270. številka. Ljubljana, ? soboto 21. novembra 1903. XXXVI. leto. |,jift}a vsak dan »»•čer, fa&nfii nedelje ta pnunike, tor volja po pošti pre}eci*D bb avstro-ogrsto §oša»m mm mm tato M K, ugpol teU 18K,n Cetrt leU BKBOh, ■ eden meaee B K 90 h. Za LJublJano • poftil)ui)aii a* đom *» Tee leto 84 K, za pol leta 12 K, «a cotrt leta 6 K, ri eden mw?o 8 K. Kdcr bodi taco JKm), «Qa n oelo leto 89 K« za pol leta 11 K; sa fietrt leta 6 K 50 h, sa eden meaeo 1 K 90 h. — Za tuj« <*•*•!• toliko ječ, kolikcr enaSa poStnina. fc- Na n&roCbo brcz tetođcbno rpo&iljatve i orjfciino bo na csrira, — £a caaralla pU*6cde •» od petecoatopnc potlt-Trate po Ifi h, 6e se onanilo enkrat Uska, po 10 h, te se drakrat, in po 8 h, Ot lt Sr&rat ali veCkrat *2&ka, r~ Dopisi nftj se izvol<3 frauboveti. — Rokopuri bq do vraCajo. — Urađftlttr o 3a sjpravnlitvo Je na Koocrssaeni trga st. 12. — DpnmiiitTa naj ss blagorolijo poailjati naroftntne, reklamacija, oananllg t. j. administrativne utvari. — Vbod * arwđa *ro H & ¥3£ove ottoe &t. B, vhod v opraviiifttro pa s Kongresnoga trga st. 19. „Slovenski Narod11 telefon St. 34. Po8&&$£&e Stevilke po IO h. „Narodna tlskarna" telefon St 85. Dcneski k zgouovini boja ] za rabo slovenščine v uradih. „Poglejmo nazaj, da pridemo na-proj!a Ta izrek znanega politika Sohu-selke v ne ravno klasičnera prevodu naših častitljivih „Novic" stavljam na Čelo svojim prav skromnim zgođovin-ikim črticam, označujoc iu opravieujoe i / njim njihov naruen in postanek. Boreći se že stoletja za svoj ob-r »taiiek, za eno uajdražjih svojih svc- * tinj, za pravire svojega jezika v javnom življenju: najprvo se v času na-: Jne samostalnosti za pravice svojega ; ■■erkvenega slovanskega jezika, pozneje ! (.od tujiiu jarmom, hotcč morda le bolj i žalostiti najlnijnejšini praktičnim po- irobam iu slednjič v znamenju narodne ravnopravnosti, je žc prav skrajni čas, dn sc ozremo nekoliko v preteklost, 1 du vidimo kako iu koliko smo si že pnborili — morda tuđi koliko smo že z--]>et izgubili, kako oddaljeni smo še od svoj Čira smotra } da moremo preso- jevati vspešnost vpotrebljevanega orožja, da borno znali ceniti tuđi pridobljcne 1 di btiniee, pa tuđi, da ne zabimo, kar le ' proradi storitno in nam ni v Čast, zaslug * onili rodoljnbov, ki so si stekli v tej * borbi največjih zaslug in si slednjič 3 moremo tako vstvariti nov nacrt za " o^ioenost. fc> Treba nam je konečno misliti tuđi \ na to, da že vendar enkrat zberemo i za sistematiko slovenskega jezikovnega i pr;iva gradivo, katerega, prav mirno i :nlim, nihče ne pozna na Slovenskem, I ] ziasti ne v njegovem zgođovinskem, - L:a;rmatičnem razvitku. ? i. 1 SSovenščina v uraditi do i I, 1848. Poglejmo prav daleč nazaj ! Redki, toda davno preteklost v znacilni luči osvetljujoči so žarki, ki se nišo cisto 9 zatemneli našim ocem. V knjižici y .Neuere slavisehe Siedlungen auf sild m deutschen Boden" znanega nemškega že zamrlega vseuČiliškega profesorja H. J. Bidermana (Stuttgart 1888) na- haja se na strani 21 naslednje zani- mivo mesto: „Ein Ratschlag der stei-eruiarkischen Landscbaft vom 30. Miirz 1 t> 3 8 (Landtagsverhandlungen Bd. 5 im steiermtirkischenJLandesarchivBl. 61) dringt auf die Bestellung eines Bann-richtcrs und oilentlichcn Ankliigera „so die \vindiseh sprach kbunen" und crkliirt er als unlcidlich, das3 beim Strafvertabren die Gcrichtspersoncn und Angcklagten sich wechselseitig nicht ver- | slchen**. Tako je bilo torej mišljenje i štajerskih dcžclnih zastopnikov pred 3G0 leti! — Odlok vicedoma kranjskoga z 1(3. februvarja 1554., shranjen v arhivu deželnega sodisča ljubljanskcga, pa nam podaje jezikovno odločbo Ijubljau-skega sodišca, ki zavrača proti grofu Barbu naperjeuo tožbo, „weyl der ge-\valt nit ieraiblii'h und sonderlich Inu Cral)atist*her ' J>rach ^tlig^u mau alhie i nit khundig, ^Jstcllt is^^i Jasno je toraj, da prva jezikovna odredba, ki je izsla, vzbnjcna po vsta-jajocem nemskem » arodnem duhu, za slovenske dežele reskript cesarja Ferdinanda II. od 8. avgnsta 1555, pe-teriin notianje-avstrijskim deželam, do-ločnjoc, da naj ostane pri starem sodnem običaju in ni nikomur več do-voljeno „in eioer anderen Sprach denp teutseh zu procediren". (Codex Au-' striacus, str. 332) ni toliko naperjena proti izpodrivani in iz uradov izginja-joci latinsČini, kakor proti ostalim narodnim jezikom7 ziasti slovenšcini. Popolnoma vendar citirani reskript, na katerega se Nemci tako radi skli-cujejo, slovenščine pri sodišČih ni mogel izpodriniti, kajti veljal je prvič le za cesarska in ne patrimonijalna sodišca, drugič pa ni mogel predruga-Čiti dejstva, da velika većina slovenskega naroda ni bila zmožna nemšcine, kar je naravnost izkljncevalo popolno njeno gospodstvo pri uradih vsaj v ustmenem občevanju s strankami. Pa-trimonialna sodišča nemskib naših ple-menitašev se najbrže nišo posluževali prepogosto našega jezika, izdajoča svoje sodbe in odlocbe. Da se je pa vendar dogajalo izpričuje v „Sloven-skem Pravniku" leta 1889. priobčena smrtna sodba grasčine Pisece pri Celju, sestavljona 1. 1750. po drja. Jožefu Dimitschu „als substit. laudes-furstlicher Bannrichter in 4tel Cilli" najprvo v nemskem besediln, kateremu pa sledi slovenski prevod. Tukaj vidimo torej prakso, katero smo gtoletje pozneje smatrali zopet kot veliko pri-dobitev in ki je še sedaj po poldrugem stoletju pri |naši drugi stopinji graŠki I v navadi le s tein slabim razločkom, | da niti ono, marveč prvo sodišče pre skrbuje prevod. Pa tuđi pri cesarskih sodiščih je imela slovenšeina v tišti dobi še vedno nekaj veljave. Zasliševanje le slovenskega jezika zmožnih obdulžencev ia prič v ka-zenskem postopanju se je moralo vršiti v slovenskem jeziku, čeprav so se po-tem te izpovedbe vseskozi nemško za-I pisovale. V civilaih zadevah pa je zbog naj huj šega formalizma vladalo itak načelo pismenosti, vsled jkaterega so le odvetuiki vlagali svoje vlogc se-veda le v nemskem jeziku. Toda ravno načelo formalizma, razne natanČno podpisane prisege, ki so se morale prav kakor so se polagale zapisati, je pa provzročilo, da so se iste od nem-šČine neveščih strank zaprisegale, po-nekod gotovo tuđi zapisovale v slo-• venščini, kar nam izpričnje toliko »e sedaj obranjenih slovenskih priseg! Važen v jezikovnem vpraŠanju pa je „ObSni sodni reda cesarja Jožefa z dne 1. maja 1781., ki je prekrsil načelo formalnosti v toliko, da dovoljuje v interesu naroda na deželi ustno razpravo. Zakonodajalec si je bil tu prvotno brezdvombeno v svesti, da bode zakon le tedaj ustrezal svojemu namenu, Če se bo stranka smela posluževati svojega jezika. § 13 obČnega sodnegu reda, na katerega so se naši borilci za pravico slovenskega jezika neprestano sklieevali, ziasti do uvedbe novega i ivilno-pravdnega reda, tuđi izrecno ravna zastopnika naj v svojih govorili rabijo v deželi navadni jezik (lan-desiibliche Sprache)". Menda so se očetje tega zakona sami jeli bati duhov, katere so pokli- cali, skratka Franc Ju rij pl. Kees. po-ročevalec zakonskega nacrta navede-nega občneg* sodnega reda v kompi-lacijski komisiji, je jel besedilo tega § 13 sklicuje se na v svojem komen-tarju istoČasno izišli latinski prevod „acubac partes ae earundem patroni in actibus causae idiomate con-su eto utantiir", tolmačiti tako, da izraz „v deželi oavadni"* jezik pomenja pri sodišču tište dežele navadui jezik, zahtevajoč, da morajo stranke, ne-ztnožne tacega jezika, priti k sodišču z odvetniki. Manever, vreden tuđi še ^0. stoletja! Res je bila potem v izdaji *tega zakooa za zahodno Galicijo z dne 1. decembra 1796 nadomeščen ta ominozni izraz z besedami: „die im Lande bei Oericlit ubliehe Spracbea. Z ozirom na to interpretacijo, kateri sta se tuđi pridružila pravnika Nippel iu Beidtel, ni prišel pravi smisel tega, v jezikovnem ozirn tako važnega §, nikdar do veljave. — Navzlic temu pa, da je cesar Jo- žef z dvornim odlokom z £&. raarca 1. 1787 zapovedai tuđi v takozvanih italijanskih kontiaih na južnem Tirol-skem in Primorskem rabo nemškega jezika, pa srečujemo odslej vedno bolj pogosto zahtevi i od strani ljudstva, kakor tuđi ziasti od strani vlade, da morajo bfti uradniki v slovenskih de-želab slovenščine popolnoma zmožni. ProseS za ustanovitev modroslovne §ole v Ljubljani, povdarjali so kranjski stanovi 1. 1787 v svoji prošnji na vlado: „die Pfle^e der Landessprache kommt hiebei in Betrachr, insoferne die in fremden Provinzen studierenden Slaven in Gefahr geriethen, ihre Muttersprache zn vergessen und dadurch fur die Ver-wendung im Vaterlande ganjlich un-brauchbar zu vverden. . . . a u c h die CiviJteamten miissen wegen des Verkehres mit Landvolk nothwendig Landeskinder s e i n ." Ćelo cesar Jožef II. sam je izdal dolgo vrsto ukazov, zahtevajoč od uradnikov znanje deželnih jezikov. (§ 18 podložniškega patenta ddto. 1. sept. 1781. J. G. S. št. 23, § 97 patenta z 17. juoija 1788. J. 6. S. Št. 848 in dvorni dekret z 30. novembra 1787, J. G. S. št. 750.) Posebno zanimivi so pa tozadevni dekreti in ukazi, ticoči se znanja deželnih jezikov in ziasti slovenščine izza vlade cesarja Franea I., ko se je začelo že narodno, Čeprav le literarično in nepolitično gibanje Slovencev. Za časa tega vladar ja pa je izšla tuđi prva, d os I ej skoro neznana jezikovna naredba, glaseča se takole: „Dvorni dekret z dne 23. julija 1. 1818., objavljen z okrožno naredbo c. kr. notranjega avstrijskega apelacij-8kega sodišca z dne 24. avgasta 1^18, št. 7510, op. št. 10.860 (Kr. Pr. G. S. 5 Erg. Bd. S. 4G2). Njega Veličanstvo so z dvornim dekretom c. kr. najvišjega justičnega oblastva 'z dne 23. julija 1818 glede zaslisevanja obtožeuecv ali prič, ki govore le slovenski ali kak drugi tuj jezik, izvolili izdati naslednji predpis: Ako se obtoženci ali priče, ki govore samo slovenski jezik, zasliŠujejo v nemskem jeziku, tedaj mora ne samo urađnik, ki preigkavo vodi in zapisni-kar, ampak vsaj tuđi eden prisedni-kov razumeti slovengki jezik iu se mora to v zapisniku o zaslišaoji urecao opomniti. Ako '.uradnik, ki vodi preiskavo ni zmožen glovenskega jezika, oziroma govori ?aslišanec kak drugi tuj jezik, tedaj naj se doloČba §§ 356 in 359 kazenskega zakona oatančno izpolouje. S tem se ta najvišja naredba ob-javlja v znanje in ravnanje.4 Za nas zanimiva je dalje odredba: „Dopis predsedstva dvo^rne pisarne z 7. svečana 1827, š t. 3 0 9 5 na vse deželne predstojnike, Pr. z. zb. 55 zv., str. 13. — (v Iliriji z ljubljansko gubernijalno odredbo z 9 dne marca 1827, št. 4423 okrožnitn oblastvom objavljeno [okr. prov. zbirka 9. zv., str. 78]) Nj. c. kr. Veličanstvo so izvolili ob nekem posebnem slučaju izjaviti dne 28. januvarja 1827, da store Najvišjega istega deželni predstojaiki in deželna oblastva zato odgovorne, da ne dobi nobena oseba mesta okružnih ko- LISTEK. 1 Đe viriš illustrissimis. Sulfarii ss. Ecclesiae doctoris in acea-demia ss. Beligionis ac rationis Aemonae «nno Domtni MMMM habita. (Poročilo Sul--arja, đoktorja presvete cerkve o znamenitih £:žeh v emonski akademiji bv. Vere in fameti Gospodnjega leta leta 4000.) (Po Skofijskem arhivu.) „In nonaine Patris et Filii et Spi-ritus saneti! Slava Bogu v višavah, hvaljen bodi Jezus Kristua! V znožju gore, ki kipi nad Emono i dvema svojima glavama v nebo, pre-sladki Devici Mariji na čast, je stala svoje dni moćna trdnjava, zidana na savski pesek in na rimsko podlago, in je dolgo kljubovala časov viharjeni. ^Inogo je storila dobrot: storila je, da k vatikanska tiara svojo moč razgroila nad temi kraji, da se je slava božja |razlegala po tek krajih, da so se vrnili tasi rimski v te kraje. Vse to je napravila učeč sveto vero in pravo znanost, kakor jo presveta Cerkev po božji Volji razklada, In je veudar prišlo, da se je se-sulo to zidanje, ko je dopolnilo svoj namen, ko rimskemu imenu ni pretila od nobene strani več nevarnost, in Ko je kralj vseh kraljev, sam Bog v Človeski podobi, sveti Oče iz rimskega prestola som zavladal po teh deželah. To pa se je bilo zgodilo po božji volji takole. Pomladi so savski valovi zelo narasli in so prestopili svoje bregove in divje vode so se razlile in odnesle vse in zrušile, kakor o vesoljnem potopu. Ali nobeno Človeško življenje se ni izgubilo v teh vodah, ker Bog je svoje ljudstvo na čudezen način otel valovom iz zrela. Odvedel jih je bil iz teh kra-jev —• bila je ravno Velika noč — in so romali na Sveto Goro in v Rim, svetemu OČetu pod noge in v sveto deželo, da so v Jeruzalemu ob grobu našega Izvcličarja prosili blagoslova božjega iz neba. Iu ne cna duša ni ostala doma na emonskem polju, in romarsko ćulo so vzeli vsi na rame in popotuo palico v roke in vse so nesli seboj, in Živino so gnali seboj, da so se spotoma hranili ž njo. Lepo pa je bilo videti, ko je vea narod romal . . . In Bog jim je dobro hotel, ko jih je odpeljal, da nišo v domovini konca vzeli. Tako se je dopolnil čudež božji, tako stoji zapisan v starih zaprašenih analan. Na mestu pa, kjer je kipela rimska trdnjava v zrak, zijajo Še dandanos začrnelc razvaline, domovauje sovam in drugim prijateljicam modrosti. In Sava, ki si je bila tistikrat po božji volji prebrala strugo, pođi burne svoje valove tik porušenega zidovja in izpira zadnje spomine na čaše davno minule. Sredi te groblje pa so izkopali udani podloŽniki župnije ad St. Vitum pred nekaj leti pomenljivo spominsko ploščo, ki je bila vzidana pri zgradbi te zrusene stavbe. In meni, Sulfuriju, doktorju svete Cerkve, ponižnemu blapcu božjemu, pohlevnerau orodju v rokah Bogu podobnega, vsegamogočaega [Pa-peža, se je posreČilo, dognati in spoznati z božjo pomočjo, po dolgotrajnem trudu in po skromnih svojih močeh, pomenljivi napis, ki razliva angelsko svitlobo na tisto dobo, ko se je rimska ta trdnjava zgradila. Ta napis, ki ga tukaj častitim svojim tovariŠem-akademikom emonske Škotije v vednost izročam, z upanjem, da se poveČa slava božja, da se povo- ličajo zvesti služaboiki njegovi, ta napis se glasi: „Omnia ad maiorem Dei gloriam ! V to bodi zgrajena tuđi pričujoča stavba po božji volji, ki naj razširja in krepi rimsko gospodstvo po teh krajih! Zgradilo se je to poslopje, ko je v senei mitre na skoiovskera sedežu v Emoni poČival prečastiti in preblažtni gospod gospod knez in Škot, skoi a knez f Antonius Bonaventura, ki je I vzgojil v duhu Kristosove ljubezni in prizanealjivosti mlado dubovšeino, ki je z ukrivljeno svojo gorjaČo v roki užu-gal vse krive preroke, ki so tišti čas kot gobe po deževju vstajali iz tal in trošili grešne zmote po njegovi vladiko-vini, in ki se je naposle d zaprl med samostanske zidove, da je z gorečo pokoro daroval Bogu zadnje dueve svojega življenja; to poslopje se je gradilo, ko je bogoljubno vodil posretno oblaat doc-tor Sustertitius blaženega imeua, ki je imel toplo prijateljstvo s sv. Duhom, kateri ga je še ćelo od Časa do časa obiskal in mu od Časa do časa pamet razsvetlil. Ta mu je tuđi podelil v znamenje izredne naklonjenosti in ljubezni čudežno moč, da jo zemljo v zlato izpreminjal, s tem da jo je potresal z žlindro, ki se je svetemu možu kar iz rokava usipala; vsled te čudotvorne lastnosti, ki je ticala v njem, se ga je prijclo Častno in značilno ime: Žlindra; to poslopje se je zgradilo, |ko je bil zastopnik svete Temide, voditelj sodne gosposke dr. Eugenius Lampa, ki je bil že od nekdaj nadah njen s kršćansku pravičnostjo, ki ni nikoli lagal in krivice delai :s ki je Že davno dobro poznal zakone svoje dube, sodu, dvorano in vse njene pritekliue; to poslopje se je zgradilo, ko je živel v teh krajih Čndodeloik Lucaa Smolnicar, ki je hotoike ozdravljal in srebrno roiniško stadeočino v lurško vodo in to zopet v zlato izpreminjal; to poslopje se je zgradilo, ko sta Antonius Cobalarius in Thomas Caidi-sius vestoo opravljala službo Haroaovo in proti neznatuemu obolu prepeJjavala duše umrlih v tujo deželo. Zgradilo se je to poglopje v na-men, da se uvede v teh krajih jezik rimski, ki je edini vreden, d* se v njem Boga moli in Čajti, ia ki naj izrine vse druge barbarsko jezike iz zemelj-skega pofršja, ki so grehota in nič druzega ko grehota, delo hudičevo! misarjev, ki niraa razven dragih v to potrebnih lastnosti tuđi dežehn jezik popolnoma v svoji lasti. Kl ebelsberg m. p.u Naravnost klasieen in sila podučen pa je naslednji ukaz, tako da ga ho-čenio objaviti v izvriniku. „Ukaz predsedstva dvorne pisarue (Hof-kauzleipriisidialerlati) z 2. sept. 1827, št. 949. objavljen z ljubljansko gub. odredbo z 27. dne septembra 1S27, št. 20841 na okrožne glavarje v Iliriji (okr. prov. zb. 9 zv., str. 312). Um in Zukunft eine mehrere liiirg-schaft ilir die genaue Bcobachtung des allerhoclisten Befebls; vermog \velehem ilir Kreiscommissiirs Stellen in lllyricn nnr der kraineriscben jder w e u d i-schen Sprache vollkommen kiindige Individnen in Vor-scblag zu bringen sind, zu erlaugen, Avnrde vorgezeicbnet, dass kiinftig bei Besetzuug einer lvreiscommissarsstelle in Illyrien jene Competenten, deren practische Kenntnitt der krainerischen oder wendisehen Spraebe als Mutter-oder bereits geiibte Geschaftspraclie nicbt vollkorumen notorisch sein solite, einer vorlaufigen Priifung in der Art unterzogen werden soilen, dass sie vor eineni dieser Spraebe kiiu-digen Kreisliauptmanne eine in ii n d -liche Verhandlung mit Par-teien in dieser Spracbepfle-gen u n d der K r e i s h a u p t m au n hieriiber eine scbiiftliche Kelatio u erstatte, iu r welcbe erin dem Falle der bestii-tigten Sprachkenntnis so-gestaltig zu baften haben wird dass, wenn ein solehes Individuum spater wegen Mangel zurelchenđer Spraclikenntnis tibersetzt werden nittsste, dem betreffenden Kreishauptinanne die Ubersetzungskosten zur Iiast gelegt wftrden. Diese leztern biitten aber uucb dem Gubernium zur Last zu fallen, \venn es die vor laulige Priiiimg anzuordnen und blos audern unzuverliissigen Zeugnissen lilauben bcigemessen biitte." V slovenskem prevodu: [Da se doseže v bodoee večje jamstvo za natauko spolnjevanje naj-visjega ukaza, po katerem se i majo za mesta okrožnih komisarjev v Iliriji le osebe predlagati, ki so popolnoma zmožne kranjskega ali vendskega jezika, se je odredilo, da se morajo v bodočV pri podelitvi mesta okrožnega komisarja v Iliriji tišti kompetenti, o katerib ni občeznano, da znajo kranjski ali vendski jezik kot materni jezik ali da ga rabijo že v poslovanju, pod-vreči začas ni preizkušnji na ta način, da razpravlja pred okrožnim glavarj em zmožnim tega jezika, ustmeno s strankami v tem jeziku in da okrožni glavar o te^m pismeno poroea; ako potrdi v tem poročilu, da je prosilec zmožen jezika, jamči za to potrdilo s tem, dagav slučaju, ko bi se morala ta oseba zaradi nezadoatnegu jezlkov-uega znanja premostiti, zade- nejo vsi stroški premeftčenja. Ti zadnji pa z a d e n ej o tuđi g u -bernij, ako se ni odredilo začasne preiskuŠnje, marvec verjelo samo drugim nezimesljivim spriealom.] Na enak način se ukazujejo tuđi v dvornem dekretu z 27. maja 1S,'U>, št. 1797 (1794?) ilir. prov. zbirke zak. 15 zv. str. 16 popol no (vollstiindige Kenntnis) znanje jezika dežele in okraj a za okrožne glavarje ter v ukazu dvorne pisarne z 15. jauuarja 1834., št. 1 (prov. zbirka zak. 16. zv. str. 28) za praktikante in v dvornem dekretu z 16. januvarja 1835 za kriminalne aktuarje. %a nas aktuelue važuosti pa je tuđi dvorni dekret z dne 20. jimija 1837 J. G. 8., veljaven za vsa apelacijska sodišča, kjer se zahteva od pro-silcev za avskultantska mesta tuđi: izkaz jezikovnega znanja, katero mora prosilec osvedoeiti v toliki meri, da ne zna le gladko (geliiufig) govoriti, marvec sestavljati tuđi spise. Palače med bajtami. V Cerknici na Notranjskem je bil v nedeljo 8 t. m. shod katoliško-narodnih volilcev. Na tem shodu je imel glavno besedo sam vodja kato liško-narodne stranke. Revnim, cd farovža odvisnirn in od kaplanov sku-paj nagnanim ljudem je hotel dopc-vedati, kako on in njegova stranka dela za ljudstvo. Tega jim pa ni povtda', fesj je stranka že storila za to ubogo ljudstvo. O tistih »gna dahtr, ki so j'h Ijudje dobivali od raznih že faliranih ali pa na kantu stojećih konsumovni črhnil nobene besed.ee. Tuđi to je zamolčal, če si je kdo ie s f&rovdkimi ocvirki nČet zabelii. Saj je znano, da farovž niti v kaplanijo ne da,e rad ocviriov, št? manj pa v mežnarijo, kaj pa sele drugim ljudem! — PaČ pa se godi narobe: farovž tirja in pobira od ljudi enkrat za svece, enkrat za olje, enkrat za streho in enkrat za tlak, enkrat za bandera in enkrat za arajce itd. Ni k dar nišo siti! Kmet ne vidi tega d tvka, ker ima dilo na oČth in pa ker se boji — videti. Ia ker ima kmet dilo na očeh in pa da bi jo še do'g^, dolgo ime!, zato huj-gkajo ti katoliški poštenjaki ubozega kmeta proti boljšun ljudem in mu hočejo dokazati, da je vse njegove bede kriv liberalni mešČan. A skrbno mu pa prikrivajo, da je liberalni me-£Čan pnšel v boljšt »tan zato, ker se je kaj u čil in ker pridno dela. Boje se, kakor hudobec križa, da bi kmet ne zvedel, da bo le tedaj pnšel v boljši stan, če se bo tuđi on kaj učil. Saj ves napredek in vse blagostanje stoji ni izobrazbi! To s cer naš kmet prav dobro čuti, ko stli svoje otruje v sole, da bi si lažje kruh služili. A zaveda se pa naš kmet žalibog tega de ne! In to je Usto zlo, ki ga duši in mu jemlje pogum v borbi za življenje ter ga zapelje, da revež ver-jame sladkim besedam »katoliških« zapeljivcev. Zato je pa sam vodja katoli&ko-narodne stranke Sel ljudi farbat in jih vklepat v farovške vojnice. Za danes pribijemo samo eno ne skončno »žlindrarijo«, s katero je hotel k mete vjeti v svojo ka to lisko past Šuntal jih je proti soli! — »Sole so palače med vašimi raztrganimi bajtami. In te palače morate staviti s svojinu žulji, sami pa nimate kruha!