u RUSTI/ENIK DOflOLJUBOVA PRILOGA posvečena izobrazbi : in našim društvo« : Štev. 12. V Ljubljani, dne 15. decembra 1910. Leto II. Pomen društvenih »Čebelic". Po mnogih naših društvih so vpeljane »Čebelice«. Te imajo namen pospeševati varčnost posebno med mla-idino. Veliko se dela dandanes na to, fda se mladino že v zgodnjih letih pri-,vadi varčevanja. Zato pa naj naša društva, v katerih se zbira mladina, pospešujejo varčevanje in vpeljejo povsod »Čebelice«, t. j. društvene hranilnice. Društven odbor naj se zanima za jto napravo in ji posveti vso pozornost. (»Čebelice« so prav potrebne in imajo [velik vzgojni pomen. 1. »Čebelica« naj navaja mlade ljudi, da nalagajo male zneske [(po 5, 10, 20 h) obrestonosno in si tako Zbirajo fond za poznejše čase. Res da splošno mladina nima veliko denarja, ker le semintje dobi kaj denarja bodisi da ga zasluži bodisi da ga dobi v dar. Toda v industrijskih krajih zaslužijo že mladi fantje in tudi dekleta vsak iclan določeno plačo. V takih krajih imajo »Čebelice« poseben pomen. 2. Namen »Čebelic« pa ni toliko praktičen, marveč veliko bolj etičen, idealen. a) Mladina naj se uči varčevati. Če si prihrani polagoma le par kron in se s tem vzbudi v mladem človeku smisel za varčnost, in se ta čut v njem tudi utrdi, potem je teh par prihranjenih kron kapital, ki jim v poznejšem življenju donaša po 100 in še /več odstotkov obresti. Če se pa mlad Človek ni privadil v svoji mladosti svoje vinarje prav obračati in jih shranjevati, potem je gotovo, da ne bo znal varčevati s kronami in cekini. b) Z varčevanjem se vzgaja člane k požrtvovalnosti, k s a m o z a -tajevanju, zme rno s t i in zna-č a j n o s t i. Ne da se tajiti, da je za mladino dandanes precej težko varčevati, kajti prilik za zapravljanje je pre-Dbilo. Enega vlečejo cigare, drugega tničejo gostilne, tretji ima veselje do plesa, četrti ljubi igre itd. Če torej mlad fant prisluženi ali pa podarjeni denar prinese v »Čebelico«, treba se mu precej premagovati, da se ne da ujeti raznim mamljivim prilikam. S tem si tudi utrjuje značaj. Par vinarjev v hranilni knjižici otroka pomenijo pogosto zlat v knjigi značajnosti. Tega nravnega pomena ne smemo nikdar prezreti. Zgodovina nam kaže, da so ubogi, toda varčni mladi ljudje prišli do velikega bogastva. Vzrok ni bil toliko v njih čutu za varčevanje, ki je pridobljeno in shranjeno skrbno čuval, temveč veliko bolj v njihovi trdni volji in značajnosti, ki so si jo vzgojili z varčnostjo. Moška značajnost jih je usposobila, da so z malimi sredstvi pričeli velike reči in da so jih izvedli kljub vsem oviram. c) Varčevanje napravi človeka z a-dovoljnega. Koliko manj siromaštva, nesreče in nemira bi bilo na svetu, v družinah in v srcu posameznika, ko bi se ljudje v zgodnjih letih naučili varčevati. Varčen človek kmalu sprevidi, da si z vestnim delom in natančnim spolnovanjem svojih dolžnosti pomaga, da si ne prisluži samo vsakdanjega kruha, temveč da si tudi za prihodnjost lahko nekaj prihrani, da torej ni navezan na tujo pomoč, temveč da si lahko sam pomaga. To ga veseli, to ga dela zadovoljnega. Ima veselje do dela, je vedno bolj priden, delaven, postopanja ne pozna, vsak trenotek dobro izrabi. Vedno premišlja, kako bi svoje moči bolje izrabil, kako si s svojim delom več pridobil. Povsod najdeš pri njem lep red. d) Najvažnejša stran varčevanja pa je v tem, da varuje mladino pred velikimi nevarnostmi. Denar v rokah neizkušene mladine je strup. Nek izkušen mož je nekoč dejal: »Glavno zlo našega časa, vzrok tolikih zmot in hudobij je ta, da mladina dobi tako zgodaj denar v roke.« Res, denar daje mladim fantom priliko, da si kupujejo cigarete, da si kupujejo pi- jačo, s čimur škodujejo svojemu zdravju, denar jim odpira vrata v slabe priložnosti in tovaršijo, denar jim omogo-čuje razne igre itd. In če denarja ni, pridobe si ga pogosto s tatvino; o tem nam poročajo skoro dan za dnem časopisi. Da se odvrnejo od mladine te nevarnosti, treba mladini izviti denar iz rok, treba ji denar izvabiti s »Čebelico«. Če smo mlade fante privedli do tega, da zna ceniti denar, da ima smisel za varčevanje, da zna z denarjem dobro gospodariti in vsak krajcar desetkrat obrniti v roki, predno ga izda, tedaj smo jih rešili velikih nevarnosti. Rekel bi morda kdo: kaj bodo varčevali mladi fantje, ko dobe k večjemu par kron na leto. Ne gre se toliko za materielni dobiček, kolikor za dosego idealnega namena. Ta se doseže pri par kronah ravnotako, kakor pri sto kronah. Nekaj dati v »Čebelico« ima pač vsakdo brez izjeme. Le odreči si mora kaj, pa bo šlo. Kako pa privesti m 1 a dino, da varčuje? Kako treba urediti »Čebelico«? Če hočemo imeti v društvu »Čebe^ lico«, in ta je kot vzgojno sredstvo povsod nujno potrebna, moramo računati z napakami sedanje dobe: zapravlji-vostjo, pohlepom po vživanju, lahko-mišljenostjo in lahkoživostjo mladine, Sploh vidimo, da ljudje ne znajo varčevati, da je povsod veliko nezmer-nosti in zapravljivosti. Te napake opazujemo tudi pri mladini. Nagnenje do pijače je silno razvito že pri mladih ljudeh, zato jih je pač težko pridobiti za varčevanje. A kljub vsem težavam se da vendar nekaj doseči. Toda kako?. 1. Mladim fantom treba pojasniti pomen varčevanja. Pri raznih predavanjih treba opozarjati na varčnost, treba govoriti o koristi varčevanja, n. pr. za čas vojaške službe, če so pa starejši, o koristi za čas poroke itd. Če so mlajši v društvu, naj se jim stavi bližji cilj pred oči, da varčujejo, da bodo mogli napraviti ta ali oni O« izlet itd. Kes. da zato treba prihranjeni denar izplačati, vendar je boljše denar izdati za plemenito razvedrilo, kakor