tako imenovano pogodbo z deržavami, ktere je revolucija pretresla in jih vse samostojnosti obropala. Javno naznanjen namen te pogodbe je bil, iz dežel nemške zveze eno deržavo pod pruskim vladarstvam vstvariti, in Avstrija bi se imela iz te zveze popolnama pahniti. Ta načert, kteriga vresničiti se je naglo deržavni zbor poklical, je stergal vse pogodbe med Avstrijo in nemško zvezo ^n je bil pripraven vojsko zbuditi. Kaj je pifflakein stanju Avstrija storila? Je mar naglo za meč prijela, svoje pravice po pogodbah zagotovljene, varovati? Dolgoterpeče poravnave kažejo ravno nasprotno. Nič se ni opustilo, Prusii od sil— niga in prederzniga početja na poti poravnav odsvetovati. Težavno delo, Prusii pokazati, de krivično ravna, se ni opustilo. Pa vse še nič ne pomaga, stare misli ji spet po glavi rojijo.
Nočemo Nemcov s tem v nevoljo pripraviti, de bi te poravnave naznanovali. Med poravnavami je Prusija meni nič, tebi nič, svojo pot hodila; med tem, ko je nas z besedami zaderžavala, je ravnala po svoji volji, ni po-rajtala pravic in naprav zveze. Odpeljala je badiško armado, sklepala vojaške pogodbe,je s tem vojaške oddelke druzih dežel v svojo armado uverstila, posadke iz llastatta in Hamburga nazaj poklicati. Je Avstrija v pravičnem spoznanju svojih nepoštovanih pravic za meč prijela? Djanje pokaže ravno nasprotno. Mi želimo, de bi bilo mirno. Avstrija je morala mnogo prestati in je imela mnogo opraviti. Vlada in narodi so želeli, de bi se mir obranil, de bi zamogli sad bojev vživati in mirni biti.
Nič bolj nespametniga ni kakor misliti, de se Avstrija bojev veseli, in ji odgovornost zavolj nevarnosti evropejskiga miru na vest nakladati. Avstrija je hotla in je potrebovala miru, to je vedila pruska vlada, nato je grešila.
Ko nemške vlade z pruskimi napravami niso bile zadovoljne , so se na staro polje pravice povernile, ktere še niso svoje glave Prusii uklonile. Na tej poti so menile, de bodo napadov varne, de se bo mir obvaroval.
In vendar temu ni imelo tako biti. Pruska prederznost je te vlade v lastne kroge spre-
mila; tu se jim je bilo potreba varovati, de bi zamogle same sebe ohraniti. Tu je šlo za čast in deržavni obstoj.
Telegrafiško sporočilo naznani, de je pruska vlada sklenila bavarske vojake v Kurhesnu zagrabiti. Želimo, de bi ta novica ne bila resnična, ker mi bi radi v miru živeli. Ako se pa železne vadle veržejo, bo Avstrija na svojem mestu pripravljena stala. Potem se bomo vsega spomnili, kar zdaj v razdraženih persih zakrivamo, in v Boga zaupali, kije
nam toliko zmag podelil in jih z slavo in mogočnostjo blagoslovil.
#	Znano je, de so se v Oseku hudodelniki silili, de bi Madjaram pomagali v vojski, in de se jim je prostost obljubila, ako to store: hudodelniki so pa raji v ječi ostali, kakor de bi bili v armado vstajnikov stopili. Zavolj tega je njegovo veličanstvo, svitli cesar 18. celo kazen odpustil, drugim pa polovico s polaj-šanjem, de se jim ima težko žclezje odvzeti in de naj se v lahko vklenejo.
*	25. oktobra se je na Dunaju sledeči razglas izdal:
Vsim vredništvam dunajskih časopisov se je koj, ko so dovoljenje dobili, časopise izdajati, naložilo podaniga programa se zvesto deržati, osebnih in strastnih napadov se varovati, in sploh nične pisati, kar bi bilo taciga zapopadka, de bi bilo obsednimu stanu nasproti.
Pa v poslednjih časih se je posebno zapazilo, de so vredništva to pozabile, de se v osebne napade podavajo in večkrat celo vladarje grajajo.
Tak sostavek prinese »Oestcrr. lteichszei-tung" v listu pod št. 250 od 20. t. m. iz Pariza zoper belgiškiga kralja, in „Oesterreich. Korrespondent" št. 288 zoper volitniga kneza Hessen-Kasla, in poslednjič tudi »Corriere ita-liano" v št. 220 zoper neapolitanskiga kralja.
Vredništvo poslt^ijiga časopisa, čez kar seje že tukaj pritožilo, ™je kake tri mesce sem naložilo, z zdražljivimi sostavki in dopisi v laških pre-bivavcih mesta Reke nezadovoljnost, in zoper horvaški narod in postavne gosposke sovraštvo zbuditi, kakor tudi z obrekovavsko zdražlji-vostjo tamošnjih prebivavcov, delavnosti ta-mošnjih vradnij se zoperslaviti.