« Tako nekako je začel in tako je š!o dalje. No — z ljudmi, ki tako ožlin-drano govore, se ne borno prerekali! — A našemu revnemu kmetu pa moramo vendar izpregovoritipar besedic. — Komu pa zidaš solo ti slovenski kmet? AU je ne zidaš sebi? Ali je ne zidaš zato, da se bodom jgli tvoji otročidi v njej učiti in izobraževati, da si bodo mogli potem služiti kolikor mogoČe dober kruh? Iseveda! Prav zatojo zidaš. Šola mora seveda tuđi pri-merno velika biti, da ne boš imel nepotrebnih stroškov, če se bo čez kaj let razŠirila Tako zahtevadr žavna postava, kattre ne bodo vsi katoliški dohtarji prenaredili. In da je nova šola tuđi lepat to ume vsak kmetski človek, samo katoliški dohtarji tega ne morejo umeti, kadar kmeta firbajo. Če bi tvoja »strgana« bajta n. pr. pogorelu, bi si ti gotovo ne postavi! veČ »strgane«, nego novo, lepo, zidano in prostorno, kakor se dandanas spleh zida. V»aka pogorala vas je vstala iz pogorišča lepša in udobne i sa, kar je čisto naravno. Toda katoliški dohtarji so pa nadnaravni, zato pa ne umejo t*.kih naravnih stvari. — Sicer pa verno, kam pes taco moli in zakaj je vodja katolitako-na rodne stranke s šolskimi pala čami farbal ubozega kmeta. V vsaki farniva*i, ali pa še ćelo pri podruinic1, stoji med ra^lrganimi kmetskimi bajtami lepa farovška palača. Vaak nepristranski Človek bo pntrdil, da navadno ta farovška palača kmeta veliko vtč stane, bakor pa šola. Pri tej ima tuđi sam kmet kaj govoriti, če se popravlja ali prtzidava, pri fa-rovški palači pa nirna nobene besede Popravljarje farovških palac je pa d jstikrat odvisno od raznih muti raznih fajm.štrov. Sa) se je že će »tok rat primeriio, da je naslednik zavrgel čisto nove stavbe svojega predmka in jih jel prenarejati in to brez nujne potrebe. In kdo je plača! te muhe? Kmet in nihčedrugi, će ne z naklado, pa v pusici in če ne pri ber, pa pri darovanjih ali pri krstih ali p* ćelo pri pogrebih. Po ten farovških palacah se dobro je in pije dan a dan. V teh farovških pa lačah ne smejo imeti otrok, pa linajo vendarle krasna in obŠirna stanovanja. V teh firovšftih palacah ima prva fajmoštrova dekla povaod lepše stanovanje, kakor ga ima po šolak h paUčah vodj a sole, t. j. L*stir ki voJja za solo toliko, kolikor fajmošter za f*ro. Vodja sole ^ me biti oženjen in imeti otroke, a ima navadno slabeje stanovanje, ka kor prva fajmoštrova dekla, ki ni omoiena in torej tuđi otrok ne srne imeti, vaaj v t*rovžu ne. To je sicer velik nedostatek, ki ga zakrivo naše šolske godposke nekaj iz neuteme-'jen^ga varčevanja, včasih pa tuđi na ljubo — fdjmoštru. A resnica pa je ia ostane, da šolske vodje v tem oziru bolj zanemarjajo, kakor pi f^rovške dekle. — č-3 se pa 2dtj prevdarja, kaj ima kmet od farovške palače i a k&j od šolske — tedfej pi ga mtnđa ni kmeta in če ima tuđi dilo na očeh, ki ne bi vtde), da g* farovška palača zmeraj veliko stane, da mu pa prav čisto nič ne nese, in da si s farovškimi ocvirki še no-beden ni kaše belil. A v š )lsk palači ae je pa izredilo in se jih bo še dosti Ukih, ki so domu več kc-rihtiii, kakor pa je šola veljala. Dobili b- do v šoldki paUči naši otreci toliko in takih lepih naukov, da si bo vsak poaetej lahko zidal tako palačo, če se bo le teh naukov držal. Z eno besedo: Šo ls ka p al a č a j e živ kapital, farovška palača pa mrtev kapital, od kate rt g* ima kmet samo — davek. In ta mrtvi kapital, ki ljudi toliko Btane, ta rurtvi kapital je hotel vodj* katoMko narodne stranke Ijudem zakrili, da bi ne videli od-kod pribajajo pijavke na njihove mošnjičko. Toda to se mu ni posre-čiio, ker Ijudje že izpregledujejo in začenjajo ločiti crno od belega. Fa rovške paUČe ne bodo pogortie, a prešle bodo pa gotovo tako ali tako, kmetske bajte prej ali ek-j in na n;ih mebtu bodo VBtaie lepe, zi dane hiše in notri bodo stanovah razumni in pridni Ijudje! — Ti pa ne bodo tako brez vsakega računa inarali znašati denarja za etrkvene »namene« in takrat bi pa utegnila iz marsikake farovške palače nastati fdkrovšaa — brijta! Poglavje o trozvezi. Niti Nemčija niti Italija ne pri kriva svojih pikrih nazorov o vred nosti in stalnosti trozveze. Le Av Sirija, molzna krava v taj zvezi, ne optŠA oficiozno pri vsaki priiiki za* govarjati trozvezo. Dočim Bi delajo nertiški in italijanski polutki in dr žavntkivprav smele kombinacije, kaj sledi trezvezi, katere velesile se združijo itd. žive dunajski poLttki v nekaki pijani omotici, kakor da je trozvezi večni cbstoj. Zadnji čas si je Italija zopet pridobila dve novi zaveznici v Aogleški in Francoski, ki ji zagotovljate trgovinske koristi na morju. Več ko ima Italija takih pri jateljic, bolj samozavestno in zapo-vedujoče nastopa v trozvezi. Vendar pa ji ni vseeno, ali je z Avstnjo v trgovinskih zvezah ali ne. Ravno trgovinska pegodba je Italiji še edina privlačna moč, da se hlini v trozvezi Avstriji prijateljico. Seveda izgubi zanjo tuđi trgovinska pegodba z Av Btrijo glavno veljavo, ako se ne sprejme veČ vinska klavzula, proti kateri je takorekoč ćela Avstrijt. Iz strahu tedaj, da bi ji ne odletel t4 to Isti založaj, zače'a je eficiozno po. vdarjati svoje verno srce za troivezo, Prav sumTjivo se nam tedaj zdi kako je novi italijanski miniater zu-nanjih zadev, T o m m a a o Ti t to nj takorekoč nevpraŠan in brez praveg* povoda priznaval Ijubezen Italije z* trozvezo. Napram nekemu parišken dopisniku je namreč rekel: »Itali^ ostane isvreno in nepremakljivo zveata trozvezi, ker je t* zveza eit-ment miru in ker politika, ki gre na odetranitev vojne nevarnosti, je ? popoinem skladu z idejami napredka in n&čel prava, ki smo jih dolini našemu politiČnenriu preporodu Tako vedenje nam je tem laglje, ker trozvezani bila zapreka ita-li j a n ako - f r a neoske mu zbl žanju, ki je postalo važni fakti: naše rnednarodne politike, in katero bcdtmo raztegnili še na širšo pod ' lago. Na drugi strani pa zop^t ne smemo p u a 1111 izpredoći* gospodarske politike, ki pritiska s toliko silo na tehtnio mel narodnih razmer, ki je tesnoj spojena s tr^ovinskimi dogo' von« — To |e vendar dovclj jaanu židov&ka Ijubezen — pobratimstvu, mešnje. Položaj na Hrvatskem. Od letošnjega pokreta sem je javno življenje na Hrvatskem kakor prtrojeno. Z1i se, kakor da bi se Ilrvatbka po do.'gem, teŽkem sr. u prebudila in hotela s podvojenim; moća>i in z neumornim delem ru domebtiti Vde eno, kar je zarr.uditi ko je bila cehh dolgih 20 let vkle njena v neprodtovoljne okove KLue novega sistema in ždela v narodni in gospidaraki letargiji. Dasi je le- tošnji pokret fcUl lirvatako mnogo žitev, vendar ne odtehtajo te toliko, kolikor je to gibanje rodilo dobre/a aadu. Da se je narod zbudil, da s? )e jel zavedbti svojih pravio in jih ludi z vso odločiiotitjo zaLtevati, to je skoro iz ključ no zasluga tega po- krettt. Dogodki letošnje spomladi »o vJlit novo navdušenje, nov pogum v žile cmagujočib rodoljubov in pn dobili stotine čilih, mladih nooči ru rodni Btvari. Hrvatska opozicija je sedaj krepkejša, kakor kdaj preje. In kaj jo n&jboli krepiV Da je za pustila svoje akademično stališče, dx )e opustila — rekel bi — svojo »aka- demično« opozicijo in stopila na krepka realna tla ter zanesia svoje ideje v najširše kroga ljudske maae Ta njena taktika je že doneala mnoga vspehov. Ves narod stoji sedaj za njo. Ker je obenem umela, vpogiba- joČ se treznemu prevdarku in uva žujoč zdravo politično reaono, na)ti s Srbi neki »modus vivendi«, si je svojo pozicijo še tem bol) utrdiia, zlditi ker so tuđi Srbi stopili ž r.,o na opozicijonalna tla in se izrekli za kardinalno točko hrTatskih z^hte? ^fiJT Dalje v prilogi. ~%i^ Zgradilo se je poslopje v ta na-men, da se izroči vsa oblast cerkvi nazaj, ki se ji je krivično iztrgala in se dala ljudem, kajti vsa oblast gizvira po svetih naukih cerkvenih očetov od Boga in zatorej pristoji božjemu na-mestniku, ki iz njega Bog govori in diha, svetemu Očetu na rimskem pre-stolu. Zgradilo se je poslopje v ta na-men, da se privede znanost, ki je zgrešila nravj pot7 zopet v naročje sveti Ccikvi iu Papežu, ki se ne moti in se motiti ne more; senee zmot se naj umaknejo kot inegle vsepovsodi solneu neizkončue resnice, ki je v Kimu rojena iu v Kimu doma. Zavedati se mora zopet človek, da ga je Bog ustvaril tako, da je svoj dih zavil v sirovo ilovico, da ga je potem posadil v sredo vsega sveta na zemljo, kamor ima neprestano eno svoje oko uprto. Na božje povelje mu prižigajo angelci vsako noe svece, ki so po nebu pripete, za dne pa mu sveti solnee in ga greje po božji volji. Amen." Tako poroča spominska ploŠČa; to so bili torej možje, ki so vsadili gorcično zrno kržeanskega življenja v to zemljo; ki je iz njega zraslo ino. gočno deblo. Ti možje so vodili in privedli ljudstvo k temu, da se je glo-boko do tal uklonilo večni Romi, najsi so jim razni krivi preroki — anathema sit — metali polena na pot, Naša škoiovska akademija sv. Vere in pameti naj posije deputacijo v Kim, da se pokloni nezinotljiveinu Dalai-Laini in mu izroči udanostno izjavo duševne in telesne pokorščine. Deputacija pa uaj tuđi priporoča Dalai-Lami, da obvijc . tem možem svetuiski venec okrog glave, ker na dlani leže dokazi, da so bili že na zemlji sveti in da je njih življenje bilo zaslužno pred Bogom in sv* Cer-kvijo 5 brezdvojbno je, da se vesele njih duše v nebesih in da gledajo Boga iz obličja v obličje. A tuđi mi se jim izkažimo hvale-žne naslednike \ iz razvalin naj zrasejo visoki kipi, ki bodo pričali poznim ro-dovoin o možeb, ki so jim pripravili tako svetio pribodnost. Fer omnia saecula-saeculorum. Amen !u Tako je govoril vse časti vredni Salfu rij, doktor in ponižen služabnik presvete Cerkve, in z burnim odobravanjem je sprejela akademija sv. Vere in pameti njegove besede. * V resnici je knialu za tem strmela na emonskem polju pod Šmarno goro skupina marmornih kipov visoko v nebo. Spređaj su je smejal dr. 8ustcrtitius na glavi je čepel svet' L^uli v golobji potlobi, po rami pa mu je opletala vreča žliudre.llibet se mu je knviliu ramćsose mu šibile pod težo, ker žliudra v vreći se je bila v zlato izpremouila. Na drugi strani je stal dr. Kugeuius Lampa v zuaucm sivo -rjavem jopiču in ravno takih hlačali s tirolskim slamuikoiu na glavi; v roki pa je nosil železne verige — znamenje svoje oblasti. Za temi pa so se vrstiii iSmolnicar s sodčkom pod pazduho in pa dva llarona v dolgih plaščib z mošnjiekom v roki. Vsem pa je žarelo veselje in zadovoljstvo z obraza. {Sredi njih pa je stal sklonjen y Antoniii8 Bonaventura, upalib lic, ske-sanega obraza. In ta je plakal in debele solze so se mu usipale iz oči! To so preroške sanje, kakor jili je zapisal Bogu v večjo slavo, zvestim njegovim hlapeem pa v zasluženo po-veličanje. Leo Roman us. V. zobeh. (Konec.) »Dete moje — poljubi me!« Njegov melodijozen glas. »Ah! Pri vsej lastni volji bi te dt?daj ne mogU. Hazjeda me misel; da imajo Ijudje, ki uie niti ne po* inajo, slabo mnenje o meni.« j>Brezdvomnot duša. Čioveku, ka-terega se temeljito pozna, sa gotovo prisvaja drugačne zaključke, ako jih zasluži.« »Pa zakaj to, Kazimir! Jaz si mislim o vsem svetu le dobro, o onem čioveku, ki mi ni naredil sla-bega — najbolje©.« »Nekolike drugaČe moraš gledati v svet. Ne zaupaj mu nikoh sleparju.« »O, danes me je dovolj razočarah Tako naveličana sem življenja, da bi še najrajše umrla. Ni-česar več me ne veseli « »Nič? Prav nič?« »Da, nič. Vse mi je prazen nič.« »Tuđi jaz sem ti tedaj votla ničla?« »Pustiva to in idiva od tukaj. Piosim te. Daleč idiva — kamor hučt š, samo da se oddaljiva cd tega pubiopja u Pumiril jo je zopet za nekoliko, tolik j da je sedla na stolico k njemu Njun pogovor sd je bil zopet razvti, ko preje. Govorila sta o maraičem in in&rsikaj ga je povpraŠevala. Le u avtji ijubeini — le o viroku nj0 v. zadosten, v resnici pa se je ta znesek priznal samo enemu posestniku, vsem drugim pa veliko manjše svote. Podpisam je vesel, da nova železnica ne bo tekla po nobeni njegovi parceli. V interesu drugih oškodovanib posest-nikov pa se Čuti kot občinski svetova-lec vezanega, opozoriti pristojne oblasti, na okolščine, na katere se cenilna komisija radi nepoznanja naših krajevnih razmer ni ozirala. V našem okraju proti Ribnemu se 1 oral njive lahko kupi tuđi za 600 K. V krajih pa, kjer bo tekla železnica, se je prodal oral njive tuđi že za 2000 kron, ne da bi se to pora-bilo morda za stavbišće. Seveda tuji izvedenci se nišo mogli ozirati na take krajevne razmere, ker jih nišo prav nič poznali. Takisto so izvedenci tuđi izjavili, da okoli projektiranega kolodvora na Bledu ni nobenega zemljišča, ki bi se moglo Šteti v zdraviški okraj. Izvedenci nišo mogli vedeti, kje se prične zdraviški okraj, in tuđi o tem nišo hoteli ničesar slišati. Vprašati bi bili vendar morali tište, kateri bi jih lahko o tem poučili, in to sta občina in zdra-viška komisija. Ta dva bi bila lahko uradno dokazala, da spada dotični svet v zdraviški okraj. Svet okoli novega kolodvora je res bregovit, ali zaradi tega ne more nobeden trditi, da tam zaradi tega ni nobenega stavbenega prostora, posebno ker je prav v blizini jezera. Nasprotno: Tujci postavljajo najraje svoje vile v vzvišene kraje, da iraajo Jepši razgled. Vile: Rosenberg, Bela, Kokolj, Fruhlich in več drugih stoje v strmih bregovih, torej v prav takšnem terenu, kakor je svet okoli novega kolodvora. Železnica bode tekla dva kilometra daleč po zdraviškem okraju, in po večjih krajih preko vrtov mimo vaši, a komisija ni našla nobenega stavbišca. Iz ten razlogov se mi zdi prinierno opozoriti dotične, kateri morejo prizadetim posestnikom kaj pomagati, da bi se potrebno ukrenilo, da bi se svet za železnico še enkrat pre-gledal, ter cenil, da ne bodo imeli pri-zadeti posestniki prevelike Škode, katera jim preti sedaj radi prenizke cenitve. A. V. »Ljubiš li še mojega prijatelja ?« »Jaz?« »Bi li bilo kaj čudnega? Eh, pa pustiva.'ct »Ti si jako negalanten « »Kako to?« »Ker se.drznfcš puščati kako žensko v radoveduosti.a »Je li to tako hudo?« »Seveda, radovednost razvnema. Zakaj nisi pričel, niti pokazni, da mi hočeš nekaj povedati, ko si se zopet premislii.« »Samo za danes ljubka! Do jutri premialim.cf »In mi poveš?« »Seveda.« »Ša bolj sem radovedna!« »On, ta ženska slabost!« »Zdaj pa idiva, ne,« povprašala ga je Ijubeznjivo in stekla k eni postelji. Prihitela je zopet k njemu m mu položila čepico na glavo. On pa si je opasoval dolgo, svetio sabljo, med tem ke si je ona ohladila roka viče ier si polagala slamnik. Ko je potisnil za gunabo ob vr&tih, se je prikaz&la na pragu sobarica. »Kcvček pustim tukaj; u&tavim &e delj časa v tem mestu. Samo še smodk mi pripravite.« — Odhaj&la uta iz sobe. Ilonka je btopala ponosno pred pomorskim zdravoikom in s privzdignjenim paj- čolanom zrla prezirljivo, ko je šla mimo sobarice. »Čakaj,« rekla je svojemu prijatelju, ko sta bila zunaj na hodniku. »Nekaj sem poztbila !« Obrnila se je proti vratom, ob katerih je še vedno stala sobarica — a potem pred njenimi oČmi vrgla z vso zaničlji-vostjo srebrn goldinar na odgrnjeno posteljo. »He, he,« zasmejala se je zlobno in malicijozno, ko je potem ne ozrši se na postrežnico stopala za svojim idealom. Sobarica jo je prav dobro umela . . . Ko sta bila na stopnicah, si je potegnila pajčolan čez obraz in sklonila glavo; kakor grešnica se je ozirala v vežo — boječa se, da bi je kdo ne zapazi! prihajati iz gornjih prc-storov, kaj ti kakor je preje vsa srečna in brezskrbno stopioalu iz voza v hotel in tam v prvo nadstropja, tako jo je sedaj muČil strah, da jo kdo vidi izliti. Kakor hudodelka, ki se boji orožnikov, je trepetajoča se pomi-kala dalje. Najrajše bi bila izpustila po tri ali Stiri stopnioe, da bi bila preje >podaj. »Ah, Kazimir, da me kdo vidi — kdo me potem opere pred stru-penimi jeziki, akoprem je moja duša čista, moja vest brez očitanja.« »Ah kaj, nikar se s tem ne vzne mirjaj! To menda še ni tak greh, ako si bila z menoj v jednem hotelu « »Ah, Kazek, zate ne, zate. Pa da nisva preje pomislila. Stoprav sobarica mi je mogla odpreti oči?« Bila sta že na poslednji stopnioi, pa v tem hipu so se odprle vezne duri in vstopili so trije elegantni go-spodje. Nje znanci. Dobri znanci. »Ah!« izrinilo se jej je težko iz prsi. Vsa zmedena se je ozrla od njih v nasprotno stran. Nje zadrega, vsled katere je niti pozdraviti nišo mogli, je le še bolj potrdila ono ne-prijazno mise), ki se je v vseh treh spočela naenkrat. »Kaka neprevidnost,« zadepet&l je prvi, ki je odpiral vrata v salon »Za slične sestanke si izbere ravno hotel, v katerega pohsja zaradi dobra pijace naj več domačinov.« »Eh, pa morda je vendar ne smemo še toli strogo obaojati,« pri-pomnil je drugi. »Sioar pa ševe* jako nepre mišljeno!« »Sama se obsoja. Česa pa je iskala v prvem nadstropju? Ha, ha!« IroniČen glas tretjega. »Ha, ha, ha,« He je zasmejala na ulici tuđi Ilonka, ko pol nura, ko človek v obupu, ko človek, ki se boji nadaljnega življenja : $: Zakaj Bog kaznuje ce-sarja Franca Jožefa! V raznih lietib, tuđi dunajakih, čitamo, da je neki francoski duhov nik nedavno ▼ svoji propovedi po zivljal vernike, naj se neomajano drži katoliške vere, ker ta je e d i n o Bogu dopadljiva, in kdor ne brani te vere, tega kaznuje Bog in se ne ozira niti na nnogočne in visoko sto-jeČe ljudi, še manje pa na reveže. Kot vzgled, kako Bog ćelo mo-gočne kaznuje, je r.avajal — a v -strijskega cesarja rekoč: »Cesar Franc Jožef je moral svojo dedšČino 1. 1848 sele iztrga*.i iz rok revolucije. Š?st let pozneje ao ga poskusMi umoritJ. L 1859 je izgubit v vojski veliko in bogata pokrn-jmo. V Vojski z Dansko si je sicer izvojBval c«lo holstajnsko dežeio, a jo ja moral dve leti pozneje odstopiti Pruaiji, ker ni imel božjega blagoslova. L 1866. je bii cesar zamotan kar v dve vojski — s Prusijo in Itv hjo. Lahi bo mu zupet odvzeli, daai je v vcjni zmagal, eno naj!epših in najbogatejsih dežel. Skoro nato so v Mehiki ustrelili njegovega brata Maksimilijana. L. 1869. je v Dalmaciji buknil upor. V osemdesetih letih je zbolela cesarica Elizabeta in se cdvrnila od njega, da ni mogel več uživati rodbinske sreče, njegov sin Rudo!f pa ]• umri grozovite smrti. Sploh pa so mu povzročili njegovi sorodmki veliko skrbi in žalosti: Ivan Orth je poginil na morju, neki drugi nad- vojvcđa se je vedel skrajno nedostojno pri nekem pogrebu, zopet drugi so mu delali na drug način veliko sramoto. Na to je zgubil na grozen način svojo soprogo. Skoro potem pa sta povzročila cesarju ne-čak Leopold Salvator in nečakinja Luiza Toskanska neizrecno žalosti in sramote. Ko je oesar, izmučen po udar« cih usode, hotel odložiti krono, ga je njegov nečak Ferdinand — Ža-lostno puatil na cedilu, vrhu tega pa je še aklenil zakon z neko »manj vredno žensko«, kar je cesarja znova i udo bolelo. Sedaj se puntajo še N**mci in hočejo državo razdeliti, Čehi zahtevajo svojega kralja, Madjari pa hočejo ćelo državo razbiti! In zakaj vse to, zakaj kaznuje Bog tako hudo ceaarja Franca Jožefa? — ker je premalo »katoliški!