jia za razne Škodljive reč i. Beseda miče, vzgled pa vleče, zato j.a treba mladini pokazati vzgledov iz življenja velikih mož, ki so Bi z varčnostjo ir: delavnostjo pomagali iz siromaštva in si pridobili lepo premoženje. Vedno treba povdarjati varčnost v tej ali drugi obliki; mladina je le prelet pozabi ji va. Mladim ljudem treba varčevanje kolikor mogoče o 1 a j -^a'i. Naj imajo vedno priliko, da lahko na lože svoje vinarje. Denar, ki Ka mlad človek noti seboj, rnu no la pokoja, dokler se ga ne izn»jl'i. Dajmo mladim ljudem priložil'--- ■<' tisti, ki dobi največ denarja. Ob-< "in pa se pri tej napravi lahko goljufa. da -i izposodi kje denar, samo da dobi premijo. Ponekod imajo tudi prisilne hranilnice, kjer člane silijo, da varčujejo. Mesečno mora vsak plačati gotov znesek v društveno blagajno; polovica ali več od tega zneska se naloži v hranilnico. Ob gotovem času se izplačajo prihranki. Kdor prej izstopi, izgubi pravico do deleža. Ta način varčevanja ni posebno priporočljiv. k<-r se mladina ne navadi varčevati, ker -e ji denar le izbili. har zadeva izplačila, je sicer dobro, da se ta kolikor mogoče obteže. Vendar pa tu ne smemo iti predaleč. \ -ak ima pravico do svojega denarja, pravico, da se mu denar redno izplača. Tudi mladina gleda na red, na čast in De mara nobenih prisilnih naredb. Mnogo se govori in predava po naših društvih, toda na eno stvar se prav pogosto pozablja, namreč na varčevanj e. Mnogo se dela na to, da se '■»lajša siromaštvo in pospešuje ljudsko blagostanje. Toda tistim, katerim se hoče pomagati, manjka čuta za varčevanje, ne poznajo čednosti varčnosti. Plača se povsod zvišuje, a nazadnje najdemo povsod ravno tisto nezadovoljnost kot prej ali pa še večjo. Ljudje pač ne poznajo varčnosti. Ce hočemo, da bode boljše in da bodo ljudje zadovoljnejši, treba jih učiti Varčnosti, KAJ PRATI O ZAKONU NAfcA DRŽAVNA POSTAVA (Konec.) 5. Ce so med zakoncema nepremagljiva nasprotstva in oba zahtevata, da se ju razdruži. Nekatoličani pravijo, da nikakor ne gre, da bi morala zakonca do smrti osiati skupaj, če vlada med njima, recimo, nespravljivo nasprotstvo in jima ni zakon raj, marveč živ pekel. Človeku. ki v prvem zakonu ni našel sreče, se mora dati prilika, da jo najde v novem. Na ta način, pravijo, da se odpravi mnogo zla in nesreče, da se varuje človekova svoboda in da se mu daje možnost, razviti svoje čile moči. Misli naših nasprotnikov se dajo ovreči z verskega, n ravnega, pa tudi s sooijalnega in vzgojnega -tališča. Kristus je ustanovil zakon kot nerazdruž-1 ji v in ga posvetil. Ce smatrajo nasprotniki Krista za Boga. bi morali dosledno sprejeti tudi to njegovo ustanovo. Nravnost ali morala govori tudi za nerazdružljivost zakona. Kakor hitro se daje prilika, pustiti svojega zakonca in se poročiti z drugim, postajajo strasti vedno hujše, polagoma gineva vsaka moralna odgovornost in konec je tudi zakonske zvestobe. Skoro najbolj pa nasprotuje načelom nekatoličanov vzgojevavna stran takih zakonov, koder se oče čez noč lahko znebi matere svojih otrok, ali koder mati meni nič tebi nič zapusti svoje male in si vzame druzega moža! Vzgoja otrok zahteva trdno družinsko vez. kjer se otroci uče spoznavati očeta, mamico, bratce in sestrice. Pa pojdite pogledat na Francosko. Mož, ki se je ločil od svoje žene, ima morda pri sebi sinčka svo.ie prve žene, žena pa, ki se je med tem že drugič poročila, ima hčerko iz prvega zakona. In ti revčki ne bodo morda nikdar poznali svojega pravega očeta, pravo mater, svoje prave brate in sestre. Ponavadi so taki stariši tudi neskrbni do svojih prvih otrok, jih zanemarjajo in prepuste drugim. Se žival pita svoje mladiče, dokler ti ne dorastejo, taki stariši pa večkrat pozabljajo na svojo prvo življenjsko nalogo! Pa vrnimo se k naši stvari in poglejmo, kako je naša postava poskrbela za take slučaje, če bi se morda katoliški mož in žena ne mogla sporazumeti, če bi ne mogla več živeti skupaj. Da bi bila oba zakonca varna in se ne bi začeli neljubi prepiri, ki bi lahko bili sosedom v pohujšanje, so določeni vzroki, vsled katerih lahko vsak zakonec zahteva, da se ga loči od drugega in sicer: če je kazensko sodišče koga izreklo za krivega radi zakonoloma ali radi kakega zločina; če je kdo drugega iz hudobije zapustil, ali če se žena brez tehtnega vzroka brani stanovati skupaj z možem; te kdo radi zapravjjh .,Mj ah slabega vedenja Škoduje druži;. • a ugledu; če skuša kdo drugemu sko-io. vati na zdravju ali življenju: če ž njim ravna- če ga. občutno in vea.rat žali in če ima dolgotrajno in ui.3' 1, g ; bolezen. Ako sla oba zakonca sadov o!. •. 2 ! ločitvijo, morata svoj sklep najpre na. I znaniti župniku, ki ju naj oporni. 1 nasvete obljubo, ki sta jo storila pn poroki in ju skuša pomiriti. Ce je c - al trikratni poizkus župnikov brez v-po-ha, jima mora dati pismeno izpri ■ va-lo, da sta se zakonca glede ločit v ;ri lijem oglasila in da -v -trajata na - ji zabievi. S tem potrdilom gresta zak .lica pred sodišče, povesta tain sv o; si;k-p in sodišče jima dovoli ločiti se. Je :.;:-ko -e postopa tudi tedaj, če zaL h .4 eden del, da se ga loči od drugega. Posledica ločitve je. da zakone : i-sta več dolžna skupaj bivati: da ženi ni več potreba moža pri gospodar- u« podpirati in da si lahko sama zase :■•> išče stanovanje. Zakonsko zvest-'.»b - a si pa tudi še nadalje drug dru^niM dolžna. Ako je žena se mladoletna zopet čez njo oče ali varuh ol>la>\ Ako imata otroke, obdrži mati pri -h i dečke do četrtega, deklice pa do sedmega leta. dočiin mora strošk- vzgoje in preskrbe plačevati oče. Ločena zakonska se lahko kadarkoli zop-združita, samo sodišče morata o tem Lopet obvestiti, da hočeta odslej zopet sk v h j bivati. Kakor =-e naša državna postava ui--ži načela, da se sine zakon ne kaioli-ški seveda le v izrednih slučajih raz-družiti. tako so tudi postavljene določbe, kdo se sme poročiti in kdaj je zak 1 veljaven. Da bi se kolikor toliko onemogočilo sklepanje nepremišljenih zakonov. kar kaj rado privede do raz poroke ali pa vsaj do ločitve, so postav!.