Ker se tako počenjanje, ktero začasna tiskarna postava prepove, ki postavni red v nevarnost slavi, nikakor posebno v stolnem mestu in med obsednim stanam, ne sme terpeti, se je na povelje njegove prevzvišenosti, civil-niga in vojaškiga poglavarja za nepričijočiga odgovorniga perviga vrednika časopisa »Oester-reicliischc Reichszeitung" dr. Leopolda Land-steinerja, njegov tajnik RafaelMayer od Alszo-Rusbach, in potem vrednik časopisa »Oester-reichischer Korrespondent" in vrednik časopisa ,-Corriere italiano" AleksanderMauroner k zato postavljeni vojaški komisii poklical. Vsi trije vredniki so se ostro posvarili, in bilo jim je zažugano, ako bi še kaj taciga v časopise vzeli, de se bo tak časopis za čas obsede prepovedal in de se bo tisti, ki to postavo prelomi, po pravici kaznoval.
To se pa ne da samo tem trem, ampak vsim tukajšnim vrednikam na znanje, de se bodo vedili po tem ravnati in takih sostavkov varovati, v kterih se kak vladar osebno napade ali razžali, ali na kako koli si bodi vižo zdražbo in sovraštvo zoper c. k. vlado napravlja.
Dunaj 25. oktobra 1850.
Od c. k. središne vojaške preiskovavske komisije.
Horvaika. 27. oktobra — pišejo »Jugosl. novine" — je imelo društvo dobrovoljcov za narodno glediše veliko skupšino, in v njem je po smislu društvenih pravil dozdajno opravništvo društva, ki se ima vsakih 6 meseovna novo zbrati, odstopilo. Računi za celo leto so bili pregledani in pokazalo se je, de so bili v dobrem redu. Imetje društva je vredno 1600 gold. v srebru, med tem ko je dolga 281 gld. 10 kr. v srebru. Zato je društvo z glasnim „živio" in z zahvalo od del dosedajniga oprav-nika gosp. Alberta Slrige in njegoviganamest-nika, gosp. Splaita zaslišalo. In zares, ako premislimo silne težave, s kterimi se je opravništvo društva v svojih opravilih preteklo zimo moralo boriti, moramo to zahvalo tudi odstrani občinstva društvu ponoviti.
Potem je pristopila skupčina, nov odbor zvo-lit. Zvoljen je bil znani dramaturg gosp. dr. Dimitrija Demeter za opravnika, in sledeči gospodi v opravniški odbor: Ivan Kukuljevič, Ivan Stanko vit':, Vlad. Vežic, Eugen Barac, Naum, Mallin in Mirko Bogovič, kteriga po-sledniga je gospod opravnik po pravici, ktero mu postave podele, za namestnika zvolil. To opravništvo bo storilo pogodbo z gledišnim vlastnikam, gospodam Stankovičem, in potem se bodo kakor lansko leto, celo zimo narodne igre dajale. Mi gospode, ki so se tako važ-niga dela poprijeli, že zanaprej zahvalimo in želimo iz celiga serca srečni vspeh.
»Narodne nov." pa pišejo : To društvo obstoji že iz 80 udov. Ena naj večih napak tega društva je bila dozdaj (a, de so vsi udi brez plačila smeli glediše obiskovati, brez de bi bili društvu le za las koristili. Tako so nekteri udi prestavili kako igrico, pa za to so dobivali od društva po 50 gold. srebra. Nov odbor mora pomisliti, de taka množiča udov društvu več škodje kakor koristi.
* Znano je občinstvu, de je slavni Koliar spisal veliko delo »Stara Italia", v kteri so se v starodavnih časih Slovani naselili. Ker je izdanje taciga dela z velikimi stroški združeno, de jih privatni človek ni v stanu izdati, zavolj tega je minister notrajnih zadev potrebno storil, de se bo imenitno delo na deržavne stroške natisnilo. To delo je že prišlo na svitlo in minister notrajnih zadev je banski vladi naročil, de naj mu naznani, kterim napravam na Horvaškem de naj bi se po en iz-tis podaril. Kakor slišimo, je banska vlada že to storila in se zraven gospodu ministru v imenu horvaškiga naroda zahvalila. Vse kaže toraj, de se bo prošnja historiškiga društva uslišala, de bi se ji vse dela, ki na deržavne stroške na svitlo pridejo, podarovalc.
(Jug. 1i0v.)
Češka. Iz Turnava se piše v »Pr. Nov.": Občini Dolanka in Mali Rohorec sle se v pravdo zapletle, ali se hočete v eno občino zjediniti, ali pa vsaka zase ostati. Ko se je občinam svetvalo, de naj se jih zavolj ložeji opravljanja kolikor mogoče zjedine, je občina Dolanka razglas dala, de naj se ji bližnje občine pridružijo ; je posla s tem razglašam v druge občine poslala, de naj se tisti podpišejo, ki so s tim razglašam enakih misli. Posel pride tudi v Mali Rohorec z razglašam k občinski-mu predstojniku, ki ga ni bilo doma. Župan je pa tamošnjimu kerčmarju naročil, de naj v njegovem imenu vsako pismo podpiše, ki na župana pride. Posel se toraj poda v kerčmo in prosi kerčmarja, de bi se podpisal. Kerč-mar reče svoji ženi, de naj pisanje podpiše : ona tedaj ime župana podpiše. To je zgodba zjedinenja Maliga Rohorca z občino Dolanko. Ko pa prebivavci Maliga Rohorca zvedo, de so občini Dolanki pridruženi, se terdo uprejo, se pritožijo pri kantonskem poglavarstvu in jozneje pri okrožnem sodništvu in vsak dan razsodbo pričakujejo. — To pritožbo zvedo tudi posestniki Dolankc, ki rohorške prebi-vavce s tem dražijo, de jim pravijo, de možje že smejo skupej ostati; ženske pa so vse brez razločka občini Dolanki prištete.
