PotStatna plačane v gotovini. Leto XV., štev. 283 Upravništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. — reieton St- 8122. 8123, 8124. 8125. 8126. (nseratni odaeieit: Ljubljana, Oelen-burgova ul 8. - Tel 8492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica «L 11. — Telefon št 2455 Podružnica Celje: Koceno va ulica St. 2. — Teieton St 190 Računi pn poŠt ftek savodm: L.jut> L Jana St 11 £42 Praga Clslo 78-180, W1en St 105 241 Ljubljana, nedelja % decembra 1934 Cena 2.— Din Naročnina snaSa mesečno Din 25.— Za inozemstvo Otn 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122. 8128. 8124. 8125. 8126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St 2440. Celje, Str^ssmaverjevs obča St, L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Francija trdno Jugoslaviji ob boku Glavni dogodek včerajšnjega dne v Ženevi je bil velik in odločen govor francoskega zunanjega ministra Lavala Francoska vlada se pridružuje zahtevi po razčiščenju marsejskega zločina in kaznovanju krivcev Ženeva, 8. deceirfbra. p. Po včerajšnjem ■vodu v razpravo o jugoslovenski pritožbi le dane> vladalo za sejo sveta Društva narodov še večje zanimanje. Napetost 3e bila tem večja, ker so danes govorili predstavnici velesil. Z napetostjo se ie pričakoval zlasti govor francoskega zunanjega ministra Lavala, zlasti še, ker so se iz madžarske in italijanske delegacije š rile vesti, da se Francija zavzema za omiljeni« vsega postopanja. Govor, ki ga ie imel danes Laval, je vse te glasove demantiral in jasno pokazal, da je Francija neomajno ob strani Jugoslav je in zahteva tudi ona, da se do frraja ugotovi krivda in odgovornost ea marsejski zločin, krivci pa kaznujejo. Pred naibito polno dvorano je otvoril predsednik Vascoirzellos javno sejo in tako; podal besedo francoskemu zunanjemu ministra Lavalu, ki je med drugim izvajal: Takoj uvodoma moram ugotoviti, da je Francija v tej težki razpravi docela na strani Jugoslavije. Marsejski zločin je bil izvršen na francoskih tleh. Od tuje roke je padel vladar prijateljske države in veliki zaveznik francoske republike. Pred nekaj dnevi sem na tem mestu izkazal poslednjo čast temu vzvišenemu vladarju, nacionalnemu heroju za časa vojne, velikemu državniku v dobi miru. Zakaj so ubili našega kralja ICralj Aleksander je padel v času, ko je bil, zavedajoč se nevarnosti, ki grozi v Evropi, na poti, da akcijo svoje vlade poveže % akcijo vlade francoske republike v svrho porairjenja Evrope. Njegova smrt je prav tako globoko zadela Francijo, kakor je zadela Jugoslavijo. Ko so ubili Viteškega kralja Aleksandra I. Fedinitelja, so hoteli Istočasno udariti ne samo Francijo, marveč ves evropski mir. S tem so hoteli uničiti njegovo mirotvorno delo. Toda to delo še vedno živi in bo živelo dalje. Od vas pa je odvisno, od Društva narodov, da svetovni mir ne pride v nevarnost. S hladnokrvnostjo, ki ji mora izkazati čast ves svet z ganljivim dostojanstvom je Jugoslavija sprejela ta težki udarec usode. S svojim dostojanstvom, s svojim mirom, ki ni bil in ne bo demantiran, je dokazala svojo moč in svoje edinstvo. Z edin j ena Jugoslavija je za evropski mir neobhodno potrebna Vznemirjena Evropa je čutila, da je zedinjena Jugoslavija za evropski mir neobhouno potrebna. S svojo miroljubno hla;dnoKrvnostjo je jug^ovenska vlada dala najsvetlejši primer. Obvladala je neizmerno bol in ni hotela, kakor pred 20 leti neka druga država, sama iskati strašne pravice. Dolžnost in odgovornost Društva narodov Jugoslovenska vlada se je obrnila na ženevo. Sedaj pričakuje naše odločitve. Nič ne bi moglo bolj simbolizirati napredka, ki je bil storjen v mednarodnem življenju. Nič ne bi moglo bolj manifestirati volje jugoslovenskega vladarja, da postane prvak tega napredka Sedaj je na ženevski instituciji, da dokaže, da je vrtnina zaupanja, ki se stavlja v njo. Včeraj ste s svojim naglim odlokom pokazali vsemu svetu, da Društvo narodov z materialno silo, s katero razpola-gajio njegov! člani, lahko prepreči kršitev obstoječega reda. Danes je stvar v tem, da svet Društva narodov z vso svojo avtoriteto, s katero razpolaga, da Jugoslaviji zadoščenje zaradi marsejskega atentata ln da Iz tega izvaja lekcijo, kako naj mednarodna solidarnost prepreči slične podvige. Svet Društva narodov je dolžan dati Jugoslaviji zadoščenje. Krivda Madžarske V tem cilju, kakor vam ga je včeraj sporočil in pojasnil moj spoštovani tovariš g. Jevtic, je jugoslovenska vlada formulirala precizne obtožbe Ona bo dokazala, da so mogli jugoslovenski politični emigranti ustanoviti na madžarskem ozemlju s pomočjo in sodelovanjem madžarskih oblasti teroristično organizacijo, da so se člani te organizacije mogli svobodno gibati po vsej Madžarski, da so mogli svobodno imeti vojne vežbe, da so z madžarskega ozemlja prihajali agenti, ki so na jugoslovenskem ozemlju in celo v Franciji izvrševali atentate, kojih seznam je priložen jugoslovenski spomenici Delovanje teroristov je bilo znano prav tako madžarskim oficirjem in madžarskim uradnikom, kakor tudi madžarskim oblastem, ki so izdale teroristom, jugosloven-skim državljanom, madžarske potne liste, da bi jim olajšale njihovo akcijo. Ti potni listi so mogli biti izdani samo legalnim potom Madžari sami ne trde. da so falzifici-rani Že samo s tem je potrjeno, da ima madžarska vlada dolžnost, da izvede preiskavo in ugotovi odgovornost za to početje O političnih ciljih, ki so jih s tem zasledovali nočem za enkrat govoriti. Toda ker je madžarski delegat v svojem obrambnem govoru omenjal revizionistično politiko, moram pred svetom Društva narodov z po-vzdignjenim glasom ponoviti deklaracijo, ki sem jo podal pred par dnevi v francoskem parlamentu: Kdorkoli želi premakniti le en sam obmejni kamen, ta ruši evropski mir. Kaj je treba storiti Ni potrebno, da bi se ta debata izčrpala samo v razmotrivanju prošlosti. Važna in delikatna naloga se vsiljuje za bodočnost. Za akcijo pravičnosti, ki se vsiljuje svetu Društva narodov, bo našel svet osnovo v načelih samega pakta. Ta načela so v členu 10., ki nalaga vsem članom Društva narodov, da spoštujejo teritorialno integriteto in politično samostojnost vseh ostalib držav članic Društva narodov. Ta člen prav tako nalaga vsem vladam, da se vzdr-že vsake akcije, ki bi mogla kompromitirati teritorialno integriteto in neodvisnost katerekoli druge države. Prav tako pa zabranjuje vladam, da podpirajo ali tole-rijajo na svojem ozemlju vsako aktivnost v tem pravcu. Iz tega člena se morajo izvajat! vse konsekvence. Ne gre za to, da omejimo pravo azila, ki ga smatra posamezna država za potrebno dati političnim beguncem pod rezervo obveznosti, ki jih nalaga mednarodno pravo. Ne gre niti za to, da se ograža in omejuje politična svoboda, v kolikor jo priznavajo v vsaki državi. Toda pravo azila in politična svoboda se ne moreta pojmovati brez obveznosti za osebe, ki jih uživajo, in za države, ki jih prožijo. To je eden izmed ciljev nove mednarodne ureditve, ki se mora izvesti. Potrebno je, da se na mednarodni osnovi zajamči uspešno preprečenje političnih nmorov. Kazen za krivce! Moja vlada postavlja že danes to nadelo pred svet Društva narodov i« si pridržuje pravico, da pozneje redloži konkretne predloge. Društvo narodov mora odločno iti po tej poti. Kakršnekoli so sankcije, ki bi se mogle uporabiti za prošlost, kakršnekoli bodo obveznosti za bodočnost, eno ie sigurno: Izguba, ki ie zadeta JugoslavBo, je nenadomestljiva. Kar pa je v naši moči, je to, da rešimo in okrepimo mir. Zainteresirane vlade ne smejo ničesar opustiti, da se najdejo hi kaznujejo krivci za marsejski zločin. Zlasti madžarska vlada ima pred vsem svetom dolžnost, da obnovi najstrožjo preiskavo pravično In uspešno, da dobi Jugoslavija za nenadomestljivo izgubo primerno zadoščenje. Jugoslovenska vlada je že s tem. da se je obrnila na Društvo narodov. dokazala svojo zvestobo ideji miru, katere je bi! prežet tudi pokojn kralj Aleksander S tem, da vztraja pri politiki miru. daje Jugoslavija največlo čast svojemu nenadomestljivemu kralju. Zločin ne more biti političen nstrament. Umori, k] se ie nekaf časa sem pojavljajo, so žalitev vse civilizacije io resno ogražajo mir. Nj dovolj te umore obsojati, ni dovoli sklcevati se na politično moralnost Svet Društva narodov mora storiti svojo dolžnost in sankcije mednarodnega značaja morajo biti posledica te debate. Jasen in prepričevalen govor predsednika Franc je je napravil najgloblji vtis. Italijanski branilec madžarskega obtoženca Govor italijanskega delegata Aloisija — „Ni treba, da brskamo nazaj!" — Revizioinzem Fo francoskem zunanjem ministru Lavalu je dobil besedo zastopnik Italije baron Aloisi. V imenu italijanske vlade se je najprej pridružil izrazom spoštovanja do bla-gopokojnega kralja Aleksandra, ki je umel tako plemenito v času miru in vojne izpolniti svojo dolžnost, kar mu je prineslo spoštovanje vseh narodov. Istotako je izrazil spoštovanje spominu pokojnega francoskega zunanjega ministra Barthouja. Obžaloval je, da sta kralj Aleksander in Barthou umrla v trenutku, ko bi se morala sestati, da razbistrita položaj in okrepita mir. Vsi smo gledali z velikim pričakovanjem na to akcijo plodnega sodelovanja med narodi. Te nade so bile še posebno žive v Italiji, ker je šef fašistične vlade v svojem milanskem govoru naglasil jasno voljo za sodelovanje in mir. Baron Aloisi je nato prešel na jugoslovensko obtožbo ter je med drugim dejal: Nahajamo se v kritičnem položaju, ko je Društvo narodov poklicano, da igra veliko vlogo pomirjenja. Pred njim leži obtožba, ki zadeva madžarski narod in njegovo čast Madžarska je imela prav, ko je zahtevala, da se pred svetom razpravlja o tej obtožbi. Pridružujem se madžarski zahtevi po nujnosti. Svet Društva narodov je zaslišal obe stranki. 2elim prikazati stvar objektivno takole- Jugoslovenska spomenica se nanaša na dve fazi v odnošajih med Jugoslavijo in Madžarsko. Ena faza traja do julija 1934, a druga od tega dneva do danes. (Italijanski delegat je s tem očividno mislil na beograjski sporazum od 21. julija med Madžarsko in Jugoslavijo, v katerem je Madžarska sprejela gotove obveze.) M»«»t", da ne U bilo primerno vračati se na periodo pred tem sporazumom, ker je potrebno, da svet Društva narodov prouči, ali Je Madžarska izpolnila obveze Iz tega sporazuma. Zaradi tega se mi zdi pravilno, da je madžarski predstavnik začel svoja pojasnila od tega datuma. Delegat Madžarske je dobro pokazal aktivnost, ki jo je razvila njegova vlada glede izvršitve tega sporazuma. Baron Aloisi Je nato govoril o revizionizmu ter je enako kakor Eckhardt dejal, da revizionizem ni isto, kar je terorizem. Po njegovem naziranju se mora izvršitev mirovnih pogodb prilagoditi novim razmeram, toda legalnim potom. V tem smislu je Aloisi razvijal tudi stališče italijanskega revizionizma. Italija Je prva, je dejal, ki bo s svojim tisočletnim pravnim čutom obsodila vsako vrsto zločinskega nasilja Minister Laval je aludiral na možnost mednarodne akcije proti terorizmu. Italijanska vlada bo vso svojo posebno pozornost posvetila temu vprašanju. Misli pa, da ne more priti do nobenega sporazuma v tem pravcu, dokler ne bo ustvarjena atmosfera zaupanja in ne obnovljeni normalni odno-šaji. Rusija, Anglija, Poljska Litvinov pripisuje krivdo pomirjen ju - Poljak čuti radi prijateljstva med Za Aloisijem je govoril ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Obširno je govoril o mednarodnem terorju in o ruskem prevratnem terorizmu. Edino naša stranka, je dejal Litvinov, obsoja današnji terorizem in smatra zlasti v primeru marsejske tragedije, da izhaja iz docela reakcionarnih režimov. Ti reakcionarni režimi, ki so pripravljali in organizirali zločine, so ustvarili zopet skoraj enako stanje, kakor je bilo v času nekdanjih režimov. V sedanjem času se terorizem običajno izvaja v tujih državah. Finansirajo ga v inozemstvu in običajno inozemstvu tudi služi Zaradi tega mora Društvo narodov terorizem onemogočiti in preprečiti, da bi se širil še nadalje. V danih primerih more terorizem postati nevaren miru. Litvinov je svoj govor zaključil s poudarkom, da mora svet Društva narodov sedaj izvršiti svojo dolžnost Angleški zastopnik min ster Eden, za katerega govor je vladalo posebno veliko zanimanje. je uvodoma poudaril, da se vsi člani sveta pridružujejo obči žalosti Jugoslavije. ki je izgub la velikega kralja in velikega državnika. Mi odločno obsojamo, je dejal, ta zločin, kakor tudi izgubo, ki io je utrpela Francija s smrtjo ministra Barthouja. Pred Društvo narodov ie bil postavljen resen problem in zahvaliti se moramo jugoslovenski vladi, da je to zadevo spravila pred naš forum. Eden je nato govoril o prijateljstvu Velike Britanijo napram rsera reakciji - Anglež kliče k potrebo rezerviranosti za-Poljsko in Madžarsko narodom ter je dejal da zaradi tega želi, da bi se na sedanjem zasedanja sveta Društva narodov eliminiralo stanje, ki ga ie povzročila marsejska tragedija in da bi se ustvarilo novo pomirjenje. Težko mi je, ie dejal, izrazji se o odgovornosti Preiskava je še v teku. Zato moramo biti opremi. Svet Društva narodov se še ne more izraziti o dokumentih, priloženih spomenici. Minister Eden je nato v splošnem govoril o terorizmu. Vsaka država bi morala razpolagati z zadostnimi sredstvi, da kontrolira delovanje emigrantov, lri se zbirajo na njenem ozemlju. Anglija je že od nekdaj sprejemala emigrante, ni pa nikoli dovolila, da bi razvijali ilegalno akcijo ne proti angleškemu, ne proti kakemu drugemu režimu. Končno je angleški delegat omenil občutljivost posameznih držav in plediral za to. da bi se debata vodila zmerno, resno in brez strasti. Znašli smo se v novi situaciji, ki io moramo urediti. Društvo narodov mora delovati za pomirjenje duhov Diskusija se mora voditi na način, ki ne bo še bolj oteži že dovolj težkega položaja. Nato se je oglasil k besedf poljski delegat Komarnickl. Poudarrl je, da si tudi poljska vlada prizadeva, da bi se razčistila situacija. H Je nastal? po marsejskem zločinu. Jugoslovenski narod je vreden vso časti in spoštovanja, ker Je ostal hladnokrven. Marsejski zločin Je dogodek, ki ga Je obsodil ves civilizirani svet, toda občutki prijateljstva nas silijo, da se oziramo tudi na Madžarsko. 