^-ni gotovi zadržki, vsled kterih je vsak zakon, ki se preko njih sklene, p: t J postavo neveljaven. Taki zadržki so na primer sorodstvo ali svaštvo, vsled kterega ni mogoče skleniti veljavnega zakona med otroci in stariši, med brati in sestrami ali polbrati in pols?strami. mod bratranci in sestričnami. med stricem oziroma teto in nečaki, pa naj si bodo 11 sorodniki zakonskega ali nezakonskega rodu. Zadržki radi svaštva so isti kot pri sorodstvu. Potemtakem se ne more mož poročiti s prej imenovanimi sorodniki svoje žene in žena ne z istimi sorodniki svojega moža. Tedaj ne more bi" veljavnega zakona med taščo in zetom, med svakom in svakinjo ter njunimi otroci. Povdariti je treba, da svaštvo nc preneha s smrtjo enega zakonca, kal' se pri nas rado napačno umeva. Nadaljni zadržki, ki jemljejo zakonu veljavnost so, mladost, vsled kater« se otroci do 14. leta sploh ne moro i'1 poročiti, začenši s petnajstim letom pa le z dovoljenjem starišev ali varuhov-Poleg tega pa prepovedujejo vojaške postave fantom pred 21. letom poročiti se ter so določene za take prestopke kazni do 600 K. Otrokom pod 14. letom so enaki tudi umobolni, Ce nimajo več zdravega prevdarka in lastne volje. Zakon postane neveljaven, ako je bil kdo vsled verjetnega strahu prisiljen privoliti vanj. Pri ti stvari pridemo do ne ravno veselega poglavja ljubezenskih zgodb v našem kmečkem življenju. Kolikokrat se pripeti, da srditi, togotni in brezsrčni oče žuga svoji hčeri, jo morda celo pretepa, samo da bi jo prisilil, vzeti takega ženina, ki je njemu všeč. Hči se mora udati in čeravno nima usiljenega ženina rada, Se mora vezati ž njim za celo življenje. Da taki zakoni niso srečni, se razume. iV takem slučaju se sme posili poročena žena pritožiti pri sodišču, ki tak neveljaven zakon takoj razdere in dotične-ga, ki jo je v ta zakon silil, celo hudo kaznuje. Ravno tako neveljaven je zakon, ako je vanj privolila ženska, katero je kdo šiloma ali zvijačno odvedel in jo imel še tedaj v svoji oblasti. Jednako ničevni so tudi taki zakoni, ako je en zakonec za vedno nezmožen, opravljati svoje zakonske dolžnosti. Seveda je moral biti nezmožen že ob času sklepanja zakona. Če ga je doletela šele po poroki ta nesreča, ali pa če traja ta nezmožnost samo nekaj časa in se da brez posebne nevarnosti ozdraviti, tedaj ostane zakon vseeno veljaven. Znano je dovelj, da sc katoliški redovniki in duhovniki ne smejo poročiti. Takisto ne smejo po postavi kristjani jemati v zakon nekristjanov. Katoličan, ali protestant in pravoslaven se torej nikakor ne morejo s kakim j udom, Turkom ali brezvercem veljavno poročiti. To velja tudi za dve osebi, če se jima je sodnijsko dokazalo, da sta se pred kedaj pregrešila radi zakonoloma. Neveljavni so dalje tudi taki zakoni, ki so se sklenili preko natančnih določb glede oklica in poroke. Ženin in nevesta morata biti vsaj enkrat oklica-na in morata pred župnikom in dvema pričama svečano izjaviti, da hočeta stopiti drug z drugim v zakon. Le v nujnih okoliščinah oprošča okrajno glavarstvo, ali če je smrtna nevarnost blizu, tudi že občinski urad od oklica, seveda le pod tem pogojem, da zaročenca prisežeta, da jima ni noben zakonski zadržek znan. Navadno se mora prositi pred poroko za oprostitev od tega ali onega zadržka. Pa tudi v zakonu se to lahko zgodi, če je šele pozneje prišel na dan kak zadržek in je bil vsaj en zakonski pri stvari nedolžen. Le od malih zadržkov se more oprostiti, ne pa tudi od ijavnih, vsled katerih bi se lahko ljudje pohujševali, ako bi zvedeli, da sta si dva zakonska, recimo, v najbližjem sorodstvu. Pri mešanih zakonih, kjer sta bila earočenca, recimo, eden katolik, drugi protestant, je prej bilo potrebno, da se je tak zakon sklenil vedno le pred katoliškim duhovnom, sedaj pa je enako veljaven, naj se sklene pred katoliškim duhovnom ali pred protestantovskim. V Avstriji imamo torej cerkveno poroko za pripadnike vseh državno priznanih ver. Država je podelila vsem samostojnim dušnim pastirjem pravico, da se zakoni redno sklepajo le pred njimi in priznava te zakone na podlagi poročnih knjig, kamor se morajo redno zapisavati, tudi za veljavne pred državno postavo. Civilni zakon za kristjane in jude tedaj pri nas ne obstoja, pač pa za brezverce. Tem preskrbi oklice okrajno glavarstvo in se tudi zakon brezvercev sklepa pred glavarjem ali njegovim namestnikom. Vpeljan pa je tudi za katoličane pri nas neke vrste civilni zakon, tako-zvani zasilni civilni zakon. Če ne mara duhovnik opraviti oklicev iz kakega vzroka, ki pa pred državno postavo ni nikak zakonski zadržek, tedaj prevzame ta posel na prošnjo zaročencev glavarstvo, kjer se ta dva tudi poročita. Njiju zakon je veljaven. Na Ogrskem in na Nemškem imajo civilni zakon in sicer obveznega. Pred postavami veljajo tam samo tisti zakoni, ki so se sklenili pred uradnikom, ki je v to določen. Seveda je potem vsakemu na prosto voljo dano, da si da svoj zakon še v cerkvi blagosloviti, ki ga s tem tudi priznava za veljavnega. Pomen civilnega zakona je torej le v neki zunanjosti, ki se kaže v tem, da morata zaročenca pred državnim (civilnim) uradnikom podati izjavo, da hočeta stopiti v zakon. Uradnik