# »Union" naznani sledeče: Odgovorniga vrednika »Uniona" dr. Vilhelma Gablera so dones spet zaperli. Vredništvo je prijelo sledeči dopis:
»Slavno vredništvo „Uniona"!
Prag 26. oktobra 1850. Ker je vrednik, gospod dr. Gabler zapert, naj se kak začasni vrednik »Uniona", ki bo za čas, ko bo dr. Gabler v ječi, odgovornost tega časopisapre-vzel, še danes tu sem naznani.
Po povelju visokiga c. k. deželniga vojaškiga poveljstva. J. Franc, stotniški sodnik".
Temu tirjanju zadostiti, naznanim, de sim od današniga dne odgovornost za časopis „Union" prevzel.
Dr. Anton Henrik Springer.
*	»M. N." naznani, de bo vlada postave dala glede raznih jezikov v vradnih rečeh, pri sodbi dopisavi, obsodbi itd. General-prokurator dr. Mayer je bil zavolj te reči v posvetovanje na Dunaj poklican.
*	Na vse pražke časopise je sledeči razglas od vojaškiga deželniga poveljstva poslan bil:
Ker se po časopisih vsake sorte lažnjive novice od vojaških gibanj razglasujejo, kterim se mora zavolj politiških in vojaških zadev v okom priti, je visoko c. k. vojaško poveljstvo po ukazu od 23. oktobra 1850. P. N. 119/B. za potrebno spoznalo, vse sostavke ostro prepovedati, ki govore od velikosti, stanja, postavljenja in gibanja c. k. armade.
Ta prepoved tudi zapopade take novice iz drugih časopisov ponatisovati, in na to semora toliko bolj paziti, ker bo sicer vsak vrednik, ki bo zoper to prepoved grešil, z ječo od 1 do 3 meseov kaznovan in zraven še 200 gld. zapadel in zadevajoči časopis se bo prepovedal.
Izjete so te prepovedi samo vradne naznanila, in njih ponatisovanje.
Slovaška. Ker je Hurban, znani Slovak iz svoje službe odstavljen bil, je to veliko žalost napravilo, in vsi njegovi prijatli so pričakovali, de bo resnica na dan prišla. Preiskovanje je pokazalo, de je Hurban popolnama nedolžen, med tem, ko se govori, de je njegov tožnik pred vojaško sodbo poklican. Dolžnost vradnij tirja, to razsodbo kolikor je mogoče razglasiti, in upamo, de bodo Hurbanove zasluge za deržavo vendar enkratna dan prišle.
Na Slovaškem niso ljudje nič prav veseli, velik a dragi na, ki še vedno bolj rase, pomanjkanje zaslužka, mnogo razdjanih vrednost, vse to jih zdaj tlači, in koliko ljudi je, ki bi bili v stanu prihodnjič kaj boljšiga upati ?
Solnograška. Iz Solnograda se piše 24. oktobra: Današnji dan je našimu mestu spet nadškofa podaril. Po slovesni peti maši, pri kteri so bili vsi vradniki in častniki, se je podal volilni zbor vpričo drugih duhovnov v govornico, tam v zaperti izbani škofa zvolit. Med tem je čakal gospod deželni poglavar z vradniki in častniki v posebni izbi. Po preteku polčeterte ure so prišli po deželniga poglavarja in vse se je v škofijsko cerkev podalo, kjer je bilo iz prižnice naznanjeno, de je bil gospo\l Maksimilian Tarnoczv, korar v tukajš-nem mestu, dr. in profesor bogoslovstva zvoljen. Akoravno bo novoizvoljeni škof težko, posebno kar dobrodelnost zadene, zamogel toliko storiti, kakor je knez Schvvarzenberg, je vendar vse zadovoljno z volitvijo, ker je novoizvoljeni zlo učen in stanoviten mož.
Ogerska. Na vseučelišu v Pestu se jih je do 21. t. m. 61 vpisalo tiste predmete poslušati, ci se bodo v madjarskem jeziku učili, za predmete v nemškem jeziku 31 in v latinskem jeziku 16.
*	V peštanskem komisarjatu je zavolj goveje kuge prepovedano, govejo živino v somnje na prodaj goniti.
*	»Spiegel" piše : Košut se je zlo postaral. V njegovi predizbi sta bila navadno dva beguna in štirje turški častniki. On je mnogo )isem dobival, in se jih je večkrat naveličal brati. Na tako vižo se je zgodilo, de je pismo sestre Ruttkay iz Carigrada, v kterem mu je naznanila, de so njegovi sinovi na poti c njemu — kar on še popred ni vedil — hotel na stran položiti, ga drugi dan prebrati. Pogleda napis in koj pisanje spozna, ga odpre in to ga tako presune, de se nezaveden na tla zgrudi.