7. njo nas veže zgodovinsko prijateljstvo in med dvema prijateljskima narodoma Je težko ostati nepristranski. Poljska obsoja teroristične metode in zato se bo pridružila naporom, da se napravi konec mednarodnemu terorizmu. Pridržuje pa si pravico, da o tem vprašanju sama končno sklepa. gpansld delegat Madariaga je kratko poudaril: Spričo marsejskega atentata je nastal zelo resen položaj. Obtožbe proti Madžarski so težke in ni jih mogoče spre- jeti, ne da bi se užaHla ena, nftl zavrniti, ne da bi bila prizadeta druga stranka. Zato ne želi izraziti se določno o tem vprašanju, marveč se pridružuje angleškemu delegatu Edenu, da je potrebno ohraniti mir in skleniti konvencijo proti mednarodnemu terorizmu. Kot poslednji so govorili zastopniki Mehike, Argentine in Čila, ki so obsodili marsejski zločin in izrazili Jugoslaviji sožalje. Zahtevali so, da se stvar razčisti in sklene konvencija proti mednarodnemu terorizmu. Z njihovimi govori se Je 'anaSnja seja sveta Društva narodov zaključila, Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 10-30 dopoldne. Madžarski zagovor je vzbujal pomilovanje Tibor Eckhardt si je s svojim govorom zapravil še zadnje simpatije — Mnoge njegove izjave so izzvale pomilovalen nasmeh Ženeva, 8. decembra, r. Madžarski dele- gat Tibor Eckhardt je včeraj začel v svetu Društva narodov svojo obrambo takoj s tem, da je vse vprek tajil, karkoli je bilo objavljeno v jugoslovenski spomenici. Že početek njegovega govora je izzval v dvorani ironičen posmeh. Novinarji so se spogledovali, enako tudi delegati. Skoraj glasen pa je postal smeh vseh, ko je Eckhardt dejal, da »ne more najti besede, ki bi z njo opisal globoko vznemirjenje, ki je nastalo na Madžarskem spričo vesti o težki izgubi v Jugoslaviji«. V pozi užaljenca, kakor da bi bil sam tožitelj, je Eckhardt v imenu svoje vlade in svojega naroda obsodil marsejski zločin in dejal, da je Madžarska z zadovoljstvom izvedela, da se ta afera postavi pred Društvo narodov. To »zadovoljstvo« je Tibor Eckhardt manifestiral na ta način, da je namesto, da bi se branil proti obtožbi, izrazil ogorčenje, da sc Madžari izganjajo iz Jugoslavije. Navedel je celo vrsto primerov, ki nimajo ničesar skupnega z obtožbo. Vsi v dvorani so si oddahnili, ko je končno prešel nazaj k obtožbi, in so pričakovali, da bo vsaj nekaj resnega povedal. Toda Eckhardt je navedel le to, kar je že prej povedal novinarjem, nikake nove podrobnosti, zgolj protest proti temu, da se je iz umora kralja Aleksandra stvorilo politično vprašar nje. Janka pusta, je dejal, ni bila nikoli kako taborišče, marveč zgolj skromna pristava, na kateri je stanovalo 30 do 40 beguncev. Eckhardt še ni zaključil te že kar obrabljene fraze, ko so se ljudje v dvorani oglasili s pritajenim kašljanjem in se je na licih vseh pojavil sarkastičen nasmeh. Celo Laval je smehljaje kimal z glavo. Eckhardt pa je še nadalje branil »skromno pristavo, kamor so prišli mirni ljudje, da si poiščejo dela«. Madžarska vlada, je dejal, je kljub velikim težavam, ki so nastale, odstranila s posestva »mirne delavce«. Laval je zopet zmajal z glavo. Eckhardt je na enak način brez dokazov zavračal trditve druge jugoslovenske pri- tožbe. Kovanje terorističnega denarja »krone« na Madžarskem naj bi bilo preprosta fantazija. Teroristi naj bi po redni poti ne mogli priti na Madžarskem do razstreliva. Na obtožbe jugoslovenskega memoranda. da madžarska vlada ni storila ničesar proti teroristični akciji, ki se je vodila iz Madžarske proti Jugoslaviji, bi morale odgovarjati jugoslovenske oblasti, ker niso dovolj pazile na prehode čez mejo itd. Morilec Kelemen—Kerin seveda nikoli ni bil na Madžarskem. Sploh je bil marsejski zločin pripravljen in izvršen izven madžarskega ozemlja in zato Madžarska ni za nič odgovorna. Teroristi so ilegalno pro-jeli potne liste iz madžarskih policijskih uradov. Potem je Eckhardt prešel n« politiko in trdil, da je Madžarska imela celo dobre namene z Jugoslavijo. Že L 1935. ji je ponudila pakt prijateljstva Tu je Eckhardt« prekinil Titulescu: Oprostite, nisem dobro slišal: ali je bil ta pakt ponuden vsem sosedom? Eckhardt: Ne, aamo Jugoslaviji. Titulescu: Al... V dvorani smeh. Titulescu Je ■ svojo preprosto besedo razkrinkal prave namere Madžarske, ki jih je gojila že pred osmimi leti, ko je ponudila prijateljstvo Jugoslaviji, da bi tako razbila Malo antanto. Ko je madžarski delegat nato s čudnim poudarkom dejal, da je Madžarska edina, ki deluje za ohranitev miru v Srednji Evropi, je izbruhnil v dvorani glasen ironičen smeh. Ob koncu je Eckhardt pripomnil, da bo madžarska delegacija dala ▼ nedeljo pismen odgovor na jugoslovensko spomenico ter da bo v njem obrazložila vse, kar je potrebno, da se zavrne jugoslovenske obtožbe. Še enkrat je označil jugoslovensko spomenico kot napad na moralno integriteto Madžarske in nato zapustil govorniški oder. Vse se je oddahnilo. Dolgovezni govor ni napravil nikakega efekta, ker je bil povsem nestvaren in ni niti v eni točki omajal jugoslovenskih obtožb. Solidarnost držav balkanske zveze Kratek, a učinkovit govor turškega zunanjega mini* stra — Svet zahteva energične ukrepe Ženeva, 8. decembra, r. Za Eckhardtom je spregovoril turški zunanji minister dr. Tevfik Ruždi bej. Takoj ▼ uvodu je poudaril, da je umor kralja Aleksandra in Barthouja izzval po vsem svetu mrzlično vznemirjenje. Tudi vsemu turškemu narodu se je gabil odvratni zločin. Kralja Aleksandra, uedinitelja Jugoslavije, velikega vladarja, ki je gradil novi svet na Balkanu, je občudovala vsa Turčija. V imenu držav Balkanske zveze je Ruždi bej nato poudaril: >Spričo dvojnega atentata v Marseilleu, do katerega je prišlo že po tolikih drugih, se je v Evropi ustvarilo anarhično stanje in je potrebno, da si Društvo narodov priza- deva popolnoma pojasniti vse okoliščine, H so izzvale današnjo situacijo. Potrebno je, da sleherna vlada v naprej odredi primerne sankcije proti oblastem, katerih krivda bi se dognala, in da Društvo narodov prouči mednarodne sankcije, ki bi onemogočile ponavljanje takih terorističnih dejani ter obnovile vzajemno zaupanje med narodi. Štiri države Balkanske zveze vztrajaj« pri svojem beograjskem komunikeju.« Solidarnostna izjava turškega zunanjega ministra, ki je izzvenela kot resen pozi* vsemu svetu, naj odpre oči in pazi na nevarnosti za svetovni mir, je napravila nt vs« prisotne globok vtis. ntulescov nastop je ustvaril novo situacijo Razgalil in preprečil je nov madžarski manever, da bi se razprava o madžarski krivdi odgodila ženeva, 8. decembra r. Ko je turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej, ki je govoril v imenu balkanske zveze, končal svoj govor, je povzel besedo romunski zunanji minister Nikola Titulescu. Njegov govor je že takoj v začetku izzval senzacijo, ker je zahteval, naj svet DN tako reši vprašanje procedure. Splošno je vladalo mnenje, da je to vprašanje že rešeno, toda Titulescu je izjavil, da zanj to vprašanje ni rešeno, ker je madžarski delegat Eckhardt napovedal, da bo madžarska delegacija šele v nedeljo predložila svoj pismen zagovor na jugoslovenske obtožbe. Ker je g. Eckhardt kvalificiral jugoslovensko pritožbo in solidariziranje Male antante z Jugoslavijo za političen manever, in ker je spomenica. ki jo je vložila jugoslovenska vlada, akt skupnega organskega življenja Male antante, bo pač vsak član sveta DN uvidel. da države Male antante doslej niso imele nikake možnosti, da bi stvarno in resno proučile madžarske trditve, ker so šele sedaj tu slišali madžarski zagovor in ker bo pismen odgovor podan šele v nedeljo. >Ministri se ubijajo,« je nadaljeval g. Titulescu, »in tudi kralji se ubijajo ali se t »JUTRO« st 283 2 xVedeTJa, 9, xn. 1934 -. jim grozi z umorom. To samo potrjuje, da (mamo vse dotlej, dokler smo še pri življenju, pravico, da se branimo. Zato vas prosim, gospod predsednik, da ne zaključite zasedanja sveta DN in razprave o tem težkem vprašanju že jutri, tudi če se ne bi prijavile večje število govornikov, ker bomo šele po proučitvi madžarskega odgovora mogli dati svoj odgovor na argumente madžarske vlade.« Ta kratka, ali energična intervencija g. Titulesca je delovala kakor strela. Nihče ni pričakoval, da bo Titulescu zahteval, naj se razprava o jugoslovenski spomenici, ki vsebuje tako težke obtožbe proti Ma-žarski, nadaljuje tudi še prihodnji teden. Titulescu je s to svojo intervencijo, ki jo je predsednik sveta Vasconzellos takoj sprejel, omogočil, da se celokupna zadeva okoli zarote proti življenju kralja Aleksandra podrobno prouči in razsvetli. Madžarska je takoj po vložitvi jugoslovenske spomenice zahtevala, naj se zadeva nujno razpravlja. Ta zahteva nujnosti pa se je sedaj Izkazala za čisto navaden manever madžarske vlade. To se vidi že po tem, da je Madžarska sporočila, da bo svoj pismeni odgovor na jugoslovensko spomenico izročila šele v nedeljo. Debata o jugoslovenski spomenici bi se morala torej, ako bi ostalo pri prvotnem načrtu, končati že istega dne dopoldne, ko člani ta DN ne bi še niti imeli v rokah madžarskega odgovora. Na ta način bi hotela Madžarska izsiliti, da bi se razprava o tej težki zadevi odgodila. Države Male antante in Balkanskega sporazuma odklanjajo vsak tak manever Madžarske in vztrajajo pri svoji zahtevi, da se vsa zadeva še na tem zasedanju sveta DN razčisti in razjasni. Odločen nastop g. Titulesca je izzval iravo senzacijo in v dvorani je zavladala nenavadna živost. Vsi so takoj pojmovali izredno važnost te intervencije in razumeli, da je zopet propadel nov nadžarski manever Novinarji so pohiteli k telefonskim kabinam in sporočili v svet. da se bo razprava nadaljevala do konca. Beneš uničujoče obračunava z Madžari Tudi v zadevi ženevske pritožbe je Mala antanta eno — Prazni madžarski izgovori in pravi madžarski cilji — Oster apel na Društvo narodov Ženeva, 8. novembra, r. Zadnji govornik na včerajšnji seji sveta DN je bil češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš. Imel je velik govor, po tendenci in vsebini docela skladen z govorom jugoslovenskega zunanjega ministra. Njegov govor je znova potrdil, da države Male antante zares predstavljajo granitni blok, ki ga ne more nihče več razbiti. Dr. Beneš je v začetku svojega govora izjavil, da ne mara odgovarjati na gotove izpade Tibora Eckhardta, dokler ne vidi pismenega odgovora madžarske vlade na jugoslovensko spomenico. Smatra pa za svojo dolžnost, da ponovno izjavi, da se Češkoslovaška v celoti pridružuje jugoslovenski obtožbi in to iz naslednjih razlogov: 1. Po pripravi teroristične akcije na Madžarskem in po marsejskem zločinu je češkoslovaška vlada dolžna storiti to zaradi s=be same in zaradi Društva narodov, 2. Dne 27. februarja 1934 je bil v ženevi podpisan organizacijski statut Male antante, ki določa enoten nastop članic Male antante. z madžarsko teroristično akcijo je ogrožen svetovni mir in mi ga moramo skupno braniti. 3. Po marsejskem zločinu se čuti ogroženo tudi češkoslovaška. Teroristična akcija iz Madžarske je naperjena tudi proti njej. V svojem nadaljnjem govoru je dr. Beneš izvajal med drugim: Pri kriminalnem dejanju, ki se je že leta in leta pripravljal na madžarskem ozemlju in ki je dovedlo do marsejskega atentata, češkoslovaška vlada nima samo pravice, marveč dolžnost, da v interesu Društva narodov in evropskega miru podkrepi jugoslovensko obtožbo, kajti v bistvu gre za mir Evrope. Ubit je bU kralj, velik kralj, ki je iskreno delal za mir. Ta veliki kralj je bil ubit skupno z ministrom, ki je prav tako vse svoje delovanje posvetil okrepitvi miru. Zato je jugoslovenska pritožba popolnoma na mestu in to toliko bolj, ker v vsem življenju pokojnega kralja Aleksandra ne najdemo niti enega dejanja, niti enega govora, ki bi bil naperjen proti Društvu narodov. Ta veliki kralj je bil ubit od bande teroristov, ki so imeli izdelan za svojo zaroto točen načrt. Teroristi so se pripravljali na madžarskem ozemlju in so bili tam več let vse do konca septembra, to je do tik pred izvršitvijo marsejskega atentata. Od leta 1J30. do 1934. je ta tolpa z madžarskega ozemlja vršila atentate in cilj vse te akcije je bil, da vznemirja stanje v Jugoslaviji, terorizem, ki so ga izvajali, naj bi služil za dokaz, da je Jugoslavija v političnem in socialnem neredu ter da je treba izpreme-niti meje in politične prilike v vsej Evropi Madžarske oblasti so za vse to dobro vedele in dolžnost madžarske viade kot članice Društva narodov bi bila, da to prepreči. Iz diplomatske korespondence med Beogradom in Budimpešto, ki jo je sedaj predložila jugoslovenska vlada, se jasno vidi, da so bile madžarske oblasti točno obveščene o ciljih in o delu teroristov. Vedele so da nosijo teroristi celo svoje posebne uniforme da se vežbajo v izvrševanju atentatov in slicno. Kljub temu pa madžarske oblasti niso ničesar ukrenile. Iz te diplomatske korespondence izhaja, da so madžarske oblasti zares krive. Ne more biti nikogar, ki je iskren in pošten, da ne bi obsodil akega početja madžarske vlade. Madžarska vlada se izgovarja, da je dovolila političnim emigrantom le azil-sko zatočišče. Ta izgovor ne drži. Češkoslovaška vlada je vedno in bo vedno spoštovala pravo azila, toda ona se obenem zaveda svoje odgovornosti ter se briga za to, kaj ti emigranti delajo, in pazi, da ne zlorabljaj gostoljubja. Nikdar nismo priijr-.'>li zločincev Pri nas živi mnogo političnih emigrantov, Nemcev, Avstrijcev, Atusov in rugih, toda mi bi jih ne trpeli niti ene same minute, če bi se kdorkoli pritožil, da imajo ti emigranti kakršnekoli teroristične namene Nedavno je bil tak primer, da je vlada neke države (misli Avstrijo) opozorila češkoslovaško vlado na gotovo kretanje njenih beguncev, češkoslovaška vlada je takoj izdala potrebne ukrepe ter je prejela zato priznanje in zahvalo dotične države Nemogoče je, da bi vlada v organizirani državi ne vedela, kaj delajo tujci, ki žive v njeni državi kot emigranti Nemogoče Je. da madžarska vlada ne bi vedela, kakšne cilje imajo ljudje na Janka Pusti, ki so pred očmi madžarskih oblasti izvajali ilegalno akcijo. Madžarska vlada navaja v svoje opravičilo notranje prilike v Jugoslaviji. Povejte mi, v kateri državi nI notranjih borb Opravičevanje z notranjimi prilikami v drugi državi §e ne reši Madžarske odgovornosti za marsejski zločin, ki Je bil omogočen samo zaradi tega. ker so madžarske oblasti ščitile teroriste. V eentralnt Evropi se razvija po vojni pro ces unifikacije v raznih državah, med njimi tudi v Jugoslaviji, češkoslovaški Id Rumuniji Ravno Isti proces se je nekdaj vršil v Franciji. Italiji in Nemčiji To je zakon zgodovine Koliko stoletij je bilo treba, da sta Anglija ln Francija dosegli svo.ie »dinstvo, a od nas se zahteva, da ga dosežemo v 15 letih! Kaj mi zahtevamo od drugih? Nič drugega nego mir, da se moremo sami urediti Akcija, ki se je vodila z Janka Puste, je imela baš za cilj. da prepreči ta proces zedinjenja. Madžar ski predsednik je dejal, da njegova drža va nima nikakih pretenzij na Hrvatskem To je prazen izgovor Enake namere goji Madžarska tudi glede Slovaške. Dejstvo je, da je ta, iz Madžarske organizirani revizionistični pokret docela tuj Hrvatom in Slovakom in da nočejo Imeti z nJim nič skupnega. Toda iz Madžarske ga širijo samo zaradi tega, da bi preprečili amal-gamacijo mladih narodov. Toda kljub vsem tem prizadevanjem lahko že danes ugotovim, da Madžarska t nobenim sredstvom ne bo mogla preprečiti zgodovinskega procesa zedinjevanja mladih narodov Srednje Evrope Zahtevajo se za Madžarsko nekake olajševalne okolnosti. Za to ni nobenega razloga. Ugotavljam, da je bil kralj Aleksander 1. ubit samo zaradi tega, ker je bil stvaritelj ne samo narodnega in državnega edin-stva Jugoslavije, marveč tudi edinstva vsega Balkana Do tega zločina pa ne bi prišlo, če bi teroristov ne podpirala madžarska vlada. Kakšen položaj bi nastal v Evropi, če bi tudi druge država tolerirale vzdolž svojih meja, da slično, kakor na Janka pusti, teroristi izvajajo svojo akcijo na ozemlju sosednje države, kakor je to delala Madžarska proti Jugoslaviji. Dr Beneš je nato obširno obrazložil člen 10. pakta Društva narodov, ki nalaga članicam Društva narodov dolžnost, da spoštujejo nedotakljivost drugih držav. Toda Madžarska, ne samo da ni spoštovala, marveč je delala proti integriteti držav Male antante. Če bi se bilo to. kar se je zgodilo, zgodilo pred vojno, bi imeli danes že vojno. In tudi v bodoče, kadarkoli se bo kdorkoli dotaknil integritete Jugoslavije, Češkoslovaške ali Rumunije. bomo imeli vojno Jugoslavija je daleko od take namere in zato je prišla pred Društvo narodov Prepričani smo. da se svet Društva narodov zaveda svoje dolžnosti in da bo temu primemo postopal Zahtevamo pravico, zahtevamo zadoščenje ne samo prijateljski državi, marveč vesti vsega sveta, ki se zgraža nad tem. da se članica Društva narodov poslužuje terorizma za sredstvo svoje politike. Govor dr. Beneša je napravil najgloblji vtis. tako po svoji jasnosti, kakor po svoji odločnosti. Nočne konference Ženevsko politično ozračje med petkovo in včerajšnjo sejo — Italijanska prizadevanja Ženeva, 8. decembra. AA. Danes popoldne se je seja sveta Društva narodov začela v napetem ozračju. Vso ženevsko diplomatsko atmosfero karakterizira pisanje ženevskih listov in hkratu tudi glasovi na hodnikih, ki feo se včeraj slišali, ko se je začela razprava o udeležbi madžarskih oblasti pri marsejskem zločinu in pri drugih dejanjih zoper Jugoslavijo. Politični razgovori, ki so se vršili v teku noči in danes dopoldne vse do druge seje sveta Društva narodov, ki je bila posvečena posaarskemu vprašanju, so pokazali, da vsi pravilno razumejo stališče Madžarske kot izzivalno. To sodbo so potrdili ne samo