zabelježi ta dogodek v državno poročno knjigo. Ker se smatra v takih državah, kfer imajo civilno poroko, zakon za navadno pogodbo med dvema osebama, je torej tudi umljivo, da se sme zakon tam tudi razdružiti, enako, kot se vsaka pogodba lahko razdere. Te pravice se pa verni katoličani ne poslužujejo. Skušali smo podati v teh vrsticah kratek oris avstrijskega zakonskega prava, kar je gotovo potrebno za vsakogar, ki hoče pazno zasledovati to versko in državno napravo v življenju in se poučiti o najpotrebnejšem. MED NEBOM IN ZEMLJO. (Dalje.) Balon je bil še zelo nepopolna iznajdba. Po zraku je namreč plaval samo z vetrom, potnik je bil pa v balonu glede smeri popolnoma brez moči. Taka nepopolna iznajdba zastavi v rešitev vprašanja, na katera dosihmal nihče ni mislil. To dejstvo je bilo vzrok, da so si že prvi zrakoplovci belili glave, kako bi nadeli balonu vajeti in ga napravili vodljivega, to je, da bi plul vetrovom kljubujoč., kamor bi oni hoteli. Balon lahko primerjamo z neokretnim deblom. Kar je deblo v vodnem curku, to je balon v zračnem toku. Deblo je izročeno valovom na milost in nemilost; ako ga obtešemo, izdolbemo, opremimo z vesli in krmilom, tedaj imamo pred seboj čoln, v katerem se lahko peljemo tudi proti srednjemoč-nemu curku. Na podoben način je treba predelati balon v zrakoplov. V temle odstavku bodemo zvedeli, kako so se zrakoplovci lotili tega dela in koliko so ga že dovršili. Dovršeno danes še ni. Zrakoplov je popolnoma vodljiv tedaj, ako ima potnik v oblasti njegov tek glede smeri in višine. Da se more zrakoplov držati gotove smeri, mora imeti svojo lastno hitrost, pa krmilo, ki ga obrača na desno in levo stran in se zato imenuje stransko krmilo. S krmilom se dajo izvesti tudi manjše iz-premembe glede višine; tako krmilo imenujemo višinsko. Balon mora torej imeti lastno hitrost, da se more obdržati v gotovi smeri. To pa iz dveh vzrokov. Čoln se mora v stoječi vodi premikati, da učinkuje krmilo. Ako pa čolij hoče plavati proti tekoči vodi, tedaj se mora premikati hitreje kakor teče voda, sicer se ne gane z mesta ali ga pa odnese voda s seboj. Tudi _ zrakoplov mora imeti lastno hitrost, 'to je, se mora premikati z ozirom na obdajajoči ga zrak, da 1. učinkujejo njegova krmila, 2. more pluti proti zračnim tokom. Pri vodljivem zrakoplovu je torej najvažnejše hitrost, od katere sla odvisna pogoja, da se more obdržati v gotovi smeri. In ker je hitrost glavni či-nitelj vodljivosti, zato vodljivega zrakoplova dolgo niso zgradili, zato popolnoma vodljivega še danes ni in ga najbrž ne bo. Naj pojasnim, zakaj. Morda se komu čudno zdi, zakaj še nimamo popolnoma vodljivega zrakoplova, saj je tako podoben podmorskemu čolnu, da bi ne bilo treba ubijati glave z iznajdbami, temveč samo porabiti znane izkušnje s podmorskimi čolni. Res je, toda kar je za podmorski čoln že zelo dobro, je še dovolj slabo za zrakoplov. Težava je namreč tam, kjer bi jo najmanj pričakovali: stroji so preslabi. Voda je mnogo gostejša kot zrak. Vpliv tega lahko poskusiš, ako enkrat mahneš s plosko roko po vodi, drugič pa po zraku. Manjši upor, ki ga najde vijak v zraku, je vzrok, da niti z najboljšimi stroji ni mogoče dati zrakoplovom take hitrosti, da bi mogel pluti proti večjemu vetru. Veter je glavna coklja v zrakoplovstvu. Bistvena razlika med podmorskim čolnom in zrakoplovom je ta, da se prvemu ni treba boriti s tokovi. Noben čoln ne prevozi 54 km na uro, zrakoplov jih pa v mirnem ozračju in vendar se tak zrakoplov že pri srednje močnem vetru ne bo ganil z mesta. Druga važna razlika je, da se čoln lahko obdrži pri vedno enaki teži samo s pomočjo krmila v vsaki poljubni globočini, dočim mora zrakoplov menjati težo, kar je posledica različne gostote zraka. Po izumitvi balona so se zrakoplovci takoj lotili naloge, da bi napravili balon vodljiv. Montgolfier mu je dal pripravnejšo obliko, namreč podo- 11i bo ribe, da bi lažje premagal zračni upor. Mislil je, da je ta oblika najboljša, ker ribe z lahkoto švigajo po vodi, dasi je odpor vode velik. In ni sc motil. Izkazalo se je, da je tak zrakoplov mnogo gibčnejši, kakor n. pr. oni, ki ima obliko valjarja. Bistveno pri ribjem telesu pa ni, da ima ošiljcn prednji del, temveč sloki, počasi se zožujoči rep. Prvi delavci so takoj spoznali, da vodljivega zrakoplova ne bo mogoče zgraditi s pripomočki, ki so jih imeli na razpolago. Charles se jc izrazil, da bo mogoče zrakoplovno vprašanje rešiti edino s poskusi, ne pa z iznajdbo. Da bi bili pa že prvi poskusi pokazali lepe uspehe, ako bi bil že takrat znan motor (motor = gonilni stroj), nam dokazuje Mousnier (Mošnje) v svoji duhoviti knjigi, ki je nekaka drzna slika prihodnjosti. Zdi sc, kakor bi preskočil v duhu več kot eno stoletje in nam opisal Zeppelinov zrakoplov. Meusnier govori o zrakoplovu, kojega dvojni ovoj obsega prostornino 79.000 m3. V notranjosti ima balonet (balonček), ki ga tu srečamo prvič; njegovo važno službo bodomo spoznali pozneje. Spredaj ima zrakoplov vijak, ki ga goni trideset ljudi, sedečih v gondoli. Ti ljudje bi bili preskrbljeni s hrano za 60 dni, tako da bi lahko potovali čez široka morja v daljne kraje. Tak zrakoplov bi bil veljal tri milijone. Meusnier svojega načrta ni izpeljal, ker se mu je zdelo, da bi vijak ne mogel premikati zrakoplova in da je pravzaprav jedro celega vprašanja v primerni porabi vetrov. Do tega zaključka pride leta 1784 tudi Brisson (Brison), ki že obupuje nad rešitvijo zrakoplovnega vprašanja, ker ne najde primerne moči, ki bi gnala vijak. Meusnier je važen mejnik v zrako-plovstvu. Razven tega, da je izumil balonet in prvi nasvetoval