Sedmograško. Zlo se pripoveduje , debogo-spod civilni komisar Edvard Bach v nekterih tednih v Hermannstadt prišel in se lotil Sed-mograško vrediti.
Tuje dežele.
Bosna. V „Osservatore Dalm." se piše 19. oktobra: 16. t. m. je prišlo iz Krajne v Sarajevo 300 novincov. Peli so narodne pesmi in Omer paša jim je nasproti šel; dva bataljona vojakov sta jih spremovala. Samo v Saraje-vern se je 240 vojakov nabralo. Tudi v drugih krajev nabrani vojaki hodijo v Sarajevo; do zdaj se jih je že 3000 nabralo. De je oporna krajna pervabila, ki je vojake nabrala, to da drugim pogum. Ti vojaki so v Banjaluki ljudi opominjali, de naj se po njih izgledu ravnajo in cara vbogajo. Dva bataljona, ki sta v Hercegovino namenjena, se še nista tje napotila, popred se bodo ceste, ki tje peljejo, popravile. Sina Ali pašata Stolceviča, mladi Hafis paša in Nizoan Beg sta se predenj se je nju oče v Mostar vernil, hudo sperla in celo eden na druziga streljala. Halis se vsaki popravi ustavlja, med tem ko Nizoan po njih hrepeni. Oče bi se vede, Halizuprav dal, ako bi Omer pašata ne bilo.
*	Iz Livna se od bosniških dogodb 17. t.m. piše: Ko so se predvčerajšnim vojaki mestu Mostar bližali, so prebivavci vezirja spodili. On je na svoje posestva pobegnil, in med tem ko je ljudstvo vrata zapcrlo in v Stolai poslance poslalo, tamošnje prebivavce k enakem djanju spodbosti, je on glavarje občin zbral, in se z njimi posvetoval, kar bi znalo vstajo z noviga zapaliti.
*	V „Corriere italiano" sc piše iz Dalmacie: Ali pašata mostarskiga sta iz glavniga stana dva vojaka prignala, pašata sta ga v sredi imela in bodali navskriž djala, ko sta ga v Mostar pripeljala. Ta dva čuvaja ne gresta nikdar od njega; on pa in njegova stranka pripoveduje, de sta mu bila za častno stražo dana.
Zdaj pa se govori, de se je Ali paša Omer-pašatu ustavil in zoper njega spuntal, in de je zavolj tega Seraskier v Mostar vojake poslal, ki so mesto oblegli. Ta novica je pa še zlo negotova. Ako se raja vojakam Omerpa-šata pridruži, se bo s pašatam slabo godilo. Njegov sin je v Mostaru; on sam pa je mesto zapustil.
Nemška. „Kreuzzeitung" piše: Vojaški minister od Otockhausen in Kadovic sta se dve uri pogovarjala; po pogovoru je generallaj-teutnant Grober poveljnik vojaškiga oddelka, ki stoji na heški meji, posledno naročilo dobil, Bavarce, ako bi se v Hesio napotili, nazaj zagnati.
Ko se je to sklenilo, so bili, tako se pripoveduje,vsi ministri edinih misel. „Kreuzzcitung" potem pravi: Ko je Grober to povelje prejel, ga je Radovic tudi baronu Prokešu naznanil, ki je to grofu Thunu naznanil s pristavkam, de bi ne bilo varno, heške meje prestopiti.
*	Iz Altone se piše: de se Sclileswig-Hol-steinci in Danci spet malo po malem kavsajo.
** VMyslovicje prišla novica, de je 25.oktobra ruski general od Benningsen po povelju ruskiga cara iz Macky-a v MysIovic prišel, kraljeviča Karla povabit v Varšavo. Kraljevič se je že ob 1. v Mački podal, in od tod naglo naprej v Varšavo.
Laška. Ko se je na Sardinskem zvedilo, de seje nadškof Franzoni v Genf podal, seje tega sardinska vlada veselila, ker je mislila de se nadškof z francozovsko vlado nezastopi. Al vlada se je motila. Franzoni se je le v svojih opravkih v Genf podal in telegrafiško naznanilo pove, de se je nadškof že spet v Lyon nazaj podal. Francoske gosposke mu vedno zlo veliko čast skazujejo.
Časopis „Armonia" ga hvali, de se ni hotel vladi vdati, prekolne obsodbo, ki ga je iz deželo zgnala in tistim ki so ga obsodili, nesrečo prerokuje. — Zlo se govori, de se bodo v vojaštvu neke premembe zgodile. De bi se število vojakov ponižalo, od tega ni govoriti, prei kotne, se bo posebno peš vojaštvo še povišalo.
Francoska. Telegrafiško naznanilo iz Pariza poroči: Angleški časopisi pravijo, de ruska in francoska vlada od pruske tirjate, de naj stori, kar je danski vladi obljubila, in de se bo na tako vižo schlesvig-holsteinska zmešnjava končala. 24. oktobra se je zavolj te reči v Londonu ministerstvo posvetovalo, ker te dve vladi tudi od angleške tirjate, de bi z njima potegnila.