« — Tako, sedaj pa vemo! Ali ni to prav hudičevsko klerikalna hudobija? Kdo pa je bolj katoliški, kakor cesar Frano Jožef?! Vsako leto Be vdeleŽi pobožno na Telovo procesije, umiva ponizno o Veliki noČi 12 starčkom noge, hodi pridno v cerkev in k spovedi, se strogo posti, zida kato* liske cerkve, daruje vsako leto o božicu paptžu 100000 K, da 100000 K za maše po pokojni cesarici, šfiiti s svojo osebo vse rimsko - katoliške težnje, sprejema v svoje dežele prognane menihe, pomilosti v vsako leto par tucatov Črnosuknježev, ki so bili za različne lopovščine obao-jeni itd. itd. Srce, kaj hočeŠ Še več? Ali more biti kak vladar še bolj katoliški, kakor je cesar Fran Jožef?! Član i cesaroke rodbine romajo v Kim in poljubujejo ponizno nogo rim-skemu papežu. Nadvojvoda Karol Ljudevit je ćelo šel po nasvetu svojega spovednika v sveto deželo —■ pit okuženo vodo reke Jjrdana. Pri-šedsi domov, je umri na koleri! Po-etai je torej žrtev svoje alepe vere! Cesar Franc Jjžef, glavar vele-katoliške hiše habsburške, je pač za katoliško cerkev že storil vec, kakor mariikateri Bvetnik! Če ga torej Bog še vkljub temu tako hudo kaznuje, potem pač n i — katoliška cerkev — odino prava in Bogu dopadljiva, kali?! Dnevne vesti. V L,ubijan , 21. novembra. — Akcija za koroške Slovence ali klerikalci vedno sleparijo. V dodatek uaši, v četr-tek priobčeni notici bodi še omenjeno, da je dr. F e rj a n č i Č svoj nujni predlog zastran ravnopravnosti na Koro-škem skoraj teden prej, nego se je sešla poslanska zbornica, posla I dvoraemu svetniku dr. Ploju ter mu pisal, da ne dvomi, da podpise tuđi T,Slov. zveza" ta predlog, tem bolj, ker sta kluba svoje nasprot-stvo v tej stvari v stran postavila in sta tuđi že bila v skupni deputaciji pri ministrstvu. Tuđi je dr. FerjanČiČ opo-zarjal, da bo treba debato o predlogu organizirati in za predlog interesirati Čehe, Poljake itd. ter je naprosil dr. Ploja, naj se tuđi on pripravi za govor. Dan pred sejo sta dr. Ploj in dr. FerjanČič Še skupno govorila z enini in drugim slovanskim poslancem v ti zadevi in je dr. Ferjančič tuđi rekel dr. Ploju, da nima nič proti temu, če je tuđi on kot drugi predlagatelj imenovan na predlogu, da bi se skupno postopanje tuđi v tem oziru še bolje označilo — samo dr. Šu-stersičujc izkljuČil. Drugi dan je imela „Slov. zvezaa pred zbornično sejo klubov sestanek. Dr. Ploj je prišel na ta sestanek s pređlogom in Ferjan-ČiČevhn pismom. In tam se je skle-nilo, da se predlog le podpiše, Če mu stopi na čelo član „81|ov, zrezeu in ta tuđi predlog prvi utemeljuje. Kako naj se imenuje tako postopanje, to smo že zadnjič po-vedali. Iz vsega se zopet vidi nadutost V iu oblastnost dr. Sustersiča, ki hoČe, da naj bi napredni poslanci nosili v 1 e č k o njegovega žalostnega kluba. Tega pa ne doživi več, to nam lahko verjame. — Slovansttro „SSovanske zvezet(i Te dni je umri po^ianeo iu podpredsednik mladoČeškega kluba dr. B r z o r a d. Bil ja to eden naj« simpatiotiejših poslanoev in gore6 zaatopnik sl>vaiiđke miali, ki je c iskreno Ijubeznijo cbjenial vse sic-vanske naroda in alaati tuđi nas Slovence. Povodom njegove smrti so se vsi slovanekiJiklubi podvizali, izreci udovi in češkemu klubu svoje scžalje na tej izgubi. In seveda eo kondolirali vsak v svojem jeziku. V imenu poljskega kluba je kondoliral vitez Jaworski v pol jskem jeziku, v imenu maloruskega kluba je kondoliral dr. Romančuk v m a I o r u s k e m jeziku, v imenu jugoslovanskega naprednega kluba je kondoliral dr. T a v 6 a r , v s 1 o v e n 3 k e m jeziku. Tadi »Slo-vanska zveza«, ttsta bahata združitev raznih elementov, je kon dolirala in sicer po dr. Š u s t e r -š i č u. In ta »Slovanska zveza« je pcrabila to priliko, da je enkrat pravkrepkopljunilana svoja načela. Vimenu »Slovanske zveze« je veliki Slovandr. I v a n Su s t e r š i č kondoliral na smrti vzornega in ide-alnega Slovana dr. Brzo-rada v — nemškem jeziku! Če to ni skandal prve vrste, potem ne verao, kaj naj se se tako imenuje. Sram nas je lahko vaeh skupej, da je kaj takega med nam i spi o h mogoče in sram nas je labko vsth, da člani »lepega kluba« kaj tacega splch trpe. »Slovanska zvezao pa naj si čim prej izbere drugo ime, ker ni vredna, da bi se imenovala s 1 o v a n s k i klub. — Nesramno agitacijsko sredstvo. Kakor znano, ustanovil se je nekak konsorcij, ki naj bi delal za lokalno železnico Rakek-Babno polje. Kaj pomenjajo taki konzorciji, ve vsak, ki koiičkaj pozna razmere. Navadno ima opraviti z mrtvo rojenim detetom. Tuđi železnioa R&kek-Babno polje je projekt, ki je sicer rojen, ali kdaj pa da stopi v življenje, tega niti sam Bog ne ve. Eno pa je gotovo, da narodna napredna stranka s to železnico ničesar opraviti nima ; stranka kot taka se zanjo ne briga, in niti na misel ji ne prihaja, ogre-vati se za nebulozni projekt. Ce bi po kaki železnici prišla ob vsakdanji kruh ogromna masa ljudstva, je samo cb sebi umljivo, da se reana politična stranka ne bi mogla in ne bi smela navdušiti za tako železnico. To bodi enkrat za vselej pribito! Narodno napredna stranka se dosedaj za Železnico Rakek-Đabno polje še nikdar izrekla ni. Tem neumnejše je ako nam sedaj klerikalci omenjeni želtzniaki projekt v žep tlačijo ter begajo ljudstvo z lažjo, da mu hočejo liber&Ici zaslužek snesti! Brez sioparije ti ljudje agitirati ne morejo, a agitacija z železnico Rdkek Babno polje je prav vsakdacja sleparija! — Deželni odbor je imel včeraj Bejo. Za stražniškega nadzor nika v prisilni delavnici imenoval seje železniški aspirant g. K a z im ir Mula ček. Kot volontarja sta spre-jeta v deželno službo Miroslav Česnik in Ivan Peklenk. V cestne odbore so nameščeni: Ma lija Hočevar v Velikih L^š5a.h in Ma ti ja Oblak od Sv. Gregorja za Velike Lašče, Jožef Merhar iz Dolenje vaši in deželni poslanec Primož Pakiž za Ribnico, I v. Kankelj, župan v GodoviČu in I v. Kenda, župan v Spodnji Idriji za I d r i j o ; Alojzij Pavlin, posestnik v Trebnjem, Janez Bukovec, po-eestnik in bivši Župan na Veliki Loki za Trebnje. Članom zdravstveno-okrožnega zastopa višnjegorskega je bil imenovan c. kr. notar Karol Pleiweis v Višnji Gori, članom litijskega zdravstveno-okrožnega za-stopa pa Ivan Brat u n, župan na Kreeniškem Vrhu. — Častno občanstve po- deiil je scglasno občinski odbor v Vrbpolju pri Vipavi dt ž. predsedniku v L.ubljani, barouu V i k t. Heinu in t»aronu Viljemu Rechbachu, okr. gi&varju v Postojni. — Pravi glas iz ljudstva. Pod tem zaglavjem priobČil je „Slovence" z dne 14. t. m. dozdevno izjavo obČinskega odbora v Jaršah z dne 13. t. m. v prilog deželnozborski voli Ini reformi, s kakeršno Želi klerikalna stranka zadobiti v roke deželno gospodarstvo. Ob enem očita se v dotični notici podpisanemu županu, da t seji 6. t. m., v kateri je občinski odbor sklenil soglasno nasprotno peticijo, ni povedal obfcinskim odbornikom, za kaj se gre in da jih je preslepil. — Počasi vozite, možje! Kdor izmed Vas ima le iskrico poštenja v sebi, ta se je moral sramovati te nesramne „ttloven-čeve laži, kajti vai dobro veste, da vam je župan dne 0. t. m. natančuo obrazložil pomen zahtevane volilne reforme iu da ste vsi soglasno sklenili peticijo, ki se je nemudoma odposlala dežclnemu zboru. Nasprotuo pa so se v seji dne 13. t. m., katero je strobeu-tal 1. svetovalec Janez Rode, valed agitacije njegove sina in znanega Fran-ceta Škofiea iz Grobelj izrekli le trije o d b o r n i k i (Janez Rode, Fran Smon in Alojz Ručigaj) za Rodetov predlog, ki se je rodil brezdvomno v farožu, vsi drugi so pa želeli ostati mož-beseda. Kako so torej prišla imena teh mož pod ta predlog? Kaka veljavnost gre tej seji in njenim sklepom, izhaja tuđi iz tega, da se v isti niti zapisnika ni pisalo. — Taka in nič drugačua je resnica in kdor se drzne to tajiti, naj priđe u a dan s svojim imenom, kakor sto-rim to jaz; potem se bova že dogovorila pred pristojnim sodiščem. Izza varnega plota je seveda Iažje metati kamenje na svojega bližnjika, a pošteno in možato to ni. To naj si bla-govoli zapomniti dopisnik „Slovenca", ki še nikogar ni metal z županskega stola in ga tuđi ne bo. — Valentin T i č, župan. — Iz selske doline se nam piše: V nedeljo jo bil v Škofji Loki ehod backov, koštrunčkov in kozlič-kov. V prostoru »katoliških rokodel-skih pomoćnikova je tem keštrunč-kom pcnuj&l živinsko sol dr. Žtindra. Tuđi iz selske doline so prignali nekaj takih političnih backov, ki v javnosti bečejo veljati za katoliške »može«. Oj taki možje! Dr. Žlindra je tuđi pravil, da naj učitelji nume rirajo svoje kosti, Če bođo prirejali kakšne shede. To se reče po kato lisko, da bodo učitelje za-č e . i katoličani pobijati. Na Čtšnjici hočejo imeti na vsak način solo, ne razumemo pa, zakaj bode tem čeŠnjiskim kozličkom šola. Če bode dola, imeli bodo tuđi učitelja. Za čemu jim bode pa učitelj? Ali zato, da bi ga pretepali in mu kosti rahljali ? 0 katolički »možje«, kakšne zmede ste!? Ker ima dr. Žlindra tak »spetit« za pretapanje učiteljev, v&- jj bimo ga v selsko dolino, n«j ; priđe nam tukaj sem povedat ta svoj recept. Morebiti bodemo tukaj ubegali njegov svet in potem n a j o n numerira svoje katoliške kosti. Dr. Ž'indra, tedaj v selsko dolino, če imaš pogum!? — Nenumeri-rane kosti. _ — ijOh, zakaj si me na shod pustila!" Tako je tožil ja »Slovenčevem« poročilu učitelj P•>-tokar v Št. Lovrencu pobegnivši s shod a domu. Ali že ni dovolj, da je etresal nanj dr. Žitnik kar na mtr-nike surovosti, sedaj pa še te nesla-nosti in laži! Kot državljan ima uči-ttlj pravico voLti in kot tak gotovo tudi na uhodili ugovarjati. Zgodilo se je to mirnim potom, a poslanec se je zagnal vanj kakor rjoveč lev, dobro vedoč, da se mu ne bo nič Žalega zgodilo pod krilom njegovih pristašev, na kojih število pa ne more biti posebno ponosen. Ubogi učitelj, ako le uata odpreS, si že ne-sramnež in bogsigavedi kaj Še! — Vam je vse dovoljeno, mi se moramo pa alepo pokoriti, ako ne pa aplajbes« v roke in »cifre« gor na te suhe košćice, da se katera ne izgubi. In kdo je pobegnil? Prav nobeden! Mogoče Vam rojijo po glavi klici: »Ven ž njim!« kateri bi se bili morda tudi vresnićiii, ako bi se ijudje ne bali še hujših poalefiic. Da, da, nič druzt-ga ni, kakor jezica Vas kolje, da. ae ni vse tako giadko iztekio, kakor so gospodje mislili. Ako bi biH mirno posiušali kot pravi bački, bi bili vrli možje, ker smo pa ugo-varjaji, smo pap'ge, cuiuk«fri in ne veiiio kaj še. Za uč-telja pa, kateri i»i tako milo tožil kakor »Slovenec« sanjari, bi bilo res bolje, da bi se ne bil vdeležil shoda, a to ni zanj nikaka sramota, preje pa za tistega, ki je nad njim brez vsacega vzroka surovosti stresal. Da ni z dopisom v »Slov. Narodu« z dne 17. t. m. v nikaki svezi, to ve in lahko potrdi slavno uredništvo. (Potrjujemo! uredništvo) — Poglavje o žuljih. »Slovenec« se je v četrtek poskusil po-norČevati iz dr. Tavčarja, ker je ra-kel na shodu v Novem mestu, da polovica vsega tistega kar se je za kmeta napravilo, se je napravilo iz rnestnih žuljev. S tiato pošvedrano dovtipnostjo, ki je doma po faroviih, je vprašal, če je dr. Tavčar pokazil na shodu svoje roke in svoje žulje. Povemo »Slovencu«, da bi bil dr. Tavčar prav lahko pokazal svoje roke, ker so čiste in so vedno pošteno delal e. Naj pa dvig-nejo kranjski duhovniki svoje roke in če se le na eni sami roki pozna en sam žuljček, ga pla-čamo s cekini! — „Slavisches Echo", či-gar prva številka je pred kratkim izšla, je posvetil en passant nekdj vrstic tudi deŽelnemu zboru kranj-skemu. Tam je rečeno: »Kranjski deželni zbor je sedaj edini, ki ni iz narodnostnih nagibov obsojen na neplodnost. Slo ee je za to, da bi prodrla konservativna stranka s predlogom na razširjenje volilne pravice. Liberalni in nemški zastopniki pa tega nišo pripustili in tako je prišel deželni zbor ob vsak pozitivni vspeh in je bil zaključen« Č-> je g Podgornik koiičkaj zasledoval dogodke v deželnem zboru, mora vedeti, da to ni resnično, kar je piaal v svojem listu. Napredni po slanci in velepoaestaiki nišo bili na-Čelno proti volilni reformi in bili so pripravljeni, se pogajati radi nje, če klerikalci odnehajo od obatrukcije. In zato, ker klerikalci nišo odnehali od obstrukcije, samo zato ni imel deželni zbor nobenega pozitivnega v*peha. Če računa g. Podgornik, da naj narodno-napredna stranka pod-pira njegov list, potem inor* pač malo drugače piaati, kakor je začel v prvi številki. — Nečuveno pravosodstvo na Konoškem pogan ja vedno lepse cvetke. PoroSa se nam, da je g. dr. Tavčar dne 6. novembra 1903 vložil v imenu neke slovenske stranke zoper neko drugo slovensko stranko, ki se je s Kranjskega nedavno preselila na Ivorosko iii ki ne zna niti nem-ški pisati niti čitati, pri c. kr. okrajnem sodišču v Št. Vidu na Koro-škem slovensko tožbo. O tej tožbi slav. sodnija do vČeraj, to je 20. novembra 1903, ni vkreaila ničesar. Včeraj pa se je zastopniku g. dr. Tavčarju vrnii samo en pare te tožbe in rubrika, kjcr je napisan tale sklep: „Die Klage wird als zur gerichtlichen Erledigung umge-eignet zuruckgewiesen, da sie in slo-venischer Sprache abgefasst ist, waurend in diesem Gerichtsbezirke die deutsche Sprache die ausschlieCIich landesubliehe ist. (§ 13 a. G. 0. Art. I. E. G. z. C. P. O. E. d. O. G. P. vom 29./11. 1887 Z. 13481 u. a.)" — Za danes se vzdr-žimo vsake nadaljne opazke. Opozar-jamo le na nov jezikovni pojem „Aus-schlieiilich" in vprašamo: Zakaj slavni sodniji v St. Vidu ni takoj prišel na um novi ta termiuus, zakaj je bilo treba čakati od 7. do 20. novembra 1903 z njim? — Knezoškof dr. J. Kahn in družba sv. Mohorja. Naša dična družba sv. Mohorja ima za pro-tektorja ali zavetnika knezoškofa dr. J. Kalina. Njegovo ime se blisči na čelu imenika družbenih udov — tega krasnega iu ponosnoga seznamka vseh zavednih in rodoljubnih Sloveucev ! Dr. J. Kahn pa je tišti, ki je v miuolem zasedanju koroškega dežclnega zbora, pozabivši svoj vzvišeni poklič in svoje dolžnosti napram slovenskim svojim ov-čicam, glasovai zoper ravnopravnost slovenskega jezika uaKo-roskem. Niti toliko ni imel — usmi-ljenja z nami, da bi se bil odstrauil pri usodepoluem glasovanju. In tak mož naj bode zavetnik naše družbe, tak mož naj zavzeina odlično mesto med legi-jaini Mohorjanov! V imenu mnogobrojnih družabnikov poziv-ljamo odbor Mohorjeve družbe, da preskrbi drugega zaščit-nika. Njegova stvar je, uajti pravo pot, kako se znebiti človeka, ki ne spada na Čelo družbe, ter dobiti pro- tektorja, čegar ime ne pomeni za uas krvave žalitve. Pozivljanio vse slovenske časnike, da v korist Mohorjeve družbe priobčijo to zahtevo, pozivljemo osobito tudi „Slovenca", ki je — Četudi zelo pozno — vendar strogo obsodil postopanje knezoškofa dr. Kahna. Ko bi pa odbor ne imel volje ali eneržije, izvršiti te izpreinembe, potem mora nastati med vsemi družabniki elementaren vihar, ki bode izruvai in pomedel zaščitnika dr. J. Kalma iu vse tište, ki bi si upali pod njegovim imenom se dalje voditi slovenskemu narodu in njegovi vzgoji namenjeao družbo! — Skandal. Iz '.Štajerske se nam piše: Gotovo je slovenski javnosti še v živem spomiuu sledeči slučaj: Začetkom 1. leta so se celjski Slovenci z tukajšnjim g. opatom Ogradijem ozir. lavantinskim škofom Mihaelom Napot-nikom pogajali za prostor ob državni cesti v Gaberje pri Celju poleg nem. JŠtudentenheima. Ta prostor je bil nek-daj pokopališče, ki se je pa že pred precej leti opustilo. — Slovenci so kanili kupiti ta svet, da se postavi na njem slovenska gimnazija, ako bi slov. poslanci na noben način ne mogli iz-poslovati od vlade, da bi se sezidala slovenska gimnazija v mestu Celju sa-memu. — Pogajanja so se razbila. Vzrok temu je iskati v skrajno ost udu ih napadih celjskih Neraeev in njihovih zaveznikov okrog Tagblatta in Tages-pošte, ki so, odeti v najglobokejšo pobožnostjo in napoljnjeni v največjo ogorceuostjo zoper vse, kar bi utegnilo žaliti njih velikausko pijeteto do umrlih in na onem prostoru pokopanih, opata Ogradija in škofa Napotnika strastno napadali in mu predbacivali brezbožnost iu bogre kaj vse. — Seveda v namenu, vplivati na merodajne kroge, da ti ta kup preprečijo. To se jim je tudi iz-vrstno posrećilo. Nemci so pa čez par tednov potem, kar čez noč pozabili na pobožne tirade v vahtarci in njenih drugih, ter so se spravili v dogovor z opatom oziroma s škofom Mihaelom. — In ne brez vspeha. V kratkemse ta pogodba z Nemci sklene in sicer [pod istimi ali ne mnogo boljšimi pogoji, kakor so jih prej stavili Slovenci oziroma Posojilnica. In to je največji skandal, in taka zaušnica celjskim Slovencem in celemu slovenskemu Stajerju, da nam krepkejše niti naši najhujši nasprotuiki ne morejo zadati. — Raj Si kakor da bi škof, ki pastiruje Slovencem in je sam rodom kmetski slovenski sin, prodal to zemljišče Slovencem za blag namen, da si tam kot ua najlep-šem mestu zunaj Celja, ob obljudeni cesti v procvitajocem kraju postavijo svojo slovensko gimnazijo, rajši da ta Človek, družec se z nasprotniki vere in cerkve, na raigljaj vlade in sklonjen pod jarem nemškega absolutizma, ki vlada sedaj na Stajerskem, prostor našim na-sprotnikom, da si sezidajo na tak način most do cinkarne in tovarne za posodo. Omogocuje jim s tem, da zvežeje to nemško po šest z mestom in odtrgajo lep kos od slovenske okoliške občine, katera s tem oškodujejo za tisoČe iu tisoče kron. —- Pa kaj to našemu škofu, kaj to naši duhovščini mar! —• De se le ustreže peščici ljudi in pred vsem višjim krogom! Fej, taka duhov-ščina — in trikrat gramoto ornim, ki jim lezejo pod kuto, med tem ko jih ti kot njih dobri postirji — tepejo. — — Zopet blagoslovljeni kremplji. Ktuehtrt Smrekar v Ljubljani je znradi različnih svojih kupcij na nekem po8**br.em j?l»su. D ?vili emo fe i njim že enkrat, ko j namrei od n^ke stare ženice iz vabil h r a n i i i] i ć n o knjižico, a ted^j amo /amoSčali njegovo ime, nft(U*j6 ae, di venlar štf kr^n^ nfeO|nik je že v?ć let pr^rl svojo smrtjo bolehal na urr. u in je prišli v blaznico, k^r je tudi umri. SohluiT--r je zapustil 80 tisu6 kron premoženja BI je pa BamrC in ni imel nobenega zakoni-teyfii dedifia. Čim je SohlaHt-r umri, be je katehet Smrekar oglasil za dediČa in je produciral testa- ment, glasom katerega je Schlaffer svoje premoženje volil katehetu Smrekarju. 80.000 kron — to nišo mačkine aolze! To da, testament, ki naj bi bil Smrekarju pomagal do rečenih 80.000 K, ni obveljal. Ta testament je bil formalno po ma nj k Ij i vo narejen in povrh je bil brez datuma. Brez dvoma je Schlaffer podpisai ta testament, ko je bil že blažen in ni vedel, kaj da jepodpidal. Smrekar je bil Schlafferjev soaed in i njim dobro znan ter nat&nčno poučen o njegovih razmerah. Schlaffer ni nikdar maral Smrekarja in fra je vedno imenoval »luokischer Pfaff«, in glavo bi stavili, da bi Sohlaffer pri zdravi pameti ne bil Smrekarju nikdar niti krajcarja zapustil. Ce smo prav poučeni, se je našel tudi nacrt testamenta, ki ga je napravil Schloiier, ko je bil še zdrav, in s katerim je svoje pre moženje zapustil slovenskim in ne naškim društvom, med drugim tudi »Narodnemu domu«, slovenskemu gledališcu itd. Toda ta testament ni bil podpisan in zato ni prišel v po-štev. FinanČna prokuraturaje proti testamentu, s katerim se je Smrekar oglasil za dediČa, nastupila tožbo. Tožila je na neveljavnoat te oporoke, ker je Smrekar lzvabil od Schlafferja podpis, ko je bil Schlaffer že umobolen, in je s svojo tožbo tudi zmagala. Sodi šče je razaodilo, da je testament, ki ga je produciral Smrekar nevolja ven, Schiailerjevo premoženje pa dobi fiskus. — Pater Matevi, gazda kamnižkih novih nun, se je tudi oglasil proti veselici« katera se priredi v prid družbi sv. drila in Metoda v »Narodni čitalmci«. Začel je i i praše vati dekleta, če katera igra v »Citalnici«; da pa ima tako neume etno, z jezo izrečeno vprašanje samo namen, oplafiiti gospice pred igranjem in petjem v »Čitalnici«, je znano. Zakaj pa ne vpraŠa, če katera igra v »Katoliškem domu?« Mi bi temu rujavemu kutonoscu samo svetovali, da naj bo zadovoljen, da se masti od žuljev slovenskega kmeta, pa vesel naj bo, da je slovenski narod tako neumen, da ti redi gada na svojem telesu. — Boj za varuiivoi Odkar imamo v Kammku novega tehanta, je postal ta boj že vsakdanje opra vilo kamniških klerikalcev. To ti komaj čakajo, da umre kak meščan. Pred dobrim tedoom smo pokopali Valentina Pavliča. Takoj pa pogrebu je pokhcal kaplan Jaka, gotovo na puvelje tehanta, udovo Pavliča k sebi v kaplanijo, in jo začel pestiti, da si mora izbrati za varuha svojim otrokom kršČansLega mož», kot ka koršnega ji je posebno priporočal »U kunštnega« Lapa. Klerikalcem je dobro vsako sredstvo, da pridejo do moči. Naprednjuki kamnički p« —? — Davčne olajdave za duhovnike. »Kor. list za katoličko du~ hcvšČino« priobčuje, da se imajo valed »milejše prakse« finančne oblasti v bodoče od obresti oerkvenega privatnega premožeDJatod pristojbin za sedeže in pogrebe,* kateri dohodki so po zakonu podvrieni rentnemu đavku, odračuniti vsa bremena, kakor pre) em k i ustanov, davki, vse cerkvenepotrebičine, po-prAVila, plače itd. in s&mo.