vijak, predno so ga rabili pri ladjah, pomeni višek zrakoplovne vede koncem osemnajstega stoletja. Okoli leta 1880 bi bil zrakoplov že plaval in vozil potnike, da je bil že znan motor, ki pomeni nov napredek v zrakoplovstvu. Zato bi lahko tu s časovnim naštevanjem kar prekinil, počakal izumitve parnega stroja in nadaljeval z Giffardom (Džifarom). Vkljub temu naj na kratko omenim brezplodne poskuse in prizadevanja, nadomestiti motor s kako drugo silo, ker je zrakoplov pri tem dobil današnjo obliko. Nekateri so poskusili premikati zrakoplov s pomočjo vesel. Toda veslači niso mogli veslati dovolj hitro in sila je bila preslaba. Ako namreč veslamo po vodi, je stvar popolnoma druga. Veslo dobi v vodi dovolj opore, da potegne za seboj čoln, ko pa mahnemo z njim skozi zrak, ne proizvaja skoro ni-kake protisile, ki bi mahljaj ovirala. V zraku veslo ne dobi skoro nikake opore, na drugi strani pa ovira premikanje veliko zrakoplovovo truplo. Fizik Carra je leta 1784 napravil balon jajčaste oblike, na obeh straneh gondole je pa pritrdil po eno kolo z lopatami, ki naj 12? bi ju gonili ljudje. Te lopate so bile nekaki platneni žepi, ki so se spredaj napihovali, ako se je kolo vrtilo. L. 1851 jc Meller (Melč) sestavil zrakoplov z dvema gondoloma. V celi dolžini zgornje je pritrdil vijakov, spodnjo jc pa mogel premikati naprej in nazaj. S tem jo obtožil sprednji ali zadnji konec. Ako jc zrakoplov prej vodoravno plaval, jc postal v prvem slučaju prednji konec težji, ta se je obrnil navzdol in je padal; v drugem sc je pa nagnil zadnji del, zrakoplovov nos se jo obrnil navzgor in se dvigal. Od Mellera je povzel premakljivo gondolo grof Zeppe-lin. Nekdo je zopet napravil načrt za zrakoplov, ki bi imel v gondoli gepolj, da bi dva konja gonila lopate. Mimo-gredoč uspeh sta dosegla dva Francoza, ki sta pri popolnem brezvetriju z lopatami veslala mimo Ludovika XVI. Zanimiv poskus sta naredila fizika Mislan in Janinet (Mislan in Žanine), ki sta hotela vzeti v gondolo peč, v kateri bi grela zrak. Ta zrak bi uhajal iz peči po ceveh s precejšnjo silo, ki bi gnala zrakoplov. Na isti način plava neka morska riba. Iz nazaj obrnjene cevi brizga vodo, ki poriva ribo vsled pritiska naprej. Seveda bi se stvar pri zrakoplovu ne bila obnesla, posebno šc, ker bi se bil plin lahko vžgal na ognju. K sreči se je pri polnjenju s plinom vžgal ovoj, tako da večje nesreče ni bilo. Toda ti poskusi so imeli vsaj znanstveno podlago, dasi so bili brezuspešni. Mnogi so se pa oprijeli jader, kar jo lahko umevno, dasi bi bili po malem premisleku lahko spoznali, da premikajoči se zrak ne bo nesel v njem se nahajajoči zrakoplov drugam kot s seboj. Ladja se nahaja v dveh sredstvih, v mirno stoječi vodi, ob katero se opira s hrbtom, in v zraku, ki jo žene. Zrakoplov pa obdaja samo zrak, zato so pri njem jadra brez pomena. Naj su-čem krmilo kakor hočem, vedno brez uspeha, ker krmilo v tekočem zraku nima opore. Renon-Grave-a, ki je leta 1844 sestavil zrakoplov iz večih majhnih balonov v podobi členovitega valja, preskrbljenega z jambori in jadri, omenjam zato, ker spominja ta razčlenjeni balon na Zeppelina. Na zrak op lovnem polju niso cvetele rožice »iznajdljivim« ljudem; tu je bilo treba izvojskovati vsak napredek ,z znanstvom. Ker se je množica za to stroko vedno zelo zanimala, so se jc polastili komedjantje in kovali denar iz zanimanja in radovednosti. Polog tega so poskušali svojo srečo ljudje, ki niso imeli pojma o najvažnejših pri-rodnih zakonih. Najrazličnejše oblike so se pojavljale in strašile ter vzbujale za nekaj dni pozornost. Nevenljiv venec žalostne slave si je priboril neki mož, ki je dotlej pletel nogavice. Iznašel je stroj, kojega glavni del je bila široka deska z dvemi vštric na njo pribitimi votlimi polkroglami. Pod pol-kroglo je desko izžagal, na njo je postavil turbino, ki bi gnala vijak in tako premikala cel stroj. Menil je, da bo stisnjeni zrak, ki se bo lovil v teh pol., kroglah in na katerega bo tiščala vsa1 teža stroja, nadomestoval vodo in gnali turbino. To bi bila pač najcenejša goi nilna moč, le škoda, da je poizkušali mož doseči isto, kakor če bi se prijel jj rokami za ušesa in se hotel vzdigniti, Med komedjante se resni učenjaki ne mešajo radi. Ker so zapazili okoli sebe pisano družbo teh laži-zrakoplov, cev, so se umaknili s pozorišča, doklon nista Giffard in IJtinnlein (Henlajn) z uspehi dokazala, da je vprašanje vredi no tudi pametnih mož. Med tem časom srno namreč dobili parni stroj, ki pa še nikakor ni bil spon soben za vožnje po zraku. Bil jc preto-i žak. Giffard ga jc prvi toliko izpopolnil, da je tehtal le 150 kg in imel pri tem tri konjske moči (ako dvigne stroj v oni sekundi 75 kg en meter visoko, ima eno konjsko moč), kar bi bilo približno enako moči 24 ljudi. Ta stroj jo postavil v gondolo zrakoplova, kojega vijak se jc llOkrat zasukal v minuti« Zrakoplov je bil 44 m dolg in 12 m visok; dasi jc bil majhen in sestavljat iz težkega ogrodja, jc vendar mogel vzeti seboj šo potrebni premog in vodo. V tem zrakoplovu se jo Giffard 1. 