*	Časopis „Patrie" govori od neke velike komunitiške zaveze, in pravi, de ima spri-čala od tega iz neke evropejske pisarniče. — Udje te zaveze so po celi Evropi raztreseni, nje namen je vse samovladarje pomoriti kakor tudi tiste, ki so sovražniki komunistov, geslo udov je : „Brcz milosti in prizanašbe!" Nek nemški glavar te zaveze je rekel: „Na bojnem polju ne bomo nobenimu prizanesli, in naj ljubši prijatle pomorili, ako nočejo biti brez pogojev komunisti.
Turška. Iz Carigrada se piše 10. oktobra: Med divanam in zunajnimi vladami vlada popolna zastopnost, in zoper politiko Rešid pašata se nobena vlada ne pritoži. On se prizadeva prenaredbc v cesarstvu vpeljati in de je mož zato, se že iz tega vidi, de so tisti možje, kterih naloga je bila, poprave vpeljati, se temu odtegnili, ker so vidili, de niso zato. Rešid paša pa zna napote sam zmagati. Posebno se trudi po celi Turčii ceste napravili, kterih je tako malo, in še te so neizrečeno slabe.
*	Turško brodovje je pod poveljstvam Ka-pudan pašata 2. oktobra v Bospor prišlo.
Azia. Vodja vstajnikov v kitajski deželi Ivvvang-sie nosi zastavo z napisam: Od nebes naročen, rod Tsing (vladarska rodovina) pomoriti in rod Mings (poprejšna vladarska rodovina) spet na prestol posaditi. On ima že 50,000 mož pod svojim poveljstvam, ki so dozdaj vedno zmagovali.
Amerika. Iz Kalifornie se naznani, de se zlo obilo zlate rude v tamošnjih rudnikih najde. Samo mesca augusta je za 3 miljone dolarjev zlata iz dežele šlo. —
Iz otoka Ilaiti se pa pove, de ni res, de bi bil predsednik ministerstva cesarja Soulougu-a umoril, ampak cesar se ravno pripravlja h kronanju.
V južnih krajih Havane kolera med zamurci silno razsaja.
Ilazne naznanila.
—	Ni davno, kar je v Sadagori blizo Čer-novica judovski Rabbi umeri in je zapustil krog pol miljo na premoženja. Tako premoženje si je nabral od poljskih in galiških judov, ki so k njemu kakor k svetniku romali in mu denarje nosili, de bi jih angelam priporočil. Ko se je slišalo, de je on umeri, so judi 20 milj v okrogu svoje štacune zaperli in vse je po njem žalovalo.
—	V Pesti se že nektere dni prikazujejo osebe v turški vojaški opravi. Pravijo, de so bivši honvedi, ki so potem, ko se je komaniska terd-njava podala, na Turško šli, se tam med vojake uverstit; zdaj pa, ne ve se zakaj, so se spet vernili.
—	V Pest je več poslancov iz kmetov prišlo, ki prosijo, de bi se jim orožje nazaj dalo, ker so se volkovi v več krajih zlo pomnožili, tako, de so prebivavci v nevarnosti.
—	„Pesti Naplo" piše: Kakor slišimo se mnogo ljudi vPestu na vrat na nos ruski uči. To ce samo na sebi malo reči, al ruski se
uče taki ljudje, ki so popred vsako slovansko narečje čertili in so se hudovali ako so čuli slovaško besedo.
—	Za pogorele Krakavčane se je razun 30,000 gold. ktere je cesar iz svojiga premoženja podaril, 170,000 gold. nabralo. Skoraj celi znesek je prišel iz dežel nekdajniga poljskiga kraljestva. Ako bi se ta znesek dobro porabil, bi bilo to mestu v veliko pomoč; al do zdaj se je še malo iz tega koristilo, ker razun60—80000 gold., ki so bili medmestnjane razdeljeni, leži ves drug denar na kupu. Ne ve se, kaj hočejo z denarji storiti, ki bi se bili imeli že davno med pogorelce razdeliti, de hišni posestniki še do časa zamorejo rešiti, kar ni ogenj pokončal, ker se zima bliža. Hiše se zlo pačasi popravljajo. Večidel se še niso začele popravljati, komaj 12 —15 bo do zime popravljenih, de bodo zanioglj ljudje v njih stanovati.
—	Pisma iz Carigrada naznanijo, de mislijo madjarski emigranti ondi madjarske novine vtemeljiti. Lepoznansko- politiški časopis talijanskih begunov pod naslovam „Album bi-santino" že tam skoraj let in dan obstoji in izhaja v zvezkah po 2 do 3 pole naenkrat.
—	Sliši se, de so prijatli in znanci glaso-vitiga nemškiga pesnika Lenau-a že poskerbeli, de se mu bo spominek postavil.
—	Njegovo Veličanstvo, avstrijanski cesar je 25. t. m. na jutro vVaršavo prišel, car ga je s posebno slovesnost^ sprejel. Danes že ima cesar spet Varšavo zapustiti. 26. oktobra so se diplomatiški pogovori pričeli. Cesar iz Varšave se napotivši, se bo nekaj dni vKra-kavi mudil. Pripovedujejo, de bo tudi ruski car tje prišel. Velike priprave se že delajo v Krakovi cesarja slovesno sprejeti. Dvorni kuhar se je že iz Varšave vKrakovo podal, de bo velike dvorne gosti napravil.