če bi po tem odra čunu Še ostala veČ|a svota kakor 1200 kron, &v ima od iste predpisati rentni davek K temu priscavlja z vidnim veseljem imenovani list: Li malo earkev bo na ta način iskazalo veo nego 1200 K dohl dkov in bodo vsled trga popolnoma prc» ste v a » k e g a rentne^a davka Konštatujemo, da določ« § 130 lit. 1. rent. 2ak, da se imajo od rent odračunatisamo ona bremena, ki so ž njov neposredni zvezi in ki temelje na privatnem pravu, nikakor pa ne druga bremena, zlasli pa ne ustanove. Iz tega je razvidno, da so te davčne olajsave duhovnikom in cer-kvi popolnoma nezakonite! Kdo gflf^ Dalje v prilogi. '^H 2. Priloga „Slovenskomu Narodu" §t. 270, dn6 21. novembra 1003. j0 neki te protipcstavne olajšave \z-poaloval? Gotovo tišti ljudje, katerim s0 v korist, to so duhovniki, v prvi vrsti pa duhovniki-poslanci! popje ponajveČ zastopajo kmeta, obrt pika in trgovca. Kaj pa Btore zanj? poiv.a ga derejo kar brez nožt in mu iztiskajo zadnji novčić. Če jih pa nošljejo ti kmetje, obrtniki in trgovci T drža\ni zbor, da bi jih zaetopali in se potegovali za njih koristi, pa skrbe samo za stoj žep, da se jim znižajo davki, njihovi voliloi pa naj je nadalje ječe pod pozo neznoanih davčnih bremen. Aii se pravi to — zastopati svoje volilce, ako se odvale bremena s svojih ram in se nalože volilcem?! Kdaj se bodo klerikalni yoiiici izpametovali in obrnili hrbet takim zagovornikom avoUh pravio? Kakšni so taki zagovomiki, kaže slasti posl. Žičkar, ki je kot eminentno ljudski poslaneo, voljen v V. kuriji, čim je bil iibran, se takoj za-vzel za iboljšanje plač — duhovnikom! — Nemci se organizirajo u:i vseh koncili in krajih. S posebno vuemo so se vrgli na strokovno organizacijo trgovskega stanu, dobro vedoči, da če nam odvzamejo trgovino, izpod-bijejo s tem glavno oporo našemu naroda. Ustanovili so si v ta namen razuu ze obstojecega Mabrovega zavoda se dva ali tri druge, kjer se vzgajajo učenci ne samo v nemškem jeziku, tcinveč, kar je njih glavni namen, v velikonemškeni duha. Nemci skrbijo pri tem seveda še za to, da ucence, kateri so dovršili eden ali drugi teh, za ljubljansko nemštvo tako važnih za-vodov, nastavijo pri naših trgovcih. Slovenski trgovci seveda, ne slutec, da se iire tukaj za sistematično ponemčenje slovenskega trgovstva, sprejemajo te bivše učenke aii ucence kakega takega zavoda, ter s tem nevede pripomorejo nemškemu življu do moči. Tukaj pa imamo često še drug vzrok, zakaj se sprejemajo ti učenci v zelo narodne trgovine. Vzrok je namrec ta, da Slovenci nimamo še nikake trgovske žole. Prepričani smo, da bi naši trgovci, bodisi že slovenski ali nemški v njih lastnem interesu raje sprejemali take nastavljence, kateri so dovršili kako slovensko trgovsko solo, kakor pa one, ki pokajajo v nemško, zakaj pravilno znanje slovenskega jezika je v naših trgovinah jako rmjna potreba. Ker pa naš trgovec ne dobi nastavljenca s po-polno slovensko strokovno šolsko izo brazbo, potrebuje pa vendar strokovno izobražene moči, sprejema one, katere ravno dobi. Ker se pa vse, ali vsaj velika većina teh izuči v nemških zavodili, polnijo in bodo napolnjevali scasoma vsa boljša mesta v naših trgo-vinah. Do sedaj še tega nismo tako Ludo obČutili, ali ker se trgovina od dne I do dne bolj razvija, ter zahteva precej šolske naobrazbe, spodrinili bodo kmalu naše slovenske nastavljence ter si pridobili tuđi tukaj svojo moč. Da se pa prepreci tak naval od strani Nemcev, treba bi bilo, da se poprimejo mero-dajni krogi z vso vnemo vprašanja ustanovitve kake slovenske trgovske žole ter ga resno razmotrivajo, da se čim prej uresniči želja vsega slovenskega trgovstva ter da se zasigura našemu narodu strokovno izobraženo slovensko trgovstvo. — Proteatantje v Ljubljani. V nedeljo, dne 8. t. m., eo imeli v protestantski cerkvi v Ljubljani veliko cerkveno slovesnost. T& dan je namreČ zopet dva naj st oseb iz katoliške v«jra prestopilo k protestantski veri. Tekom treh let je na Kranjskem ie 150 oseb zapustilo katoliško cerkev in prestop»lo k protestantizmu. — Obč. svet v Trstu. Zopet se širijo po Trstu vesti, da hoče vlada razpustiti tržaški obČ. svet in sieer zaradi sleparij, ki jih je vladajoČa itali-lijanska stranka zakrivila pri zadnjih volitvah. Te po Trstu razširjene govo-rice so nam dale povod, da smo na bunaju poizvedovali, kaj da je na tej stvari. V kolikor smo zvedeli, Še ni izrečena zadnja beseda, toda v mini-strstvu vlada mnenje, da priđe skoraj gotovo do razpusta. Italijanski poslanci se trudijo na vso moč, da bi razpust preprecili. In — glej čudo! — zdaj so jim Slovenci dobri. Italijanski po- slanci se namreČ pri ministrstvu skli-cujejo prav posebno na to okolnost, da tržaški Slovenci nišo pro vzročili uikake interpelacije zaradi razpusta obČ. sveta tr-ž a š k e g a, in da se za to vladi ni treba ozirati na interpelacijo nemških autisemitov. — Imenovanje.Policijski nad-komisar g. Oskar Wratschko v Ljubljani je imenovan za c. kr. poli-cijskega svetnika. — Učiteljska vest. Naduči-teljem v Hotederšici je imenovan g. Teodor Sohuller, doslej učitelj-voditelj v Bibinem polju. — Repertoir slovenskega gledalisča. Jutri, v nedeljo, eta dve predstavi: popoldne ob polu 3 romantična igra z godbo »Prav-ljica o Krišpinčkua, v kateri imata glavni vlogi g Đoleška in gdč. Kreisova; zvečer ob polu 8. se ponavlja narodna igra s petjem in godbo »Legionarji«, v kateri imajo glavne vloge g Čonskij (Nande), gdč. Rflekova (Lavra) in g. Verovšek (Jež) ter sodeluje moški operni zbor in vojaški o r-k e s t e r. — Slovensko gledaliftče. Operni pevec g. Pestkovski nam je ljub znanec izza Časa, ko je bil član našega gledalisča. Ostal nam je od tedaj v nsjboljšem spominu in naravno je, da se je občinstvo razveselilo naznanila, da nastopi zopet na našem odru. Ječar v »Dali-borua je krasna vloga za basista in g. Pestkovski je opravičil vse nade, s katerimi smo ga sli sinoči poslu* š&t. Njegov glas je še vedno isto-tako mogoČen, poln in lepo zveneč, kakor tedaj, ko je bil prviČ pri nas, njegova igra decentna ia dobro pre-mialjena ter primerna predstavlja-nemu znafiaju. Občinstvo je g. Pest kovskega prijazno pozdravilo in ga po vsftkem nastopu posebno odlikovalo. Tuđi vse druge pevske moči so žele obilo priznanja, ki je bilo tuđi zasluženo, kajti predstava je bila v celoti prav dobra. Tište pomanjk-Ijivoeti, ob katenh smo se izpod tikali pri prvi predstavi, so večinoma izginile in tako je bilo mogoče, da smo lahko vživali kraaoto »Ddlikora«: se nastajali na njegovih zdaj ognje vitih, zdaj nekončno milih melodijah in na raznohčnosti njegovih gla&be nih efoktov ter občudovali intenzivnost skladateljeve inspiracija. — Predavanje župana Hribarja. V sredo 25. ncmmbra predava g. župan I. Hnbar o leteš njem svojem potovanju po Ruskem pri družbinskem večeru, ki ga priredi »Slovensko planinsko društvo« v »Narcdnem domu« Pričet^k ob pol 9. uri zvečer. Predavanje gosp. župana, pnznano znamemtega pre-davatelja, obeta odličen večer, kate regra naj ne z im ude društveniki. Goetje dobro došli. — Predavanje gospe dr. Jenkove. Naznamli srno žp, da namerava gospa dr. Jankova prirediti predavanje o bedi Mace-d o n c e v, o kateri je imela priliko se prepričati na svojem potovonju v orijent. To zaninnivo predavanje bo jutri teden, to je v nedeljo, dne 2 9. novembra v »M e s t -n e m dom u«. — Iz odbora „Splošnega slov. ženskega društva11 smo zvedeii, da je društvo odposUlo 500K kot č.sti dohedek zadnje veselice svojemu blagemu namenu, t. j. po-nesrečenim koroškim bratom. Pri tej priliki si ne moretno kaj, da bi društva ne pohvalili in priporočali naj-topleje. ISaj ga ni kmalu drugega slovenskega društva, ki bi tako vse-stransko blagodejno delovalo. Društvene odbornioe so res neprekos ljive v neumornem in požrtvovalnem delu, ki presega ćelo njih zasnovani dtlokrog, Z ustanovitvi|O dobro vgpe vaječega trgovskega tečaja je stortlo društva zapet plemenit in socialno velepomemben korak. Društvo si je znova nfcbivilo maogo lepih ia poučnih knjjg, kar vse bi naj pač pri-vab'lo v njegov krog vse narodno ženstvo. »SplGfino slov. žensko društvo« je ponos ne le Ljubjsne, temuč ćele Slovenije. Da bi pro-cvitalo! — Komite za Vegov-spo« menik je imtl včeraj zvtčer v mali dvoroni »Mestnega doma« sejo, kateri je predsedoval polkovnik g. Luk a ne pl Bavenburg. Na predtog ravna telja g. Senc-koviČa so bili voljeni v odbor gg : Polkovnik Lukanc pl Savenburg za predsednika; dež. glav&r dI. Detela za I. in župan Ivan II r i ba r za II podpredsednika; pisatelj pl. Radića za I in deželm šolski nadzornik Levec za II. taj nika; stotnik Kramaršič za I- in podpolkovnik Praschnikar za II. blagajniČarja; trgoveo K o 11 m a n n in kanonik Sušnik za rdvizorja. Na dalje so se Se poklicali v odbor gf.: vladni svetnik Marki Gozani, dež. odb( rnik Po v s e, dvarni nvetnik dr. Račič in ravnat^l) Senekovič, Predsednik polkovnik Lukanc je naglašal, da si je v zadevi Vegovega spomenika pridnbil velikih zaslug zlaati stotnik g. K a včič in naznanil. da se bode odbor obrnil na vojvodo Leopolda Salvatorja, da prevzame protektorat. — , Odbor za Vegov spomenik1 priĆne zdaj z razpo8iljanjt>m okrožnio na vojašk© dostojanstvenike, na polke in urade. Pričakuje se, da bode vsakdo drage volje posegel v žep za spomenik avetovno slavnemu možu. — Slovensko trgovsKo drufttvo „Merkur" opozarja ša enkrat svoje člane in prijatelje društva na zabavni večer, ki se *rŠi jutri, v nedeljo, zvečer v areni »Na-rodnega doma«. Spored: Morio Peu schel: Potujoča koncertna kapela, komičen peterospev 8 spremljevanjem glasovirja. A. S<*chs: »Postrešček«, komičen kuplet. Prosta zabava eventualno ples. Pri zabavnem večeru sodeluje iz prijaznosti društvena godba. Glede komičnega peterospeva in kupleta nam je omeniti, da eta prav dobro naučena ter bodeta gotovo nudila obilo zabave. Odbor vabi člane z rodbinami in prijatelje dru štva k obili udeležbi. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina 40 h za oatsbo v korist godbe. — Našim trgovcem! Slovensko trgovsko društvo »Merkura ustanovilo je letos dva poučna tečaja in sicer, za tesnopis in knjigovodstvo. Tečaj za tesnopis je dobro obiskan, med tem ko tečaj za slovensko prepotrebno knjigovodstvo ni tako dobro obtskan. To tolmačiti je na ta način, da je veliko število naših čianov že obiskovalo tukajšno gremijalno solo. Društvo pa op>ži, da je prav mnogo trgovakih sotrud-mkov v Ljubljani, ki nišo imeli prilike obibkovati enakih šol ter se je ravno v prvi vrsti za te ustanovilo ta tečaj. V ta namen je tuđi društvo pridobilo izbornega učitelja, ki po učuje knjigovodstvo z vsa vnemo ter je obisiovalcem tega tečaj« vspeh zasiguran. Kor je toraj med trgov-skimt sotrudniki nekaj takih, ki ne vedo kaj jim društvo nudi in tuii nekaj miajše^a trgovskega naraSčaja takega, ki misli, da ne potrebuje trgovokega knjigovodstva, ćutimo potrebo tukajanje gospode trgovce na to opozoriti, da t*ke mlajše so-trudnike opozorijo na naš knjigovodstveni tečaj ter s tem privedejo naš mlajši naraščaj na pravo pot k veČji trgovski izobrazbi, katera je danes vaakemu trgovcu, kakor tuđi setrud-niku neobhodno potrebna. Društvo upa, da bodo naši g. trgovci tej naši prošnji ugodili, kar bo vsakemu po samezniku v Čast splošnemu trgov-sUu pa v korist. Pouk za knjigo vodstvo se vrši vsak četrtek od 9 do V'jlL ure zvečer v društvenih proatorih. — Novoletna darila spe-cerifsl^ih trgoicer. Sčasoma s ■ je udomaćila pri specerijskih trgov-<-:li razvada, da so svojim odjemalcem <>i) novem letu (lajali vsakovrstnih daril-Ta razvada je stara a lepa zato ni. Jastala je na ta način, da je kak tr-^ovec začel deliti darove, da bi prido-l»il kaj veČ odjemalcev iu svojim konkurentom odvzel nekaj zaslužka. In čira so zaceli eni tako delati, so jim hočeš nočeš morali drugi slediti in tako je končno to obdarovanje odjemalcev postalo za trgovce najhujše breme. Pravo trgovsko stališče je, da naj se konkurira s kakovostjo blaga in s ce-nami, ne pa da se privabljajo odjemalci z darili. Kakor rečeno, je to obdarovanje postalo za trgovce pravo breme, kajti trgovci, ki svoje blago najvec na drobuo prodajajo, so morali ob novem letu žrtvovati za taka darila po 800 do 1000 gold. in tuđi že vcč. Povrh se je jako pomnožilo število tistih spekulativnih ljudi, ki so svoje potrebšcine kupovali pri različnih trgovcih in seveda pri vseh zahtevali ia dobivali daril, bodisi v blagu ali v denarju. To breme je za trgovce postalo tem občutnejše, ker se je zaslužek znatno skrčil. Dau-danes živimo v dobi kartelov in ti karteli odjedajo trgovcem Čedalje več za-služka. Le pomislimo, kako postopa sladkorni ali petrolejski kartel! Trgovec ima dandanes pri tem blagu efektivno izgubo ali prodajati je mora, ker sicer izgubi odjemalce. Vzpričo temu so trgovci izprevidcli, da običajnih novolet-nih daril nikakor več ne zmorejo in da je treba tej razradi narediti konec. Vsi specerijski trgovci, ljubljanski in iz ljubljanske okolice so se dogovorili, da prenehajo z delitvijo novoletnih daril. Zavezali so se z besedo in položili tuđi feavcije, da se bo vsak natančno držal tega dogovora. Ljubljanski trgovci so se tuđi zedinili, da namesto teh daril posvetijo ob novem letu p r i m e r n o svoto za ljubljanske ubožee. Ta korak je samo pozdraviti. Ljubljan- skim ubožeem bo ta podpora gotovo vse drugače dobro došla, kakor pa rednim odjemalcem darilo, povrh pa se s tem odpravi razvada, ki je korumpirala našo trgovino. Novoletna darila so v vseh večjih mestih že davno od-pravili in čas je že bil, da se je to zgodilo tuđi pri nas. — češki pevski kvartet iz Prage. V izložbi knjigarne g. Sctiwentnerja je izložena podoba »češkega pevskega kvarteta«, kateri bo koncertoval v nedeljo 6. decembra o 5. uri zvečer v »Narodnem domu«. Pod podobo se vidi tuđi epored, katerega je ta kvartet izvajal av-gusta meseca leta 1902 v koncertu pri svojem tourneju po Ameriki v Chikagi v sloveči vseuČilišČtii dvorani »The Universiiv of Chicago«, kjer je Žel izredno priznanje. Iz tega sporeda je razvidni, da je pel kvartet tam tuđi slovensko narodno peeem »Kaj je tebi, dekle moje?« Bližje podatke o tamošnji kritiki podamo v eni izmed pnhodnjih številk »Slovenskog* Narodaa. — Poročil se je nadučitelj v Begunjah g. Valentin Zavri z jzdč. Avguštino Lindl. — V Gorjah seje poročil jr. Ferdinand Balija, trgovec v Lescah z gdč Marijo Kobalovo. — Poročil se je danes g. ArnoŠt Bezenšek, uradnik banke »Slavije«, z gospodično Marijo Bajt — Poročil se je c. kr. poštni ofioial ▼ Novem mestu g. Ivan Dovjak z gospo dično Viktorijo Juranovo. Će ettamo! — Zavedne Slovenke in Slovenci. Naša prckoristna bolska družba sv. Cirila in Metoda navezana je vsestransko na izdatno pomoč rodo-Ijubov. Spominjajte se toraj te družbe ob vsaki priliki, osobito pa kupujte te njene v prid dobri stvari vpeljane predmete, kakor Cirilove vžigalice, cikorjo, platno, milo in biŠkote. Obraćamo se osobito do slovenskih žena, da v svojem gospodinjstvu rabijo izključuo te predmete v korist naši šolski družbi. — Sloveuske pevsko društvo „Lipa" ima jutri ob 2. uri izvanredni obČni zbor v društveni sobi na Martinovi cesti št. 10. Ako prvi cbčni zbor ni sklepčen se skhče čez 1 uro drugi, kateri je sklepčen pri vsaketn številu čianov. -- Umri je v Colovcu ondotni odvetnik in deielni poslanec dr. Mati ja A buja. Pokojnik je bil rodom Slovenec in je tuđi vedno trdil, da je slovenske narodnoat', de-lal pa je kakor pravi renegat in na-sprotoval vsakemu narodnemu na-predku koroških Slovencev. — Zgradba Bohinjskega predora. Jeseni 1. 1900 ae \e pri-čelo z zgradbo Bohinjskega predora zajedno v Bjhiojski Bistrici na sa-veru in v Podbrdu na Goriškem na jugu. Delo je izvanredno hitro napredovalo, dasi so se i© takoj sprva pojavile precejšnje težkoČe. V začetku se je izvrtalo 14 do 2 8 metra predora. Ker je pa na južni strani nedostajalo stavbentga kamenja, se je moralo gledati na to, rta se pre-dor čim preje izvrta, da se more atavbeni materijal dovažati na jugo-severne strani. Zato se je jelo me-S6ca junija vrtati na severni strani s pcmočjO električnih vitalnih stro jev, viled česar je delo napredovalo vsak dan za 4 9 do 7 metrov Zgredbo so v tem času zavirili samo plazi na južni btrani predora, kl so sa pa s primernimi sredstvi skoro zapre-čJi Ko se je pa letos meseca ckto-bra s severne »trani izvrtalo že prilično 1000 metrov v apneni teren, se je nakrat naletelo na krepak stu-deneo, ki je dajal v 1 sekundi 70 li-trov vode. Oitekajoča se vodna količina iz predora je znašala 210 iitrov v sekundi, katera se je včasih z?i-šaU ćelo na 400 Iitrov. Kaj to znači, se razvidi iz teg*, da bi ta voda zadostovala ćelo za vudovod na Du-naju in bi prišlo na vsakega dunaj-skega prebivalca prilično 20 Iitrov na dan. D.i se je za to vodno maso napravit odtok, se je moralo ustaviti vse drugo delo Za to se je porabilo ćele šttn tadne. Sjdaj je delo zopet v Btirem tiru. — Utopljenca so v torek 17. t. m. pri Šmarćni pri Bušt^nju iz lekli iz Sive. Pravijo, da je kak knap iz Hrastnika ali iz Trbovelj. Sjdnijsko raztelesenje je dognalo, da je gotovo že 3 te dne v vodi ltžal Poškodba pa ni bilo na njem no-bene. — Razpis daril iz cesarja Franca Jožeta 1. zaklada za stare iu zveste kinetijske posle. Iz tega zaklada, ki je bil ustanovljen 1. 1899. v proslavo vladarjeve petdesetletniee, se letos odda deset daril po 20 kron. Ta darila se razdele raeseca decembra takim kmetijskim poslom s Kranjskega, ki še sedaj služijo in se izkažejo^ da so nravnega vedenja in da služijo mnogo (najmanj oQ) let neprenehouia pri eni in isti hiši, ki se peča s kmetijstvom, pa še doslej nišo bili obdarovani. Prošnje je vložiti do 10. decembra t. 1. pri glavnem odboru c. kr. kinetijske dru- žbe kranjske v Ljubljani. Vsaka prošnja (ki je ni treba kolekovati) mora biti potrjena od domačega gospoda župnika in od županstva. Odbor prav prijazno prosi vse one, ki so jim taki posli znani, naj jih opozore na ta razglas ter jim pomagajo sestaviti prošnjo, ali pa naj jo narede namesto njih. — V Novem mestu je izgi-nil pismonoša Pran Krarnaršič. Najbrže je postal žrtev kakšnega zločina, ali pa je v trenotni blaznosti skočit v Krko. V službi je bil jako vesten, takisto tuđi v dobrih rodbinskih raz-merah, vsled čeaar ni misliti na samo mor. — V Zaticini, nasproti kolodvora je otvoril g. I. Hrast povse na novo opremljeno reatavracijo pri »Faturju« 8 sobami za prenočišča. Več razvidno iz današnjega inserata. — Čitalnica v Ormožu priredi 22. t. m. gledališko predstavo v prostorih slovenske sole. Uprizori se ljudska iorra »Brat Martin«. — Mednaroden ples juri« stov. Kakor čujemo, nameravajo nekateri mladi gospodje prirediti v Ljubljani i nter naći jo n ale n ples juristov. To je novotarija, s katero se nikakor ne moremo sprijazniti. Mi stojimo na stališču, da mora vse naše socijalno življenje imeti vse-skoz narode n značaj in zato principijelno nimamo nikakih simpatij za mednarodne priredbe. Pri nas je pa še to uvaževat', da bi se z mt^r nacijonalnimi priredbami samo oško-dile narodne priredbe in teda vendar noben naroden človek ne more zaleti. — Izpred sodišča. Kazen-ske razprave pri tuka)šnjem dežel« nem sodišČu: 1. Jurij Bijondič iz Št. Jurja (Sen), miner v Bohinjaki Bistrici, je v noči od 8. na 9. vinetoka t. 1. v Z*dnikovi gostilni v Bohinjaki Bistrici bil od domaćih fantov pri plesu s tem oviran, da so mu noge apod-bijili in ga suvali. Ko ae je pa Bijondič hotel izogniti izzivanju s tem, da se je mirno k svoji družbi vse-dal, mu vendar ni dal miru znani razgrajaČ Šimen Novak, udaril ga je po obrazu, nakar so ga tuđi drugi fantje naskočili, ga na tla podrli, ia ko so je zopet pobral, pobili so ga znova na tla. V tem kritičnem položaju je potegnil BijontiČ nož in jel mahati proti napadalcem, zadel in ranil je smrtnonevarno Val. Ravnika in Matijo Žnidarja; Anton Torkaj in Šimen Novak sta bila težko ranjena, Janezu Zefranu pa je bila vratna žila prerezana, kri je Šinila v pljuča in je vsled zadušenja na lici meata umri. Jur.j Bijodič je bil zaradi prekoračenja silobrana obsojen ta 3 mesece stro-gega zapora. 