mnogi delegati tujih držav, temveč tudi člani sveta, ki ne skrivajo impresije, da izvaja Madžarska celo nekako diiatorično taktiko s svojo spomenico, s čimer izdaja neke posebne cilje. Posebno novinarje je čudno dirnila madžarska igra z izročitvijo spomenice. Najprej so včeraj popoldne to spomenico z zanesljivostjo obljubljali novinarjem. Nato so rekli, ^da jo bodo izročili in razdelili novinarjem danes zjutraj. Popoldne, ko se je že začela seja sveta, se je pa izvedelo, da bo spomenica izročena šele pred konec seje same. Takšno nastopanje Madžarske ustvarja v novinarskih in političnih krogih prepričanje, da gre tu za neko intrigo zoper temeljitost in naglo razpravo o vprašanjih, za katera gre. Obenem pa mislijo, da je to tudi znak vpliva Italije, ki želi, da bi bila madžarska spomenica bolje sestavljena, kakor je bila prvotno, in da naj v vsem odgovarja teme- ljiti dokumentaciji jugoslovenske spomenice. Nekateri vidijo v tem manevru zavlačevanje in dokaz tiste objestnosti, ki jo razodeva ves nastop madžarskega delegata Tiborja Eckhardta. V tej smeri je zanimiv odmev, ki se Izraža o vsem tem položaju, zlasti o včerajšnji debati, v današnjem ženevskem tisku. »Courrier de Geneve«, katoliški list, ki je drugače zelo naklonjen Madžarom, prinaša v današnji številki nadvse izčrpno poročilo o včerajšnji seji, posebno o govoru jugoslovenskega zunanjega ministra. Nato popisuje francosko tezo in se zelo zavzema za Jugoslavijo. Podobno piše tudi »Tribune de Geneve«, ki odkrito napada Madžarsko. Isti list tudi naglaša, da je pravočasna razdelitev govora jugoslovenskega zunanjega ministra Jevtiča na včerajšnji seji vnovič pokazala, kako J'ugoslovenska vlada lojalno stremi po tem. la obvesti ves svet «in kako veliko spoštovanje goji do največje mednarodne ustanove, pri kateri se je pritožila, in do svetovne javnosti. V zavlačevanju Madžarov vidi list manever in vpliv Italije. List misli, da je Aloisi porabil res svoj vpliv, da pregovori Kanyo in Eckhardta, naj bi madžarska spomenica pokazala več resnosti in stvarnosti. Sam govor madžarskega delegata je bil po sodbi tega Tista zelo nesrečen. Na vse prepričujoče obtožbe jugoslovenske spomenice je Eekhardt odgovarjal le na splošno, ne da bi navajal dejanja. V tem ozračju se je ob 16.45 začela popoldanska javna seja sveta DN. Madžarska spomenica izročena je bila šele včeraj popoldne in ponavlja samo stare, že znane fraze 2eneva, 8. decembra, p. Tik pred koncem današnje seje sveta Društva narodov« je bil izročen in objavljen madžarski odgovor na jugoslovensko pritožbo. Spomenica se pričenja s »kampanjo in insinuacija-mi«, ki so nastale po marsejskem atentatu in skalile politično atmosfero, da so se pojavile nevarnosti za mir in normalne odnošaje med izvestnimi državami. Nato pojasnjuje, zakaj je »užaljena madžarska delegacija« zahtevala nujno proučitev jugoslovenske pritožbe, ki je bila naperjena proti »dobremu glasu in moralnemu edin-stvu Madžarske«. Madžarska delegacija, pravi spomenica dalje, smatra, da je jugoslovenska vlada brez potrebe ponovno iznesla ono vprašanje, o katerem je razpravljal svet Društva narodov že meseca junija in ki se je likvidiralo s sporazumom z dne 21. julija t 1. Zato smatra, da je to vprašanje (Janka pusta) zastarelo. Madžarska vlada je že 26. aprila izdala vse odredbe, da se z madžarskega teritorija odstranijo politični emigranti. Janka pusta ni bila nikako taborišče, marveč »skromna pristava«, na kateri je bivalo 30 do 40 emigrantov. Evakuacija Janka puste je bila dejansko izvršena že meseca aprila. Agrarna ekspropriacija pa se je zaključila s 1. oktobrom Spomenica pravi dalje, da madžarske oblasti vršijo kontrolo nad emigranti, da po so jih slednji varali, da so ilegalno menjavali svoja bivališča in da so se sploh posluževali metod, ki so se jih naučili v Jugoslaviji. Spomenica omenja obsodbo Premca in obžaluje, da madžarskim oblastem ni uspela aretacija Mija Kralja, ki je bil obtožen obenem s Premcem. o Per-čeviču pravi, da je bil spomladi zadnjič na Madžarskem V odgovor na jugoslovensko pritožbo pravi spomenica naslednje: 1. Vsakdo, kdor je ilegalno prekoračil mejo, je bil v interesu javne varnosti aretiran in je ostal v zaporu tako dolgo, dokler se ni ugotovilo, kdo je. 2. Nobena vojna niti civilna oblast se ni ba-vila s poučevanjem in vežbanjem teroristov na Janka Pusti 3 Madžarske oblasti niko li niso dajale teroristom niti orožja niti streliva Do njih so morali priti ilegalno 4. Madžarske oblasti niso nikoli dajale ma terialnih podpor teroristom vKruna« se ni kovala na Madžarskem 5. Prav tako se madžarski potni listi teroristom legalno niso izdajali. 6. Madžarska delegacija najener- gičneje protestira proti obtožbi, da so madžarski oficirji pripravljali atentat. Kar se tiče obtožbe, da so madžarske oblasti skozi štiri leta prejemale opozorila in note glede teroristov, da pa niso ničesar storile, je treba navesti, da je madžarska vlada smatrala te note kot običajne politične intervencije. Zato se je od časa do časa tudi tako zakasnila s odgovori. Ob zaključku pravi spomenica, da morilec Kelemen - Kerin nikoli ni bival na Madžarskem, da zločin ni bil na Madžarskem niti organiziran niti izvršen ter da zaradi tega madžarska vlada zanj ne more biti odgovorna. Mussolinijev načrt za okrepitev mirj v Evropi London, 8. decembra, d. »Star« je objavil zanimivo poročilo o novem Mussolinijevem načrtu za utrditev miru v Evropi. Mussolinijev načrt obsega: 1. Splošni nenapadalni pakt, ki naj bi ga podpisale vse evropske države 2. Probčitev političnih spornih vprašanj med vsemi prizadetimi narodi. 3. Vrsto mednarodnih arbitražnih razsodišč, ki naj bi odločala v vseh sporih, ki bi nastali med poedinimi državami. 4 Klavzulo o gospodarskem sodelovanju evropskih držav. Kakor navaja »Star«, namerava Mussolini pokreniti obsežno diplomatsko akcijo za realizacijo svojega načrta, če bi propadel francoski načrt o vzhodnem Locamu. V Rimu se nadejajo, da bodo Mussolinijev načrt sprejele Francija, Rusija, Nemčija in Poljska. Anglija in Amerika pa bi zavzeli ugodno stališče. Italija računa, da bi se v tem primeru znatno ojačila njena mednarodna pozicija pa tudi njena državna varnost. Iz državne službe Beograd, 8. decembra, p. V višjo skupino je napredoval načelnik železniške direkcije v Ljubljani .Vladimir Zakič. Premeščena sta višji kontrolor Pavel Ješe z Gorenjskega kolodvora k direkciji in nadzornik mostov Janko Lenčak- iz Ljubljane k dolenjski sekciji. Upokojen je Tosip Magolič. glavni blagajnik nodružnice Poštne hranilnice v Ljub ljani. Premeščena je poštna uradnica Otili-ja Kambič iz Ljubljane v Trebnje. Gostinski odsek pri Zbornici za TOI Izpolnjena stara zahteva gostilničarjev — Zbornica za TOI bo odslej štela 4 odseke in 58 članov Beograd, 8. decembra, p. Minister trgovine in industrije g. Juraj Demetro- vic je danes podpisal odlok, s katerim postavljajo za člane novo osnovanega gostinskega odseka pri Zbornici za TOI v Ljubljani naslednji gospodje: Majcen Ciril, restavrater v Ljubljani, Dolničar Makso, kavarnar v L.ubljani, Hafner Anton, gostilničar v Dvoru pri škof ji Loki, Sušteršič Franc v Zapužah pri St. Vidu, Bučar Lavoslav, restavrater v Kostanjevici na Dolenskem, Dolinšek Avgust, gostilničar v Hrastniku. Gori-čar Matija, restavrater v Mozirju, Ber-Iič Josip, restavrater v Ptuju. Pojbič Karel, gostilničar v Dolnji Lendavi, Žemljic Fric, hotelir v Mariboru. Za namestnike so postavljeni: Zupančič Leopold, gostilničar v Ljubljani, Cerne J-ernej. hotelir v Ljubljani. Olip Pavel, restavrater na Lescah pri Bledu. Škrlj Ivan. gostilničar v Dolnjem Logatcu, Sega Leopold, gostilničar v Velikih Laščah. Šribar Vojko, restavrater v Litiji, 7umer Josip, hotelir v Celju. Retzer Franc, gostilničar pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Golenko Anton, gostilničar pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Vezir Geza. gostilničar v Martjancih pri Murski Soboti. Ustanovitev posebnega odseka za gostinstvo je fakultativno predvidena v § 23. uredbe o trgovskih, industrijskih tn obrtnih zbornicah od 3. avgusta 1932. Ta uredba določa, da se morajo obstoječe zbornice preustrojitl v smislu novih do-1 čb o njihovi sestavi, o področju in poslovanju. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je na svoji seji dne 7. aprila 1933. sprejela v smislu gornje uredbe nov zbornični statut, s katerim se ustanavlja nov odsek za gostinstvo in se ob enem število zborničnih svetnikov poviša od 48 na 56. Ta statut pa je bil na plenarni seji dne 22. marca t. 1. spremenjen v toliko, da se število članov go- Povratek kneza Pavla v Beograd Beograd. 8. decembra. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vis. fcneginja Olga sta se danes ob 11 dopoldne pripeljala s svojim spremstvom v prestolnico. Z istim vlakom se je pripeljal tudi britanski poslanik na našem dvoru g. Henderson. Sprejemu so prisostvovali kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, poslanik francoske republike na našem dvoru g. Naggiar, odpravnik poslov tukajšnjega britanskega poslaništva Cowan, predsednik kraljevske vlade Nikola Uzunovič, namestnik zunanjega ministra in kmetijski minister dr. Kojič, notranji minister g. Lazid in prometni minister g. Kuzmanovič Knez Pavle in kne-ginja Olga sta se po sprejemnih pozdravih s svojim spremstvom odpeljala v dvorec na Dedinju. Romanje na Oplenac Topola, 8. decembra. V teku današnjega dne je prišlo na Oplenac okoli 2500 romarjev iz raznih krajev naše domovine. Zgodaj zjutraj je prišla delegacija 600 ljudi iz Osjeka z mestn m načelnikom Ma-linom na čelu. V delegaciji so bila zastopana vsa kulturna in človekoljubna društva. industrija, trgovina in obrt, ves občinski svet mesta Osijeka in mnogo drugih meščanov. Delegaoija je prinesla s seboj zelo lep srebrn venec lovorievih listov, okrašen z zlatim klasjem Uredniki »Jugoslovenske zastave« so prinesli s seboi piramido s podnožiščem. Na vrhu .p ramide je jugoslovenska zastava na pol droga, podnožišče in ograja piramide sta napravljeni iz slavonske hrastovine, v •podnožišču ra je prst, izkopana v rojstnem kraju velikega vladike Strossmayerja. 200 ikmetov in kmetic iz Doroševa je prineslo s seboj 10 kg težko svečo. Nato se >e poklonilo pred groifcom pokojnega kralja 40 članic Kola srbskih sester iz Skoplja, ki so prižgale več sveč in pobožno molile pred grobom velikega kralja. Med drugim ie prišlo danes na Oplenac tudi 60 delavcev in uradn kov zavoda za izdelavo vojaških oblek v Beogradu, pod vodstvom polkovnika Vilfana, upravnika delavnice, ki je položila na grob velik srebrn venec s srebrnimi emblemi, ki simbolizirajo delovanje zavoda in njegove izdelke. * Beograd, 8. decembra, p. Danes dopoldne je prispelo v Beograd na potu na Oplenac okrog 450 učiteljev in učiteljic iz dravske banovine. Zaradi železniške nezgode, ki se je pripetila blizu Ralje, kjer je skočila iz tira neka stara lokomotiva, učiteljska deputacija danes ni odšla na Oplenac, marveč je ostala v Beogradu ter se do poklonila na kraljevem grobu še le v ponedeljek. V Ljubljano se vrne še le v torek zjutraj. Nemčija za pakt s Francijo in Poljsko Pariz, 8. decembra. AA. Današnji »Journal« prinaša vest iz Berlina, po kateri se v nemških političnih krogih Sirijo gl8 sovi, da namerava nemška vlada predla gati Franciji sklenitev pakta treh mef Nemčijo, Francijo in Poljsko. Listi doda jajo, da bo morda v zvTezi a tem Ribben trop konec prihodnjega tedna ponovn« odpotoval v Pariz in sicer v družbi Hit lerjevega namestnika Rudolfa Hessa stinskega odseka poviša od 8 na 10, tako da bo štela zbornica 58 zborničnih svetnikov (po 16 v trgovskem, obrtnem in industrijskem in 10 v gostinskem odseku.) Ustanovitev gostinskega odseka Je Nla že prej opetovano pokrenjena in predlagana. Skupina gostinskih obrti je po novem obrtnem zakonu zelo obsežna in obsega devet vrst obratov (hoteli, restavracije, prenočišča, gostilne, kavarne, penzije, bifeji, ljudske kuhinje in krčmeK katerih število znaša na področju ljubljanske zbornice že sedaj nad 6000. Zato je povsem upravičeno, da šteje ta nov važen odsek zbornice deset članov. Ker isrrajo gostinska podjetja za tujski promet izredno važno vlogo, bodo poverjena novemu odseku poleg vprašanj, ki se tičejo gostinskih obrti, tudi vsa vprašanja, ki se tičejo tujskega prometa, ki je že danes zelo važen vir dohodkov gospodarstva v dravski banovini, a njegov pome® še vedno narašča. Zbornica za TOI v LJubljani trna s ustanovitvijo gostinskega odseka skupaj štiri odseke, in sicer za trgovino, obrt in industrijo in gostinstvo. Bodoči predsednik gostinskega odseka bo prišel tudi v sestav zborničnega predsedništva, tako da bo ta važna panoga našega gospodarstva zastopana tudi v predsedništvu zbornice. Novi zbornični statuti dajejo tudi gostinskemu odseku možnost, da se po svojih predstavnikih uveljavi tn izžlvi v vsej iniciativnosti in stvarni borbenosti, ki je v skladu s splošnimi nalogami zbornice. V pogledu delokroga, kakor tudi možnosti zasiguranja primernih kreditov za izvrševanje specialnih nalog odseka, je v statutu zbornice zajamčena široka avtonomija. Da pa je ustanovitev posebnega gostinskega odseka pri Zbornici za TOI v Ljubljani tudi za naše razmere oportuiia in umestna, nam potrjujejo dobre izkušnje, ki so jih doslej imeli s takim odsekom v zagrebški zbornici, kjer obstoja gostinski odsek že dolgo vrsto let v slični sestavi in v sličnem odnošaju do zbornice, kakor sedaj pri nas. Nesreča naše jadrnice Split, 8. decembra n. Tik pred luko Rab se je snoči potopila 45tonska jadrnica »Jela«, ki je iz Italije pripeljala opeko. Posadka se je rešila. Danes so poskušali spraviti iz vode tudi ladjo. Mednarodna posadka za Posaarje Ženeva, 8. decembra. AA. Ožji stro-kovn: odbor, kj ga tvorijo predsednik posaarske vladne komisije britanski general Temper!ey, italijanski general Scontš ter glavni tajnik Društva narodov Avenol, je v svojem predlogu Društva narodov ugotovil, da je trefca za ohranitev reda v Posaarju 4000 mož vojaštva tujih sil Večji del oficirjev bo dala Velika Britanija in bodo zavzemali tudi višja poveljniška mesta. Mednarodno vojaštvo bodo tvorili poleg br tanskih, italijanski, švedsiki in nizozemski bataljoni. Drzen vlom na Bledu Bled. 6. decembra. Zadnje čase so se zopet začeli množiti vlomi in razne tatvine po Gorenjskem. Na Miklavžev večer je bil izvršen na Bledu drzen vlom v stanovanje vdove gospe Vov-kove na Mlinem, ki ima trgovino in vino-toč blizu kraljevega dvora >Suvobora<. Bilo je okrog 20. Gospa je zakurila peč v spalnici. Nato je šla v kuhinjo, kjer je, kakor običajno, kramljala s svojo služkinjo in še z nekaterimi drugimi gosti. Cez nekoliko časa je šla spet v spalnico naložit v peč Toda presenečena obstane, ko zapazi odprto okno in odprto omaro. Takoj se ji je zdelo, da ni nekaj v redu. Ko je pregledovala odprto omaro, je videla, da ji je tat ukradel ves denar, to je okrog 6000 Din in samokres, ki se je tudi nahajal tam. Drzni vlomilec je bil pristavil med tem časom, ko je bila gospa v kuhinji, lestev k oknu, izrezal šipo in odprl z lahkoto okno, skozi katero se je vtihotapil v stanovanje. V zraven stoječi omari pa je imela gospa shranjenih še okrog 25.000 Din, katerih pa k sreči tat ni zavohal. Drugih stvari se vlomilec ni dotaknil, ker je imel najbrž premalo časa na razpolago. — Gospa, ki je ravno obhajala obletnico moževe smrti, je vsa v strahu še isti večer obvestila orožnike o vlomu, ki pridno poizvedujejo za vlomilcem. Sodijo, da ne more biti od daleč. Aretacija nevarnega vlomilca Novo mesto, 8. decembra. Kakor smo že poročali, se je varnostnim organom posrečilo po ponesrečenem vlomu v žužemberško posojilnico razkrinkati nevarno vlomilsko tolpo, ki sta ji načelovala nedavno prijeti Jože Štangelj in pa od orožnikov na begu ustreljeni Janez Mrvar, dočim se je znal tretji član te troperesne vlomilske deteljice, 29-letni mesarski pomočnik Anton Zabkar, doma iz Poduljce pri Raki, srez Krško