—	Njegova c. k. visokost, starši brat nje-goviga veličanstva nadvojvoda Ferdinand bo stopil v mornarsko vojaška službo. Te dni se bo podal spremljen od četnika grofa Couden-hofen v Terst in se bo na brodu „Venus« v Indio prepeljal.
—	Znano je, de je cesar Franc hrabrimu polku kneza Windischgratza dovolil pred pravico, de sme obrit biti. Ta predpravica se je pa sčasam pozabila. Ko je cesar Franc Jožef ta polk na popotvanju v Rregenc pregledal in bil z njegovim dobrim obnašanjem zlo zado-voljen, je na omenjeno predpravico polkovnika opomnil. Polkovnik je to naglo polku naznanil, in — v malo urah je bilo vse obrito. Pravijo, de je to cesarja zlo ganilo.
—	Na Dunaju se zlo velikrat prigodi, de kak človek ko bi trenil umerje. 25. oktobra se je nek vradnik deželne sodnije na ulicah sosedel in je bil naenkrat mertev.
—	Na Laškem se silno ropa. Roparji so grozno prederzni. V Cusale na Piemonteškem napade čuvaja v vinogradu po noči kakih 30 nož, on pa stori, ker je vidil de nič ne opravi, kakor de bi nič ne vidil in je pustil, de so celo noč kradli. V drugem vinogradu je posestnik s tremi sosedi cul. Ko se noč naredi pridejo možki in ženske in začnejo grojzdje rezati; ker se možki temu ustavijo, vstane boj; roparjev je bilo kakih 20; čuvaji so bili zmagani in eden njih je bil nevarno ranjen, drugi so morali pustiti, de so jih povezali. — Blizo tlavene sta bila ogleduha od roparjev zgrab-ljena in naglo pobita. Na jutro so najdli ljudje nju glavi na kolih pri poti nataknjeni.
„Jug. nov." pišejo: Te dni je spet iz Pesta 20 zabojev z našimi pismi prišlo. Kakor ti zaboji ravno tako tudi že popred prišlih 80 po mostovžih in izbah leži, ker še ni dostojno ustrojen narodni arcliiv. Ako bi ogenj vstal in to blago zgrabil, kako velika zguba bi bila to za celi naš narod!
Maček se gre ženit.
Popotovajočiga mačka sreča lisica, vsavma-zana. Kam pa si se namenil ljubi prijatel? ga lisica vpraša. Komaj ji odgovori, tako zlo sc je mačku za malo zdelo ker ga ni vikala. Prevzetno pravi, de si gre žene iskat. Vzemi mene, ljubi prijatel, pravi lisica. Pač de, take vmazanke se mi prav manka kot si ti. Tebe že nočem, pravi, in gre naprej. Lisica lepo spravi kar je slišala ino urno k vodi teče, se lepo skoplje, potim jo pa za mačkam pobere. Kmalo ga ugleda, berž na stran pihne okoli gričikain mu ravno nasproti pride, gre s liriba dol, 011 pa v kreber maha. Na sredi pota ga sreča zopet lesica. Nevedna se pred njega vstopi, se mu prav globoko priklone ino ga pohlevno pobara kam de gre! Zdaj ko ga ni več tikala si koj njegove serce pridobi. „Ljubka! ženit se grem, ji reče maček. Častiti gospod! mene vzemite: dobra žena vam hočem biti, lesica dalje beseduje ter se mu vedno bolj priklanja. Tako se'mu zala zdi, od kar se mu tako vklanja, de jo res za ženo vzame. Ljuba moja! ali bojim se, de bo za ženitovanje mesa mankalo, vpraša ženin nevesto. Ne skerbi, dragi mož, odgovori na to lesica, za meso, kar ga boš le poželil, ti ga bom pripravila. To iz-rekši se na bližnjo goro poda, kjer sta ravno divji prešič in medved skupej bila. Kaj je noviga, ljuba prijatlica, jo obadva naenkrat za-barata? Omožila sini se, pa imam šembrano liudfga moža, bojim se, klep.il me bode. Saj ima ravno zdajle za ^n a noj priti, bosta vidila kakšina živina dejeUDjezga ne čakam, pravi divji prešič, se bom t jele pod listje spravil, sim danes nekakšno zaspan. Medved se pa izgovarja, de je truden, de ga tudi ne more čakati in se v strahu pred mačkam v dupljino bukev skrije. — Zdaj maček na goro pride k kupu, kjer je prešič tičal in se ustopi. Pripeti se pa, de muha na prešičevi rep sede ki se mu iz kupa vidi in ga piči. Prešič migne z repam. Maček misli de je miš in šobavšne pre-šiča za rep, prešič pa rine iz kupa in treši čez pečovje. Maček ves prestrašen na bukev skoči, iz bukve pa puhne medved čez skalade v globino. Komaj se maček od tolikošniga strahu zave, že lesica vesela pod bukev pricaplja rekoč : „Zdaj pa le dol, ljubi mož, mesa nakupe, mastno ženitvanje bova imela, ne tresi se več. Potem pa sta se dolgo časa z mešam dobro gostila.	J- Valjavec.
Pripovedka od Glasan-Boga.
(Dalje.)