2 Franc Rakovo posest-mkov sin v Javorniku, je dne 15. ki-movca v Žanovi bajti z nožem sumi Jeineza Jauha, skregala st% se zaradi pip in to je dalo povod k pretepa. Rakove je bil obaojen na 4 mesece težke ječe. 3. Janez Kaštrun, kovaŠki pomoćnik v Goričah, je bil jezen na posestnika Aatona Rehbergarja iz Zgornje Bele, ker si je domišljeval, da ga je nekoć oroinikom ovadil. Zvečer 23. velikega srpana, o priliki, ko se je Rehberger vračal iz Bizja kove gostilno domu, jel je Kaštrua kamenje na njega metat1, kamen, ki je pnletel v desno ramo, zadal mu je teško poškodbo, obsojen je bil na 9 mesecev težke ječe. 4 Ant. Stare, hlapeo na Koiićevem, je deftU Mariji Burja grozil, da |o bode ustrehl ali p% stepel. Dne 13 malega srpana udaril jo je s peto kose na desno ramo. Stare je bil jezen nanje, ker ga ni marala in mu nekeč ni hotela odpreti okna, obsojen je bil na 3 me-secd težke ječe. 5 Ign&cij Zupančič in Ignacij Mahne, delavca v Mengau, sta ae dne 28. prosinca t. 1. v Lavri-hovi go8tilm skregala zaradi žensk. Po Mdhnetovem odhodu je šel Zu-pančiČ za njim ter ga je dvakrat udaril, vnel se je pretep. Mahne je izpod suhnje izvlekel vinjek in ga je udaril na levi paleo, nakar je Zupau-Čič vrgel nasprotniku kamen v čela. Mahne je bil obsojen na šest tednov ječe. — Glasizobčinstva. Davko-pl&čdvalci Velikih čolnarnkih ulio prodijo slavni meatni magiatrat, da bi nam žd vendar enkrat napravil še eno električno Žarnico, ker vlada v tej ulici prava egiptovaka tema, da Človek Še korak pred ne vidi. — Proaih bi tuii, da bi se pešpot po Trnovskem pnatanu, Opekarski ceati in Colnarskih ulioah nekoliko posulo, ker je blata in lul po teh pouh do kolen. Proaimo!! — Koncert društvene godbe ae vrši danea zveOer v »Na-ioim kavarni«, Gj^poske ulica. Za-Četek ob 9. uri zvečer. — Vstop prost. — Tatvina. Prodajalki Zoliji Likoškovi y Wolfovih ulicah, je bilo iz kovčega v e )bi ukradenih G K, kuhar.ci Mariji Boiičcvi, stanujoči ravnotam pa 22 K in hišinji Mariji Rantovi pa sta tmanjkali 2 K. Tat-vine feumljiv je neki odpuščeni Do-lenčev vajeneo. — Prijeta sleparka. Danes dopoludne je prišla v Kendovo pro dajalnico na Mestnem trgu breipo selna služkinja Marija Lamprecht iz Gline in prinesla listek, na katerem je ponaredila podpia neke tovarnar« jeve žene in je s tem listkom potem zahtevala, da se ji izroči veft blapra. Komi ji je tuđi reet dal blaga za 35 kron, ker se mu je pa ženska le suroljiva zdela, je sel za njo. Ko je videl, da gre Limpn chtova na Glince, jo je priiel in izroHl policiji. — Nagajiir voznik. Hlapec Anton Kritnar, i?t*nu|o6 na Poljanski cesti st. 7, je vozil vcVraj a tovornim vozom po tiru električne ceatne že-leznice in se ni hotel izogniti elek-tridnereu vozu, tako, da je moral voznik električni voz ustaviti. — Z voza padel. JurijJelov-čar, hiapec pri Kavnikarju v Šliofji Loki, je včeraj v pijanosti padel z voza in se tako pobil, da so ga morali preptljati v dež^lno bolnico. — DoitiOV. Iz Ljubljane se je včeraj zvećer odpeij^to domov 50 lašksh delavcev —li Hruš ce na Go-renjskem je odšlo od dela 100 de-lavcev. — Szgubil se je minoli po-neđeJjek inajhen psičtk. Lastnik ga dobi pri slugi v poslop^u deželne vlade. — V Ameriko se je odpeljalo dants ponoći z južnega kolodvora 10 izsehencMV. — Iz Amerike je došlo včsraj v Lub j*no 100 eseb. — Izgubljene in najdene reci. Na Resiievi časti je dfeiies do-potudne na prostoru, kjer prodajajo pcaodc, izgubila neka gospa ribarnico, v kateri je imela okoli 16 K. — V Tivolskem parku je bil najden zlat prstan. — Oelovanje me§ine po-sredovalnice za delo in službe. Mestni trg štev. 27. Te ieion štev. 99. Od 13 do 19. novembra je dela iskalo 14 moških in 39 ženskih delavcev, Delo je bilo ponuđeno 13 moškim in 3L ženskim delavcem, v 35 slučajih te je delo eprejelo. Od 1. januvarja do 19. novembra je došlo 2635 prošenj za delo in 2527 deloponudeb. V 1571 slučajih j« bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 mizar, 2 kovača, 2 trgovstu slugi, 2 koč'jaža, 6 konjakih hlapcev; ženske: 1 gc-stilniška kuharica, 3 n&takarice, 7 *debl;c za vsako delo, 5 deklic k otrokom. Službe išcejo mo-š k i: 1 strojnik, 2 natakarja, 1 trgov-ski pomoćnik, 1 skiadiščnik, 2 pi-sarja, 1 vttnar, 1 graščinski koćijaž, već pmarnišinh siug; ženske: 2 blagajničarki, 2 prodajalki specerij»ke struke, 3 računajoče natakarice, več kuharic O d d ati je takoj stanovanje z 2 sobama, več me* sećnih sob, tuđi s hrano, za febru var 2 stanovanji z 2 sobama. V najemse išČejo za februvar stanovanja z 2 in 3 sobami. Pisme mm vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. — Hrvatske vesti. D r u • štvu»Kudečega križa« je naznanila grofica Margita Khuen-Hedervary, da odloži predstoj-mško čast z ozirom na oddaljeno bivahšče. — Telefon je dobilo mesto Brod ob Savi. — Osveta. Seljaka, Gjuro S a j k a sta na potu iz Bednje v Vrbno napadia s ka menjem dva nepoznana kmeta in ga hudo ranila. To je maščevanje on-dotnega prebivalstva, kateri m je Sajko napravil na tisoče kron škode, s tem, iia jim je zastrupil nebroj presičev. — Sklicatelje javne BkupšČine vGjurgjevacuje pozvala okrajna oblast, naj naj-manj 24 ur pred otvoritvijo nazna nijo imena govornikov. — lOlet-nica obbtanka bo slavila hrvatska čitaonica v Oaeku 26 t. m. s pn-memo veselico. — »Hrvatski preporo d Poznano mi klerikalno dopisunče z Jesenic me je izbralo v tarčo, v katero zadnji čas v „Slovencu" s prav(. praveato slastjo strelja. Vsaka še tako velika neumnost mu Di preneumna, d;i bi je ne po^oltnil in krmil ž njo še druge „Slovenčeve" ovce. To veselje jim privoščim in zato mi ni prišlo do danes tuđi na um, da bi na dopise te^a otročaja reagiral. Prvič zato no, ker so leti dopisi priobčeni v „Slo vencuu in drugič, ker vem , iz kakšu klerikalne zalege leti izhajajo. Drugaee je z dopisom v „Slovencu št. 266 z dne 17. t. m., v katerem me na katoliški podlagi zopet sumi in uu pada glede ponesreeene družine Kosir. Ta lažujivec piše med drugim: „Dru žinski oee Kosir je prosit g. Pongratza, tovarniškega uradnika, naj jim da druga stanovanje, kor v sedanjem ni več ino goče prebivati. Je li g. Pongratz re* na to rekel: „Pa okna odprite!", ne moremo z gotovostjo trditi, tako se pa govori; dejstvo je, da ni uslišal prošnje Koširjeve.u Nadalje: „Z veliko nevoljo govori o g. Pongratzu, zakaj ni odka zal družini drugega stanovanja, Če ravno ga je prosila za to! — To vse jt pertidna laž iz omenjene tukajžnje kle rikalne zalege. Xamen teh obdolžitev je, proti meni šČuvati delavstvo in mi moje že tako težavno stališče napram temu, kar najbolj še pooštriti. Resuiri na ljubo hočem le konštatovati, da me Kosir ni nikdar proail za drugo stano vanje, iu Kosir sam se ni uikoli bal v tem stanovanju bivati. Ko sem zadnji večer ž njim govoril, t.j. v petek dne 13. t. m. ob 6. uri, sem pač dejal Kn širju, odprite vsaj okna, da boste do bili malo zvežega zraka v stanovanje I Prepovedal aem mu nadalje tuđi se L posebno oštro, v žtedilniku danes še ■ kaj zakuriti, ker se bode stanovauje I jutri preiskovalo. Toda ial, Koširjeva I sestra Oman je vkljub moji odredbi se W isti večer zakarila štediluik tako, da ¥ je bil ta osodnega jutra poln pepela, t Ako bi bil Kosir tuđi samo euo K besedo zinil, da se boji še nadalje v I tem stanovanju bivati, ukrenilo bi bilo Ei tovarniško vodstvo drage volje tako;, Ki da Kosir dobi drugo stanovanje. Toliko L v pojasnilo. — le Ako me „SlovenČev" dopisnik še lc nadalje s tako sovraznim uameuoiu f ° boce napadati in mi skuša prav po I katoliško škodovati, mu stoji to popol L noma na prosto, in v slovo kličem niti [ ne sodite, ako nočete sojeni biti. »n i Jeseniee, dne 19. nov. 1903. Anton Pongratz '* (3U36) tOTarniftki uradnik. >& *) Za Tsebino tega spisa je ttređni&tvo T odgovorno le toliko, kolikor do'oCa zatežu Pn Narodovo zdravllo. lateo se srne imen■> ler vat* bolc»ii uteftujoče, mišice in živce krep-L CujoCe, kot mazilo dobro znano „Mnliovo Fc( francusko zdanje in sol'*, katero se sp!oSno ' in uspesao porablja pri trganju po udib m e pri drugih naaledkih prehlajenja. Cena ate- {. klonici K VOO. Po poStnem povzetji razv■'• ® Silja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL c. in kr. dvorni zalagatelj na DUKA JI, Tuch Ol lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno za-r* htevati MOLL^ov preparat, zaznamovan zlrj varatveno znamko in podpisom. 2 (10—lt>|[| ^r ' »^fljp^^f"/ ▼wii spoznali I « %__j^gf^^^^y s& idealnu de-1 | ^T^Tilii^-^^ mentolom klo I t iv^^^HS^L roT»nietermen| ^- Xi^^3tjii.x mano^a bit**l (pusica 40 vin.\ sa hujsi mhod pa „Formikaj nove paatile" (76 *in.) aa vdihavanje s ptl moCjo vdihavalne steklenice UCinek je fra« panten, čudovit in zlaati v početku [iW$\ boda presenetljiv. MFormanw se dabiva »» vaaki lekarni. 12826 ** i i LlUl Slovanol In Slov#nK% I N# ziblU I : druib« «v. Clrlla Ir Metodi 1 162 3. Priloga „Slovenskomu Narodu" žt 270, dn6 21 novembra 1903. \a prebavljnlne oritane se inom paziti, kajti ni nobenega drugega t rgana y človeškein telesu, ki bi vsled naj-nianjšega motenja, tako obširno uplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe Iako si prizadevamo njihovo delo olajšati s tem da vzbujamo delavnost prebavljanja in jodpiramo Cistilne funkcije prebavljalnih rrganov a milo odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr. Rosa balzam za želođec iz le-karne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik carevali. Dobiva se pa tuđi po tukajšnih ?ujj h.A b — MatjaZ in Matjažka ter njihove 3 hčere iz Spodnje Senice pri Medvodah 80 dale svojega sina, oziroma brata, zapreti ssmo zaradi besedij : „ako dobi ktera sestra grunt, ki meni pripada, ji bom z leseno sekiro glavo odsekov'. — Dobil je tri me* sece. Po obsodbi »o se — Matjažka in vse r hčere so udje Marijine družbe — javno v p;stilni Mntevža Kramarja v Preski ob t bilni pijaci hvalili, kako so lepo s sinom n bratcm naredili. To so refi starici in sestre na ,,katoliški" podlagi. — Hvala elpa! — Fra ne Košenina. (3046) Po ceni in izredao lotsr je Eaannann & Reimsr-jev va- nilia siadkor ki izpođriva danđaoes vedno bolj prej rab-lieni vanilin, ki m samo prav drag, temuč tadi po 8voj--m učinku dražljiv in zato Ikodljiv. Čisti vanilin, združen s slađkorjem, pa. daje isttaven okus v&nifje. p>re-kaia pa jo v finvsti vonjave, r?«I«rf-rtusti in cenenosti. Za peko in močnate jedi naj rabi vsaka gospodinja Ie Haarmann & Reimer-jev %'aniini x/«**fAv»»* v malih izr.rnih zavitkih po 24 vin.,. kar je enako 2 kosoma vaniJje. Izvrstno in ssares pripo-rjčljivo blago se dobiva po vseh boljSi h žpecerijskih in delikatesnih trgovinah v Ljubljani in Kranju. (933—25) 1 Le Delice"| jCiJaretni papir, cigaretne slročnice.B I Dobiva se povsod. (705-39) H I Glavna zaloga,- Dunaj, I., Predigergasse 5. |H ViHurn ripuavia si Prihr*nite'če JiUOgU UCllcllJcl Si doma barvate :: eke, bluze, tlakove, nogavice, otroške ;b:eke itd. itd. Pobarva se brez truda v lar minutah, uspeh je nepričakcvano lep :n ne stane skoraj nič, Če rabite za to zak. z?.v: r. barvilo za blago „FIjO\". Posku-s: i zav;tki pj 2U h, originalni lončki vsake larve a 70 h (Crno in vi&njevo tegetthof-an 1U h več). Poskusnl zavitkl so za-s:onj, ker se za to založenih 2>J h pri na-1 kupu onginalnega lončka odsteje : v r jl © x" Smi^T) l> »Mljet je biirvi! /n bi a gro . I Dunaj, VI, Wallgkasse 34. ^ M________________________________________________________________________ _______ : hđilno in krepilno SMdslvo. » vi kri, jači živce, pospešuje slast do jedi. ■tiiiiieno pi*efizlius«tio: otllleiil 0 luVavnlkJ str prlporoeajo za slabo , Vii.e in prebolele ljudi in slabotne otroke. 0 la prodaj po vseh lekarnah in droger jah, I : prašek 100 gr K 6—, v tabletah 10u e l:scv K 150 in v Čokoladnih tabletah 100 s:v K 180. Po«1«mIuJ<* nalase za otroke« (2998-2) ^ ^ prniojte svojega zdraviilka. : Eđlno, od profesorjev in zdravnikov Irrizkušeno in priporočeno, Ul^litie protu* čistilo za zobe je tlr. «1. €i. Poppft, I in kr. dvornega zobozdravnika na Om-lajit XIII 6, prletnf Rnatherin i o I ■ i. i^tna in zobna vod« proti vsem ust* _ lp. in zobnim bolečinam Je v gori vpodob-j f- staklenici a K 2 80, 2 — in 1*—. p- I .,*'■"«'■««' *» /obe v lončkih brez o t:cljivega mila, a 00 vin. ohrani una, zobe [O z.bnomeso ■•«»« vodito lepo. zdravo, ■m -ez duha in bolečin. II (2966—D e. ..Auatlierlii" poiiMta za zohe v q. ■eklecici K I -40t v zavoju ?0 vin, Pra-u ck x» zobe K 126 Plomba za £ 0!>e K 2—. ^lilo iz želite 60 vin. a- '——-----------------------—----------- ® roti zobobolu in gniiobi zob se Izborno deluje dobro znana H autiseptična ?Helusine ustna Hin zobna voda L l.era utrdl dleMnu in udstranjol« zl neprljetno Hupo I« u»t. ^ I l Mtekletilea z navodom l H. |hefusine zobni prašek J*JUzpo5iJja se vsak dan z obratno poSto. «*■ "■ £dina zaloga. == ^lalog'a vseh preizkušenth zdra- _4|i- međic. mil, medlciualnih -*ii, specijalitet, najfinejšlh par- JUnov, Jdrurg-i^nili obvez, sve- I žili miiieralniii vod i. t. d. =:. lekarna Milana Leusteka ' i Ljubljani, Resljava cesta ti 1 ^oleg novozgrajenega Fran Joželovega jabii. mostu. (206-44) J(ei>e kovani mi™ dvajsetkronski zlati 5c ne 5i»etije tal^o kakor luč ideal-žarnic. Ilustrovane cenlke pošilja zastonj In poštnlno prosto podjetje za izdelovanje ideal-žarnic HUGO POLLAK, Dunaj VI,Wallgass8 34. Darila. Upravni&tvn našega Hsta so post«, : Za druibo sv. Clrtla In Metoda. Gosp. V. SuskoviČ, c. kr. poStni asistent na 7a-danerumostu 15 K, nabranih v veseli družbi ob priliki odhodnice gosp. Vojteba Pučelika. — Gosp. D., uradnik tu, sprejeto 1 K — Gostilna Ježovrik v Velenji BK iz nabiral-nika. — Gospića Linica Brilej s pridnim igranjem na glasovir v veseli družbi pri „Novem svetu" 4 K 2 vin. — Skupaj 26 K 2 vin. — Ž'veli nabiralci in darovalci ter njih nasledniki' Umri! so v L.ju&!janž: V hiralnici: Dne 17. novembra: Angela Amalija Troha, usmiljenka, 25 let, jetika. — Ivana Kvaternik, krojačeva žena, 63 let, ostarelost. V deželni bolnici: Dne 17. novembra: Jožef Blažič, dni nar, 70 let, ostarelost. Dne 18. novembra: Ana Favšič, kuharica, 40 let, trebuSni rak. — Jožef Konc, nadarbinar, 58 let, Oeđema palm. Dne 19. novembra: Ivan Bokalič, de-lavec, 64 let, srdia fciba. — Ivan Tratnik, podobar, F>4 let, otrpnjenje možganov. V otroBki bolnici: Dne 20. novembra: Štefanija Zajc, de* lavčeva hči, 4 leta, Caries ostis. Borzna poročila, JLjubljaErBsiKji ^K-'dditna banka" v Ljubljani. Dradni kurzi dunaj. borze 251. novembra 1903. Bfaloićbeui f»aplr]j. j PeDar j Ulzg; a0', majeva renta . . - I 100 50' 100*70 t-S°„ srebrna renta . . 100 35 100 55 ;% avstr. kronska renta . 10050 1(1070 s", ;: 3lata r . 120-50 1207D iJ/0 ogrska kronska „ . i 98 35 88 55 i--a „ slata ., 118-60 118 80 !% po^ojtipdeželeKrahi«ke ! 9925 100 25 iNiVo posojilo mesta Spljeta .; 100— —•— i:,£°/o „' „ Zadra 100* - : -■- T' s0/3bo3.-herc.žeJ.;po-8,l902 !j 100 30 101 30 iv^ d65ka dež. banka k. o. 100.10i 10015 i'1; ., ., „ 2. 0 99'60 IC060 ivso/c ža^t. pis.ga!, đ.hip.b. 1013o! 10235 ;' ,°,0 pe5t. koro. v,. o. z \ j 10% pr. .....; li6—j 1Cs7-- t V/. Kaet. pis. Innerf.t. hr. !l ior— 102 — ^ ;c'a u *. ogr. centr, |i -Je*elao hraniinic© . i 100*25 10125 4'8% zast. pis. ogr. hip. b. | 10020 10120 *v-,J/# obi. ogr. lokalne Se- ji leznice d. dr. . . . !i 100 — 101'-— !.«■•,»/• •• ČeSke inđ. banko j 100*25 101'25 *-•'„ prior. Trst-Porećlok.že«. i 98 50 i13 ., đolenjskih ŽeJaznio 99 50 99 35 3 .', „ JCU5. J5el.kup.J/iVv 304 76 306 75 ■J7,°/o av. poB. za žel. p. o. i 10C»65 —— SriSke r^ ista 1854 . . . ' 169 173 — , ., 18»)*/, . . [i 186 - 187 50 „ „ 1864 . , - 265 - 2/o - tteke...... ; 164 — 166 — ceniij.kred. I,emisije ! 296— 300 — „ u D. „ i 289— 292 — fgrske hip. bank3 . 265— 270 — erb«ke Si fra. 100— '■ 90 - 94 — t. tareke ...... 14245 14310 Oasilikfk sreCk© . . 18 SO 19 80 Kreditne , . . . 473— 482 — Laomofike , , . 82— 87 — S!rakovBk6 , . , , I 80 - 82 50 Ljubljanske „ . . 71 — 75 — Avstr. rad. križa , ... I £325 5125 Ogr. „ ,c .... 2665 27'65 andoifove w ... I 6650 68 — Saicbnrfike .... i 80— 83- Oinajske knm. .... 5C0 - 516 - Delnice; iažne železnice • . . 87*50 88 50 JrSavn© železnice. . , . ! 666— 667* — Avstro-ogrske banCne đol. ! 1620— 163»»- Avfitr. kreditne banke . . I 672 25 673 25 Trnke m m . i 74150 742 50 Živnoetonske m . . Sr>l— 2P^ — Premogokop v Mosta (Brdx) |i 695— 700*— Alpinske montan .... 39750 39850 Prafike Želez, ind. đr. . . 1845 - 1855— Btima-Muriuiyi ..... 47750 47850 TrboveljBke prem. đruSbe . 392 - 396 - AvBtr. orožne tovr. OroZb© 377 — 378 20 £e§ke aladkorne đroflbe . i 145 — 149 — 0 kr. cekin...... 1135 11 39 20 franki....... 1906 191)8 SU marke....... 2343 2352 Sovereigns...... 23'93 2403 SAarke........ 117.15 11735 Lafiki bankovci..... 95*25 95 45 3xkbW........ 263- 25375 Doiarji........ 484 B — Žitne cen« v Budimpešti. dne 21. novembra 1003. Pienica za april . Hm. . sa 50 kg K 7*76 B2 „ aprij . . . „ 60 n „ 674 Koraza „ april 1904 . . 60 „ n 525 Oves n april . . . „ 60 n „ 662 Nespremenjono. Meteorologično poročilo. VU1&« utA morjen t(H)-i. Srednji amćnl tlak 786-0 mm. fa Stanje ŽP ~ ^ iss2: «Si i- Ve*rovi Neb0 20. 9. bv. 7311 6*0 breevetr. đež 21 7. *j. 730 6 4 2 »r-gvehod jasno , 8. pop. 730-2 91 9T. jzahođ del. obla«. Srednja včerajBnja temperatura: 5'3*. normale: 2 6°. Mokrina v 34 orah : 53mm, Tćeraj popoludne nevihta. Muf in boa (Edelmarder) se po ceni proda. Vpraža se pri B. Heliel, Rade-ckega cesta št. 1, I. nadstr. (3064—1) Trgovski pomoćnik 23 let et&r, vojaičine prost, špecerist in železninar, zmožen veditt glavno zalogo tobaka, t<\\ eerianjo s'užbo V 6 tcdn;h zamenfati. Kdo? pove upra^ništvo »Si. Naroda«. (3u63—lj Reform-klozete l lM>rfH popolne 8 prevlako in trdnim WB& I sedežem, brez duha, z vodno H * i napravo ali brez nje, nikake 5Sgt # J poprave, nikaki stroSki za ^pHt 'j postavljanje, izdeluje 8 ffi^vl&^ I *^aro' Malntinger, Dunaj f. "l«iimii"l tovurua za popoluc vodovodno naprave O^2|HH»I 8 Besalkami ali motorno moćjo Prodam jeefnonadstropno hifto z velikim vrtcir, pročtcrno kletjo, maga-cinom in hlevorn v prijaznem in xel^ obijudenem kr«ju btzo Ljub'janf*. Ker je kraj brez veake obrtne konkurence, dal«, bi se vsled ugodne pozicije tfckoj upeljati trgovima z vaa-kovrstnim blsijom, ^a kar je že de-!om»i prjprsvlseno. Cena znaša «»anno 3000 Groldinerjev, eventuelno bi dal v nsjem. Ponudbe naj ae pošiljejo pod „Dobra prihodnjost" na upr»vnJšt?o »Sfor. Narodaa. (3C42—1) Pri pomanjkanju teka, slabem >^ prebavljanju, oslabelem y^^K^i želodcu, glavobolu, (vsled v* ^vV^vo^/ bolezni v želodcu) v^C^^.^^V^ slabosti, nerednem >T\l^\ žr odvajanju in dr. V*<$^v^ £^r Zaht. želod. boleznih^^^So^ -Q> naJ se in težavah ^v^^S^v^^ (3) izrecno so (2559) S^ V%<'5^ Bradyjeve >^\^> tjS kapljice za žel. X\V^\&*/^ Dobe se v lek.t če ne, ^\^^>^ pa od lek. C. Brađy-ja &Jr Dunaj I. Fleischmarkt 1. J/^Cena 1 st. 80 v, vel..st. K 140. Bluze damski pasovi srajce in pasovi za hribolazee in (1671-43- otroške obleke se radi pozne sezone prodajajo po znatno znižanih cenah. V.pl.Gerhauser Stari trg št. 13. Zadnje novosti v modercih """"K^ Đr. Frlderika Iiougiel-a Urezov balzam. l^ggsj5gte^ Ze sam rastlinski -^ŽF^jE^iM^ sok, kateri teče iz breze, /y čS^O^fllfcv a^° 8? navrta njeno Irtit M^đLJKHB^ ^e^°i Je °d pamtiveka Ag ^Bl^^3SK.R 211*11 kot najizvTstnejSe M« j^T .-SSr^HKl »opotilo; ako se pa ta u VfiS ^^^WW/ sok' po Pre(^Pi8U lzu" VW*lrfl^^ wSfiBy naitelja pripravi kemič- vm.m&immsSBr mm potem kot balzam, ^GgtšBff^ySijJy ?:ad obi pa čudovit uči- Ako se namaze zveCer ž njim obraz ali dragi đeli polti ločljo se im drugi dan neznatne lusklne od poltl, kl postane vsled tega čisto bela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozive pike ter mu daje mladostno Barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in Cvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudeCico, zajedce in druge ne-snaSnoati na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (871—16) Đr. Friđertka Lenglel-a NajmilejSe in najdobrodejnej&e milo, za kožo naladč pripravljeno, 1 komad 00 kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-j« lekarni in v veeh veCjih lekarnah. — Po&tna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. £J [Rokodelci in obrtnik! ki se hočfcjo izubraziti ZA 1.9&VB.m*J^sac» agent« dobijo brezplačno pojasnilo in obenem za-etopstvo. Ponudbe pod M. J. 33O4 na G. L. Daube A Co„ Frankfurt a/M. 2936 0 Kocn cnrfiirn v p°6tnih zavitkih mesoy surovo po r kg. - Goveje macin in mart me&0 '^^i1 del) iliaolll 111 IliClt K 4 80, teleCje meso K 5 20, ovčje meso K 4*—, gosjo meso K 4 PO; namizno surovo maslo, vsak dan svele K 8 40, čist med K6-; razpošiljam v naj* boljšo zadovoljnoat franko proti povzetju, J9L~ Silber, eksportna trgovina, Horodenkft v f^alleljl. '6 26> Sušilniea gg__gggfe: (K«urIil4Mitim^r> (3047—1, i meNlii se da v najeni« Kje? pove upravnsŠtvo »Si. Nar.«* V slovenskih Heželab novovppljnni zavarovalni zavod sprejme spretne (3037 ~i) zastopnike (^kviiiterjf) v mestih in na dežnli. Ponudbe pod naslovom: „Novi zavod" na upravnistvo »Si. Narod*«. Perje za postelje in puh prtporoča po najnižjih cenah F. HITI1124-31 Zunanja naročila se točno izvršujejo. Veletrgovina w in žganjekuha Žige Wo rt mana Reka-Sušak priporoča garantirano naravna dalmatinska vina najbolj renomiranih vrst in izvrstnega letnika 1903 v sodih od 50 litrov V!J5je: Rumeno vino . , . hektl. 30 K do 42 K Šilhar ..... „ ?8 „ do 34 „ Rudeče vino (krvno „ 30 „ do 42 t. Zelo dober garantirano pristen istrijanski tropinovec ...... »U K du 120 K Zelo dobra hrvat, slivovka 90 ,. do 1.^0 ., vse cene za hektoliter. PoSilja se v sodih ali spletenih otekleuicah od 25 liirov dalje. Direktno iinportirani Jamajka-rum 3 K do 5 K Konjak, pri8tna vinska prekapnina 2 K do 4 K liter Konjak in rum se pošiljata tuđi v poštnih zavojih po 3 litre poStnine prosto : zavoj brezplačno. Nepoznatim tvrdkam proti povzetju. Vzorci na zahtevo brezplačno. — Zastop-niki se sprejemajo. (3027-1) Stenograf zmoien slovenske in nfn>3ke steno-^rafije, absolviran trinr nazitf o, želi vstopiti v odvetniško pisarno. Porudbe pod nps'nvom (lSteno-graf", poste restante Maribor. 