doslej spretno skrivati. Zabkar je izvršil nešteto drznih vlomov na Hrvatskem. zasledovala ga je tudi zagrebška policija, a znal se je tako spretno izmikati, da ga ni nihče mogel prijeti. Nihče si tudi pač ni mogel misliti, da se za visokim, lepim in močnim moškim, ki je bil tudi vedno čedno oblečen, skriva vlomilec, ki je bil strah in trepet ne samo Dolenjske, temveč tudi Hrvatske. Nedavno so ga sicer orožniki prijeli blizu Rake, a ušel jim je iz preventivnega zapora z verigami vred. Danes pa je prišel Zabkar nepričakovano v Novo mesto, kjer je vstopil v neki hoteL Bil je pravkar pri jedi in zalival se je z ruj-nim vincem. ko sta nepričakovano vstopila orožniški narednik Rutar in orožniški ka-plar Cenčič. Vlomilec je bil tako osupel, da ni imel časa misliti na beg. Po aretaciji so ga peljali na orožniško postajo, kjer so ga takoj zaslišali. Zabkar ni priznal niti vloma na Raki niti pri Št Jerneiu. ki jih je osumljen. Pri njem so našli 1200 Din, imel je pa s seboi tudi kolo štev. <*4.965/I, ki ga je naibrž ukradel Danes okrog 2 je bil izvršen vlom v Prekopi pri Št Jerneju v Kimovo trgovino, kjer je vlomilec odnesel za 1000 Din tobačnih izdelkov in 500 Din gotovine. Naši kraji in ljudje Za Izboljšanje brezposelnega skrbstva Pol milijona brezposelnih, 10 milijonov podpor — Podporna doba zvišana na 4—20 tednov, podpora 5-15 Din Ljubljana, 9. decembra. V četrtek in petek je imel v Zagrebu osrednji odbor javne borze dela redno sejo, na katero so se zbrali zastopniki naših ofi-cielnih posredovalnic za delo iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Splita, Sarajeva in Novega Sada, da ukrepajo o nekaterih perečih vprašanjih naše praktične socialne politike. Ljubljansko borzo dela sta zastopala narodni poslanec Krejči kot zastopnik delodajalcev in pa centralni tajnik Splošne delavske strokovne zveze Jakomin kot zastopnik delojemalcev. G. Jakomin nam je dal na razpolago o obče zanimivih sklepih te seje naslednje poročilo: Predsednik osrednjega odbora dr. Krm-potič iz Beograda, ki je tudi vodil zasedanje, je predložil obširno in izčrpno poročilo o splošnem gospodarskem stanju v svetu in pri nas, nato pa je podrobno navajal številke o gibanju brezposelnosti v naši državi. V prvih devetih mesecih tekočega leta se je borzam dela v Jugoslaviji nanovo priglasilo 237-592 brezposelnih delavcev in nameščencev, izmed katerih je bilo 95.551 cženjenih, 142.041 pa neoženjenih. Družinski očetje, ki so se prijavili, so imeli obenem 166.309 nepreskrbljenih otrok, tako da lahko rečemo, da je v tem času iskalo dela in kruha okrog pol milijona ljudi. V dravski banovini navaja statistika 25.045 brezposelnih, in čeprav beležijo vardarska, dunavska in savska banovina večje številke. vendarle drži, da je brezposelnost v Sloveniji najbolj pereča. Našim borzam dela se namreč priglašajo skoraj izključno samo industrijski delavci, medtem ko borze v ostalih banovinah vodijo v svojih statistikah tudi mnogo delavcev, ki prihajajo neposredno s kmetov. O tem vprašanju se je vobče precei razpravljalo na seji in se je zlasti narodni poslanec Krejči odločno zavzel za to, naj industrije zaposlujejo sa-no delavstvo, ki je že po tradiciji udomačeno v industrijskem obratu, in da naj se dotok brezposelnega delavskega eiementa z vasi v mesto zavre. Zanimivi so tudi podatki o tem, kako se giblje brezposelnost po starostnih dobah. Največji odstotek tvorijo ravno najmlajši delavci v starosti 15 do 25 let, katerih je prijavi ienih v državi nad 90.000, nato pa letniki 36 do 35. ki jih je samo za par sto manj. Te številke naravnost kriče o socialni tragediji, ki jo preživljajo v prvi vrsti ljudje v najlepših, najbolj delovnih letih. Žalostno sliko našega starostnega zavarovanja pa nam daje dejstvo, da je med brezposelnimi iskalo dela na borzah tudi 139 starcev, starih nad 75 let. Kako je v tej dobi krize od leta do leta •asla brezposelnost in z njo bremena naše socialne politike, nam najbolj zgovorno priča ugotovitev, da so borze dela v državi i/dale leta 1930 še samo 3 in pol milijona Din za podpore brezposelnim, lani že 10 in pol milijona, letos pa že samo v prvih devetih mesecih skoraj 9 in pol milijona. Pod-piranih je bilo leta 1930 še samo 45.494, lani že 168.390. letos pa 107.468 oseb. Delavski zastopniki so naglašali potrebo, da bi morale naše javne borze dela posvetiti večjo pozornost iskanju dela. Leta 1930 je bilo n.-pr. izvršenih še 45.072 delovnih posredovanj. od januarja do oktobra letos, ko je šlo 254.125 brezposelnih skozi borze dela, pa samo 22.358 posredovanj. Spričo ogromne brezposelnosti m izredno težkega položaja brezposelnih je na predlog delavskih zastopnikov sklenil osrednji odbor intervenirati na odločujočih mestih, da ministrstvo za socialno politiko po inšpekcijah dela poostri kontrolo o izvajanju 8-urnega delov-nika, da se izda k obrtnemu zakonu pravilnik. ki bo omejil število vajencev v obrtniških obratih — zlasti na jugu se je udomačil običaj, da obratujejo mojstri skoraj s samimi vajenci, ki jih po opravljanju izpitov potem redno odpuščajo —, da se v občinskih in banovinskih proračunih določijo potrebna sredstva za podpiranje brezposelnih in za javna dela in da se z zakonom določijo minimalne mezde za vse posamezne vrste dela. Prav tako bo osrednji odbor javne borze dela skušal doseči, da tudi država sprejme v svoj proračun redno postavko 20 milijonov Din za te namene. Predlog je bil v celoti soglasno sprejet V celoti razpolagajo naše pokrajinske javne borze dela s premoženiem 42,530.302 Din, od katerega odpade 14,371.916 Din na rezervni fond. 8.372.287 na sklad za podeljevanje cenenih posojil za javne gradbe, na sklad za posredovanje dela pa 19,786.109 Din. Poleg tega je borza dela doslej izdala že posojil v znesku 32,668.055 Din. Letošnji proračun predvideva 16,003.738 Din izdatkov, od česar odpade ena tretjina na upravne stroške, ostali dve tretjini pa na podpore. Na predlog delavskih zastopnikov je bil sprejet tudi sklep, da smejo borze dela sredstva za podpore črpati tudi iz svojih rezervnih skladov, če so v proračunu določene vsote premajhne. Javna borza dela v Beogradu prejme od proračuna 3,549.274 Din, v Zagrebu 4,235.914 Din, v Ljubljani pa 2,512.171 Din. Predsedstvo je stavilo seji tudi predlog, da naj se z ozirom na velike potrebe in majhna sredstva podpore brezposelnih regulirajo tako, da bi imel v bodoče pravico do podpote samo delavec, ki je bil v enem letu zaposlen najmanj 40 tednov in je ta čas plačeval okrožnemu uradu prispevek za borzo dela, zato pa bi se podpore v splošnem zvišale in bi se tudi doba podpiranja znatno podaljšala. Doslej so se podpore podeljevale največ do 6 tednov in so pavšalno znašale 10 Din dnevno, delavec pa je imel pravico do nje že, če je bil le 4 mesece v enem letu zaposlen. Po novem bi se podporna doba podaljšala na 40 tednov, podpora pa bi znašala v 1.—5. mezdnem razredu 5 Din na dan, v 6.—9. m. r. 10, v 10.—11. m. r. 12 in v 12. m. r. 15 Din. Delavski zastopniki pa tega predloga niso osvojili, ker je 40-tedenska karenčna doba pri današnjih bednih razmerah, ko so zaposlitve po navadi zelo kratkotrajne, predolga. Zato so zahtevali, naj postane brezposelni delavec upravičen do podpore že po 4 zaposlenih mesecih na leto, podporna doba pa naj se giblje od 4 do 2Q tednov. Na koncu je bil v smislu predloga delavskih zastopnikov sprejet kompromisni sklep, da se bodo prvih 6 tednov izplačevale brezposelnim redne podpore iz rednih proračunskih sredstev, po 6 tednih pa bodo tiste borze dela, ki razpolagajo z denarnimi rezervami, svoie brezposelne podpirale iz teh sredstev. Ta sklep se bo začel izvajati takoj, ko bo minister za socialno politiko izdal o tem zakonito naredbo. Minister za socialno politiko je med drugim dovolil, da prejmejo borze dela tudi 5% od dohodkov državnega sklada za javne borze dela za brezposelne podpore. V prvem polletju 1934 so dohodki javnih borz dela v državi znašali 10,349.348 Din. Danes zadnji dan obrtniškega tedna Jutri bo razprodaja razstavljenih predmetov Ljubljana, 8. decembra. V peicK popoldne in na praznik dopoldne so vajenci in vajenke pobirali po mestu prostovoljne prispevke, namenjene za božično obdarovanje najsiromašnejše obrtniške mladine. Čeprav ljudje v današnjih časih nič kaj radi ne gledajo podobnih zbiralnih akcij, so Ljubljančani v razumevanju plemenitega namena vendarle dovolj ljubeznivo sprejeli te mlade nabiralce in zlasti preprosti ijudje so radi spustili kak novec v puščico. Včeraj je zbirka dosegla 2614 Din, danes pa so nabrali še 2847 Din. Polovica nabrane vsote pojde za gojence Rokodelskega doma, polovica pa za gojence Vajenskega doma v Lipi-čevi ulici. Obrtniški sejem na Mestnem trgu bo odprt samo še čez nedeljo, v ponedeljek pa bodo razstavljale! priredili razprodajo razstavljenega blaga, nakar še posebej opozarjamo javnost — saj je vsaka stvar, ki smo jo videli na tem zanimivem sejmu, nadvse pripravna za predbožični čas, ko si vsi želimo lepih in dobrih darov. Mož s krivimi kovanci Na praznik je bil obrtniški sejem deležen spet precej živahnega obiska, in kakor nam poročajo, si ga je že do srede popoldneva ogledalo do 700 ljudi. V celoti je obiskalo razstavo v enem tednu okrog 5000 gostov. Sredi razgibanega prometa so razstavljale! doživeli tudi majhno senzacijo. Popoldne je prišlo na sejem tudi več preprostih ljudi z dežele in eden izmed njih je plačal vstopnino, ki znaša 2 Din, s kovačem. Gospa pri blagajni mu je vrnila drobiž, pozneje pa je opazila, da kovanec malo čudno šumi med drugim denarjem. Po topem, pločevinastem zvoku je takoj spoznala, da je denar ponarejen, pa tudi grb sredi orla je bil slabo reproduciran. Službujoči stražnik, ki so ga poklicali, je na Mestnem trgu ustavil nekaj sumljivih ljudi, a iskanje nadaljnjih ponarejenih kovancev je ostalo brez uspeha. Policij4 pa je že na sledi za možem, ki je prinesel v Ljubljano krivi denar. Vsakdo zadovoljen! Pridite, izberite pri nas blago za oblačila za jesen in zimo. Prav zadovoljni boste z veliko izbero oblek, površnikov in su-keni ter z nizkimi cenami. Drago Schwab, Ljubljana, Aleksandrova cesta. Mizerija soboške osnovne šole Na pomlad bodo menda le začeli graditi Murska Sobota, 8. decembra Gotovo ni bolj perečega vprašanja v so-boškem občinskem gospodarstvu, kakor vprašanje zgraditve novega poslopja narodne šole. Vprašanje je že staro, takoj po osvoboditvi Prekmurja se je načelo, ko je poslopje osnovne šole postalo pretesno zaradi silnega narasta učencev po razpustitvi verskih šol. Kar je bilo prej razdeljeno v treh poslopjih, se je moralo namestiti v enem. Poleg tega pa je procentuelni nara-stek učencev vsako leto večji, a prostori so ostali vsako leto isti. Le šest učilnic je na razpolago in v teh je nameščenih 14 razredov, v vsakem pa povprečno nad 50 učencev. Prostori so nehigienični, ker so mnogo trpeli zaradi zadnje katastrofalne poplave. Kljub temu, da se vsako leto popravljajo in belijo, so ponekod zidovi vlažni. Kako to vpliva na učence v tesnih prostorih, je pač vsaka beseda odveč. Na vsaki večji šoli so posebni prostori za učila itd. Tu jih primanjkuje. V že itak tesnih in nezdravih prostorih so še nameščene različne omare, ki ustvarjajo vtis še večje mračnosti. Razumljivo, da v takih nehigieničnih prostorih ne trpi samo zdravje učeče se mladine, ki ji je usojeno, da mora preživeti večji del dneva v šolskih klopeh, temveč trpi tudi ves pouk. Ako bi vzeli v pretres zahteve moderne pedagogike, vse njene zahteve, ves njen način in pot do podajanja učne snovi, bi bila pač največja ironija, govoriti o tem, če bi imel v mislih poslopje narodne šole v Murski Soboti... Nad 50 učencev v tesni sobi! Okna so vedno zaprta, saj je poslopje pritlično in mimo pelje glavna ulica. Že po dveh urah, posebno v zimskem času, se zrak zgosti in mlade glave se trudno in brezbrižno nagibajo nad knjigami in zvezki... In uspeh? In zdravje? ... Komaj zapustijo razrede višji oddelki, že se vsujejo najmlajši skozi vrata za popoldanski pouk. V pokvarjenem zraku bledijo lica onih, ki so šele pred meseci prvič prestopili šolski prag. In ob večerih zopet polnijo razrede obrtni vajenci. Cel krogotok... Več kričečih dejstev pa res ni treba, da bi pričevala o nujnosti zgraditve novega poslopja. Vsako odlašanje v tem vprašanju bi bilo zločin nad našo mladino, ki si pač z ničemer ni zaslužila, da se ji tako sistematično izpodkopuje zdravje. Drugod se ji posveča vsa skrb, pri nas pa smo postavili to vprašanje ob stran, kakor bi se tikalo kake regulacije ceste... Rečejo, da je sedanje stoletje vek vzgoje in mladine. Kdor pogleda šolske razmere pri nas, bo temu odločno oporekaL Nihče ne trdi, da se dosedaj ni skušalo ničesar napraviti, da bi se temo nedostat-ku opomoglo. Mislimo le, da je vseh ne-številnih komisij, anket, posvetovanj, predlogov, ugibanj, načrtov in vsega drugega bilo že dovolj, saj vse to datira že iz 1. 1920. Nekoč so baje že bili tik pred tem, da bi začeli zidati... In tudi denar je bil baje že na razpolago. Pa je enemu izmed gospodov šinila spet nova misel v glavo glede zgraditve, rn to misel so tako dolgo reše-tali, da jim je samo ta še ostala, kredit je namreč med tem zapadel, stoterim otrokom pa so naprej bledeli obrazi in vzbujali skrb staršev. Tragična ironija! To vse zaradi enega, ki je hotel biti iznajdljiv. Ali kakor kažejo vsi znaki, smo se glede šolskega vprašanja slednjič vendar že premaknili z mesta. Prav prepričevalno se vzdržujejo vesti, da bodo začeli baje že prihodnjo pomlad graditi. Prostor je že določen ter je prav primeren za šolo. Dovršene so tudi že idejne skice, ki jih je zasnoval g. arhitekt Novak. Predvidena šola bi bila impozantna zgradba za naš kraj, tako glede notranje ureditve kakor tudi glede zunanjosti. A že se pojavljajo pomisleki, češ: stroški so veliki in naj se zgradi le najpotrebnejše Zgraditev v etapah pa se še nikdar ni obnesla. Da bi šolo zidali v kakšnih deset do dvajsetletnih presledkih, je najmanj priporočljivo. Saj s tem bi se odpravil le en nedostatek — nehigieničnost, dočim bi prenapolnjenost še ostala. Šolsko vprašanje pa je pri nas tako kočljivo, da ne zadostuje počasno zdravljenje, marveč kirurški nož. Vsaka prevelika štednja v tem pogledu je v škodo nas samih. Zločin nad mladino bo padci nazaj na naše glave. Toliko v premislek njim, ki so poklicani za to, da rešijo ta kulturni nedostatek Murske Sobote. Šolska ladja »Jadran« potuje v Ameriko Po novem letu nastopi šolska ladja »Jadran« svoje prvo veliko potovanje, in sicer v Južno in eventualno tudi v Severno Ameriko. To moderno šolsko ladjo je. kakor znano, poklonila Jadranska straža naši vojni mornarici. Ladja »Jadran« je bila zgrajena v Hamburgu in služi že preko leto dni svojemu namenu. Enkrat je že dalje časa potovala po Sredozemskem morju, potovanja v Ameriko pa se bodo udeležili kadeti mornariške akademije v Dubrovniku. Ladja bo obiskala vsa večja ameriška pristanišča in ji bodo naši rojaki v Ameriki priredili lepe sprejeme. Če ne bo mogla obiskati tudi Severne Amerike, se bo vrnila domov preko Panamskega kanala. Na razstavi jaslic Ljubljana, 8. decembra. Društvo Atena je dopoldne brez kakšnih oficielnih ceremonij otvorilo v Jakopičevem paviljonu lepo ki okusno aranžirano razstavo božičnih jaslic. Zanimanje je bilo od vsega početka prav živahno in že v teku prvega dne si je prireditev ogledalo mnogo občinstva, saj pa je smisel za kulturo domačnosti v naši javnosti v resnici globoko ukoreninjen. Prirediteljice so zbrale na tej razstavi najboljše, kar hranijo naši zasebniki, cerkve in samostani v tej svojevrstni panogi praktične upodabljajoče umetnosti, in so z bogatim gradivom napolnile tri velike prostore paviljona Ozadje srednje dvorane zavzemajo velike jaslice iz Železnikov iz L 1875., ki jih je izdelal mojster Štefan Subic. Poleg nekaterih drugih Jezuščkovih domov pa je razstavljene tu mnogo stare in moderne plastike, relijefov in slik o dogodkih okrog božiča. Posebne pozornosti je vreden relijef sv. Treh kraljev iz L 1584., iz znamenite Sadnikarjcve zbirke v Kamniku in pa del gotskih jaslic iz druge polovice 15. stoletja Rešitev, kako naj si človek postavlja jaslice v kotičku modernega doma, podajata prav okusno in efektno Mara in Tone Kralj. Kipar Pengov razstavlja zanimivo skupinsko skulpturo »Družina«, last knezoškofa dr. Rožmana, Dana Pajničeva pa nekaj aktualne in prav lepe keramike. Zastopane so vobče vse tehnike dela od slike do rezba-rije in do izdelka v vosku, bakru, svincu, terakoti. Bogato je zastopan po svojih ULTURNI PREGLED Ob Tesniereovi Ruski slovnici za Francoze Spomladi 1922 sta me dva rojaka, bivša lesna trgovca Ba & Be. povabila, da bi jima tolmačil želje dveh francoskih prekupcev, ki pa sta se — oče in sin — razbubila za navdušena Katalonca. Dogovor za dobavo hlodov smo spisali po špansko in slovensko. Dva tedna po slovesu mi pride iz Barcelone pismo, kjer moj Sistach v skrbeh vprašuje, kaj je s pošiljko: »Menil sem, da imam v Ljubljani opraviti s poštenjaki, ne pa z ljudmi nemške pasme (gente de raza alemana), ki štejejo pogodbo za krpo po-čečkanega papirja. .