Matjaž začne gosti in gode od pekla in ne-« bes, pa vse to njegovim poslušavcam ne dopade. On jame peti od zemlje, njene lepote in od božje dobrote, od čednosti in pobožnosti in od vsiga kar je krasno in dobro. Tudi to poslušavcam nc dopade. Zdaj začne peti od hudobije, od pregreh brez verste in imena in od vse ostudnosti, ki človeštvo kuži in peklo polni, in zdaj mu tudi škratje ploskajo in ga na svoje serca pritiskajo. Prašajo pa za plačo in on si zbere Katrico in jo pelje iz peklen-skiga brezdna proti ilnati zemlji. Pot je dolga pa hitra stopinja je naglo premeri; osem sež-njev je že do zemlje. Katricapa ne more več veselja zaderžavati. Oberne se nazaj proti peklu, ga prekolne, de se nadnjo in pod njo
te tolikanj ljubil, ki zato terpiš, ker nisimsamo tebe ljubil, z llogam do dneva rešitve! —■
Matjaž ostane na mestu, kjer je bil osem sežnjev pod zemljo. Ondi sedi še zdaj pri kamnitni mizi okoli ktere mu bo trikrat brada prirasla. Ko se pa to zgodi, bo dan rešitve napočil in Slavjani, ki jim je po njegovi smerti neskončno nadiog prestati bilo, bodo jarma in sužnosti rešeni.
Marica je dopolnila voljo osode in gre za devet let med svet, ki gaje tolikanj čertila. Prišla je v silno razujzdano gostivnico. Tu je dobila službo, ki se je vsaka poštena dekla sramovati mora. Njeno edino opravilo je bilo namreč, pijance razveseljevati in ž njimi plesati, kadar jih je želja in volja obhajala. Kakor je bilo 'njeno obnašanje popred v izgled, je bilo zdaj v nar gerši pohujšanje. Kadar so hotle matere svoje nerodne hčerke grajati, niso nikdar drugači rekle, kakor: »Skorej boš taka kakor Marica iz gostivnice!
Devet let preteče, z njimi čas, ki je bil Marici namenjen; zvečer je zaspala in zjutraj jo najdejo mertvo na postelji. Njeno serce in njena žila niste več bile, pa cvetlice na njenih licih niso ovenile. Njeno truplo ni dišalo po mer-tvaško, ampak je prijetin duh od sebe dajalo. Podobna je bila spijoči nevesti, ki sanjaje po trati ljubezni hodi, ne pa umerli deklici, čigar udje imajo v kratkim kerma zemeljskih červov biti. Ljudje se čudijo, pa njih duh ne more skrivnosti zapopasti.
Glasan-Bog je bil stanoviten prijatel Božji in nebo mu je svoje dopadajenje od dne do dne bolj razodevalo. Dostikrat je z enim pogledam terdovratniga grešnika omečil; dostikrat je z dotiklejem kužno bolezen ozdravil. Z angeljem ki gaje še vedno obiskaval, sta si vsaki večer čez božje skrivnosti pogovarjala. Zdelo se je, de je Glasan-Bog že tukej nebeški raj vidil — ki mu vender ni bil namenjen.
Ravno tisti večer, ko je Marica umerla, ni bilo angeljna k Glasan-Bogu. Pa drugi večer pride zopet in berž ga rejenček Matjažev za uzrok njegove včeranje nenazočosti praša. Angelj mu reče: Včeraj je šla cela nebeška družina po dušo svoje nar veči prijatlice. Šli smo včeraj po dušo Marice, dekle iz gostivnice.
„Po dušo razujzdane Marice, ki sama mojih besedi ni poslušala"? reče Glasan-Bog z zavzetjem in skritim zavidam.
Tvojih besedi, odgovori angelj, ni potrebovala. Njeno serce je bilo pri Bogu shranjeno; to njeno telo je služilo, pa služilo je v slavo imena Go.spodoviga. Na golim životu je nosila pas, pa ne iz mehke svile, temuč iz terdiga usnja v kterim so bili ostri žeblji vbiti. Kadar se je z plesavcam sukala, so se bodeči žeblji v njeno kožo vrivali in vsakteri ples je bil prelivanje njene kervi. Bolj je Bogu med sve-tam dopadla, kakor si mu ti v svoji samotni slanici vstregel.
(Dalje sledi.)
Slovstvo in umetnost.
Koledar Miroslava Villiarja za leto 1851.