3016-3 Trgovski pomoćnik železninar in špet*erist se takoj sprejme. Naslov pove upravništvo „SlOT. Naroda". (3051-1) Ledenico vso iz hrastovega lesa in v najboljšem stana proda Franc Jarcy posestnik v Med vodah. (3055-1) 9«^ Lokal pri novem predoru v H-uS'ci pri J*»-senicih r»i zelo d^brent m^etu, pri-praven za vt*nko obrr, se odda. Vpr*ša nh] s«$ pn A. PSschl v Ljubljani, Rimska cesta 16. 20o9 J^Gznanilc. D. aKalsaaEiaik v Mttiiliinnru preakrbuje že več let vinskim trgovcem in gnstilničarjem nakup vina in poSilja tuđi malim odjemalcem naravna istrijanska vina po nizki ceni. — Stvarna pojasnila daje brezplačno. Marodna gostilna in prenočišče v lastni hiži, naaproti že-JezniSke postaje. (£062 — 1) 10 kros sa k zasluži vsak Jahko in pošteno. — Vpra-šanja naj se naslovi pod f,M. V. 3250'* na anončno ekspedicijo G. L. Daube A. Co., Frankobrod ob Meni (Frankfurt a| M.). (244S-O Rabljene parne stroje, loko-mobile, kotle, okvire za žage (Sagegatter), tehtnice za niveliranje (Pendelwage), stroj za = lesno pavolo ). t. d ------ se ceno proda. Vrra^ania ped: fH. 4.' Sevnica, poste restante. (30«) Žalne klobuke i 1 \ ^ v bogati izberi ođ najcenejSih do najfinejših vrst prip^roča 10^ & salon modnih klobukov | 'j. S. Benedikt, Ljubljana J tr. ______ _____ ____ \ Zrebanje dne 1. decembra 1903. Glavni dobitek: Promese k srečkam iz 1.1864 Su * llz) K 300*000 (3056) se dobe pri „Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani. Svila k oblekam Iin bluzam v nedosežni izberi. čudovite novosti v vseh cenah cd K 1*20 dalje. I Pošilja se vaakemu poStnine in carine prosto. Vzorci pri napovedbi zaželjenega I brezplačno. PoStnina za pisma v Švico 26 vin. I Tovarniška zaveza za svilno blago I Adolf Grieder tt Comp:, Ziirich št. 10 kraljevski dvorni zalagatelji. (Švica.) 6 (14—1) I —^— »-^ i Velika, bogato Izbrana zaloga * * * * * ^d«asloin.il 55«l J>ei^i pred^ta vko v zzek i>e^i ♦ , * * ke*.icxYtT\&kGfg&L orodja kadio X« premog: * * * * in vseh drugih gospodinjskih predmetov pri CJublJana. ŠtefanU Nagy Cinbljana. trgovina z železnlno in kuhinjskim orodjem Vodnikov trg Atevr. 5. caoco i> _______ ' Izplačujoče se postransko opravilo brez posebnega truda in izgube Časa najđo'o BpoBtovane osebe vsakega stanu in povaođ 8 prevzetjem zastopa avstrljske dražbe prve vrste, ki sprejetna (1463-23) zavaravanja proti požaru, stekla, proti škodi pri prevažanju. proti tatvini po u I omu in življenja". Ponudbe pod „1798" Gradec, poate rest. Češko posteljno perje raz-pcšiiuin na po zk uš a ju po 8, 15 in 20 gldl. za 5 k$. T:"» perje je cd belih g^si i ZZZH in skublieno. ZZZ^Z J. Sachsl, Lužan štev. 60, Češko. S I. decembrom '993 se odda v najem v Zagorju ob Savi dobro obiskovana gostilna s pekarijo "veliko in lepo dvorano in vsemi g-o-epcdarskimi poslopji. P^drrbnoRti in poaroji 9e zv^do pod šifro „B", poste restante, Ka-mnik. (3004-2) G.Tonnies Ljubljana i19081«> tovarna za stroje ^^ priporoča kot ^yf^S\'s^ posebnost: jj-p 1 jl Y Žage in M ==* —|s----- — za obdelovanje lMx ■ Jr Turbine rđi^iX Benctn- »JBlff^ locomobile ^mjH' posebno priprav- ^^Br^P ne za goniti po- ljedeljske stroje. Sesalno plinski motori najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. , Malo trgovino se želi dobiti v mestu. Ponudbe* na upravnistvo »Slov. Naroda«. (3006-3) Izvrstna fina ai"2*?) vina v buteljah Sdmitnd l£avčić Ljubljana, Ppeierno*e ul3ce. Ljudevit Borovnik puikar v Boro*lJ«t1i (Ferlaeli) ■lik UoruMkein se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših 8istemih pod popolnim jamstvom. Tuđi pre-deluje stare samokresnice, vsprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro izvišuje. Vse puSke so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — llustro-(22 vani ceniki zastonj. (47) ŠS. 39013. (2972-3) Ustanove. Dne 2 dtcennbra cddati je pri ireBtnem magistratu Ijubljanskfm cesar Franc Jožefove ju-bilejske ustanove in sicer 2 po 50 K, 10 pa po 40 K, namenjene onim mestimn revežera, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada. Prošnje za podelitev teh ustanov vlagati je tukaj do konca t. m. Mestni magistrat v Ljubljani dne 10. novembra 1903. \ RIVIER/1- / 1 V1JOLICE I 1 PRAVI V1J0LKN1 DUH I J/l.M0TSCH&C2,| i PCIN/4J & Izddcuatelj uozoi* FRAN W!SJAN Ljubljana, Rimska cesta st. 11 priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih (1459—25) vozov. V Ameriko je naikrajša, najprijetnejša in najcenejša vožnja ćez Frar.cosko Havre — New-Tork ali Antwerpen — New-York, Havre — Philadelphia ali Antwerpen Philadelphia. Natančnejša pojasnila in cene na-znanja radovoljno in zastonj 23736) Ivan Bihelj zastopnik generalne agenture za ćelo Šico y Buksu (meja zraven kolodvora). + Suhe + slabotne osebe dobe krasno polno telo po kratki vporabi moje „redtlne otok* KSthe" (posbavno zavaravana). Dame dobe bujne prai. Nikako sleparstvo, strogo reelno, mnogo zahvalnih pisera Cena kartonu z navođilom vrci gld. 1 25 po poštni nakaanici aii po puvzetja. Prodaja aaino g. MUs^^Jtikm Itlena:«l9 OnnaJ XVIII., Schulgasse 3, I. nadatropje (Fi-lijalk nima ) (26-6 7) "~ !:','"' " 1" !"^*'*5^'' ' ' | Agentje ki imajo znanje pri privatnih Ijudeh vhc iSeejo takoj proti groto vi •n*-««'*!!! plael 4O li in UhoLI pro%izl|l |iuvMod % «*«»li Itrajllft, iiieKtlft in oU raj lit za razpečavaaje novela, patent, predmeta, neobhodno potrebnega za v-*ako gospodinjstvo, ze in8ŠCan« in kmetovaice. *» to nKu1irit I9O3'' na nas! jv Kutloll* ifloMMe na »ti ii »J ti. (2914-2) Najtopleje se priporoča ie dobro znani zdravi in lečilni liker 3(tauerjev „Triglav" ki ga pristncga prodajajo nastopue tvrdke: (2836 9) Viktor Cantoni, A Lilleg, Ivan Jebačin, Jos. Murnik, ! Josip Jebačin, Ivan Perdan, M. Kasiner, Karol Planinšek, Ant. Korbar, A. Šarabon, Josip Kordin, A. Stacul, Peter Lassnik, M. E. Supan, F. Terdina < in pa edini izdelovalec J. Klauer. Tvrdka Fr. Igiič |v Ljubljani sprejme za novourejeno akeidenčno tiskamo stavca-strojnika (Schw©izerdegen). 8 »reimn sh tuđi učenec. (2997 3| ! Suhe gobe, orehe, predivo, že- lod, vsake ?rst3 flžol, vsako- vrstno žito in sađje sploh vse deželne pridelke kupi (2^4 ;•.) Anton Rolenc v Celju. iSuchard *1 ^> MILKA čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.l Smetane jako bogata! mlečna čokolada.] Najnovejše iz svetovnoslavne tovarne za čokolado. HLSBBMML C. in kr. državno (skupno) vojno ministrstvo. iPdd. 13, st. 2628 de 1903.) Državno (skupno) vojno ministrstvo si namerava priskrbljcvati tuđi v bodoče iz platna in bombaža izdelana oblačila in posteljnine za c. in kr. vojsko od 1. januarja 1905 naprej potom privatne industrije in pozivlja s tem javno na udeležbo pri tem podjetju, oziroma na vložitev pismenih ponudb. Vrste blaga, kojih dobavljanje bo predmet ponudbene razprave so navedeue v zaznamku A) nacrta ponudbe, navedenega v točki 10. tega razglasa. Namerava se osnovanje treh družb (konzorcijev), izmcd katerih bi imela vsaka dobavljati v prvi vrsti potrebščino, za katero izmed monturskih zalog št. 1 v Brnu, št. 2 v Buda-Pešti, št. 3 v Gradcu in št. 4 v Kaiser-Ebersdorfu. Vsaka teh treh družb bi pa imela po slučajni naredbi državnega (skupnega) vojnega mini-strstva po potrebi in primerno nastopno navedeni percentualni kvoti dobavljati tuđi potrebščine za druge monturne zaloge. Denarna vrednost letne potrebščine, ki jo ima dobavljati konzorcij za monturno zalogo št. 2 v Buda-Pešti znaša približno 1,200.000 K, med tem ko znaša analogna vrednost pri obeh konzoreijih za ostale monturske zaloge za vsako po 1,150.000 K.*j Vobče naj pa služi ponudnikom v ravnanje nastopno: 1.) K zakupni razpravi se pripuste le solidni, glede na obsežnost podjetja primerno zmožni, denarno dobro situirani industrijalci zadevne stroke, ki so sami lastniki takšnih tovarniških naprav (mehaničnih tkalnic za platnino in bombaževino). Ti industrijalci se morajo pod solidarnim jamstvom združiti v konzorcije in se smejo ponudbe vdeležiti le v družbi, kot solidarni p o d j e t n i k i. Podjetniki, ki nimajo avstrijskega ali ogrskega državljanstva so načelno izključeni od pogajanja. Družbe, ki bi vlagale ponudbe za monturno zalogo št. 2 v Buda-Pešti smejo obsegati le tirme? ki imajo tovarne v deželah ogrske krone; iirnie družb za druge monturne zaloge pa morajo imeti tovarne v kraljestvih in deželah zastopanih v drž. zboru. Glede izdelovanja predmetov, ki se imajo dobavati v tuzemstvu in iz tuzemskega blaga se navaja na §§ 2 in 5. nacrta ponudbe. 2.) Delniške družbe se dopuščajo za elane dobavnih konzorcijev le v kolikor daje njih splošno znano imetno stanje zadostno materijelno, njih v širših krogih znana individualiteta vodstva pa zadostno moralično jamstvo. Ob jednakih razmerah pa imajo ponudbeni konzorciji, ki obsegajo le posamične firme ali javne trgovske družbe prednost pred konzorciji, ki sestoje deloma ali popolnoma iz delniških družb. Če bi pa ne bilo ozira vrednih posamičnih firm in javnih trgovskih družb, oziroma samo iz njih šestoječih ponudbenih konzorcijev, imajo pa ponudbeni konzorciji, ki obsegajo deloma posamične firme in javne trgovske družbe, doloma pa delniške družbe zopet prednost pred konzorciji, ki sestoje iz samih delniških družb. Konzorciji, sestavljeni iz delniških družb, dalje iz posamičnih tirm in javnih trgovskih družb morajo za občevanje z vojno upravo pooblastiti osebno jamčujočega deležnika. Daljni dobavni pogoji, ki se nanašajo zlasti na delniške družbe, obsega § 24. pogodbenega nacrta omenjenega v točki 10. 3.) Ćlani (firme) konzorcijev morajo z izpričevali dotičnih trgovskih in obrtniskih zbornic dokazati svojo zmožnost in zanestjivost. Odloki trgovskih in obrtniskih zbornic izteklih na prošnje posameznih firm za izpričevala njih solidnosti in zmožnosti se morajo priložiti konzorcijevi ponudbi. Spričevala sama pa odpošljejo trgovske in obrtniške zbornice naravnost državnemu (skupnemu) vojnemu ministrstvu. 4.) Platneno in bombažasto blago za vse vrste — izvzemši v točki 5. omenjene kvote — morajo podjetniki izdelovati sami in sicer v njih izdelovalnicah (tovarnah), ki jih morajo v ponudbah natančno označiti. Izdelovalnice se imajo za čas obstoja pogodbe glede na obstanek, obrat in obseg obrata podvreci neomejeni kontroli vojaške uprave. Ponudniki so obvezani, da že pred odločitvijo o ponudbah vojaski upravi dopuste vpogled in poizvedbe glede na zmožnost svojih tovarn. 5.) Konzorciji, ki se je njih ponudba sprejela, morajo 25% na vsakokratno normalno letno narocitev spadajoČe množine platnenih in bombažastih tkanin — v kolikor jih je moči dobiti — naročiti ročnega dela od tkalcev samih. Za konfekcijoniranje narejenih vrst naj se kolikor moči uporabljajo mali obrtniki in potrebni eksterni delavci. 6.) Ponudbe se morajo — po ponudbenem formularju, navedenem v točkah 10. in 11. — staviti v obsegu gori navedene percentualne kvote splošne potrebščine in se mora v njih izrecno navesti monturna zaloga, za katero se v prvi vrsti namerava dobavljati. Na ponudbe, ki bi se glasile le na posamezne vrste, se ne bode oziralo. *) Oziroma: Konzorcij za montarno zalogo St. 2 Buda-PeSti ima dobaviti 34* l0, ostala d?a konaorcija pa vsak po 32*7,0 skupne potrebSCine. Du naj, 1. novembra 1903. 7.) Pogodba se sklene na šest let; eventualno se pa tuđi lahko molcc podaljša. 8.) Za varnost ponudbe mora vsak ponudbeni konzorcij založiti pri kaki, kornim inteu dancam dodeljeni vojaški blagajni (placilnici) vadij v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih Dotični položni list se mora — po vzorcu navedenem v ponudbenem formularju (točka 10,i -poslati obenem z zapečateno ponudbo, vendar loČeno od nje, a tuđi v zapečatenein kuverta. Visokost vadja je določena na 5" 0 vrednosti blaga, ki se ima dobaviti vsako leto za d< tično monturno zalogo, torej 60.000 K pri družbah za monturno zalogo št. 2 v Buda-PeŠti7 p 57.000 K pa za družbe ostalih monturnih zalog. Neizdražiteljem se vadij vrne takoj po odlofcitvi uspeli u obravnave, izdražiteljem pa se izroči sele ko založe kavcijo v blagu (točka 9.) 9.) Za varnost pogodbenih obvez morajo založiti izdražitelji do konca 1. 1904 kavcijo .-blagu onih vrsta, ki jih imajo dobavljati. I Približna denarna vrednost te kavcije v blagu znaša pri konzorciju za monturno žalo- I št. 2 v Buda-Pešti 448.000 K, za druga dva konzorcija pa po 426.000 K I Kavcija v blagu postane takoj ko se je dobavila, last vojne uprave; dobavna cena se px I izplača še le po preteku pogodbe, dotlej pa obrestuje po 3l,'/,, na leto. lO.j Podrobni pogoji, sestavljeni v obliki nacrta pogodbe, ki obsegajo tuli potrebne podatke glede ureditve in proračuna cen, dalje tuđi ponudbeni formular, se lahko v vsem obsegu pregledajo pri vsaki korni intendanci, pri intendanci vojaške komande v Zadru, \m monturnih zalogah št. 1 v Brnu, št. 2 v Buda-Pešti, št. 3 v Gradcu, št, 4 v Kaiser-Ebersdorfu, jri obrtnih in trgovskih zbornicah avstro - ogrske monarhije, pri Zvezi avstrijskih industrialcev mi Dunaju, dalje pri trgovinskem muzeju v Buda-Pešti, pri Ogrskera deželnem industrijskem društv; v Buda Pešti in pri Zvezi ogrskih tovarniških industrijalcev v Buda-Pešti. Posamičui eksemplarji nacrta pogodbe s ponudbenim formularjem se lahko kupijo pri monturnih zalogah v Brnu in v Buda-Pešti in sicer ponudbeni formular za 30 h, nacrt pogodi o I pa za 3 K 70 h. i V § 9. nacrta pogodbe navedeni p r e d p i s i se lahko pregledajo pri monturnih zalogah in pri komin inteudancah. 11.) Ponudba se mora sestaviti natančno po formularju oraenjenem pod točko 10. Ker bodo enotne cene, ki se imajo navesti v ponudbi, služile za bodoče reguliranje cen, zatorej se še posebej opozarja na potrdilo, ki se ima oddati glasom točke 3. ponudbenoga formularja. Če bi ponudba kazala cene drugače navedene s Številkami, drugače pa zapisane s Črkam: bodo merodajne cene, označene s črkanii. Ozuačenja zastopnika, ki ima za vsak konzorcij veljati kot prejemuik s p i a o v, v p > nudbi ni puščati zneuiar. 12. Vzorci razpisanih vrst, dalje materijalne in denarne dividende se mogo pregledati pr I monturnih zalogah. Podjetniki, ki žele vzorce kupiti, se lahko obrnejo na monturno zalogo št. 1 \ Brnu. V cenah, ki jih monturna skladišča zahtevajo za take vzorce, je poleg resuičuih stroškov naprave vštetih tuđi 15" 0 režijskih stroškov. 13.) Pravilno sestavljene iu kolkovane pouiulbe naj se vlagajo naravuost pri državnom (skupnem vojnem ministrstvu, kamor morajo do.speti uajpozneje do 1. februarja 1904, oV| 12. opol dne. I Pouudbe so za podjetnike pravno obvezne takoj ko so se vložile, za vojno upravo \w Sele tedaj, ko je državno \skupno) vojno ministrstvo izdražitelje obvestilo, da 80 jajih ponudtK odobrene. Ponuđuiki se odpovedo pravici odstopa od pogodbe, dalje v § 862 ob5. drL zak. ia v odst. 318 in 319 avstrijskega, oziroma 314 in 315 ogrskega trgov. zakonika predpisanim obrokom za sprejem svojih obljub. 14.) O dospelih ponudbah odloČa z vojaškega in ekonomičnega staliŠČa državno ^skupno vojno miuistrstvo; pridržuje si pa neoni ej eno pravico, izbirati med posamezuimi ponudniki ali pa odkloniti kako pomulbo brez navedbe vzroka. 15.) Konzorciji, ki ostaneje zdražitelji, morajo takoj, ko se jih je o tem obvestilo skrbeti za trgovsko-soduo protokoliraujc iu predložiti o tem državuemu (skupnomu) vojaeinu mi-nistrstvu izvleČek iz trgovskega registra. Takšen izvleček se ima predložiti tuđi za vsako tiruao, ti spada h konzorciju, nakar mora konzorcij — ali Če se je nacrt pogodbe (točka 10) tozadevuo premenil — posamične firme konzorcija, podpisati pismeno pogodbo, ki se ima i zgotovi ti pri merno točki 10. Ako bi se pa zdražitelji branili podpisati pogodbo, bi jo pa zastopala popolnoma ali z njih privoljenjeni modificirana odobrena ponudba v zvezi z nacrtom pogodbe (točka 10), ki spada k temu razglasu. 16.) Da se olajša poslovanje, je želeti, da prebiva poobladčeni zastopnik vsakega konzorcija na Dunaju. 17.) Na ponudbe, ki kakorkoli ne odgovarjajo nastopuim doloČilom, ali ki prepozno ali p* telegrafiČnim potom dospejo, — se ne bode oziralo. (30 SO) Vsi. ki ljubijo čašo đobrega čaja, zahtevajo povsod najfinejši in najboljši čaj na svetu INDRA TE A zmes najfinejših kitajskih, indijskih in ttylonskih Čajev. Pristen je le v originalnih ravojih. Zaloge so razvidne na plakatih. Glavno zalogo ima: .lo*l|» A uri U, le-^ rnar v Kit*t*i«*t na Kranjs-em. 24(53-10 1 V Zahtevajte i9& ilustrovane ceuike A žarnic gtjjk \ (Gliihlichtlampen). C^«|llP V Najbolja in najceneja ""fll ^~ razsvetljava. * * I ;735 13) ]ohannes Jtetser DunaJ, !V. Muhlgasse 3. *Ww* 1#k>HAfl^ Na zdravni&kem kongresu je konstatoval prof. pl. Leyden, da je a&mo v nemftki državi okoli l,2Qlo'J'J 1 actt 8tdluo bolnih za jeliko, izm^J tcaun i ' • JLMm* Jwl&V£*wa umrje na leto okoli 180 000 za to grozno boleznijo. PljuCno bolezen provzroCujejo tuberkuloaini bacili, kakor se ja aposnalo. Ta bacile vdihava sicar vsak človek. ubraoiti ae jih ne moremo. Ako pa slučajno veliko ljudi, ki te bacile vdihavajo, ne oboli za jetiito, nam to neovržno dokazjje, da im* ČIove5kfj telo samo spretnost. vdihane tuberkulozine bacile storiti neškodljivirai. Ondi, kjer se sapnik razteguje v fine vejice — takoimenovane „bronchie" — ki vođijo v pljuča, ležita dre žiezi, takoimenovani „bronchialni ali pljučni žleai4; o katerih učenjaki niao ved^li, četna da slu&ita Ziaj aeveda vetno iz preiskavanj đrja. H jfminna, da ti žlezt napravljati čisto poseben sok, ki uni-čuje bolezen3ke kali, predno morejo pričeti svoje razdirajoče opravilo v pljučih. Kjer pa onižlezi valeđ poledovane bolozni, slabotnosti ali dragega organičnega motenja ne moreta dajati dovolj tega soka, in kjer so postala pijaca valed prehlajanja, praha ali drugih vplivov občaUjiva, tam se kii '*hk) vsilpiioči 33 tuberk. budili vsalijo in praje ali sleje nastane jetika. Pametna roisel je torej našla, da se morata utrditi in ojačtti oni bronchialni žlezi, ako se narasrava >s L-iiti tuberkulozi ne bacile Tega se je oprijel dr. Hofmann ter je sam napravil iz one okrepčajoče snovi pljučnih Žlez zdravilo, li se pod imenom Glandulen po zdravniških poročilih z vspehom rabi zoper pljučne bolezni in kronične katare. V Glandulenu ni nič strupenega pa tuđi nič kem Čno izmiSljenega, temuč je napravljen iz svežih broachialnih žlez popolnoma ziravih in pod živinozdravniSkim nadzor-stvom sveže zaklanih koštrunov — narava sama nam ponuja zdravila zoper bolezni, treba jih je Ie poiskati. Bronchialne žteze se pri nizki taploti suSe v brezzračaain prostoru ter stiskajo v tablete. Vsaka tableta tehta o 25 g. ter obsega 0 05 g razmlinčenih žlez in 020 g mlečnega sladkorja, da je stvar bolj ok'i3na. Glandulen — rabljen po predpiau — človeka razvedraje in mu pospeauje slast do jedi; telesna moč in teža se zvišata, mr^tica, kašelj in potenje ponofii izgine, izmečk. se odločijo — Človek je na potu zđravja — Premnogo zdravnikov in zasebnih oseb je potrdilo veliko vrednost tega sredstva zoper jetiko. Kjer nišo vsa druga sredstva pomagala I tam je čudovito pomogel Glandulen. v • Glandulen se izgotavlja v kemični tovarni dr. Hofmanna naslednikov v Meerane (Saksonsko) ter se dobiva po ;«■•»%• 11 luk.em pr^dplMu v vseh lekarnah, kakor tuđi v zalogi: M. IVa^nerJa leUama, c kr. dvorni dobavitelj, Praga «03^, y steklenicah po 100 tablet a 5 50 K, 50 tablet a 3 K — Natančne brošure o zdravijemu ter poročila bolnikov pošilja na zahtevanje tovarna gratis in franko. (2685—4) „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" I Akcijski kapital K 1,000-000-- I Kupuje i 11 prod«J» I vse vrste rent, zaBtavnih piseip, prijoritet, feo-I munalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev I in dcviz. ' I Promese izdaja k vsakemu irebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in okskomptuja Daje predujme na vrednostne papfrji, I izžrebane vrednoatne papirj^ in Zlscvstr-o-Jo srežke jsrotl 1 vnovčuje zapaie kupone. ^^ltzziI izgvibL Vinkuluje in devinkuluje vojaške ienitninske kavcije. (k-iT KNkuuipt iu iikkasso iu«uic. *£Q 9*ŠT Boruia uHrocila. 1tJQ Podružnica v SPLJETU. v te kocem računa ali na vozne knjižico proti ugodnim obrestim. Vlo2eui denar obrestuje od dne vloge do ne vzdiga. (2975-11^) Promet s čeki in nakaznioami. ! -^^ Pl I (3043-1) UIb lmLltnO6la inŽ0ner in stavbni podjetnik, Dunaj, XIX. Colloredogasse Nr. 38 prevzemlje preddela, napravljanje projektov, izvršitve stavb, i naprave za pridobivanje vode, vodovodne naprave vsake vrste. Kanalizacije, plinarne za premogov plin vsake obsežnosti, tuđi -*-****.