« Hoteč oprati ta madež, sem žrtvoval celo popoldne: čital sem brez besednjaka neko katalonsko dramo ter podčrtaval pri kladne rečenice. Z njimi sem skrpucal nekak »centon« v katalonščini. ne da bi se bil kdai le za trenutek ukvarjal s to romansko govorico Kaka radost čez nekaj dni, ko prejmem poslanico, pričeto ne več s »Ouerido profe sor« (dragi profesor), ampak z »Mult amat amic« (predragi prijatelj)! Vsa zamera zaradi zakasnitve pri lesni dobavi se je bila razl^nila; celo Ibanezovo »Mare nostrum« -a ovoje katalonskih dram mi je poklonil mladi Sistach iz Guinardoja. Toda naslednjo Veliko noč me obišče Jon Sistach s svojo ženo. Ko je ta izlila name celo ploho nagličnih besed, ji rečem v Lafontaineovi materinščini: »Gospa, niti ene besedice nisem razbral. Prosim, govorite z menoj po francosko, kvečjemu po špansko, to pa počasi.« Silno je ostrmela, češ: »Kako to? Vi lepše pišete katalonski kakor kdorkoli v naši družini, ki je vneta za svoj jezik. Nemara ste nasprotni našemu stremljenju po neodvisnosti?« Nisem ji mogel dopovedati, da človek včasi kak jezik le z očmi razume, ne pa tudi s sluhom. In hladno smo se razšli za vselej. »iDa pride človek celo s slovenščino dalje ko z nemščino, je pisec teh vrstic spoznal pred nekaj leti v Parizu — poroča dr. B(režnik) v Pohodu 15 . 9 34 —. Predstavljeni so mi bili 3 japonski profesorji, z ob-žalovalno pripombo, da ne znajo nobenega evropskega jezika Ko pa Japonci čujejo besedo Jugoslavija, začnejo takoj govoriti rusko Govorili so prav dobro In tako je Slovenec govoril slovensko, Japonci pa rusko in smo se v velikansko začudenje navzoče družbe prav dolgo menili in dodobra sporazumeli...« Z Niponci je teklo gladko menda zato, ker so ruščino izrekali po vsej priliki »kakti na pismo«; z rojenim Moskalom bi bilo šlo nemara težje. »Kakti na pismo« velja tudi za me, ko sem ob koncu svoje gimnazije predelal Hostnika in bral nekaj ruskih izvirnikov. Na univerzi pa sem si nabavil nekatere učbenike iz Goschenove zbirke ter ugotovil, kako daleč sem od pristne narodne izreke. To mi je rojilo po glavi, ko sem dober mesec dni brskal po novem priročniku za ruski jezik.1 Sicer so letos na kongresu dramatikov v Rimu dopustili Gogoljevo materinščino kot mednarodno občilo (»Jutro« 16. X. 34), vendar obilica njenih oblik, posebno pa nestalni, zahomotani poudarek bosta še nadalje plašila tujce. Saj z mestom akcenta se izraz v izreki tako pretvori, da ga ni spoznati. Zato trdi g. T. po pravici: »Beseda, pri kateri ne veš naglaska, je nerabna (35). Redukcija utegne ugonobiti po več glasov, kakor v angleščini: »zdravstvuj-te« se sliši »zdraste«. »takim obrazom« pa »takim = obrzom«. torej s t. zv soglasnim r. kakršnega poznajo, ne da bi ga pisali razni narodi: Albanci, Indi. Nemci (du stol perst: štolprst). Romuni (b-ata pod vodo največja senzacija. Popolnoma novo. Divne scene. Ne zamudite prilike. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave ob 3., 5., 7.15 ln 9.15 url zvečer Rezervirajte vstopnice • Bivši francoski bojevniki bodo obiskali grob kralja Aleksandra. Po dogovoru z našimi organizacijami udeležencev svetovne vojne in invalidov bo velika depu-tacija francoskih bojevnikov konec t. m. romala na Oplenac ter se poklonila spominu kralja Aleksandra. To potovanje bo organizirano pod pokroviteljstvom mnogih francoskih patriotičnih združenj, v prvi vrsti pa od nekdanjih bojevnikov vzhodne fronte in od federalne bojevniške zveze. Velika delegacija bo odpotovala iz Pariza 29. t. m. preko Benetk in Trsta. V Ljubljani bo prebila noč 30. t. m., potem pa nadaljevala svojo pot. V Beogradu in Zagrebu se bo ustavila na povratlcu, domov pa se bo vrnila spet preko Trsta. • časnikarski jubilej Timoške krajine. Danes slavijo 50 letnico prvega časopisa Timoške krajine. Pred 50 leti je namreč v Negotinu izšla prva številka »Krajine«. •Pozneje je izhajalo tam še več listov, ki so igrali važno ulogo v zgodovini Timoške krajine. Ostal je še list »Krajinske novine«, ki je organiziral sedaj pomembni jubilej. Glavni urednik tega lista bo danes predaval o srbskem tisku sploh, posebej pa še o časnikarstvu Timoka. • Logarska dolina — klimatični kraj. Pričakujejo, da bo poleg Pohorja tudi Logarska dolina in zgornja Savinjska dolina že prihodnje leto proglašena kot kli-matično gorsko letovišče. Pomen te pridobitve bi bil v glavnem v tem, ker so deležni obiskovalci takih krajev fklima-tičnih letovišč, zdravilišč, obmorskih in jezerskih krajev), ako tam ostanejo vsaj 10 dni, pri svojem povratku znatnih popustov na železnici. Seveda bi bilo to ogromnega pomena za razvoj tujskega prometa najlepše gorske doline v naši državi. Da bi dosegla to ugodnost, si posebno prizadevata Savinjska podružnica SPD in mariborska tujsko prometna zveza. • Nova meteorološka postaja. V Sv. Jeleni pri čakovcu so začeli graditi novo meteorološko postajo. Izbrali so si za njo zelo ugodno mesto in bo postaja uspešno služila pri proučevanju vremenskih razmer Medmurja. • Otvoritev važnega prometnega sredstva. Danes bo slovesno izročen prometu savski most z novo cesto Bosut-Rača. Stroški gradbe mestu in ceste so znašali okrog 45 milijonov dinarjev železno konstrukcijo 400 m dolgega mostu so naročili na račun reparacij iz Nemčije že leta 1922. Xova cesta od Kuzmina do Rače na levem bregu reke Bosuta je dolga 14 km » Prekinitev prometa s parobrodi po Dunavu. Vodstvo državne rečne plovidbe je za letos prekinilo redni promet in bo jutri vozil po Dunavu na progi Novi Sad —Vukovar letos zadnji potniški parnik Istočasno bodo prekinjene tudi potniške proge med Beogradom, Radnjevcem in Velikim Gradiščem. • Velika zapuščina gimnaziji v Kragu-jevcu. V vasi Benkovcu, nedaleč od Kra-gujevca, je umrl pred dnevi posestnik živojin Stojanovič, ki je bil star 78 let in eden od najvnetejših zadrugarjev v vsem okolišu. Vse je iznenadila oporoka uglednega posestnika, ki je zapustil gimnaziji v Kragujevcu večji del svojega premoženja v vrednosti pol milijona dinarjev Pokojni Stojanovič je navedel v svoji oporoki, da je dolžan gimnaziji veliko zahvalo kot največji kulturni ustanovi vsega okraja. VLASTA BURI AN Film Z. K. D. kot Carjev adjutant Smeh. grohot, veselje. Predstave ob 11. dopoldne. mam onomatopeji šljop (111) mi je zavzenela iz detinstva nagajivka: Tana nina nana, pri nas je dobra hrana: zjutraj bob, opoldne krop, zvečer pa po r... šlop. Skratka, skora na vsaki strani sem trčil na podobnosti med ruščino in naščino. pogosto le v dialektih ohranjene. Nemški posnetek ali kalk je prejkone tale zveza: š t o z a prekrasnaja pogoda, was fiir ein scho-nes \Vetter (117), skupna tudi češčini in poljščini, n pr. v narodni pesmi: Co za krevv po drodze, na trzevviczku i nodze? t. j. kakšna kri po cesti, na čeveljčku in nogi... Pri nas pa: K a i so to z a eni fantje... Prigotovit' (100) in gotov (165) mi kažeta, da je Breznik strog trebilec v svojem Pravopisu, uvidet' (101) pa pravi isto o Koštialovem Brusu. Korektura dunajske tiskarne ni slaba, vendar je ostalo nekaj malenkosti: str. 79 v sredi ima noč 6te nam. končnega e trdi znak str 111 spodaj naj kaže na razpredelnico 112—113 str. 118 naj stoji: II correspond. str. 169 na derevnju, str. 176 pa Imnrimerie Naposled omenim, da se avtor »Jezičnega atlanta za slovensko dvojino«, ki je dobil Volnev-evo pagrado ozira v svoii ruski slovnici tudi na najnovejše povojne poja ve 'Ponolnoma pa jih bodo mogli upoštevati šele v bodočem velikem slovarju, ki nadomesti Dalovega Zadnji (3.) zvezek Izide v početku 1 1936, kakor javlja Tnbu-^ "^ivfeve 30. 8. 34 A. Debeljak. * Nova številka »Našega vala«, edine slovenske bogato ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, modo in šport je včeraj izšla. Iz vsebine navajamo uvodni članek prof. dr. Rudolfa Kolariča »Zakaj se učimo v radiu nemščine?«, Vukovo izredno lepo črtico iz Prlekije »Novi zvon«, zbirko karikatur kiparja Franceta Goršeta, članek univ. prof. inž. Marija Osane »Kako dosežemo večjo selektivnost pri sprejemnem aparatu?«, nadaljevanje Sel Gatinije-vega romana »Emilio Berenini« in Knafliče-vo tridejanko »Kmečki teater«. Modna rubrika prinaša navodila in risbe otroških oblačil za zimo, radijska tehnika govori o omrežnih transformatorjih; nadaljujejo se poročila šolskega radia, učni tečaj za nemščino in prezanimive beležke. Izčrpni programi vseh domačih in važnih inozemskih postaj so stalna priloga te naše najboljše in najcenejše tedenske revije. Zahtevajte še danes brezplačno na ogled eno številko. Mesečna naročnina 12 Din. »Naš val« — Ljubljana. » Dekliške »otmice« so v naših južnih in južnovzhodnih krajih še vedno skoraj neizogibna navada, da se dovede v hišo nevesta, ne da bi bilo zanjo treba plačati običajno in precej visoko kupnino. Zlasti pa so med arnavtskim življem otmice vsakdanji dogodki. Tako se je tudi Džemail Monovič iz Ade pri Obiliče-vem na Kosovu zagledal v lepo, komaj za možitev dozorelo hčerko Redžepa Saj-toviča v Malem Balačevcu pri Prištini. Ker pa Džemail ni bogat, mu Redžep ni hotel dati hčere niti za večjo kupnino. Dekle je najbrž tudi že samo izbralo ženina zase, pa niti ni hotelo slišati o možitvi z Ržemailom. Da bi zbrisal s sebe sramoto, da so ga pri Redžepu zavrnili, se je Džemail odločil za »otmico«. S svojimi štirimi brati, katerih eden je občinski stražnik in nosi puško, eo pozno zvečer vdrli v Redžepovo hišo, češ, da prihaja policija. Na Redžepovo vprašanje, kaj hočejo, mu je Džemail odgovoril, da so prišli po njegovo »pišče«, pograbili dekle, ki 6e je skrivalo v kotu, ji zamašili usta, osuvali Redžepa s puškinimi kopiti, da je nezavesten obležal na tleh, in dekle odvedli na Džemailov dom. Ker pa se je bal, da pridejo kmalu zasledovalci, jo je nato skril pri svojem prijatelju v drugi vasi. Orožniki in kmetje iz Redže-pove vasi pa so dekle našli in vkljub hudemu odporu Džemailovih prijateljev odvedli na njen dom. Starega Redžepa so morali prepeljati v prištinsko bolnico, proti »otmičarjem« pa se je uvedla sodna preiskava. * O požarni nesreči v žireh smo poročali 6. L m. žirovska gasilska četa nam k temu sporoča, da je neki član čete prvi opazil ogenj in takoj sklical gasilce, ki so pod vodstvom podpoveljnika takoj odhiteli na kraj požara; stopili so takoj v delo in z aki potegnili goreče tramovje raz hišo. Nato so še iznesli iz hiše nekaj pohištva in poljskih pridelkov, ki jih ogenj še ni bil zajel. Nato pa je straža štirih mož delala do 13. ure. * Dve deklici sta zgoreli V Sumedžu pri Slavonskem Brodu je družino uglednega kmeta Martina Kalina zadela grozna nesreča: zgoreli sta hčerki llletna Julka in 10-letna Katica. Družina je imela veliko dela, pri katerem sta deklici bili samo v napotje, pa so jima rekli, naj gresta k dedu, Martinovemu očetu Filipu Kalinu. Tu sta se deklici vse popoldne igrali na dvorišču in sta nato v mraku šli v sobo, kjer je bila zakurjena železna peč in se je ob nji 9ušila konoplja. Deklici tudi tu nista mirovali. Tekajoč po sobi, je Katica zvrnila že suho konopljo na razžarjeno peč. Konoplja se je v hipu vnela in plamen je obliznil Katičino obleko. Dekletce je v silnem strahu tekalo po sobi in v dimu iskalo vrat, da bi se rešilo iz sobe. Julka je hotela pomagati sestrici, pa se je tudi njej vnela obleka. Obupno sta klicali na pomoč, toda ko so ljudje. ki so bili zaposleni zunaj in so, ko so slišali njuno vpitje in zagledali dim. ki se je začel valiti iz hiše, vdrli v sobo, sta deklici že strahovito opečeni in nezavestni ležali na tleh. Revici so nemudoma prepeljali v brodsko bolnišnico, kjer pa nimajo upanja, da bi ju rešili. * Mati In hči, ki sta umorili sina, oziroma brata, Ana in Adela Trulova Iz Kar-lovca, bosta stopili pred sodnike zagrebškega sodišča konec tega meseca. V Kar-lovcu in Zagrebu vlada za razpravo o tem strašnem zločinu veliko zanimanje. Mati Ana Trulova, posestnica v Karlovcu, je s pomočjo svoje hčere Adele pred nekaj meseci s sekiro umorila svojega sina Viljema, ker je bil brez dela in ni mogel ničesar plačati za stanovanje in hrano. Truplo umorjenega mladeniča so po 10 dneh našli v greznici stranišča. » Eksplozija stare granate. V Nišu se je v petek zvečer dogodila v livarni podjetnika Pejiča nenavadna nesreča. Podjetje je dobilo mnogo starega železja, da bi ga raztopilo Med starim železom je bila tudi stara polna granata, ki je ni nihče opazil V velikem topilniškem kotlu je ta granata eksplodirala s strašno detonacijo Razneslo je peč, poškodovalo zi-dovje, od 40 delavcev, ki so delali v livarni, pa ni bil nihče ranjen Samo nekega vajenca so oplazili drobci razbite peči, njegove poškodbe pa niso nevarne Škodo v livarni ee povprečno ceni na 50.000 Din. krita pa bo z zavarovalnino * Razbojniška srrosodeistva. V Velikem Bečkereku so te dni še zgodaj zvečer vdrli trije markirani razbojniki v stanovanje trgovca Huberta, ki ima svoje prostore v najprometnejšem delu mesta. Razbojniki so nekaj časa čakali na dvorišču, potem pa so napadli trgovca, ko je stopil iz svojega stanovanja. Oboroženi z noži so mu grozili, da ga takoj umorijo, če jim ne izroči denarja. Ko je trgovec klical na pomoč, so ga pobili na tla in hudo ranili. Ranili so tudi trgovčevo sestro, potem pa so v naglici pobrali nekaj denarja ir. zbežali. Naslednji dan je policija zajela dva razbojnika, tretjega pa še zasleduje. Se strašnejši zločin pa sta izvršila dva razboinika v vasi Paki pri Slavonskem Brodu. Vdrla sta zvečer v hišo paroha Spasiča, ki je sedel v kuhinji s svojo gospodinjo in 18 mesečno vnukinjo. Vse tri so razbojniki ubili s sekirami, potem pa so zbežali, ko so slišali vpitje dekle, za katero niso vedeli. Dekla je alarmirala sosede. ki so oboroženi a sekirami in raznim orodjem zasledovali razbojnike vso noč daleč proti Djakovu. V Djakovu so orožniki razbojnikoma prestregli pot ter ju zajeli. Danes RENATA MCLLER v veseli opereti Viktor in Vilstorija ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 3., 5., 7. in 9*4. Vstopnina 4.50 in 6.50. wnifftJwmunanBBa—BiMMga— Iz Ljubljane u— četniki! Naša dolžnost je, da se danes udeležimo polnoštevilno podoknice ob 50 letnici rojstva g. bana dr. Maruii-ča. Zbirališče ob pred palačo banske uprave na Bleivveisovi cesti. — Uprava. Žive punčke zmagujejo. Za praznik popoldne je šolska mladina ia Most pod vzornim vodstvom gdč. Helene Wr scherjeve {•onovila v dvorani Delavski zbornice lepo mlad nsko spevoigro »Punčke žive«. Pravljična igrica gospe Marije liotzl-Lehrmanno-ve iz Višnje gore je ubrala že precej lavo-rik na deželL Seveda je repriza spet navdušila mlade gledalce, ki jih je bila polna dvorana. Odprla jim je pogled v nj hovo deželo sanj in razigrala ie mlada srca, tako onim, ki so rajali na odru in onim, 'ki so z žarečimi očmi strmeli na oder i-n gledali podobe iz sanj: punčke, ki jih je tajinstvena nočna tišina vzbudila v življenje, sanjske možičke, čarovn ke in vse, kar in kakor pripoveduje pravljica. Skratka: lepa je ta mladinska prireditev pod okriljem »Tabora«. Brezhibno teče dejanje. Vsekakor zasluži voditeljica vso pohvalo za delo in trud in za čas, ki ga ie žrtvovala, da je pripravila malčkom veliko veselje. To je delo, ki ne pričakuje plačila niti pohvale, pa bi oboje zaslužilo. Ce bodo igrico še .ponovili, priporočamo staršem, da pripeljejo deco v dvo rano Delavske zbornice — to bo najlepše za predtožični čas. Zareče otroške oči bodo to potrdile. 