Slovensko slovstvo z orjaškim korakom napreduje. Pred nekterimi leti nismo imeli razun duhovskih bukev, skoraj nič. Bili smo veliki siromaki. Zdelo se je, da je nas ostra osoda obsodila v večni tami ostati. Z „l\ovicaini" se je začela tarna preganjati, z dano vstavo se je začelo jazniti na obnebju slovenskega slovstva. Dan na dan slišimo od novih slovstvenih del, toda mnogo jih le v rokopisih ostane. Vzrok tega je, ker pisatelji večidel niso v stanu na svoje stroške knjig izdajati. In skušnja uči, da se ima založnik večidel zgube bati. Ta žalostna resnica je v današnji dobi naj večja pro-tivnica slovstva. Kako pa bi se temu pomagalo? Odgovor je lahek. Ako se na kako knjigo naročnina razpiše ali knjiga že natisnjena oznani, naj si jo vsak rodoljub, ako zamore, naroči. Izgovor: to ni zame, ne velja tukaj nič; ne prašaj če je tebi, ampak glej ako je občinstvu koristna. In ako najdeš, de je koristna, naroči si jo, ako bi imel zavolj tega tudi enkrat ali dvakrat brez večerje zaspati. Ako bi vsak tako delal, bi si sčasoma lepo bukvar-nico brez svoje škode napravil, in slovstvo posredno podperal. Pa od tega nismo mislili govoriti, namenili smo se lc nekoliko od koledarja našega marljivega domoljuba gospoda Vilharja povedati. Izdatelj ga je dal na svoje stroške natisnuti. ^apopade razun navadnih reči, kterih v nobenem koledarju ne smemo pogrešati, še dvajset nježnih pesmic in šest basen. Dvanajst pesmic nosi imena vsih dvanajst mescev; drugih naslovi so : Prezgodnja smert, Slovenca up, Solza Slovenca, Ribica lesena, Pred boj eni, Slave in sokol, Pa j k, in Po kopač. Že iz naslovov se vidi, da so domoljubnega duha in da ima gospod Vilhar tudi pevsko žilo, naj pokaže sledeča pesmica :
Slave in soltol. Dva okna sim imel In p ti čik a dva, Vesela sta pela Tri tedna oba.
Popred ko četerta
Nedelja mini Umolkneta ptička, Serce ju boli.
Zagledala brate
Pod oknicam sta; Zdaj glavice težke Pobesta do dna!
Pretužnimu slavcu
Perute vise, Po preklicali kljuje, Pa se ne odpre.
In kljuje in kljuje —
Na tretji dan kri Čez glavco se vlije — In s I a v č i k a ni!
Na oknicu drugim
Se sokol serdi, Po bratih zdihuje, Serce mu gori.
In kletkico z divjo
Razkljuje močjo, Že z bratmi se kroži Nad sternio goro!
Oh, sokol predragi! v Posodi mi moč, Če ne — bo objela Ko slavca me noč!
Miroslav.
Ravno tako jepo in umno so tudi basne zložene n. pr.
Volk in osel.
Volk pade v globoko jamo in si ne more iz nje pomagati. — K jami se nameri osel, in volk ga prosi: „Ljubi prijatel! pomagajte mi iz jame, če ne poginem!" Osel mu pomaga, pa komaj je volk rešen — popade osla in ga razterže. —
G1 c d a j, komu pomagaš.
Cena koledarja je 20 kr. Ako se bodo pisatelju stroški plačali, je obljubil, da bode tudi prihodnje leto s podporo slovenskih pisateljev v svojem početju napredoval in vsako leto nov koledar izdal, ki si bo gotovo Slo-vencam če dalje bolj prikupil.	C.
* Za gotovo zvemo, de je gospod Podgorski vojno Igorja iz ruskega prestavil, in da je bo slovenskemu društvu v Ljubljano poslal. Oa je to prekrasno delo tudi izverstno poslovenjeno, je nam prestavljavec porok.
Povabilo na narooho
lično malanih podob vsih imenitniših žival na svetu, pod imenam :
Atlas živinskih obrazov,
Priporočilo posebno šolam.
Pod vodstvam slavniga naravoslovca Dr. Reichenbacha, kteriga „popis živalstva za šolo in dom" je visoko ministerstvo uka šolam priporočilo, je zdaj tudi naravni obris vsih imenitniših žival svetu dokončan. Slavni g. Dr. J. P. Jordan v Pragi je tem ličnim podobam podpisal imena vsih žival v vsih avstrijanskih jezikih, in je tako to izverstno delo za rabo vsacimu človeku kakoršniga koli je pripravil. Obseglo bo na 272osmirkinih listih (Octavtafeln) blizo 1000 podob mnogoverstnih žival, ter bo prišlo v 30 zvezkih na svitlo. Vsak zvezek bo zapopadel 8 do 10 listov; na vsakimu listu bo 3 do 6 in še več podob. Vsak mesec prideta 2 zvezka na svitlo, ktera se takrat plačata, kadar se prejmeta. Naprej ni nič plačati. Cena 1 zvezka je le 30 kraje.; poštnino poslaniga zvezka plača gosp. izdaja-vec sam.
Kdor se hoče le na dvojne živali (Sau-gethiere) naročiti, se naroči le na 7 zvezkov, ki bojo to versto žival obsegle.
Oglasila naročnine naj se naznanijo slovenskim« družtvu v Ljubljano, kterimu naj se piše na tanjko: 1) ime, stan in stanovanje naročnika, 2) ali se le na 7 ali vsih 30 zvezkov naroči, in 3) ali hoče zavitek s slovenskim nadpisam imeti.
Slovensko družtvo zamore to izverstno delo vsacimu prijatlu naravoslovja, posebno pa šolam toliko bolj priporočiti, ker se da poduk živalstva po teh podobah kaj dobro razjasniti, in ker bojo ti obrazi vsakterim prihodnjim slovenskim bukvam, ki bojo popis živalstva obsegle, in kterih mende predolgo pogrešovali ne bomo, skoz in skoz prikladni.
Odbor slov. družtva v Ljubljani 25. oktobra 1850.