*** prezidave. ******** >t. 3710 03. (29C3—3) Razglas. Vsled sklepa občinske seje od 30. maja 1903 se ima zgraditi na opatijskem jkopalisču v Skrbičih kapela z mrtvaškinii sobami. Pozivljejo se s tem podjetiiiki, ki hote to delo izvesti, da predlože svoje ] zaprte pismene ponndbe, obenem z jamčevino, t. j. 5% tište cene, za katero irevzemo gornje delo, do 1. decembra 1903 podpisanemu glavarstvu. Zadevni nacrt in pogoji 3e lahko pogledajo v obcinskem uradu vsak dan med uradnimi urami. CJlavarstvo općine Volosko dne 6. novembra 1903. 30281 Zahvala. Dunaj. 19. junija 1903, Blag. gosp. J* II- R»f>lnowlez. Dunaj. V čast si fctejem javljati Vam, da je tistih 6, pri Vas kupljenih nikljastih Rob-kopf-ur na sidro ixvrstna blago, in moram še pohvaliti okusno in trđno đelo in nizko ceno teh ur. Z veleapo&tovanjem Artur vit. Holl pl. Stahlberg, c. kr. okrajni glavar, Dunaj, XIII,6, Hietairiger HauptBtrasae 49 Listan, 1.1835 Vsakdo, kdor kupi pri meni na noio BboljSano, pristno precizijsko [ niklasto Roskopf- uro na sidro J aiiiltiiaarnetle z balaneirjent na Nldro, prav ' kakor jo kaže poleg stoječa slika, dobi &e zraven zatitoiij pravo ellberlnasto verlžleo (Panzer), ki ostane vedno svetla z varnoatnim obročkom in karabinerjem z usnjenim tokom za uro. Ta nikla«ta Ko<»pf preeizynka ura na »idro, antlBiiagrtietle z balan-rlrjem na »Itlro z mučnim hermetično za-prtim okrovom iz patent, nikla in lepim belim i kazalnikom \7. patent, emaila (kazalnik ni papir-I nat, ki jo ie treba naviti le na vstkih 36 ur, ja I le sama v stanu vsled svoje posebne odnornosti r in natančnega teka postati najbolj priljubljena in najboljša &trapacna nra, kar j*h je in jo je torej posebno priporoCati gg. c. in kr. častnikom. že-lezniškim uradnikom, orožnikom, fin stražnikom, sprevodnikom, strojnikom in vsakomur, ki rabi moCno in zanesljivo Strapacno uro iu stane ta ura z verižico in umjatim tokom posanmić "^^^^■■^^^" l^ ^ K£« Pri odvzetju 3 ur Jl^ £» M^. in "e se cdvzame 10 ur, **«es dobi M. ni*o SK^«4«»sm.f • Za pravilni tek 5 let jamstva. Će bi blago ne ugajalo — tuđi po 14dnevni po-skušnji se zamenja ali vme denar, zatorej nikak rizifeo. Moje ure se 3 tedne pred jđpoBiljatvijo vestno in natančno regulirajo in repasuajo. Racpošilja proti povzetju zneska generalno zastopstvo prvih tovara za preeijske Roskopf-ure, trgovsko-sodno protokolirana firma J. H. RABINOWICZ, Dunaj, VII., Lindengasse 2, N. L. Založnlk društva e. kr. aTNtrlJskili državnih uradnlkov. ^^ Biltigftte ^^^ ^^Bezngsquelle aller Art^B ^Musiklnstrom. a. Salten.^ i Leđerer & Kreinberjji ^ Harkneakirclien |;S. "t7*J M ^k „i Ure I aetr. a. wirij preiaw. ^H ^^^k u.Jederm.Taempfetdeo.**'^^^ ^^^ Chr. Parussel ^^^F Pošilja se colnine prosto. (2388-6) „Zncterin" se sedaj izdeluje in prodaja v Švici. Pismo v Svico 25 vin. Fischer & Buzek SSdistrasse St. 44. (2969-3) Curih. J^Sti spumante „Itfpcčc uinc" velesloveče tvrdke „/fratje Ćora" v Tatinu priporoča najtop/eje trgovina s špeceržjskim blagom in delilzatesami v Ljubljani. Cena fevirne velike jfe^/e- nice Jf 2 50; pri nabavi t2 St^kl^nic 5% popusta. Tuđi priporočam svojim p. n. cenj. ocfjema/cem in občinstvu svojo izborno in bogato zalogo raznovrstnih delikates, kakor tuđi raz/ičnih tuzem-skih in inozemskih mesnih izdelkov in klobas, konservirane ribe, meso in sadje. Velika zaloga pristnih, najfinejših in najbolj slovečih vrst francoskega in tuzemskega šampanjca, renskih, borde-auxskih, avstrijskih, ogrskih, italijan-skih, španskih in grških vin. 2331—1 Pristni francoski in tuzemski %on-viafa najpnejše vrste čaj, lif^crji itd.k Usnjati etuiji za smodke in svalčice ten denarnice. IV 3(ameniti mostiti in žkatlje z lescnimi gradilnimi čokci s sidrom. "^B Trgovina z galanterijskim blagom in norimberškimi igračami i3Oii~1) F. M. SCHMITT v Ljubljani, Pred škofijo 2 si usoja častitemu p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da je razstavila v bogati izberi Miklavževa, božična in novoletna darila, in se priporoča za obilen*obisk. Papir za pisma, razglednice, albumi za fotografije in poezije. '? Domaći, sukneni in usnjati čevlji, ploše Zaćevlje najboljše čistilo na svetu! ^m m mm x--i -i« ki daje čevljem temno- Fai«nAlanflT«vo$cl nalaSC za E" ||| priVl fovarna (ustanovljena 183?) Olulull rCI IIUICIIUI ^9» C. kr. dvor, dnhaviteli. Dunaj, I. Schulentrasu 21. Na razstavah: v Parizu „Zlata svetinja", v Londonu „Grand Pr\x". | Založena 1847. | | Založena 1847. | Tovarna pohištva J.J.NAGLAS v Ljubljani ^ Zaloga in pisama: Tovarna s stroj): Turjaški trg it. 7 Trnovskl pristan št. 8-10 priporoča po najnižji oeni: oprave za SpčllllC SObC« oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate modroce, modroce na peresih, otroške vozičke* za- ^ store, preproge itd. Največ kar nudi sedanjost! Kamgfarnske obleke, gladke in crtaste xxxxxxxxx ^1*1. Angleške ševiot-obleke v modnih barvab xxxxxxxx » Pine jaqnet-obleke xxxxxxxxxxxxxx » Najfiaejše obleke z vsednjimi suknjami xxxxxxxx ^ Angledki modni uisterji xxxxxxxxxxxxx ^ Pini double-ulsterji, temnosivi xxxxxxxxxxx ^ Crne mandarin-zimske suknje xxxxxxxxxxx ^ Havelok iz velblodje dlake, rujav ali siv xxxxxxxx „ Obleke in uisterji za dečke xxxxxxxxxxxx ^ Otroški kostumi v ratličnih barvah xxxxxxxxx „ Pine modne hlače, gorke in crtaste xxxxxxxxx „ IO*— xxx Crni moderni damski paletoti s kočijaskim ovratnikom IO*— xxx Crni in sivi cibelinovi paletoti s kočijaskim ovratnikom tO* - Paletoti iz angleškega modnega blaga z ovratnikom ali brez njega *O*— xxxxxxxx Najfinejši damski paletoti s stola-fasono tO*— xxxxxxxxxx Crni damski ovratnik!, batiranl JO* - xxxxxxxx Najfinejši double-ovratnik! s stol a-fas ono tO#— xxxxxxxxxxxxx Damski modni kostumi ft*— xxxxxxxxxxxxx Zimske jopice, podložene &•— xxxxxxxxxxxxx Elegantni otroški plašči 9*5O xxxxxxxxxxx Dekliške jopice v vseh barvah *£*5O x X x X X X x Modri podvlečeni ovratnikl z rdečo kapuco Kožuhi za mesto in potovanje, mikado, v največji izberi po čudovito nizkih cenah. Naročita po meri se najelegantneje in najhitreje izvrše na Dunaju. Obenem si usojamo čast. p. n. odjemalcem vljudno javiti, da s 1. januvarjem 1904 opustimo svojo podružnico na Resljevi cesti. Prosimo, da odslej svoje nadaljne potrebščine nabavljate v glavni trgovini na Mestnem trgu 5, kjer se sprejemajo tuđi vsa naročila 3(apamacsija I Bondi >:,,,,,,,.,..,,,, Oroslav Bcrnatović, ^-^ 53OO stojećih hoj od 10 do 21 col prsne visokosti mer-jenc; v n suh em hribu" pol ure od že-lezniške postaje Lo^atec, je na prodaj. Ponudbe sprejema do 28. t. m. Karofi Jelov*ek 9 posestnik na Vrhuiki. (2994-3) I Zenitna ponudba. I TrgOVee, 29 let ftfrnr, \ev& I zuuanjosti, v pojesti 30000 I krcn v trgovini razbijenih, I iŠfie zakonak** družica. Go spodičt.e gc-tovme imetno, 1 vešde neniškega jezika in I z veseljem do trgovine I imajo prednost Reane po I nudh- s »liko do 25. no-I vembra ped ,Merche-f svan 22', glavna pošta v Trstu. (3017 2; najstarejša ljubljanska posreiiovalnica stanovani in siuzefc G. FLUX Gosposke ulice št 6 mme------t= lll^jlll 0eUAll. OnlUi brezplaeno In postotne prosto* (16—47) ■■■■■■■■ ■■pHMB^ 7V MIl IBHHHB ■■■■ ■■■■1HI 1MH *n vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodiuja y .Ci J^C /A, JjSj i J^1 JU . MAGGI-jevo l^ttr JUHINO ZAČIIHIBO 1 kajti nekaj kapljic — ki se pridenejo gotovi juhi — zadoŠČa, WB ■■iBlBMa^B^^BlHMII^BBBV^BBlB^P^BTAV^MMBl^B^BBBlBVBVBVjBlMB^pBiHvnB^, da ^ol)e slabe juhe, polivke, zeleojave itd. naenkrat presenetljiv, ^^^ j mučan okus. (3032) Dobi se v vseh trgovinah s kolonialnim blagom, delikaUsami in v drogerijah v steklervičicah od 50 v. (6e se potem napolni od 40 v.) dalje. I Sprejema aavarovanja CloveSkega živ- { ^ J^ Jšb^F X CT i^L^^ I Zavaraje poslopia in premiCnino pnu 3 lienja po najra^novrstijejSih kombi- WW^^ =^^» *=-»»^ w « ^w mt^^m 1 • -- ■-■ *■ w k nacijah pod tako ugodnimi pogo ji, ko VZaJemRa zavarovalna fc>a.tlica. ^T Prag"! požarnim Skodam po najmžjih ceuar, ^ nobena druga zavarovainica. Zlasti Rezervni fondl: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitaliie* 75,000 00*0 K Skodo cenJuJe ^1^0'iD najkuiautnej« 3 je ugodno zavarovanje na doživetje r. ,.,.!" " Uživa najboljši sluves, koder puaiuie | in amrt z eiuanjfeujo^imi se vplaCili. | i"^o velikosti druga vzajeinna zavarovainica naše države j __ S — * wiir-kii«l «lo^an»l^. o^rodiio »pruu, (98-134) j ^0^ iz Ci8tega dobiCka talau- 1 ITsak «lan ima^ P^ ^^dftih let Generalni zastop w Ljubljani, čegar pisarne bo v laatnej banćn^j hiši ! P^pore v narodne n oMnokoriatn. i j^ Nujno svarilo ^m. mSr Pred malovrednimi zmotljivo podobnimi in nifivređnimi pona- ^^Sk f£W r^^m.ijagegaizdtlka.Zahtevajtevselejizrecno KUNEROL" ^Sk ^ z varstveno znamko m zgotovite se pri p- drobnem naku- ^H ^ toy&nju, da dobite pristni Kunerol. ^H Zdravniki najtopleje prtporočajo __ ^ popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd. Zajamčeno čista rastlinska mast iz kokosovih orefio*. Za poizkušnjo razpošiljamo poštne Škatlje po približno 6 kg brutto na Dunaju dostavljeno v hi5o ali franko na v^ako avstro-ogrsko puSto Skatlje po 6 K BU h proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitsih po \'a ali 1 kg, v zabojih pa od IV kg naprej. Brošure in zdravnlška rzprtčevaia zastonj. Emanue! Khuner $c sin tovarna za rasllinsko most na Dunaju. .r.^tev Centralna pisama: Dunaj, XIV.. i ______Dunaj VII :\. Kaiseratr 115 P. Kogar nadleguje kaŠelj naj poskusi kašelj ublažu-jo£e in veleokusne Kaiser-jeve prsnef'bonbone. ATI f% nulurfliii o\f*rrejernoi>e ulice Jt. 9 ^^>^^^S $vojo bogato zalege ^ ^ 9 zgotopljcniF) oblcl^ zo gojpcde dečke in etrcke kok6r tadl najnovejših predmetov v konfekciji za dame. $clidnc cenc. (3038 -i> Točna pc^trežba. Ernesta Hammerschmidta nasledniki MADILE, VVUTSCHER & KO. trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvasorjev trg št. 6. ; Največja zaloga železnega pohištta, (*157"X) ' posteklenih umivalnih garnitar itd. 1 scjsako nedeljo in tisak praznik do boiiča I bo s hoznhooinasiim in modnim blagom \a novo aranžirana in zoečer čarobno razbijena izložba. l298t_2, Ma ogledooanje te izložbe oljadno vabi Jlngleško shladišče obleh. Red Star tine. Iz Antvrerpena ._____________ rgV AlllullKUi Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v FhiladelphijO. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene, (1626-23) ■ Pojasnila dajejo: ===== Red Star Line, Bahnhofgasse 41 na Dunaj i, ali pa Karol Robek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 41. jftđlerjev brzopisalm stroj ima neposredno vidno, Cisto pisavo, neđoseženo j»«-»l»c»§mm.*» moč9 največjo »*»■*«» vi. *jb*c»s*^ popolno konstrukcijo, različne tipe (specelno w^M.l*:« črke za odvetnike in notarje;. A»*.s*i^\ Adlerjev pisalni stroj r*™^ \ff^Li^t^ng^^ VI«. <•. kr. dezelna vlada; Rranjwl4tt đ^SS^B^^^^^^Iil liranllalen; zavodi (Ilutli Ittl.) ; lovarnr: g^^^^^^s?^^^ odvetnlkl: trikove*!. ^^S|]^Pr^W^^^ WF" Ugodni plačilni pogoji! *W TjS^t^@^fe,<^¥ Pisanja naučiti se je 'lahko! — V dveh dneh. kakor z !^?^zii^ŽZ$j3 navadno pisavo; v 14 dneh doviSena hitroat. Prodaja in gr«tl**-pouk za kupce v trgovini (2980—3 Ivan «JaX & Sin tovamiska zaloga šivalnih strojev in koles v Ljubljani, l)ii"ajska cesta si. 17. Vozni tarif za koncesijonirani omnibus Je pipa ,4imas.a med postajama Iiesce-Bled in Bohinjska Bistrica. " '---------- ' — y—------—------------------- , T ■ -■--,--- —-» y Odhod iz ! prihod na ' Odhod iz Prihod na Cena ! : Boh Bistrice postalo postaje Boh- Bistrico____„______I Opomba treatav raciji* . T.A^PA F.PROfl tr^Uvracija \ v ' , Aiman) lje3C6 L,e8C6 Aiman) i K h i : ""—— \ ■*—^— . ^ zjutraj 5 45 , dopold. 8 30£ — - . 2 20 brez i — — popold. 3*16 popold. 800 2 20 P^UJage : i i I Vozi vsak dan« Tarifa posameznih postaj: i Ceoa 1 ; brea prtljage ! TTT'1 Iz Leeec na Bled, đaljava 6 km in naaaj.......... i — i 60 Iz Bleda na Boh. Belo, daljava 6 km in nazaj ........ — 60 i Iz Boh. Bele v Nomen, daijava 10 km in nazaj........ — 80 . Iz Nomena v Boh. Bistrico, daijava 6 km in nazaj...... — 40 j Podpisani ima na Bledu in v Bohinjaki Bistrici na razpolago prrnočliru ter točno postreže z V8em potrebnim vsakega goata. Eno- ali dvovprežni vozovi (Lanđauer), veđno na razpolago in tuđi drugi omnibuB za 10 oseb se lahko vsaki čas naroči. Priporoča se uljudno Tcslp ^A-±2nnLa.n. (2884—3) gostilničar na Bledu in na Boh. Bistrici. Zdravje |e največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenađkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za _____________________ notranje in zimanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdra-vijo veak glavobol. Dčinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ablažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospe-aujejo In zboljšujejo prebavo, čistijo kri in Čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od gliBt izhajajoče bolezai. Delujejo izborno proti hripavostl in prehla-Jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in fičipanje v želodcu. Odpravijo vaako mrzlfco in vse iz nje lzhajajoče bolezni Te kapljice so najbolj&e Bredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi Bmele raditega manjkati I v nobeni mefiCanski in kmečki hiši. Dobiva ae samo: jflrntna leknrnt), %»-I Kfrefo, zato naj se naroCujejo točno pod naslovom: (2467— Oy Mestna lekama, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. Denar se po&ilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne poSilja. — Cena Je nunlftlnju in Bicer franko dostavljena na vaako pofito: 1 dticat (19 NteUlenlc) 4 k. | 4 ti u rate (4H Mteltlenle) l-t*«O 14. 9 durata («4 ateltlenle) H 14. I ft d ura tov («O fitekleiile) !?•— K. 3 ducate (36 Mteklenle) 11 K. | Imam na tisoče priznalnih pišem, da jih ni mogoCe tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki bo b posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan BaretinCiC, učitelj; Janfco Kisur, kr. nadlogar; Stjepan BorČić, žapnik; Ilija Mamić, opankar; Zofija Vukelič, Mvilja; Josip SeljaniC, seljak itd. ustanovljena 1.1360. Mestna lekarna, Zagreb, --------------------------------------------Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. = Zdravje je največje bogastvo! = ^F ako je gGljutija! ^^^ W Brez&krbno rodbinsko ^A f srečo jamfii knjiga o pre- V obiiem blagoslovu otrok. ■ Z več ti8oč zahvalnicami ■ i posil.ja diskretno za &0hB L v avstr. znamkah gospa^H ^ A. Kaupn, Berlin ^T ^. S.W. 22OLinden^^ ^^^^atrasse 50^^^ } Jernej Bahovec | trgovina s papirjem, pisal-] nim in risalnim orodjem I v Ejubljani | Sv. Petra cesta štev. 2 \ Filijalka: | Resljeva cesta 4tev. 7 \ priporoča: j Najboljše urejeno zalo^o raz- i llriiejirM paplrja, trvot- i Mklh in poslovnih Unjl^ i MoliiKUt »%ezikov, blljez- \ nlr9 ernlla Itd. | I4atel4lzme in AoIhU«* kuji- j jte z» IJud»l*.e Mule. i !Hollt%e»tl4e v raznih vezeh. i TlHftio%lne za gospode odvet- | nike io c. kr. notarje. ) ^oioi^ralirne aptkr»te ter k i temu potrebne predmete. \ Kl|ie Mlo%eiiMkllilUerato%'. \ Ha/jio jtalanter. hla^o itd. i Nizke cene, točna in solidna postrežba. Ta lekarna obstoji ie ćez 300 let. Bogastvo tas z lasnim cvetom in po-mado ,Linge Long' po I K; isernali zobje ^ 9Menthols-ovo ustno vodo in zobnim praškom po i K 6O h; Ecpota polit in telesa * »Aida" ^•*«O milom : cvet-lično 60 hf cream I K Dobiva se le v Orlovi lekarni Mr. Ph. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg ^ Jurcićev trg v lij ubi Jani. Razpo&iija se proti vpoSiljatvi zneska ali s poštnim povzetjem. II ? A &<• silili ff. i;Et v cl 3? cl m ^M p .= «5 Q iitEft ?aEl.M(D t' li s i • <^av m^^. m\. 3v. Seuntg trgovee z usnjem na drobno in debelo 48 v Ljubljani, Stari trg št. 7 ■ I priporoča I olje zopei prati dosedaj n»jboljse, prosto ben-cin«, hiiioU', petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po netf nl£s|Ma cenah: 1 liv. Ml ti, 5O kK. a 9O h, pri nakupu večje množine 5e ceneje. JCovo! Patentirano fCovo! nepremoćljivo mazilo za pocrne nje rujavih čevljev, usnja itd. Kavama in restavracija v „Svicariji". V sobotOj dne 21. in v nedeljo, dne 22. novembra %- velika pojedina klobas. Jetrne9 krvave in pečene klobase lastnega izdelka. Za mnogobrojni obisk prosi z velespoŠtovanjem (3034-2) Fric Novak, restavrater. Kmetska posojilnica ljubljanske oko.tut. i registrovana zadruga z neomejeno zavezo • V novi lastni hi&i • na vogahi Dunajske ceste in Dalmatiaovih ulic \ obrestuje hrani]ne vloge po 4%°!« \ brcK odbitka rentne^a davka1 katere^a ponojll- \ iilct» naum z%% vloiniKc placujc (:> ( TJradne ure : razun nedelj In praznikov rsals; dan od \ 8,—12. ure dopoludne in Od 3. 4. ure popoludne, \ Poitnega hranilnićnega urada itev. 828.406. \ Naročajte izborno ljubljansko delniiko pivo I iz pivovaren | v Žalcu in Laškem trgu. I — | Naročila sprejema \ — Centralna pisama y Ljubljani, Sodnijske ulice st.4. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. Zavod ia TOin^ga roda. veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. Odhod li LJuMjane ju2. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobni viak v Trbiž, Beljak. Celovec, Pranzensfesto, Inomoat, Monakovo, Lo^bno, Cez Selzthal ■? Ausp^tj Soinograd, Cez Klein-Reifling v Steyrt v Linč na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbi2, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenaieate, Ljubno, Uunaj, Cez Selzthal v Soinograd, Inomost, Cez Amatetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopolđua osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Donaj. — Ob 3. an 68 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Pranzenateste, Monakovo. Lja-bno, Cez Seizthal v Soinograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomoat, Bregenc, Cariti, Gone vo, ParLi. Cez Klein-Reifling v Steyrt Linč, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, tfran-cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsku, na Danaj Cez Amsr,e-tten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vla> v Trbiž, Beljak, Fransensie&U). Inomost, Moaakcvu (Direktni vozovi I. in U. razreda Trst Monakovo.) — ^^S* v Novo msit.0 in 7 Kocerjs. Uaobni viaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, oD 1. urom po-poludne istotako, ob 7. uri 8 m zveCer v Novo meato, KoCevje. PrUiod v Ida&rjaiii jaž. ^ol. Froga li Trtolia. Ob S. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstettei*, Mo nakovo Inomost, Franzensieste, Soinograd, Lane, Steyr, lšl, Aussee, LjuDno, Celovec, beljajc. (^: rektni vozovi 1. in II. razreda Monakovo-Trstj, — Ob 7. uri V£ m zjutraj osobni vi^ ia Trbiža. — Ob 11. uii 16 m dopoidne osobni vb.k z Dunaja Cez Amstettea, Lipsko Prago ^direktni vozovi 1. in II.razr.), Francove vare, Karlov© vare, Heb, Mariji var0 Plzen, Budijevice, Soinograd, Linč, Steyr, Panz. Gcnevo, Curih, Bregenc, InomO8t) '^^ ob jezeru. Lend-Gastein, ljubno, Celovec, St- Mohor, Pontabel. - Ob 4. on 44 m popoiudne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakuvega. iDcmoata, Fran-zenslesta, Pontabla. — Ob 3. uri BI m zveCer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Biljaka. Smo* hora, Celovca, Pontabla Crez Selzthal iz Inomosta v Soinograd. — ?rog»» Uo^e^i rn^ita ia Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri b2 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, KoCevja in ob 8. uri 36 m zveč&r istoLakG — Odhod iz Ljubljane drz. koL v Zamnik. Mehani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoiudne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoCi samo ob ne.Mjah in praznikih, samo oktobra. — Prihod v LJnbljano drž. kol. li iiamTiilcA- Mesani viaki: Ob tt. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m m ob 9. un 55 m zv^Car samo ob nedeijah in praznikih in samo v oktobru — Caa pri- in odhoda je označen pu srednjeevropskem Času, ki je za 2 min. pred krajevnim Časom v Ljubljani. (1719 Naznanilo in priporočilo. Veronika Kenda trgovka s papirjem, pisalnim in risalnim oredjem I v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2 priporoča si. obfiinstvu, posebno c. g£. učiteljem, pisarnam in I zavodom i. t. d. svojo ; bogato založeno trgovino z vsakovrstnim papirjem in papirnimi izdelki, šolskimi potrebšči-nami in šolskimi zvezki iz tovarniške zaloge Jos. Petričeve, kakor z vsemi v to stroko spa-dajočimi predmeti po izvanredno nizkih cenah. |mp^ Velika izber trgovskih in posel- <*9BS§ S^^r nih knjig po tovarniških cenah. ^^^S Obenem si dovoljujem naznanit', da se mi je povodom | ctvoritve konkurza nad premoženjem g Jos PetriČa pomotorna zatvorila za ntkaj dni moja prcdajalns, ker se je mislilo, da je ta trgovina Djegova last, da se je pa z dovolilem c. kr dež. sndišča v Ljubljani ta trgovina zopet otvorila, ker sem dopr.