1*52 dvignil, nazaj na prvotno mesto so ja ni mogel vrniti, dasi je bil zrakoplovi precej vodljiv. Zato ni žel nikakega' priznanja. Ker jo bil nepremožon ključavničar, je moral nadaljne poskuse opustiti. Z vso vnemo se je vrgel nal izpopolnjenje parnega stroja in kmalu; se mu je posrečilo ustvariti mnogo boljšega, ki mu jo kot patentirana i/.t najdba pomogla do milijonov. Zdaj so jc z vso vnemo zopet lotil prekinjenega dela. Leta 1855 je izdelal mnogo večji zrakoplov, a je pozabil na balom r. Vsled tega je postal balon v višavi ohlapen, mreža je zdrsnila /. ovoja ii. v, trenutku, ko je gondola zadela ob tla, se je balon izmotal in ušel. Ta dogodeic jc jasno pokazal, kako potreben j« Meusnierov balonet. Poleg vodljivih zrakoplovov jS Meusnier tudi gradil balone, privezano na vrvi, n. pr. v Parizu in Londonu, za' zabavo in spoznavanje ozračja. Halon, ki je dvigal po 40 oseb, je imel 25.000 m3 prostornine, za enkratno napolnitev, so pa porabili 190.000 kg žveplenc ki-t slino in 80.000 kg železnih opilkov. M načrtu je imel velikana 50.000 m® pro-t stornine, ki bi bil veljal cel milijon/ toda naenkrat je popolnoma oslepel. Nemec Hannlein je leta 1865 vzel patent na zrakoplov s plinovim motor« jem. Kmalu je sestavil zrakoplov brez trdnega ogrodja; vrvi, ki so nosile gon< dolo, je na koncu pritrdil k ovoju s tremi vrvicami, ki so težo enakomer-j neje razdeljevale; poleg navadnega' ventila je pridejal še drugega, ki se J® samodsebe odpiral, ako je bil ovojj preveč napet. Ker ni imel denarja zal vodik, ga je polnil z svetilnim plinom* S tem zrakoplovom je dosegel pri Brnu hitrost 5 m/sek., toda kroga ni mogel opisati. .To je pa znamenje popolno vodljivosti. Da Hannlein tega ni zmogel, je bil veter vzrok. (Dalje prih.) Si Ki S. Zrn Društveni koledarček za leto 1911. se razpošlje še ta teden. Vkljub opeto-vanim prošnjam se je oglasilo premalo naročnikov, tako da smo ga morali natisniti nekoliko večje število, sicer bi bila prevelika škoda. Zato se oglasi še sprejemajo. S. K. S. Z. in pa posamezna društva. Pomena S. K. S. Z. za posamezna društva velikokrat ljudje ne poznajo. Velikokrat se zgodi, da v skrbi za domače društvo pozabljajo na to, da je tudi Zveza tukaj, in ker imajo po njihovih mislih od Zveze premalo koristi, se zanjo malo brigajo. »Kaj imamo od Zveze«, čuješ pogosto. »No le nobene koristi, temveč le škodo, ker treba plačati letni prispevek«. Tako govorjenje je seveda popolnoma napačno. Kaj je namen S. K. S. Z.? Zveza hoče društva požiyljati, slabše po zvezi z drugimi okrepiti, snovati nova društva in sploh skrbeti za društvene zadeve. Društva sama so si osnovala svoio osrednjo Zvezo; društva sama so ji dala nalogo, naj snuje po deželi nova društva; društva sama so želela, naj pošilja semintje govornikov po deželi, naj izdaja igre za predstave, naj prireja poučne tečaje itd. Zveza dela v smislu izraženih želj na njenih občnih zborih, torej izvršuje le to, kar ji društva nalože po svojih zastopnikih. Torej ne sme biti nobenega društva v deželi, ki bi se ne brigal za Zvezo, češ, nimam od nje nobene koristi. Že zavest, da je društvo pri Zvezi, poživlja in krepi posamezno društvo. Pride morda tuj govornik, dobro vpliva na člane. — Letne skupščino s poučnimi referati tudi niso brez koristi. — Zvezino glasilo podaja tudi naukov in navodil posameznim društvom. — Misli dalje na poučne tečaje, na shode društvenih voditeljev, na izdajo gledaliških iger itd., to more storiti le Zveza. Zato pa naj ne bo težko društvom plačevati Zvezi letni prispevek, ker imajo od nje v raznih oblikah marsikaj koristi. DOPISI. Na Črnu£ah je v nedeljo v izobraževalnem društvu kaj lepo, temeljito in zanimivo predaval o turških vojskah preč. g. kancelar Steska. Poslušalci so se mu s ploskom zahvalili. Prosimo še večkrat! Iz Hinj. Malokdaj se oglašamo v »Domoljubu«. Marsikdo misli mogoče zato, da v Hinjah vse spi; pa ni tako. Naše katoliško slovensko izobraževalno društvo dobro deluje, .Vsako drugo nedeljo razklada in čita cenjeni g. J, Černagoj v društveni dvorani navodila iz knjige »Knjiga o lepem vedenju«. — Naši društveniki se drže res krepko. Imamo sicer še nekaj mračnjakov,'katere bo pa mislim, tudi nekoč luč društva obsvetila in pridobila k sebi. Toliko za danes. Iz Vipavske doline. Malo se sliši o prireditvah po Vipavski dolini. Ne vem, ali smo v tem oziru zanemarjeni ali preponižni, da se nočemo hvaliti javno pred svetom. Vendar o zadnji prireditvi dne 8. decembra v Vrhpolju nekaj besed! Priredi Misijonska zveza sv. P. K. v Vrhpolju — voditeljici te Zveze sti gos. Kodretovi! Brez posebne reklame — pripravile so lep spored, ki je bil vsekakor časten! Začne se z govorom. G. Kodretova Francka govori o pomenu misijonskih zvez, o veliki potrebi, da tudi katoličani vsaj toliko kot protestantje darujejo za misijone. Govor je globoko zamišljen. Nato nastopita dve dcklici, ki v kratkih verzkih označita svojo apostolsko vnemo za sv. misijone. Kot tretja točka je naznanjena: Kolo, proizvaja zbor deklic. Res, komaj smo čakali, kaj bo! Nastopi osem prav malih deklic — belo oblečenih — načeljuje gdč. Lavrenčičeva. Da povelje, nakar zbor izvaja na petje neke vrste proste vaje, in sicer štiri različne. Ko končajo, je občinstvo tako aplavdiralo, da so morale ponoviti. Bilo je res lepo! Nato se je vršila Silvin Sardenkova: Samostanska lilija, ki je ob splošnem začudenju se res kaj lopo izpeljala! Kot zadnja točka je bilo ski-optično predavanje o afriških misijonskih postajah. Gdč. Kodretova je vsako sliko s par besedami pojasnila! Prireditev je sijajno uspela, dal Bog, da bi pripomogli, da bi se začelo agilnejše delo v naši dolini za tako potrebne 2a-morčke! Gdč. Kodretovim najiskrenej-ša zahvala za prireditev, katera je bila izključno v njih rokah! Uspeh sta dosegli popoln! Udeležba je bila povoljna — zlasti vipavska »Bogumila« je bila častno zastopana. Po ti poli zmagujmo in zmagamo! Iz Suhe nad Kranjem. Knjižnica »Belca«, ustanovljena dne 25. septembra-1910 šteje že 85 članov; seveda novi še pristopajo. Knjig šteje sedaj 515, med njimi veliko najnovejših del. --Poslovanje je zelo povoljno, izposodi se vsak teden do 30 knjig. Red