1'iinii'ii i ii minili'! m II ..................... DANES SE BOSTE NASMEJALI Smeh, grohot in veselje bo odmevalo iz ZVOČNEGA KINA DVOR ker Buster je zaljubljen Smejte se, in veselite se — pivo je tu Danes in jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri Vstopnina samo Din 4.50 in 6.50 u— Tatovi kole9 na delu. Te dni je policijska uprava spet prejela štiri prijave o tatvinah koles. Tako je bilo v Predovičevi ulici v Mostah ukradeno Ivanu Kaplanu izpred hiše moško kolo znamke Ayglon z evidenčno tablico 2/2319-1 in s tovarniško številko 5.222, vredno 500 Din. Na Miklavžev večer je nekdo ukradel Francu Kristanu izpred Rasbergerjeve trgovine na Miklošičevi cesti moško kolo znamke Tur-billon z ev. štev. 94.706 in tovarniško štev. D 319 vredno 1.200 Din. Prav tako na Miklavžev večer je bilo Ivanu Grabnerju ukradeno izpred neke gostilne na Sv. Petra cesti kolo znamke »Princes« s tovarniško št. 504.434 in z ev. štev. 4.264, vredno 800 Din. Na Bleivveisovi cesti pa je iz odprte kleti izginilo Josipu Miheliču kolo. katerega ogrodje so pozneje našli, medtem ko je ple meuitejše dele tat odnesel s seboj. u— 8 kolom po glavi za Miklavžev dar. Včeraj so z rešilnim avtomobilom pripe Ijall v bolnišnico 19 letnega delavca An dreja Ranta iz Gozda pri Kranjski gori, ki ga je prijazen sosed na Miklavžev veter ob veselem proslavljanju godu naj-radodarnejšega izmed svetnikov s kolom oplazil po glavi. Iz Maribora a_ Podprimo pomožno akcijo. Predsednik mestne občine g. dr. Lipold je izdal naslednji proglas na meščane; Z nastopajočo zimo prehajamo v četrto leto obstoja mariborske pomožne akcije, ustanovljene leta 1931. Gospodarske razmere se niso izboljšale, število brezposelnih ni padlo, beda med njimi je nezmanjšana. Da temu stanju odpomoremo in omogočimo siromašnim slojem našega mesta, da brez težjih posledic preživijo zimo, apeliramo na vse meščane, da tudi to pot, kakor vselej dosedaj, prispevajo po svojih močeh za revne in brezposelne. V prvi vrsti imovitejši, pa tudi ostali, ki imajo v teh težkih časih stalne dohodke, naj spet pokažejo svoje dobro za trpeče čuteče srce in naj po svojih močeh pomagajo lajšati gorje bednih prebivalcev mesta Maribora, v ta namen se bodo pričele zbirke potom strokovnih in stanovskih organizacij in potom mestne občine. Naj nihče ne zavrne prošnje, ki se bo stavila nanj. Pomožna akcija za siromašne sloje mesta Maribora, ki deluje že 4 leta pod okriljem mariborske mestne občine, pa bo skrbela za to, da brezposelne, ki so za delo sposobni, zaposli pri javnih delih, vse ostale pa oskrbi z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Prosim službodajalce, da v tem kritičnem času ne odpuščajo svojih delavcev in da jih primemo plačajo, da bodo mogli vzdrževati svoje družine Kdor količkaj more, naj pa tudi začasno zasilno zaposli družinske očete, ki so brez kruha. Socialno politični oddelek mestne občine vodi vse trpeče v evidenci. Skrb nas vseh naj bo posvečena lajšanju bede! Pomagajmo onim, ki trpe pomanjkanje? Usmilimo se dece, ki slabo prehranjena hira. Ko preživlja naša domovina najtežje preizkušnje, se ne smemo izogibati žrtvam, ki imajo za cilj pomoč trpečim. Storimo vse, kar je v naših močeh, da bo naš narod z zaupanjem v sar mega sebe zrl boljši bodočnosti nasproti. a— Zaprisega vseh vojaških obveznikov, nesprejetih rezervnih oficirjev, invalidov, stalno in začasno nesposobnih obveznikov od rojstnega letnika 1880 do vključno 1914 bo na vojaškem vežbališču na Teznu pri Mariboru v nedeljo točno ob 10. Zaradi pri-bave podatkov onih vojnih obveznikov, ki niso pristojni v Maribor, morajo pa priseči na Teznu, ker bivajo stalno v Mariboru, naj se prijavijo mestnemu vojaškemu uradu v Mariboru, Slomškov trg št. 11. med uradnimi urami v naslednjem redu: dne 10. t. m. od rojstnega letnika 1900 do 1914, dne 11. t. m. od rojstnega letnika 1890 do 1900, dne 12. t. m. od rojstnega letnika 1880 do 1890. Obveznikom, ki bivajo v Mariboru, so pa pristojni v občine: Limbuš, Račje, FTam, Hoče, Pobrežje, Studenci, Košaki, Kamnica, Sv. Križ, Zg. Kun-gota, št. Ilj, Pesnica, Jakobski dol. Sv. Marjeta ob Pesnici, Duplek in Korena, ni treba, da se javijo vojaškemu uradu, ker bodo zapriseženi 16. t. m. na Teznu s svojimi pristojnimi občinami. Vse informacije v zadevi zaprisege daje mestni vojaški urad. Iz Trbovelj t— Predavanje o miru je priredilo KJS nedavno v Fortejevi dvorani na Vodah. Predavala je ga. Govekarjeva iz Ljubljane o nevarnosti in krutosti bodoče vojne in o tem. kako se ves svet kljub naporom državnikov. da ohranijo mir, vendar mrzlično pripravlja na novo vojno. Za njo je govorila ga. Cirila Štebijeva iz Ljubljane o Mednarodni ženski zvezi proti vojni in fašizmu. Razložila je njen smoter ter pozvala navzočne žene. naj se tudi one intenzivno oprimejo dela za dosego popolne enakopravnosti žene na socialnem, kulturnem in političnem področju in pa dela za ohranitev miru. Številne poslušalke so obema predavateljicama pazlnvo sledile in jima pritrjevale. Iz Novega mesta n— Odlikovanje zaslužnega sodnika. 1. decembra je izročil predsednik tukajšnjega okrožnega sodišča g. dr. Kavčič pred kratkim upokojenemu višjemu sodnemu svetniku g. Juriju Kozini visoko odlikovanje reda sv. Save III. stopnje. K izročitvi odlikovanja je povabil g. predsednik najožje stanovske tovariše odlikovanca v porotno dvorano. V kratkem nagovoru je predsednik orisal odlikovančevo delo v sodni službi in njegovo jugoslovensko miselnost, ki ni klonila niti v najhujših časih tujčevske-ga gospodarstva. Nato je izročil od pokojnega kralja podeljeno odlikovanje. Globoko ganjen se je zahvalil odlikovanec v prvi vrsti g. predsedniku, po čigar pobudi je bil odlikovan in pa tovarišem, s katerimi je dolga leta sodeloval v najtesnejših prijateljskih odnošajih. Tovariši so mu iskreno čestitali. Tudi mi čestitamo g. odliko-vancu, ki si je v vseh vrstah tukajšnjega prebivalstva pridobil s svojo kulantnostjo najgloblje simpatije. Vsa želja je, da bi se še dolgo let veselil tega odlikovanja. n— Obširno dvorano Sokolskega doma so člani in članice napolnili na praznik uedinjenja do zadnjega kotička. Pevskemu zboru, ki je odpel ob spreinljavi sokolskega orkestra »Sokolski pozdrav«, je sledil zanosen govor župnega staroste br. dr. Ivana Vašiča. Sledila je recitacija br. V. Me-narda o »Kralju Mučeniku«, br. A. Ogrin pa je v dolgem govoru opisal življenje bla-gopokojnega kralja. Sledila je pismena zaobljuba vsega članstva. Po drž. himni in izvajanju sokolskega orkestra je naraščaj-nik Jarec Samo recitiral pesem »Mladi kralj«. Svečana seja je bila zaključena s pesmijo »Hej Slovani«, ki so jo peli vsi navzočni. Popoldne je bila v domu akademija za naraščaj in deco. Program je bil prav zadovoljivo izveden. !z življenja na dežel? DOBRUNJE PRI LJUBLJANI, ena izmed največjih občin v dravski banovini, je proslavila letošnji narodni praznik veličastno. Iz tritisočglave množice, ki je prisostvovala službi božji v cerkvi sv. Lenarta v Sostrem. se je pred cerkvijo razvil proti občinskemu domu sprevodi kakršnega ne pomnijo občani. Na čelu sprevoda so jahali konjeniki z narodno zastavo, za njimi je šlo kolesarsko društvo s praporom, nato smučarji, šolska mladina, godba društva »Svobode« tlobrunje. gasilci, pevci, društvo kmetskih fantov in deklet v narodnih nošah, okrašen voz s spominsko lipo. cerkvena predstavništva. občinski odbor. šol«ki odbori, žandar merija. kolo jugoslovenskih sester, jugoslovanska nacionalna stranka bojevniki, pro svetna društva. o°tale organizacije in občinstvo Pred obfinokim domom ie sprevod pričakovalo nad 1Umrl je Veliki kralj«. Br. Hrastnik je občuteno podal spominski govor, 6ledila je svečana zaprisega članstva, nakar je šolska deca zbrano zapela himno. Slavnostno sejo je zaključila deklamacija »Mlademu kralju«, ki jo je lepo podal naraščajnik Dolenc. Nato je krenila povorka proti cerkvi, kjer se je zasadila spominska lipa, v počastitev spomina Viteškega kralja. Svečanosti primeren govor je imel notar Mrevlje. Pozval je občinske predstavnike, naj čuvajo spominsko lipo kot narodno svetinjo. Ob 15. je imela šolska deca v Sokolskem domu ginljivo spominsko počastitev s prav pestrim sporedom. Poleg igre »Uedinjenje. je bilo več deklamacij in nastop naraščaja. Vse točke so malčki izvedli tako ljubko in točno, da je ljudstvo zapustilo dvorano t najlepšimi utisi. Posebna zahvala za to uspelo prireditev gre sestri Kordonovi ter bratoma Hrastniku in Nagode Jošku. MORAVČE. Po poldrugoletnem odlašanju so ta teden začeli graditi nov betonski most na banovinski cesti Moravče - Peče. katerega je lansko leto odnesla povodenj. Most bo okrog 8 m dolg in 5.5 m širok ter bo v okras vsej okolici, osobito sedaj, ko je Dr-tijščica na obeh straneh mosta regulirana. — Naš Sokol je prvi december proslavil nad vse resno in prisrčno. Pevski odsek je pri svečani maši pel učinkovito Venturi-nijevo mašo, posvečeno 4 slovenskim mu-čenikom v Primorju. Zbor je vodil br. učitelj Kotnik, a orglal je iz prijaznosti br. Stanko Toman. Po maši je bila v okrašeni dvorani Zadružnega doma svečana sokolska seja z govorom, deklamacijami, petjem in prisego. Z občutkom je deklamiral za moško deco pesem »Mali kralj« Koprivšek Stanko, ki je med izvajanjem začel jokati in pritegnil v jok vse navzoče. — 1. decembra smo pokopali ob veliki udeležbi posest-nico go. Marijo Cerarjevo iz Goričice. Pokojna je bila nad 100 otrokom krstna in birmanska botra in je slovela po dobrotljivo-sti daleč naokoli. Na pokopališču ji je v slovo zapelo moravško pevsko društva Svojcem izrekamo iskreno sožalje! MURSKA SOBOTA. Trditvi, da je ie tošnja proslava uedinjenja prekašala vse dosedanje, pač nihče ne bo oporekal. Zajeta je bila iz globine in je zapustila pri vseh najgloblji vtis. Po svečanih cerkvenih opravilih je bila v nabiti polni dvorani Sokolskega doma proslava, katere so se poleg poslanca g. Benka in župana g. Hart-nerja udeležili vsi zastopniki vojaških in civilnih oblastev deputacije različnih društev in korporacij itd. Zborovanje je otvoril starosta br. Pertot, čemur so sledile globoko občutene deklamacije in recitacije, pesmi, ki jih je prednašal moški zbor pod vodstvom br. Velnarja in glasbene točke, ki jih je vodil br. Justin. Po prečitanju poslanice je bila mogočna sokolska prisega. Veličastno proslavo pa je zaključila pesem »Hej Slovani«, ki so jo peli vsi navzočni. Popoldanska proslava, ki je bila namenjena mladini, ni v ničemer zaostala za dopoldansko, še iskrenejša je bila, saj so prispevali svoj delež tudi naši malčki. Skratka, bila je proslava, na katero se lahko prireditelji ozirajo s ponosom. PISBCE. Kakor prejšnja leta se je tudi letos vršila prvodecembrska slavnost na dostojen način. Po zahvalni maši so se zbrale v šoli poleg mladine vse pišečke organizacije in dokaj občinstva, šolski upravitelj g. J. Rošker je v lepo zasnovanem govoru obrazložil nad vse pomenljivi dan 1. decembra. Podčrtal je osobito velevažno ulogo blagopokojnega kralja Aleksandra, ki je živel le za Jugoslavijo in zanjo daroval svoje dragoceno življenje. Navzoči so mu zaklicali trikratni slava. Slednjič je v imenu vseh obljubil neomajno zvestobo in vdanost Nj. Vel. kralju Petru II. Navzoči so mu vzkliknili trikratni živijo. Godba pa je zaigrala »Hej Slovani«. Zdaj 60 prišle srečno izbrane deklamacije na vrsto, pričenši s I. in kon-čavši s IV. razre-dom. Otroci so se z vnemo kar kosali med seboj. Občinstvo pa je vsakega nagradilo z aplavzom. Bili so trenutki, da se je marsikomu orosilo oko. Ko Je godba zaigrala »Bože pravde«, je bilo slovesnosti v šoli konec. — Na čelu godbe je šla povorka proti »Stari šoli«, kjer smo vsadili spominsko lipo, katere namen in zgodovinski pomen je v primernem govoru pojasnil župan g. K. Ogorevc, ki je to slavnost tudi zaključil, zahvalivši se vsem navzočnim na častni udeležbi. RADEČE. Vasica Podkraj na kumskem pobočju, dobro uro hoda od Radeč, je postala novo kulturno žarišče. V tem kraju je bila leta 1896. ustanovljena eskurentua šola, ki je nudila učencem pouk trikrat tedensko, ko pa bo bile šole te vrste ukinjene, je bila ustanovljena enorazrednica. Pouk se je vršil v privatni kmečki hiši, ki pa nikakor ni odgovarjala zdravstvenim in šolskim predpisom. Po prizadevanju šolskega upravitelja v Radečah g. Ivana PeČnika je radeška občina pred dvema letoma kupila v Podkraiu posestvo in po zaslugi krajevnega šolskecra odbora v Podkraiu in raznih dobrotnikov je sedaj dovršena podkrajska osnovna šola. V službovanje na tej šoli je že prideljena učiteljica novinka, prebivalstvo pa želi. da bi oblasti imenovale za upravitelja kakega preizkušenega sadjarja in čebelarja. — Za regulacijo potoka Sopote je bil določen kredit v znesku 100.000 Din. Zaposlenih bo najmanj 40 delavcev vso zimo. Potok bo reguliran od šušteršiča do starega dvora ln se bodo tam izravnali ovinki ter znižal vodni strmec. Delo bo financirano od banske uprave, občine in privatnih interesentov. ŠPORT Savez proti podsavez!! Danes nastopi prvič državna reprezentanca na ljubljanskih tleh — Tekma državne reprezentance proti podsavezni se igra na Stadionu, začetek ob dveh — Ob eni igrata pomlad ka Ilirije ln Primorja Reprezentativci prispejo z jutranjim br-zim vlakom iz Zagreba. Popoldne igrajo profc naš' podsavezni reprezentanci, ki je bila že ponovno objavljena. Tudi državna četa nastopi v že večkrat objavljeni postavi V drugih sportnh rubrikah, zlasti v beo-grrajsk b, -e uporno ponavljajo vesti, da bodo rezerve za Pariz ojačile podsavezno reprezentanco. Kolikor zvemo z merodajne strani, nj govora o tem. in 'bo naša enajsto-rica nastopila kompletna. Le Culiča bi radi poskusii en polčas na golu, da vidijo njegovo formo. Vprašanje je še, ali bo nasto- pil v ljubljanski ali državni enajstorici. isto velja za Lukiča, levega branilca. Za prvi nastop državne reprezentance vlada, kar je razumljivo, veliik interes, ki se je razš ril med plasti, ki običajno ne po-sečajo naših vsakdanjih nogometnih tekem. Pričakujemo od naših fantov, da bodo postavili dostojnega partnerja, tako da bo igra velika in lepa po svoii vsebini. Od državne reprezentance itak moramo pričakovati samo najboljši nogomet Predprodaja vstopnic še danes dopoldne ob vhodu v Emono. Ilirija že na drugem mestu Belo-zeleni so si včeraj priborili dve važni točki proti pomlajenemu moštvu ISSK Maribor Včeraj se je vršila edino v Ljubljani prvenstvena tekma, in sicer je Ilirija nastopila prot Mariboru. Priborila si je Obe točki ter tako skočila s četrtega na drugo mesto. Ker mora Ilirija odigrati še dve tek-mu Si lahko še pribori jesensko prvenstvo podsaveza. Doseže lahko 11 točk, ki jih že ima ČSK, vendar pa more z boljšo d feren-co golov zasesti prvo mesto. Tablica je po tej tekmi taka: ČSK 7 4 3 0 21:8 11 Ilirija 5 3 1 1 15:7 7 Železničar 6 3 1 2 14:14 7 Maribor 6 3 1 2 10:11 7 Rapid 6 3 0 3 15:10 6 Celi e »T I 2 1 4 11:14 5 Svoboda 6 1 1 4 11:28 3 Hermes 5 1 0 4 8:13 2 Ilirija : Maribor 2:0 (2:6) Ilirija: Malic — Svetic, Berglez — Unter-reiter, Sočan, Pogačnik — Jug, Lah, Pikic, Slapar, Ice. Maribor: Koren — Korent, Najžar — Weis, Gomolj, Konic — Drago Miloš, Duško, Priveršek, Jurgec. Ilirija se takoj od začetka vsidra v nasprotnikovo polovico in valovi igra nekaj minut pred Mariborovim golom. Toda belo-zeleni napad se ne znajde in žoge romajo druga za drugo v aut: Najžar ubere »za-vlačevalno taktiko«, kar razburja občinstvo in nasprotnika, sploh se v igro spre-pletajo