- ! nesla dokaze, da je vsa ta trgovina moja izk'jučna labtmna Ljubljana, 19. novembra 1903. (3022—3j ; z odličnim spostovanjem Veronika * Kenda. ' W-__________________________J , Jfaznattilo iti priporočito. **Ž£— < *% C t Pođpi8ani naznanjam domaćemu kakor tuđi potujočemu p. n. ob- < čin8tvu, da otvorim v netleljo, tlne *$• t. m. ! SJ^T" v Zatičini nasproti kolodvora ""^i popolnoma na novo urejeno, etaroznano gostilno pri „Jaturjii". i Točil bodem edino le pristna dolenjska, istrijanska in vipavska ! vina, kakor tuđi vedno sveže pivo. — Postregel bodem vsaki čas z ! različnimi gorkim) in mrzli mi jedili. Na razpolago boda razlićni domaći in tuji časopisi kakor tuđi čedna prenočišča. Za mnogobrojen obisk se najtopleje priporoča (3033—2) I Postrešba točna. ~Z"#~? '9"*°« Hrast slamorezniee lahko tekoče za na roko in do naj-•X močnejših za na gepelj ali vodno r moč v veliki izberi priporočata [ Schneider & Verovšek ' trgovina z železnino na debelo in drobno in zaloga poljedelskih strojev i Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16. Tuđi se dobijo po najnižji ccni vsi drugi poljedelski stroji kakor: ge-i peljni, mlatilnice, reporeznice, mlini za Šrotati in mleti, * preše za sadje in grozdje, trombe in cevi za vodovode, , bakreni kotli za žganje in sploh vsa železnina. f Slovenske cenike raziiOHlIJanio na ztilite*<» tsrezplariio* Na najvišji ukaz Njegovega ^0 c. in kr,^apostol. Veljcanstia XXIII. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne nameue. Ta denarna loterija eđina v Avstrifi postavilo do* oljena =z ima 1O.3SS dobitkov v g-otovini = ¥ ekupnem znesku 512.88O kroti. Glavni dobitek znaša 200.000 jsron v gotovini, Žrebanje bo nepreklicno dne 17. decembra 1903. 94T" Ena srećka velja 4 krone. "3^1 Srećke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Danaju IH., Vordere Zollamtstraase 7, v loterijah. trafikab, pri davčrvh, požtnih, brzojavnih in železniških uradili, v menjalnicah itd. Igralni nacrti za odjemaic© srečk za tonj. Srećke se dostavljajo poštnine prosto. C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. (2918-4) Oddelek za državne loterije. IVAN SGHINDLER, Dunaj III/i, Erdbergstrasse 12 pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo itd. kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, ŠkropHnice, poljsko orodje, stiskalnico za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistitnice za žito, luščilnice za koruzo, slamorezniee, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjakein gnojnice, vodovode, železne covi itd. od sedaj vsakomur po zopet ; izdatno znižanih cenah, • ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroji za točenje piva, škrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavode in penečih se vin, mlin za dišave, kavo itd . stroji za izdelovanje klo-bas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, zetezne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroji vsake vrste za ključavničarje, kovače, kieparje, sedlarje, pleskarje itd. vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plaćilnih pogojih ^f tuđi na obroke! "^H! Ceniki z več kot 400 slikami brezplaeno in poštnine prosto, (HHf3-i5< Dopisuje se tuđi v sluvenskem jeziku. ' Prekupcem in agentom posebne prednosti!! ----— ------- — w IMae iiitj se liurAvnuHi: IVAN SGHINDLER, Dunaj III|iT ErdberEstrasse 12. Josip Reich -+s parna. &*- barvarija in kemiena spiralnica ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozke ulica st. 4. se priporoCa za vsa v to stroko spa- đajoča dela. Positrežba toru a. 49 tene nlzUe« Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoća svojo veliko zaiogo vsakovrstnih očal, Idvskih in potnih daljnogledov ter vseh optičnih predmetov. .«- ■• Zaloga In edina prodaja za zaznamotanje parila. ^ grammophonov ^ ki igrajo izrecno močno in natančno. Glavna trgovina: Stari trg štev. 21. Pekarija in slaščičarna J. ZALAZNIK Jilijalkc: Glavni trg 6 in |Sv. Petra cesta 26 Avgust Apola Ciljna svetilla. Ljubljana Dunajska cesta 13. Izborna zaloga namiznih in nastropnih svetilk, najnovejše vrste Wnnflerlampe. pcenah.lh J. S. Benedikt v Ljubljani, Stari trg (tik glavne prodajalne C2i-- Uv-na woglu). .^ji^ Največja zaloga klotukov najnovejše fa9one. Prodaja na drobno In debelo. CjZŽŽŽ1 t'euik.i l»re*i»l»C'u«>. =5^S? t. 213/Pr. W% | ^ (3049-1 Razglas. Pri mestnem magistratu razpi u;eta se službi dveh policijskih stražnikov z letno plaćo 900 kron, Siuibi ste stalni in dobivata nsmeščenca tuđi naturalno cbleko, obutev in dejalnostno pnklado, ki znaša 10° 0 letne plače. Prošnje za ti službi je vložiti pri mestnem magistratu do IO* dne decembra 1903. ProSnjo, katera ir.ora biti pravilno kolekovana, s prilegami vred, sp; i prosileo sair, in ji prideni krilni )jst, zdravniško spričevalo in izkazilo o posebni sposcbnrsU za službo, o znanju slovenskepa in nemškega jezika \ besedi in pisavi in pa o dosedarjem vtdenju in službovanju, ozir. poalovanju. Mestni magistrat v Ljubljani dne 16 novenbra 1003 Da se po trudu sladko odpočijem, vsak večer Cvgkovjbrinovc pijem. Naznanilo. Tx KotiKur^iir ma> gr* Ivanu Ori-gorclču, e. Kr. itoiarjii v ZiiKeiitlierku. U Kupne ponudbe se lahko glase ali na omenjeno prodajaluižko blagu in I hišo skupaj ; ali samo na prodajalniško blago. 1 Upniški odbor si pridržnje odobritcv ali odvrnitev podanih ponudi), katoi> i se bodo odprle dtat* 'i, (Seeemhra popoludne ob f. uri pri i o4lbAruili.il ff. llcitriku Itciidl, ti*«;oteii v Ljubljani. Potrditev ponudbe se dotičniku takoj naznani iu druge ponudbe se vrh, [ z varšcino vred takoj potiuduikoin. Prodajalniško blago se pruda na podlaj. ! inventure, ki se lahko upogleda pri kunkurznem oskrbuiku, ter pri odbornik g. lleuriku Kendi; trgovcu v Ljubljani. Blago se proda povprek in brez vsace^ jamstva konkurzne mase. Kupnino se mora plaćati cisto brez vsaeega odbitka predno se bla_: prevzame, najkasneje pa iliic 5. dreeuibra 1OO3 ob navaduih pisar ničnih urah v roko oskrbniku konknrzne mase; ravno isti prodajalni poir.-; veljajo tuđi glede Liše s pripadki ter trpi kupee vse pogodbene, propisne i: druge stroške, kakor tuđi prenosnino. i Če se kupi blago brez hiše, mora kupee blago najkasueje do dne *».*• ileeembra 19O3 tlo €». ure zvcćcp na lastne struske iz prodaja: ia družili prostorov spraviti, kor bi bilo sioer koukurzno oskrbništvo opravicm* ' da spravi blago na stroske in nevarnost zannnlnega kupca iz omeujeuih prostor*>v. Opozarja se, da je hiša v prav dobrem stanu, cuonadstropna, s čednim stanovanjem, s prostorno rmulajalno, dvoma skkuliščema in prostorno klctju, stojeća na okrajui cesti, vodeči iz Novoga mesta v Koeevje, na jako ugodnemL prostoru za trgovino, katera se izvrsuje tam Že mnogo let. jj Natančneja pojasnila da oskrbnik konkurzne mase. h (2982-3) Oskrbništvo konkurzne mase. Pozor! Pozor! Priporečam svojo bogato zaiogo p"*w n»jno%-rjilli a I Me ni o* in n«Jn*»-vt*J»e ir«te, re%'«lv«-rjev i t. d., vseh pnuadajučia rekvUltuv m ■iiusiielje, posebno pa opozarjara na ^artrocevfie puške tsi katere izđelujem v B7oji delavmct in katere ae zaradi svoje lahkoto in priročnoati vaakema najbolje pnjjoročaju. Ker se pecam samo z izdelovanjem orožja, sa oriporočain p. n. obfltustva za mnogobrojna naručila ter izvikujem tuli v a»ojo .*f-»k» 8t)ii:iiuC© iiiirt^rl*« in §)O|»rw%e toCao, soUUau iu riajceacje. Z velcspoStovaajera (513 - 47) Fran Sevčik puškar v Ljubljani, v Židovskih uticah. gV IluAlriiimi ernlU i« pomIIJia im znlite%o KAHl»nj. 'fh^ C. kr, priv, tovarna za cement I Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah E priporoča svoj pripoznano izvrstcn Poi"41aiidl ■• «5«bbml»m«.# v vodno I jednakomerm, vse ođ avstrijskega druStva inženirjev in arhitektov določeno pred- I dpise gledć tlakovne in odporno trdot« d»Ier natlkrlljujoel dobroti, kakor ! I tuđi svoje priznano izvrstno »i»mm>« I Priporoćlla In spricevala 1 raznih arađov in oajsiovitejSih tvrdk so na razpolago., j i Centralni urad: <28i8--i j I Đunaj, I., JMtasimillttii&tra&so 9. j kdl^Bm^Hl^Hi III »Hl II IWIIWIil 'lili lili H Jfcl ItfHHI I P * li ill'lil*1 Uli lilt krati! i New-York in London ništa prizanaSala niti evropski celini ter je bila velika to I varna srebniine prisiljena, oddati yso svojo salogo zgolj proti majhnemu pla f Čila đelavnih moCi. Pooblaščen sem izvr&iti ta nalog. PoSOjam torej vsakomur sledeCe predmete le proti temo, da se mi povrne gl« (2638-13) C. kr. priv, zavarovalna družba. $|f C. kr. prir. zavarov. družba za življenje. „AvstrijsKi Feniks" na Dunaju. Vplačana delniška glavnica K 6,000.000. Bružba zavaraje: a) proti škodam vsled ogaja, strele in parne ali plineve razstrslbe, kakor tuđi jproti škodam vsled gajenja, podiranja poslopij in proti Skodam vsled odnašanja pre-mičnih reci, Dada-lje proti požarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijske orodje, pridelke itd.; h proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslepjih in kopicah; c) proti Skodam vsled slučaj čega ubitja zrcal-nega stekla; (// raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; c) proti Skodam vsled tatimkega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih pro- storov; /') proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje eprejema jamitvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, vozoikov, lovce? itd. Vplaćana delnička glavnica: Z 2400.000 Eezervnl fond...... ,, 33,600.000 Stanje zavarovanlh svot . . „ 135,000.000 Letni dohodki na premijah . „ 4,950.000 Družba zavamje na ćloreiko življenje po najraznovTstnejSih kembinacijah, kakor: a; za slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti ia njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; 1) za slučaj smrti in meiana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. a priznacjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanje otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavaro-vanca samega; dj 2avarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgsjninskih pent po najnižjih premijah in pod najugodnejSimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadlost police, jamstvo tuđi za slučaj vojske brez posebne premijske duklade itd. Natančneja pojasnila daje rado¥oljno Soduijske ulice štev. 6. (2159-2) Vodja generalnega zastopa: Jos» PfOSeilC. ' Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad: \1 mjlijonov kron. nad 400.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnera trgn zraven rotovža spie;enia hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 ure dopolu dne i a jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene ubresti vsacega pol leta b kapitalu. Rencui davek od vloznih obresti ;lacu.]6 hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vla g^teljem. Za varuost vlog jamči poleg* lastnega rezerv-nega zaklada mestna obćina ljubljanska z vse ni svojim prenioženjeni in vso svojo davćno inoćjo. Đa je varnost vlog popolna, svedoći zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tuđi sodišća denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vlage se sprejemajo tuđi po posti in potom c kr, poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4/4°0 na leto. Z obrestmi vred pa plaća vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5° 0 iiposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplaća v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplaćati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. ^89—n> Posoja se tuđi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4l/.0/0 do 5°/0. 1 0 I G) (2897 5 Ravnokar došlo! "3*1 t veliko izbero kožuhovinastega blaga [^i I priporoca po nizkih cenah nova modna trgovina A Ljubljana. ----- Stari trg Stev. 1. -^- Ejubljana. _ §?? . ________________________ \} Ljubljani y ulici, kjer se razvija živahen promet liji idniiBii ii taiarillrii z lepim prostornim vrtom. Ako bi najemuik želei, se mu prepusti tuđi već lepih sob za tujce. Istotam se lahko postavi nova velika pekama. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slov. Narodau. (3007-2) 6RAND PRIX Pariški svetovna razstava 1900. | ^l/DENTIFBICB i Jdocteur pieb.be Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. (2105—28) Garantirano dobro vino m žganje podvrženo progledu kemijske presku-ševalna postaj« na Danaju. dobiva se pri 2596 21 bratili Giaconi & Go. Ols (Cissa) v Dalmaciji. 2b96 6) ^| [ 3fe iflF" Ravnokar došlo! (ST '■ f^"^ varovalce za ovratnike (Kragenschatzer) ¥ priporoca po nizkih cenah nova modna trgovina i^j ERIVKST ^^VHJI<: . S Cjubljana. —s— Stari trg Stev. 1. —s— £jnbljana. ^ Št. 13.674. ■•-»—«^S-». (3(/24 ! Kazpis. Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zđravnikai za zdravstveno okrožje Fara s sedežcm v Petrinji z letno plačo 10(> in z letno aktivitetno doklado 200 K. Prosilci za to službo naj posljejo svoje kolkovane prošnje podpisaiirnu deželnemu odboru do dne 8. decembra t. L ter v njih dokažejo z dokazili starost, upravičenje za izvrsevanje zdravn^RiL poslov, avstrijsko državljanstvo, telesno sposobnost, neomadeževano življeiijt,*. dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemskega jezika. Oziralo se bode le uji take prosilce, ki so uajmanj dve leti že služb v kaki boluici. Od deželnega odbora kranjskoga v Ljubljani dne 17. novembra 11*03. ^ Do dne 1. decembra t. I. je ^ na đelnice za zgrađbo hotela MUnion"|v Ljubljani. Pristopne izjave se dobe v pisarni družbe „Union", Kongresni trg št. 19 v Ljubljani, in se pošiljajo na zahtevo tuđi po pošti. Delniška stavbinska družba „UNIO N" v Ljubljani razpisuje na pođlagi đovoljenja vis. c kr. notranjega ministrstva z dne 11. julija 1903, št. 27846 javno subskripcijo 560 delnic II. emisije. Đelnice I. emisije v zneskn 300.000 kron so od dane in v gotovini popolnoma vplačane. Delnica velja 500 kron, se glasi na ime, in ima pri zborovanju po en glas. Dividenda se letno izplačuje. N a m e n družbe „Union" je pridobivati stavbišča, graditi hiše na lastni in tuji račun, snovati hotele, restav-racije in kavarne, ter jih vzdrževati. V to svrho kupila je družba že obsežen stavbeni prostor v sredini mesta ob Miklošičevi cesti in Frančiškanski ulici; prihodnjo spomlad na-merava, ako se II emisija tuđi odda, pričeti z zgradbo moderno urejenega hotela s 100 sobami, centralno kur-javo, električno raz-svetljavo, lift i. t. d. Poleg tega postavila se bode velika dvorana (čez 500 m1) z galerijo in vsemi po-trebnimi postranskimi prostori za koncerte, veselice, shode, predstave i. t d. V pritličju hotela je kavama in gostilna z prostornim vrtom. Ostali del zgradbe namenjen je za 9 stanovanj. Izpolnjene in lastno-ročno podpisane pri- stopne izjave na subskripcijo delnic II. emisije poslati je ali po pošti ali se pa podpiše dotična izjava direktno v pisarni družbe „Unionu, Kongresni trg štev. 19, kjer se tuđi dobi vsa potrebna pojasnila vsaki delavnik od 9—12, in od 3—6. Znesek 500 kron za vsako delnico vplačati je najkasneje do 1. decembra 1903. (2598-8) V Ljubljani, dne 3 oktobra 1903. predsednik. Da se nabavi parilo ja žcnitno balo, naj se takoj, ko se navrši Zarokp os^rbi vsc potrebno v platnu, nami^nih priih, brisal^ah, šifonih, švicarskih ve^eninah pri Antonu Sarc'Ut Ljubljana, Sv- Petra cesta št. 8, nasproti hotelu flLloydu. Znano najboljše blago in naj niz je cene. 2948—3) Poštna hranilnica ček. štev. 849.086. Telefon štev. 135. Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo ---- :| pisama: | =---- na Kongresnem trgu štev. 14, Souvanova hiša v Ljubljani §prejema in Izplačuje liranllne vloge obrestnje p 4 Vio od dne ^ložitve do dne vzie brez odbitka In brez otlpovedl. tTrađne ure od H.—12* tlopoltlne ia od &„—©• popolilne. Eraailne knjižice se spre,emao kot gotovina, ne da bi se obrestovan e pretrgalo. ur63-19) Dr. lti[. Hlldnih, prtdsodnik. so postale (l8801H) „Ilirske testenine" vsled svojega izbornega okusa, :. obilne redilnosli fer hitre in ^ enostavne priprave. C ;p— STs^JT— Danajstem Novem mesni f V ]feunkirchnU pri (VViener Neustadt) \ priporoča vsak dan sveže izdelane (2908—6) ! frankfiirtariee z Dnu. Novega mosta, par 9 kr. : hrenove in cervelatne klobasice ler avgsburgarice 5kr, I Za hotelirje in gostilničarje prednostne cene. • 12 parov frankfurteric z Dunaj. Novega mesta 1 gld. ! brez stroškov dostavljenih na dom, le pri edinem založniku za Ljubljano J. C. Praunseiss ' trgovina z delikatesami, Mesini trg. j Najnovejše blago za damska oblačila In modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najceneje pri J. GROBELNIK-U Ljubljana Pred Škofljo I. — Mestni trg 20. Vzorcl se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani. (2487—18) §P. ZAJEC . Ljubljana k Stari trg štev. 28 jj urar, tr^ovec z zlat-jr nino i ti srel»riiino in z ¥ Nikelnaeta remontoar * ura od gld. I*tM». w Srebrna cilinder rem. ura od glđ J-—. Wtr Ceniki zastonj in franko. "W& MODERCE natančno po životni merl za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faponl Skladišče za modno blago, pozamen-trije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in na drobno. prlporoc« HENRIK KENDA v Ljubljani, Glavni trg 17. Važno! «a Važno! gospodinje, trgovce in zivi&orejce. Najboljša in najcenej£a posfrežba za drogvo, kemikalije, zelišča, cvetja, I korenine itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobnl prašek, ribje olje, re-I dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in 8plohv vse toaletne I predmete, fou^ajo«^ me vzame niiKtiJ« t'enotnlkl zaiitonj. i29B3-2 i'ni Hoffmann urar v Ljubljani, Ounajska cesta priporoča svojo uajvečjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, ix tule, jekla in nikla kakor tuđi stenskih ur, budilk in salonskih ur vse samo dobi*e do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. Novosti v žepnih in stenskih urah 80 veduo v zulogi. Popravila se izvršujejo najtočneje. 16 Hiša ▼ najboljŠtm stanu, pcHf, veliki ko zolec, vrt in njiv?, skupaj približno dva orala aveti na lep^m kraju v Ljubljani ae prostovoljno radi dru žmskth razmer pod u^odnimi po^oii proda. Prostor se lahko porabi tadi za eUvbšČs, ker Itži na prometni cesti. 3fXK)-2) Nataninpja pojasnila r« zvedo v pisarni g. dr. Albin Kapus-a na Marije Terezije cesti h. št. l. Vtrtt. inmii: Sidro. Liniment Caps. Comp. iz Rleliterjeve lekarn« % priznano Izborno, bolečln« tola-ieče mazilo; po 80 h., K 140 m K 2— se dubiv* v viieh lekarnafc Pri nakupu tega nploSno priljut ljenega domaćega zdrav da naj b, jemljejo le originalne BteklemV h v zakJepnicah z nado varatver. znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2663-7) DFrf^J Klelatrrje«* l«kar- f ■«■ 1 n» pri zlatom lfvu UJl I A| v Pragf, I., Eli&čma c. 6. L^J^N Jane^a Jrdine ^branih spisov je prav/^ar ij^Ia prva knjiga: I ljazarji ;n Iliri. Prejanimiva epizoda ij jujno-slovanz^e jgodovinc. Jfnjiga, vajna ja vja^ega ja-vcdncga S^v^^ca. Ccna Jf ?—, po pošti Jf 3-ZO, Založil L.^cr^iucntncr I u Ljubljani. ^»< I Bratje Novaković lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju v Dalmaciji. Prodaja v steklenicah I iilhllOtli Skladišče in prodaja na in pisama: LlUDIluliO debelo: Spodnja Šiška, Stari trp štev. 15 ■■1^«™«b»«« Vodnikova cesta priporočajo svoj; domaća, izvrstna stolna, dezertna, krvna, crna, rudeča in bela dalmatinska vina dalmatinsko žganje, tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko olivno olje po neverjetno nizkih cenah. Razpošilja se v posodah po IOO, 300 in 600 iitrov, — Kdor posije svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje. $0T Vzorci in cenikl zašto nj in poStnine prosto. ""^H (2567 8) V Ohranitev zdravega / -2EL0DGA* tui najveć » ohr»nit»i, p<"*ip«*ey»ii;n ib ? ar^ uaTi prebavljanj« ter f>datr»nitTi a»JUin«nit »i prtjft. V u n«men na) M r»L>i nBji»ri(jrftTinv-!> taino *red«tT«» &r. Ho»* hmtmmtm mu irltnln T« je nar^jen iz Dajboljsih lzjtkaioib «dr**itii EelUć B« lek Vtbuj* apetit 1q po«p«iuj« preba* ljanj« in i>roTzroč» lehko oJT»j»rye Uhu, d. • 4uži e najboljšira utjehom k* ffujcnj« iulodra.. SVARILO!-•• xST^ Vbj deli embalaže fe'^$Lr^**\ imajo sr&ven stojeće l"^^E^^^' postavnu depo no V%^* ^?/ vano varstv znamko. ^<2l~*^ lekarna B. FRAGNER-Ja v Pragi, c. in k.r. Arorueg* dub&vitelJA = 9>|»rl rriiem orlu4* Praga Mala Strana, ogel lerudore olica. Po posti raipoitlj* i« ?tak im. Proti vpoSiljatvi K 266 se po51j# ye lika steklenica in u K 1 60 mala ste klenica oa vse postaj© avstro-ogerske monarhije pofttnine prosto. Zaloge v lokarnah Avttro-Ogtrtkt. V. Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih C. Piccoii, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-b detschllgor, J. Mayr. (1112 1' Adolf VVagenpfeil zlatar in juvelir v Ljubljani priroroča slavnemu p. n. ob-činstvu svojo ^29.5 2) veliko zalogo novosti. ■H^l^HailMIlHHHHHB^aBlBVHi iidajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavfcar. Lastnina in tiak „Narodno tUkarn«".