pri iz-posojevanju se je določil sledeči: V nedeljah od 12. do 2. ure, v četrtkih pa ob Ave Marija. — Zelo radi prihajajo po knjige na Suho tudi Visočani, znamenje, da jc bila knjižnica primerno usta--novljena ravno na Suhi. Navdušenje za knjižnico »Belca« je vedno večje. To kaže dejstvo, da se pri domačih fantih pridno agitira za branje knjig in za novo naročanje »Domoljubo« in »Bogoljuba«. Do sedaj je prihajalo samo na Suho, ki šteje le 34 številk, 23 »Domoljubov« in 16 »Bogoljubov«, katero število se bode pa gotovo prihodnje leto še pomnožilo. — V »Gorenjcu« št. 41 se je neki lažnjivi liberalec tudi obrnil na Suho in se nam hotel malo prikupiti. Trosil je o nekom razdoru med imenovano knjižnico »Belco« na Suhi in med izobraževalnim društvom v Predosljih, Njegov namen ta razpor zanesti v obe društvi, je bil popolnoma brez sadu. Da se mu namen ni posrečil, spričuj« dokaz, cla se je pri otvoritvi društvene knjižnice v Predosljih dne 27. nov. po-vdarjala v uvodu predavanja vzajem-. na pomoč. Da je napetost ali celo na« sprotstvo med knjižnico »Belca« in izobraževalnim društvom v Predosljih nesmiselno, vemo tako Sušani kakor, Predošljani brez »Gorenjčeve« politič-: ne modrosti. Gotovost pa je, da liberal« ci ne bodejo dobili nič pristašev na Suhi in tudi »Gorenjec« nobenega vstopa v našo vas. — Sušan. Iz Šenčurja. Naš telovadni odsek Orel se je na zimo pridno začel učiti iz »Zlato knjige« temeljnih naukov Orlo-vega življenja. Vsako nedeljo člani pridno prihajajo poslušat razlage iz »Zlate knjige« in se posarjiezna vprašanja učijo na izust. Sadovi so se že pokazali. Na praznik Brezmadežne so vsi Orli v kroju pristopili k svetemu obhajilu in so obakrat, zjutraj in oh desetih dopoldne prikorakali v kroju k službi božji. Tudi njihovo vedenje na zunaj je bilo pohvalno. Želeti je le, da bi se jih še več dalo zapisati v Orla, potem se bo naše mladeniško gibanje kmalu poživilo. Fantje iz Šenčurja! ne hodite svoja pota, češ, saj vseeno lahko pošteno živim. Orel je društvo, ki mora vsakega mladeniča temeljito«preobraziti, ako le količkaj preštudira »Zlato knjigo Orlov«. Ribnica. Dne 5. decembra je tukajšnje slov. katoliško izobraževalno društvo priredilo Miklavžev večer. Spored: Pred začetkom in med odmorom tam-buranje s spremljavo pianina. Društveni pevski zbor (24 pevskih moči) jc zapel ob začetku dve narodni (»Hišica očetova« in »Glejte, že solnce zahaja«) pod vodstvom pevovodje Sicherla. — Potem je ena šolska deklica deklami-rala o sv. Nikolaju. Nastop Miklavža v spremstvu dveh angelov je bil'iiekaj posebnega, tudi parkelj in njegovi škrateljčki so vzbujali mnogo smeha in zanimanja med občinstvom, zlasti še med otroci. Ko je Miklavž delil darove, so jih otroci z največjim veseljem sprejemali. Končno se je Miklavž poslovil od otrok z obljubo, da jih obišče zopet prihodnje leto, ako bodo pridni. Prostorna dvorana je bila nabito polna. Splošno so bili navzoči zadovoljni a prireditvijo. (Dalje prihodnjič.) DOBI SE V VSEH LEKARNAH! Herbabntj-jev podfosfomato-kisli Apneno-železni sirup Varstveno zavarovan. PURJODAL. Jod saraaparllla Izdelek (isti kri, pospešu|e prebavo lajša krče, kakor ludi nervozne bolesti. Povsod tam, kudtr sc jod ali sarsaparilla Irdelek predpisuje, sc uporablja i najboljšim uspehom. Cena stekltnici K 2-25, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. Ta je ie 41 let uveden, zdravniško preizkušen In priporočen Prsni sirup. Odstranjuje stez, pomlljuje ka>el| in vzbuja slast, ospešuje prebavo iu redltev in je izborno sredstvo za Ivoritev 2336 krvi in kosti. Cena steklenici K S-SO, po pošti <0 vinarjev več za zavitek Dr.HellBaniova lekarni „Zor Barateiokcii" (Herbabnv-jev naslednik). V zalogi je Se pri gg. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Bekl, Sovodnju. Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu In Volžperku, 3206 crfun&riJto "Xiateri telijo dobru. po ceni in xt*nesljii>o-potovali najse obrnejo rStm on™Jfj7tete/Xa v £j'ulsJ/uni tftb Iv dvorske ulice 20. Vsakovrstna CPcjasniža dajo se brezplačna. Za neko večjo tovarno se išče Zahteve: Kristjan, 23 — 26 let star neože-njen, zmožen mora biti popolnoma slovenskega in nemškega jezika v govorit in pisavi, imeti mora tudi dobro splošno in trgovsko izobrazbo, zahteva se znanje stenografije, lepa pisava, veselje, pridnost in zmožnost za samostojno delo. Vsprejeti ima nado, da se mu poveri pozneje potovanje. Ponudbe z vsemi napovedbami naj se pošljejo s fotografijo in prepisi izpričeval pod „K. 1918" na naslov: 3532 Haasenstein & Vogler, A. G. Dunaj 1.1. ..Ergo" Mtilli Hajboliša kovinsko-žična svetilka! svetlobna moč od 16—1C03HK za vse rabljive napetosti Proti prelomu najbolj varna! zato zahtevajte pri vseh elektrarnah in instalaterjih samo ERGO-SVETILKO. Glavna razpošilj. Nolfnvlli sili Henrik Weltin 3440 Dunaj VIII., Piaristengasse št 28. 70°lo prihranka toka. C3T UST NAJBOLJŠA IN NilJSIGURNEJSA PRILIKA ZR STEDENJE! Cenami promet do 31, decembra 1909 čez 83 milijonov kron. Lastna glavnica K 503.575*98 Stanje vlog dne 31. marca 1910 čez 21 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne _ _ Hranilne knjižice se spre- vloge vsak delavnik ............rffi38*!)?