reminiscence izza spomladanske igre v Mariboru. Okoli osme minute prvi lepši Mariborov napad, ki ga ilirijanska obramba z lahkoto parira, Slapar prejme dolg pas in v solo akciji plasira mimo Korena, 1 : 0 za I. V nadaljnjem je I. stalno v premoči, M. se omejuje na obrambo, toda v belo-zelenem napadu ni vse v redu. Tako ima Pikic par pr*v ugodnih prilik in jih mimo svoje navade ne izkoristi. Dva tri kota za I., to je ves uspeh stalnega napadanja, v mrežo ne gre nič. V 34. min. se Korent spodtakne v kazenskem prostoru in v padcu oplazi žogo z roko, diktirano enajstko spremeni Pikič v — končni rezultat, 2 : O za I! Zanaprej si M. malo opomore, odpre igro in njegov izredno mehki napad prihaja z lepimi kombinacijami pred nasprotni gol. Priveršek ima mimogrede zrelo šanso na nogi, pa ne zadene cilja. Pr*v pred koncem polčasa M. dobro pritisne, gol visi skoro v zraku, vendar so belo-zeleni čuječi, zabankadirajo svoje svetišče in nevarnost gre mimo Po polčasu zamenjata ilirijanski krili mesti, in prva poteza kaže na uspeh: Jug idealno spelje in predloži Pikiču, toda ta res ni pri strelu: njegova bomba gre mimo. Nato pride M. do besede, doseže kot, njegovi napadi pa niso nevarni. V 8. min. je Slapar v borbi z obrambo, reagira vidno na neko »nežnost« in sodnik ga pošlje na oddih. V polju se njegovo pomanjkanje ne občuti. Dva poraza naših kltabov v Zagrebu Zagreb, 8. dec. Danes sta gostovala v Zagrebu dva kluba s področja ljubljanskega nogometnega podsaveza, ki pa sta bila oba poražena. Precejšnje zanimanje je vladalo za tekmo ljubljanskega Pr morja proti Hašku. Na tekmi se je zbralo okoli 1000 gledalcev. Hašk : Primork 3:1 (2:1) Niti Hašk, niti Primorje nista nastopila kompletno. Hašk je moral na igrišče brez svojih reprezentat vcev Gayem in Petra-ka. primorjanski ekipi pa sta manjkala Makovec in Hasl. Ti nedostatkj so prišli do i-zraza zlasti pr>-' enajstorici Primorja v prvem polčasu. Hašk je svojo zmago zaslužil Posebno v prvem polčasu ie igral mnogo bolje od ljubljanskega gosta. Za Primorje je zabil gol Janežič. za Haška pa F nk 2. Medarič pa enega. Sodil ie g. Zu-bak. Gradjanskj : Čakovečki SK 7:1 (5:1) Na igr šču Gradianskega se je vršila pri-jate'jska tekma med zagrebškimi >purger-ji« m moštvom Cakovečkega SK. ki je trenutno na prvem me-tu tabele LNP. Zasluženo so zmagali Zagrebčani s 7:1. Službene objave LNP (Dalje s seje p. o. dne 5. decembra 1934.) Verificira se s pravom takojšnjega nastopa za SK Celje Bianchi Anton, s pravom nastopa 15. decembra za železničar: Ajvaz Dragoljub za Srf Celje: Zarkovič Ivan s pravom takojšnjega nastopa za mednarodne. 26 decembra 1934 za prijateljske in 26 marca 1935 za prvenstvene tekme za panonijo- Toht Josip. Dohr Ri-bar Pojbič Karel. Hari Ludvik s pravom nastODa 15 decembra za mednarodne. 5. marca 1935 za prijateljske in 5 junija 1935 za prvenstvene tekme za Hermes: Svetic Vilibald Zavrne se verifikacija Igralcev Frankoviča Drafrutina. Nikoliča Igniata. Stankoviča Andrije Tsriča Novaka. Srdanoviča Milutina. Vukeliča Franja, ter ni priložena predpisana taksa, tn igral- ker ohranijo belo-zeleni tudi v okrnjenem številu vso iniciativo, toda pred golom se ga marsikdaj pogreša, ker je bil najbolj prodoren napadalec belo-zelenih. Igra je že dolgo prešla preko svojega viška, počasi se raztrga in vidoma leze sodniku iz rok. Ne more se reči, da bi prešla v pretirano surovost, toda po nemali sodnikovi zaslugi, ki je s ponovnimi napačnimi ali malo energičnimi ukrepi spravil iz koncepta sebe in igralce, zgubi mnogo na zanimivosti in zaide semtertja na stranpota. Nadaljnji tok zabeleži izključitev Gomolja v 24. min., ki mu sledi v 37. min. Konič in v tako re-duciranem številu se obe moštvi omejujeta bolj na pozorno obrambno delo, v čemer uspeta do konca. Ilirija je zmago zaslužila in bi jo bila v drugih okolnostih morda še močnejše izrazila. Da je ostalo samo pri tem rezultatu, je v glavnem krivda na premali odločnosti v napadu, ki je imel poleg vsega še veliko smolo. Pikič, drugače duša napada in njegov realizator, je imel nenavadno šibek dan, ni se mu posrečilo povezati napada v celoto, in še tisto, kar so mu drugi pripravili, je pokvaril. V Lahu ni imel prvovrstne zveze, ta je bil sploh neaktiven. Najbolj agilen je bil v napadu Slapar, pokazal je precej impulzivnosti in odločno potezo naprej; ko je odšel, je bilo kakor da bi napad povsem ohromel. Poskus z Icetom na levem krilu se ni obnesel, boljša je bila obratna postava v drugem polčasu. Toda obe krili sta bili vse premalo zaposleni in uporabljani, manjkalo je pač pravega vodje v napadu, ki bi pametno in po potrebi dirigiral žoge. Ozadje je v glavnem storilo svojo dolžnost. Srednja vrsta sicer v svoji celoti ni dala običajne igre, zato pa je bila obramba trda in sigurna. Prigovarjati bi bilo edino Berglezovemu stilu igre, ki se mnogokrat spozabi, da starta na moža namesto na žogo. Mariborčani so postavili zelo pomlajeno moštvo, predvsem je napad sestavljen skoro iz samih juniorjev. S tem so v precejšnji meri handicapirani, saj tako moštvo ne more vzdržati količkaj krepkega nasprotnikovega starta Ta napad zna že nekaj igrati, pokazal je nekatere zelo lepe poteze, dokler je mogel operirati samo s tehničnimi pripomočki Ko je šlo bolj zares, je moral seveda prepustiti besedo drugim. Močnejši so Mariborčani v obrambi in v halfih. SIcer ni imela obramba nepremagljivega dela, toda bila je dovolj zaposlena in imela mnogo prilik, pokazati, kaj ume. Koren in Korent sta povsem ugajala. Najžar si je s svojo taktiko in z igro kmalu zapravil vsako simpatijo Tudi halfi so kar ugajali, dokler so bili na »okupu«, opaziti je bilo Gomoljevo preudarno igro. To moštvo bo gotovo še igralo važno vlogo v našem nogometu, počakati pa je treba, da dozori. Sodil je g. Jordan, ki gotovo ni hnel srečnega dne. cev Davidoviča Miljana, Cerarja Antona ln Frlana Ivana, ker ni priložena predpisana taksa in manjkajo tri slike, vsi za Korotan, Kranj. Cita se za železničar igralec Lutz Karlo, dočim bo verificiran po sporočilu centralne kartoteke pri JNS. Vzame se na znanje izjava igralca Wagnerja Viktorja, da preklicuje prijavo za SK Maribor ter da ostane še nadalje član železničarja. Pozivajo se klubi, da poSljejo Izkaznice za igralce do prihodnje seje, in sicer Čakovečki SK za Madjariča Kolomana, Olimp za Bianchija Antona, Ilirija za Svetica Vi- libalda. Iz seznama verificiranih Igralcev se črta Tkalčič Rudi in Janežič Konrad, oba Olimp. Kazenskemu odboru se predajo igralci: Habicht Josip (Svoboda, Ljubljana) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Korotan ; Svoboda 2. decembra v Ljubljani; Vugrinec Franjo (Čakovečki SK) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Čakovečki SK : Hermes 2. decembra v Cakovcu; Ko-zjek Karol (Bratstvo) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Bratstvo : Korotan 2. decembra v Kranju; čebul j Mirko, Bračko Alojzij, Tičar Boris (vsi Svoboda, Maribor) in Urbančič Ludvik (železničar), vsi zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Svoboda : železničar rez. 1. dec.; Dolinar Ivan (Mars) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Mars ; Grafika 2. decembra v Ljubljani. Nadalje se odstopi k. o. sodniSko poročilo od prvenstvene tekme Sloga : Mladika 2 decembra v Ljubljani. Vzamejo se na znanje poročila službujočih odbornikov gg. Jančarja, Dorčeea, Logarja Skalarja. Kneza. prof. Jelačiča, Skalarja Cerarja Mayerščaka. Odobri se prijateljska tekma SK Kamnik : Disk 8. decembra v Kamniku. Dvigne se susoenz igralcema Srebotnja-ku Leonu in Zivanoviču Svetozarju. oba Sloga v Ljubljani, ker sta poravnala vse obveznosti do prejšnjih klubov. Vzamejo se na znanle dopisi: Rapid od 4. decembra Zagrebački nogometni podsavez br 5121 od 27 decembra Olimp od 29 novembra SK Litiia od 4 decembra, Hermes št 106 od 5 decembra in zapisnik OO Maribor od 3 decembra. Verificirajo se prvenstvene tekme: Jadran : Slavija 6:1, Reka : Svoboda 6:1, Mladika : Mars 2:1, Slovan ; Grafika 2:2, Sora : Svoboda 8:1, Korotan ; SK Radovljica 9:0, Ilirija železničar 7:2, Čakovečki SK : SK Celje 1:1, SK Maribor : Hermes 2:1, Amater : Dobrna 4:1. Novak, tajnik n. (Seja k. o. 29. novembra 1934.) Navzoči: Kralj, Logar, Galof, Grabrijan, Tomšič, Teršan, Kosirnik, Bucik. Zasliši se Simon Bogme, Ilirija, in se dostavi zadeva JNS s predlogom, da postopa po § 11. o. p. Uvede se kazensko postopanje proti Ro-nji Verčniku, Grafika, na podlagi sodniškega poročila o tekmi Grafika : Jadran 11. novembra t. U akt se preda u. o. s predlogom, da ss. g. Ramovža preda OZKS. Kaznujejo se po 5 24. k. pr. v zvezi s § 13. k. pr. Majcen Karel, Rotman Janko, Švoboda-Maribor, Vidovič Vincenc, Rapid, in sicer Majcen in Vidovič z dvotedensko zabrano igranja kazen jima poteče 12. decembra 1934, Rotman s sedemdnevno zabrano igranja, kazen mu poteče 5. decembra 1934. Kaznuje se po § 35. z uporabo § 13. k. pr. Jože Košmrl, Hermes, s sedemdnevno zabrano igranja kazen mu poteče 5. decembra 1934. Poziva se Mladika, da v roku 8 dni dobavi konkretne dokaze v zadevi Franca Pavšiča. Vzame se na znanje opravičilo Maksa Trčka, Mars, ki se vabi na prihodnjo sejo k. o. k zaslišanju. Kazenska zadeva Peterka-Turk se preloži na prihodnjo sejo. Prav tako se preloži na prihodnjo sejo zadeva Suholežnika, Atletiki in Perhavca, Zalog. Kaznuje se po §§ 30. in 31. k. pr. Anton Verbek. Mladika s 14dnevno zabrano igranja, kazen mu poteče 12. decembra 1934. V zadevi Koder, Murska Sobota, se zaslišijo ponovno Toth, Dohr, Pojbič. Dol-goS in Hari. V zadevi tekme Amater : Trbovlje po prijavi Amaterja se zaslišijo še Pust, Arnšek in Božič. Na tozadevni poziv JNS se direktno zasliši Ivan Kert, Ko-rotan-Kranj. Uvede se kazensko postopanje proti Lojzetu Cimpermanu, Reka, Josipu Zupe- tu, Svoboda-LJ, Adolfu Starmanu, Sloga- LJ., Francu Tomažinu, Atletiki, vsi na podlagi sodniSkih poročil. Všteje se v kazen Jos. Ninkoviču, objavljeno dne 28. oktobra 1934, suspenz, tako da mu kazen poteče 5. decembra 1934. Tajnik m. Smučarske vesti Smučarski tečaj priredi SPD v Ljubljani pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru od 25. decembra do 1. januarja. Okolica Sv. Janeza nudi idealne smuške terene ter so pripravljene vse udobnosti za udeležence. Ker je število omejeno, sprejema prijave že sedaj pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, palača »Viktorija«, vhod "iz pasaže, telefon 29-63, kjer dobite tudi vse podrobnejše informacije. Tečaj bo vodil g. Kveder. Zimskosportnl odsek SPD v Celju je določil za sezono 1934-35 obširen spored, ki ga tu navajamo: Se pred Novim letom, ako bodo snežne prilike dovolile, bo smučarski tečaj za začetnike v celjski okolici. Tak tečaj bo tudi pri Mozirski koči na Golteh. Visokoalpinski tečaj na Korošici bo prvi teden po Veliki noči. Za podeželsko šolsko mladino priredi odsek v začetku januarja brezplačne enodnevne in dvodnevne smuške tečaje na Vranskem, v Mozirju, Smihelu nad Mozirjem, Novi Štifti, Bočni, Gornjem gradu, na Rečici ob Savinji, v Radmirju, na Ljubnem, v Lučah in Solčavi Dne 13 januarja bo klubski slalom pri Celjski koči. V izvedbi SPD bo pri Celjski koči tudi slalom tekma za prvenstvo dravske banovine. Datum za izvedbo te elitne tekme še ni določen, ker zavisi od sklepa JZSS Skupno z zagrebškimi in celjskimi klubi priredi zimsko-sportni odsek dne 20 januarja v Velikem dolu pri Samoboru medmestno slalom tekmo Zagreb : Celje. O tem bodo sledila še natančnejša poročila. Odsek bo priredil tudi visokoalpinsko tekmo v smuku, in sicer meseca junija 1935. Start bo na Skarjah (2135 m) pod Ojstrico, cilj pa na Klemen-škovi planini nad Logarsko dolino. Gospodarstvo Kontrola deviznih prestopkov 2e nekaj tednov vršijo v dravski banovini organi Narodne banke pri denarnih zavodih ter pri uvoznih in izvoznih tvrdkah kontrolo poslovanja glede pravilnega izvajanja deviznih predpisov. Strožje izvajanje kontrole glede deviznih prestopkov se je pričelo šele 1. 1933., dočim so prej pregledovali le poslovanje denarnih zavodov. Zato v zadnji dobi poslovanje v večini primerov ne daje povoda za kazensko postopanje. Sedanja kontrola pa se ne omejuje samo na poslovanje v letošnjem letu. temveč sega tudi nazaj v L 1932., ko so pri nas vladale v tem pogledu prav neurejene razmere. Kolikor se sedanji strožji režim pri pregledu poslovanja tudi za prejšnja leta nanaša na kontrolo glede morebitnega tesavriranja deviz ali glede izvoza kapitala, kar je vedno v škodo domači valuti, je pozdraviti vsako strogost in je prav, če se v tem pogledu ugotove vsi prestopki nazaj do prvega dne, ko so stopile devizne omejitve v veljavo. Drugače pa je seveda glede formalnih prestopkov. V letu 1932. je vladalo pri nas veliko pomanjkanje deviz. Narodna banka je bila v težki stiski za devize in ni mogla uvoznikom dajati na razpolago potrebnih plačilnih sredstev za poravnavo obveznosti v inozemstvu. Postavila se je na stališče, da si naj uvozniki pomagajo sami, kakor pač znajo. V teh neurejenih razmerah se je razvila nedovoljena privatna kupčija z devizami, in to pred očmi Narodne banke, saj so v vseh večjih centrih nastale črne borze. Tudi naši uvozniki in izvozniki sc v tej dobi in v tej stiski niso vedno strogo držali vseh predpisov. Vse kršitve iz te dobe pa so večinoma le formalnega značaja in se nanašajo na primere, ko si je morala tvrdka za vsako ceno zasigurati plačilna sredstva za plačilo uvoza, ker od Narodne banke ni mogla dobiti deviz. V večini teh primerov gre le za kompenzacije brez sodelovanja pooblaščene banke, za privatne obračune, za nedovoljena plačila obveznosti nasproti inozemstvu, za posredovanje pri obračunih med našimi in tujimi tvrdkami, torej za posle, kjer ni mogoče govoriti o kakem tesavriranju deviz ali o kakem izvozu kapitala. Neupoštevanje deviznih predpisov se je v tej dobi razpaslo predvsem zaradi tega, ker Narodna banka ni dajala potrebnih deviz in ker nihče ni kontroliral izvajanja deviznih predpisov, razen pri denarnih zavodih in zaradi tega tudi nihče ni bil kaznovan. Primere takih kršitev deviznih predpisov iz te dobe, ko smo živeli v hudih stiskah za devize, je treba gotovo vse drugače obravnavati kakor enake primere v sedanji dobi, ko uvoznik vedno lahko poravna svoje legalne obveznosti nasproti inozemstvu. Umestno bi bilo, da se vsi ti stari prestopki, kolikor se ne tičejo tesavriranja deviz ter iznašanja kapitala v inozemstvo, amne-stirajo. Dosledno in najstrožje pa se naj kaznujejo tudi formalni prestopki, ki so jih tvrdke zagrešile v dobi, ko je prenehala stiska za devize in ko so bile dane vse možnosti za poravnanje legalnih obveznosti nsproti inozemstvu. Ob tej priliki je treba opozoriti še na potrebo spremembe zakona o kazenskih sankcijah za devizne prestopke, po katerem se devizni prestopki lahko v posameznem primeru kaznujejo do naj-višie kazni 300.000 Din. Ta omejitev kazni na 300.000 Din je krivična, kajti najvišja vsota 300.000 Din pomeni pri transakcijah, ki gredo v 10 ali ve? milijonov, malenkostno vsoto in majhen riziko. Zato bi bilo treba v zakonu določiti višino kazni v razmerju z denarno vrednostjo posla, ki je bil izvršen proti predpisom. Pri sedanji maksimirani kazni 300-000 Din obstoja sicer možnost strogega kaznovanja prestopkov v običajni višini vrednosti transakcij, ne omogoča pa dovolj stroge kazni v primerih, kadar gre za velike zneske Baš na te primere pa bi se morala osredotočiti vsa pazljivost kontrolnih organov. Kako potrebna je ta reforma zakona o kazenskih sankcijah. nam potrjuje nedavni primer, ko je *lo za kršitev deviznih pred ni sov pri osrom-nih vsotah ln le finančno ministrstvo na podlaeri zakona moglo izreči le najvišjo kazen 300.000 Din. ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO Uvedba živinskega monopola v češkoslovaški Češkoslovaški kmetijski minister dr. Hod-ža je v kmetijskem odseku zbornice sporočil, da je predlog zasilne uredbe o ustanovitvi monopolne trgovske družbe za živino in živinske proizvode že predložen vladi v uzakonitev. Ustanovitev monopola za trgovino z živino in živinskimi proizvodi je važ-ua in pomembna todi za našo državo, saj tvori izvoz živine (zlasti svinj) in živinskih proizvodov (masti) eno najvažnejših postavk v našem izvozu v Češkoslovaško. Predlog uredbe ima namen z ustanovitvijo monopolske družbe regulirati tako notranjo trgovino z živino in mesom, kakor tudi uvoz živine, mesa, masti, živinskih in mlečnih proizvodov, jajc, rib in perutnine, in sicer v zvezi s potrebno kontrolo razvoja cen kakor tudi v zvezi s pravilno ureditvijo oskrbe in redne aprovizacije prebivalstva. Po izjavi ministra dr. Hodže je ureditev živinskega trga logičn adopolnitev ureditve žitnega trga, ki je bila izvedena z ustanovitvijo monopolne žitne družbe. Minister vztraja na tem, da se živinski monopol uvede v čim krajšem času. Sedanji živinski sindikat, čigar funkcije bodo prenehale 31. t. m., predstavlja le prehodno etapo, Id ji mora sedaj slediti ureditev uvoza živine in orgr zacije notranjega trga kakor tudi do-gona v velikih konsumnih centrih. Nedavni padec cen živini bi pomenil velik udarec za kmeta, če vlada ne poseže vmes s primernimi organizacijskimi ukrepi. Zato vidi minister dr. Hodža neodložljivo nalogo vlade v tem, da se živinski sindikat nadomesti z monopolno družbo, ki bo izvajala regulacijo trga v smislu vloženega predloga uredbe. S tem v zvezi bo treba urediti tudi vprašanje kontingenta za produkcijo umetne masti. Produkcija umetne masti je od 1. 1931. do L 1934. narasla od 3890 na 6410 vagonov. V istem času je moral baš zaradi naraščanja te produkcije nazadovati uvoz masti lz agrarnih držav od 2247 na 1300 vagonov. Naša zunanja trgovina z agrarnimi državami, je dejal minister dr. Hodža, je s tem neposredno ogrožena, saj je uvoz masti iz teh držav za Češkoslovaško najvažnejši kompenzacijski predmet. Ne moremo si misliti, da se naj dopušča forsira-nje produkcije umetne masti na Škodo cele vrste industrijskih panog, ki pri izvozu v agrarne države ne morejo najti primernega kompenzacijskega uvoza. Ce bomo izgubili tržišča za naše industrijske izdelke v agrarnih državah, tedaj jih bomo izgubili za dolgo časa, kar bi pomenilo težak udarec za prizadeto industrijo. Povečana produkcija umetne masti pa vpliva tudi na uvoz svinj iz agrarnih držav. V kompenzacijskih pogoj>vo, pri železniški postaji prodam za 22.000 Din Pripravno za krojača. — SotUer, Ziže, pošta Loč«. S466&J0 Stavbno parcelo 24.000 m* veliko, m Go-reljek - Mrzli studenec, po zelo ugodni eeni prodam. Pojasnila dnio Ivan Ferm, Boh. Bistrica. 34669-20 Beseda ! Din, davek 2 Dia. za Sitro aH dajanje aaslova 5 Dia. Najmanjši tnesek 17 Dia. AbsoJvlrana gimnazistka iSCe mesto vzgojiteljice pri boljgi družini. Cenjene ponudbe na oglaFni oddrtrk »Jutra« pod »Ljubiteljica otrok 30«- •M066-Ž Marceli« Tlnayrei 83 Upornica Roman >Ne! Odkritosrčnost je prva.. .< »Zdaj govorite kakor človek, ki je z dušo in telesom zdrav in ponosen na svojo moč, tako da ima za slabost samo zaničevanje... Nikoli niste poznali bolezni, samote, siromaštva in zapuščenosti. Nikoli niste trpeli!« »Nu, zato ee pa zdaj učim trpeti _ po vas!... Vaš mož ni v vsem svojem življenju toliko pretrpel kakor jaz od včeraj... In vendar vam ne očitam, da mi niste prizanesli te muke: v ponos mi je, da gledam svoji usodi — pa naj bo kakršnakoli — v oči... In tieto, kar pričakujem od vas, da, kar terjam — brezpogojno — danes in zmerom, je resnicoljubje!___Laži vam ne bi nikoli odpustil — niti tedaj ne, če bi se zlagali iz usmiljenja! — Vam še manj kakor komurkoli drugemu _ zato, ker vas ljubim — in tudi zato, ker se v meni nehote zbuja strah pred ženo, ki je znala toliko časa in tako 6pretno lagati !< Jozana je vztrepetala: >Ne zaupate mi več? Saj sem vam dala včeraj in pravkar še najočitnejši dokaz svoje odkritosrčnosti!.. Mojo skrivnost poznate; odkrivam vam svojo dušo z vsem, kar je v njej dobrega in elabega — z vsemi njenimi protislovji... In vas je strah? .. Kako ete krivični!.. .< Noel ji ni odgovoril. Jozana je zvijala rutico, ki je bila mokra od solz, med dlanmi in ponovila: »Kako ste krivični! Kako ste krivični!« In zdajci je vprašal Noel: >In on?< »Kdo?« »Tisti, ki ste ga ljubili? ... Kaj vam je svetoval'(.. »Noel, pustiva ga.. .< »Zakaj?« »Nočem ga obtoževati pred vami... Iz spoštovanja do sebe...« >Ne obtožujte ga; rajši bi ga opravičevali' Pomilujem vas za vašo prizanesljivost... Oh, zamerljivi res niste!« »Noelj« »In še potem ste ga videvali! Odpustili ste mu!« »Odpustila sem mu!... Ne ljubim ga več, a sovražiti ga ne morem .. .< »Kako ste usmiljeni!... Ta gospod vam je potožil, sam Bog si ga vedi, kaj!... Najbrže ne dovolj obširno, zakaj drugače bi ga bili v svojem usmiljenju še potolažili...« Jozana je planila po koncu: »Noel! Vse lahko prenesem od vas, jezo, očitke in celo krivico — a posmeha ne morem prenesti! Ne morem! ...« »Jozana!.,.. Ljuba! Odpusti...? Blazen sem... Slab sem!... Jozana!« Potisnil jo je nazaj na stol, pokleknil pred njo in jo objel z rokami. In ona je spet obupno zaihtela: »Ne ljubite me več! Silite me, da moram govoriti strašne reči, ki me ponižujejo, vam pa trgajo dušo ...« »Oh, Jozana, tako grozno trpim!.. Srce mi krvavi... Vse me boli... In vi terjate, naj bom pravičen, naj bom dosleden!... Velikodušen sem in strahopeten, dober in slab, vse v isti minuti, kakor me vaša beseda ogorči ali gane!... Moj razum in moje čuvstvo ne govorita zmerom enako!... Dobro vem, da ne smem soditi in da bi bil na vašem mestu prav tako ravnal kakor vi!... Saj nisem brezčuten za tujo bol! Nisem sebičnež... ln tudi tega ne pozabljam, da sem se hotel otresti navadnih predsodkov in običajne moralke!... Da, govoril sem in pisal, da ni dvojne časti, ene za moškega in druge za ženo! A kar je bilo zame teorija, je bilo sa vas vsakdanja resničnosti... In zdaj, ko stopam iz območja paradoksov in odmisiekov in gledam resničnosti v oci — zdaj čutim, da sem mož, kakršni so vsi drugi, nič svobodnejši, nič boljši, nič pravičnejši od njih! — Oh, Jozana, ljubljena Jozana, ljubosumen sem! Nisem moralist, Ici sodi, nisem filozof, ki razmišlja... Mož sem, ki ljubi J... Dobro in zlo, pravica in dolžnost, pravičnost, doslednost, vse mi je eno... Samo nekaj vem, Jozana_ to, da sem ljubosumen!« »Ubogi Noel!« >Jočete!... Jaz ne morem jokati!...« »Moj Bog! Ali sva to res še midva, ki stojiva drug pred drugim kakor nasprotnika?... Midva, ki ljubiva drug drugegal..x »Jozana, recite mi, da ne ljubite več tega človeka!« »Ne ljubim ga več!« »Recite mi, da ga niste ljubili — da ga niste resnično ljubili .. x »Tega ne morem Noel... Za moje ravnanje je bila samo ena opravičba: ljubezen... Ali bi me bolj spoštovali, če bi se bila vdala zaljubljeni muhi?« »Ne vem... Trpel bi manj... Takšna zaljubljenost je hitro pozabljena ... Poznal sem jo in jo imel za ljubezen ... Kaj ostane od tega?... Niti pepela ne... nič... prav nič... Vi pa... Se pravkar, ko sva govorila o tistem človeku, ste bili nehote v dno duše vznemirjeni... Oh, bil je trenutek, ko me je premagala slepa to-gota... Zdaj je moj srd le še bolečina! . Jozana, ljuba, spuščam se v boj z zavratnim, nedosegljivim sovražnikom, ki se skriva v najbolj temnih globinah vašega bitja: s spominom ... Jozana, pomagajte mi... Obljubite mi zmago. . Recite mi, da me hočete t^-ko ljubiti, da boste nazadnje mislili, da ste ljubili samo mene edinega in ste samo po meni izkusili, kaj je radost in kaj je bol.« »Da, ljubi, trdno verujem v to... A dajva času, da opravi svoje delo...« OBUTEV ZA VSAKEGA Z GUMASTIM PODPLATOM, NERAZTRGLJ1VA NEPREMOČLJIVA IN CENENA Gospodinjam za Strapac. Vaši deci za šolo Močan polčevelj iz boksa z gumastim podplatom, tisočkrat zahtevan. Izdelujemo ga v črni in rjavi barvi. Naša obutev z gumastim podplatom je obvarovala lansko zimo zdravje tisočem naših kupcev. Deci za šolo z gumastim podplatom. Pri teh niso potrebni podplati vsakih štirinajst dni. Z gumastim podplatom, pripraven za delo okrog električnega toka. Ta čeveljček z gumastim podplatom pristoja dobro mladini in starim. 69.- Vedno moderen visok ženski čevelj za štrapac. To obliko čevlja nosijo vsi radi. PERJE KokoSje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno ln čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno ln franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, S, 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE. ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! »ŽIMA« KONJSKA STRUNA (Rosshaar) žimo za žimmce (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste to v vsaki množini dobite vedno prt tvrdki FRANC J E d E, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke i Šivalni stroji od Din 1600. naprej Otrofikl vozički od Din 300.— naprej Dvokolesa od Dta 900.— naprej »Sachs« motorji od Din 5000.— naprej pri »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA Karlovška c. 4. Ceniki franko. Naši rojaki v Franciji Nekaj zanimivih podatkov iz življenja velike jugoslovenske izseljenske kolonije v vzhodni Franciji I« vzhodne Francije je prispelo pismo ju-goelovenskesa delavca, ki opisuje življenje jugoslovenske kolonije v južni Moselli. Nekaj ugotovitev bo zanimalo tudi naše čitate-lje, posebno še danes, ko &e čuje o vedno novih prihodih izseljencev v domovino. Okolica Nancvja in dolini rek Meurthe in gornjega toka Moselle je za Loreno in severno Francijo tretja domovina naših izseljencev v Franciji. Ogromna industrija železa v teh krajih, najrazličnejše tvornice, pa tudi utrditvena in poljska dela imajo naše delovne moči. ki vršijo svoje posle pridno in vestno, kakor bi delale na svoii zemlii. Jugoslovenski izseljenci v tem delu pomenijo najnovejšo izseljeniško kolonijo, ki je prišla na delo po večini z najetimi transporti v večih skupinah v dboi največje prosperi-tete francoske industrije in reparaciiskih del. Med njimi je prav malo Slovencev,^ ki so po vsem svetu znan izseljenski rod Slovenci so odhajali najboljši — individualno, malokateri ie odšel s transportom. V Franciji delajo večinoma v premogovnikih in v rudniških revirjih. kier sestavljajo kot stari praktiki vodilne delovne skupine, ki se odlikujejo po smiselnem delu in visoki produkciji. S pridnostjo in zanesljivostjo 60 si pridobili tudi boliša mesta in so si med narodi priborili priznanje delavnosti svojemu narodu. Nova, povojna izseljenska generacija je prihaiala pa večinoma na naročilo s transporti, in med temi je največ Liča-nov, Bosancev. Hercegovcev in Dalmatin-cev. Tvornice ene največjih francoskih železarskih industrij v Frouardu, Pompeyu, Die-loardu. ki ima tvornice tdi še v Parizu in v ^trasbourgu, tvornice vagonov v Lunevil-lu. velikanske ce varne v Pont a Moussonu, pivovarna v Champigneullu, tvornica sadnih sokov in konserv v Liverdunu in okoliška regulacijska in poljska dela so še nedavno zaposljevala nad 3000 jugoslovenskih delavcev. Poleg Jugo6lovenov so pri teh delih za-posljeni še Poljaki (sicer do večini zapo6lje-ni v premogovnikih). Italijani (pri gradbah in $estnih delih, ki jih vodijo v lastni režiji). Avstrijci (v tvornici vagonov, kjer jih je cela kolonija; tam je tudi mnogo Slovencev) in Portugalci. Alžirci in Marokanci. Zanimivo je dejstvo kako so si Jugeoloveni pridobili priznanje marljivosti. Velika tvor niča v Pompeyu je iskala tuje delavce. Naročila ie okrog 800 Marokancev in Alžircev ki so zdai Francozi, toda velikanski plavži martinarne. valjarne in livarne so bile tem trd oreh in niso vzdržali Takoi ko je ravnateljstvo zapazilo nekai 'ugoslovenskih delavcev. se ie zanimalo zanje Sam direktor Piereon je prispel s tolmačem v Jugoslavijo leta 1927. in je neposredno sprejemal delavce za svoje podjetje po Liki in Bosni. Tovarna v Pompevu jih je sprejela nad 700 in istočasno odpustila vse Marokance in Al-žirce. Direktor, ki zna že nekaj hrvatskih besed, 6e je večkrat izrazil o njihovi prednosti in je sam osebno čuval njihov obstanek pri delu in počitku- Dal jim je sgraditi kompleks posebnih barak, jim organiziral kuhinjo in redno nadziral njihovo bivališče. Delo pri plavžih ni lahko delo in verjetno je. da Francoz ne sili vanj Obstanek delavcev. Hrvatov in Bosancev, }e bil pod skrbnim nadzorstvom ravnatelje-vim kolikor toliko znosliiv V večini so bili ti delavci poročeni možje z družinami v domovini- Zato so vsak prihranjen frank poslali v domovino. Jugoslovenski študent iz Nancya, ki j« imel priliko večkrat obiskati te ljudi, je našel na pošti v Pompeyu številko 1.260.000 frankov okoli 3 milijone Din denarja, ki so ga iugosloveneki delavci poslali domov v teku treh let Lep dohodek našim pasivnim krajfem! Mimogrede naj omenimo še Champigneull, največjo pivovarno v Franciji in celo v Evropi. Direktor in 60odstotni lastnik te pivovarne ie Slovenec s. Trampuš Trampich Pivovarna zaposliuje do 800 delavcev in so med delavkami tudi hčerke slovenskih staršev Direktor je redka prikazen sposobno sti in dela. V Franciji je že 50 let. Rodil se je pri Velikovcu kot sin vaškega župana in je delal po pivovarnah v Avstriji, dokler ni šel v Francijo kot pivovarniški preddelavec in končno iz malega začetka ustvaril naj- večjo pivovarno v Evropi. Danes je lastnik nekaj najboljših kavarn v Nancyu in velik mecen jugoslovenskih študentov, s katerimi še prav rad govori očetovo koroško narečje. Svoj rojstni kraj obišče skoro vsako leto. Lepa je slika, ko obhodi vsako jutro vse delavnice. za njim pa morajo vBi šefi- Tu in tam vprašuje delavce, kako je z delom, in iz teh informacij šele narekuje svoja naročila vodstvu. Izseljensko najpeetrejši pn je bližnji stari Toul. kjer je tako zvana kasarna za tuje delavce. Tu so redno prihajali transporti iz najrazličnejših dežel Tam so bili pravcati ljudski sejmi, kajti naročniki delovnih moči so večkrat tipali mišice novih delavcev in 90 izražali zadovoljstvo nad čvrstimi rokairi jugoslovenskih orjakov Povpraševanje po tujih delavcih fe bilo včasih toliko, da večkrat transporti v Toulu niso zadostovali. V to za nas in za Francoze ugodno dobo pa je prišlo poslanstvo krize, ki je v industrijskih reviriih. kjer je delavstvo navezano samo na delo v tvornicah, tem hujša. Ze leto 1930. je začelo kazati zastoj. Pomladi leta 1931- so oznanili' prve odpuste, v poletju so se zaprle cele tvornice in je ostalo brez dela naenkrat na tisoče delavcev Naši so odšli domov, nekateri pa tudi na utrditvena dela v Loreno. kjer ee jih je nabralo nad 3000 iz vseh delov Francije. Pa tudi tu so nastopili budi časi. Na ta dela so reflek-tirali milijoni starih izseljencev: Italijanov. Poljakov. Alžircev, Slovencev. Rumunov in drugih. Zdaj. piše delavec, sicer poizkušajo delati. a ni pravega upanja, da se bo položaj izboljšal. Oetalo ie v južni Moselli še do 50 Jugoslovenov, ki pa vsak dan pričakujejo odpusta. Poleg dela pa regulira vprašanje tujih delovnih moči tudi francoski parlament, ki mora ščititi domače sile in le redkokdaj se dovoljenje, ki ie poteklo, podaljša tujcu za leto dni Samo etari izseljenci iz prejšnjih dob ostajajo in zanie Francija uradno skibi. Vsekakor bo treba za naše delavce iskati novega dela ali v domovini ali v kaki novi koloniji. A K. Bezenšek in Gabelsberger Ko so letos obhajali na Franko-lovem 801etnico rojstva Antona Bezenška, očeta slovenske in bolgarske stenografije, je podpredsednik odbora za proslavo g. Ant Rud. Legat iz Maribora nameraval izpregovoriti naslednji spominski govor, ki ga objavljamo v prevodu, ko se v Ljubljani snuje Društvo slovenskih stenografov. Profesor Anton Bezensek je imel 17. septembra 1904., torej pred 30 leti. ob priliki proslave Gabelsbergerja m postavitve njegovega kipa v hramu slovesa v Mo-nakovem klasičen nagovor Govoril je: »Kaj je največja sreča človeka?« so vprašali nekoč velikega filozofa Grčije njegovi učenci »Ali je morda slava?« — »Nikakor ne,« je odgovoril. »Ako naj bi veljala slava kot nekaj najvišjega, bi morala biti njegova stalna posest Slava pa ni stalna posest človeka, temveč