*^^ jemajo kot gotov denar, ne od S. ure zjutraj do i |fp*rpi f- , riaff^fr' ' iiWmB da bi se "iih obrestovanje 1. ure popoldan ter jih obrestuje po = i&r^Vlol^ brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. kaj prekinilo. Za nalapanje po pošti so poštno -hran položnice na razpolaganje Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo Poživi pretakanje krvi, pospeši delavnost Živcev, utrdi kožo proti preblajenju edinole Kot voda za glavo, ustna, oziroma zobna voda in za olepšanje polti neobhodno potrebno Diana-Francouo žganje Vaš zdravnik Vam rad priporoča Diana-Francovo žganje vsled njegovega desinfikujočega in obenem osvežujočega učinka, ki ga povzročuje v prvi vrsti njegov dodatek — mentol —. Temeljna snov Diana-Francovega žganja je najfinejši dvojno izhlapevani vinski destilat. plomba Gorenja varstv.znamka Vas varuje pred ponarejanji. Zahtevajte pri nakupulepristno Diana Francovo žganje in pazite na to da nosi steklenica ime „Diana" ter da ima zamašek in gorenjo varstveno znamko. 3128 Hišni prijatelj v pravem pomenu besede se more imenovati naše Diana-Francovo žganje vsled svojih izbornih učinkov, nizke cene in vsestranske porabnosti. Cena mali stekl. 50 v, srednji stekl. K 1-20, veliki s teki. K 2"40. Dobiva se povsod, kjer pa ne, naj se pa naroči naravnost pri »Diana - Franzbranntwein Produktion G. m. b. H. Dunaj I., Hohenstaufeng. 3 s. II Hmeriko paniki- velikani, katerih vsaki obsega 20—25.000 ton, torej še enkrat večje kakor druge ladje. Pojasnila daje: 1703 FR.SEUNIG Ljubljana Kolodvorska ulica šf. 28. sprejme takoj Kamnoseške učence tvrdka Feliks Toman mestnUamnoseški mojster, Ljubljana, Resljeva cesta 30. naj rabi le slovito znane izvirne H-ozobce Irj -V83 z znamko: IČ"] ; Vedno oilir. Poškodba kopita fckljuliena. talno praktično ?a gladko po f, V zalogi pri podkovskih kovačih in trgovinah z žeteznino. , . Svarijo! Le izvirni H-ozobci so napravljeni! iz speetal. jekla; varujte se pred ponarejanj ! k. so nerabna vsled slabega materiala; pazil I na, sena gorenjo varstveno znamko, ki jeS k vtisnjena na vsakem izvirnem H-ozobcu. Benzin motor 8 P S in kompletna žaga (Venecijanka) s cirkti-larko je ceno na prodaj na graščini Haka pri KrSkem. Natančneja pojasnila daje oskrbništvo graščine tamkaj 3137 (10 Priznano dobro blago za moške in Ženske obleke ■IMWMW Ml« II HI I ■ mm suhno, platno in drago manufaktnrno blago se 2706 hupi najceneje 26 „Pri Gorenjki" v Ljubljani, Pogafiarjev trg. b m Ostanki po znižanih cenah. i Tr S0 Daje po 4%% registrovana zadruga z omejenim poroštvom resni trg 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od /I 3 / O/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - " /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek'plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menjice. Dr. Fr. Dolšak 1. r., Prelat H. Kalan l.r., Kanonik I. Sušnik L r., zdravnik .v Ljubljani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik. Pri revraatizmu , nlavo ln zobo- ' liolu tudi pri 1 trdovratnem načinu io Iriitiomentol v zdravilno moč-nem učinku nc- ' dosežen. 5 stekl franko K 6—. 10 stekl. franko 1 K 10-—. Edino razpoš po ces. svet. in lekarn S. Edelmann, SflMBOR Ringnlatz št. 34. Več kol 3000 slik vporabnlh predmetov in daril vseh vrst ima moj najnovejši glavni cenik, katerega pošljem takoj vsakomur ZHSTOnJ in poštnine prosto. C. kr. dvorni zaloZnlk Jan Konrad BrUx št. 1410. (Češko). in iloina, cena ln varna S"' Cunard Line Bližnji odhod iz domaČe luke Trsta: Carpathia 20./12. 1910, Pannonia 18./1., Ul- tonia 17./2. 1911. IzLiverpola: Lusitaniia (najboljši največji in najlepši parnik sveta), 17./12. 1910, 7./1., 28./1. 1911, Atauretania 21./1, 11./2, 4./3. 1911. Po;asnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork III. razred K 180'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek. Strofl za vporabljanje 3365 peškam kamenja v svrlio izdelovanja strešnikov, zidakov, plošč za tlakanje, betonskih cevlj itd. dobavlja najceneje tovarna za specialne stroje v Plallstfitten pri Dunafu. Edina izborna priložnost nakupa za trgovce in krošnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom. 4 Barhant v najmodernejših vzorcih za damske obleke in bluze. Flanele v okusnih vzorcih za srajce, bluze itd. Cefir v krasnih vzorcih za srajce, bluze, oblekcc itd. Ka-nafas v živahnih barvah za posteljne prevleke Oksford za moške srajce, trpežen. Platno belo, izborna kakovost. Peplta blago za obleke in bluze Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Vsi ostanki so brez napake in zajamčeno pralni. Dolgost ostankov » do lOm. Nikake rizike. ?.a nepovoljno denar nazaj. Od ostankov ne pošiljam vzorcev. 40 metrov finega platna za život- W 10'Rfl no in posteljno perilo A 10 JU Rjuhe brez šiva 150 cm široke, -itb cm dolge, zajamčeno platno, nedosežno dobro blago, komad K 2-50. Najmanjše naročilo 6 kosov. Pošilja po povzetju Tkalnica Julij Kantor, Baby pri Nadiodu, Češko. Edina slovenska kisla voda je po zdravniških strokovnjakih priznan« med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, j« izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in Creveslh, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v lnomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene, Slovenci I Svoji k svojim I Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino I Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovenske kislo vodo. 2921 tzuor najboljšega in najcenejšega Je velika 3369 3-1 BOŽIČNA PRODAJ/I Hodne trgovine c. kr. dvor. založnik H. fthiller PRAGA, GRABEN 7-11. Razpošiljanje zelo bogate zbirke se vrši povsod franko! Hitra ln reelna izvršitev naročil l Blago za obleke in kostume 1 meter K -55, -95, 1-50 do h- Svilnato blago 1 meter K 115, 1-35, 2-20 do 3-- Blago za bluze 1 meter R -35, 1-50, 1-90 do 2-J(ls Pralno blago in barhent 1 meter K -40, -56, -35 do -90 Vezilno in čipkasto blago 1 meter K —68, -90, 1-50 do 2-5« 2-50 Blago *a veselice in plesne vi ikfi 1 meter R -30, i-zo, 1-50 do