St 13.
•BS999
V Trstu, v sredo 11. februvarja 1885.
Tcžaj X
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•V •dlkoatt J« moS.«
• EDINOST* Izhaja 2krat na teden vsako iredo in *«b»tt o poludne. Cena za vse leto je €5 plilza polu leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. SO kr. — Posamezne Številke se dobivajo uri onravniftvu in v trafikah v Tr»t« po S kr., v Borlol in v A]dovščlnl po G kr. — A'aroiinine, reklamacije in inserate prejema Opraviištvo, vit Torraate, »Nov« tiskarna*.
Vsi dnvitt sa pošiljajo Uredništvi »vit Ttrreate« »Nuova Tlpografla;« vsakmorabitl
fratikiran. Rokopisi D*ez posebne vrodnosti se ne vračajo. — Inurati (razne vrste naznanila in poslanice) s* zaražunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Govor g. Nabergoja
▼ državnem zboru rine 5. f'bruvarja t.]., zadevajoč kongruo.
(Po stenografičnem zapisniku).
Visoka zbornica! Moj nameri ni, da bi natančno pretresaval zakon, toliko manj, ker so njegove določbe take, da zadošču-jejo stanju nekega majhnega Števila, teško pa koga zadovolo, ker se niso spol* nila pričakovanja, katerih smo bili opravičeni se nadejati, tako da nam nehote na misfl sili latinski pregovor: »Partu-riunt montes nascitur ridiculus mus«.
Če vendar spregovorim, storim to le zato, da obrnem pozornost vrsoke zbornice na krivo razmero, katera neprimerno in kdvično določuje kongruo v trž iškej okolici. Sicer sem čestitemu odstku hvaležen, da je nekoliko zboljšal od vlade predlagane razrede o kongrui, kolikor zadevajo Primorje. Mej tem ko znašajo kon-gruini postavki po vladinej predlogi za samostalne dušne pastirje v Trstu 1200 g!., v okulici do dveh milj od Trsta 600 y Id., v družili krajih 500 gld., in za po-močne duhovnike 400 gl., 3U0 gld. in 1250 gld., predložila je odsekova predloga za pomočne duhovnike povišanje na 300 gl. in od 300 na 350 gl., glede župnikov pa od 500 gl. na 600 yld. in ol 600 «1. na 700 gl. To nejednako postopanje s župniki in kapi mi v Trstu nasproti onim v okolici ne zdi se meni, ki natanko poznam razmere, vteraeljeno, in je toliko čudniše, ker je okolica z mestom Trstom združena v eno politično občino, v kate rej so jednake krajne in draginske razmere, katere zadnje posebno okolica hudo čuti, ker se mora neobhodno potrebni živež in obleko v Trstu kupovati in potem na dom nositi, kar povzročuje zopet truške in zgubo časa. Jaz gotovo ne menim, da so mestni župniki dobro plačani, daleč od mene je taka menitev, ali poprej omenjena razlika m> j 1200 gld. in 700 gl. gotovo ni opravičena. Zato prosim visoko zbornico, naj pritrdi predlogu, kateri podam konci moje razlage.
Gospoda moja! Se li ujema s pravico, da se potnočui duhovniki postavijo v isti plačni razred, ali Še nižji, v katerem je finančni stražnik, žendarm, ali ctlo vinskega daca čuvaj, ki ima pri nas v trž iškej okolice 4o0 g), letne plač«, ali vinskega daca asistent, ki ima 600 d. in vinski dacar, ki Ima 800 gl. do 1000 t;ld. letn.t plače, ali v zadnjem času nastavljeni gozdni čuvaj v okolici, da varuje gozdne
PODLISTEK.
Viktorica.
(Odlomek iz «Babict».,) (Dalje.)
Nekoliko dni je bila Viktorica bolj vesela, in kedar je morala iti na vds, ni jej bilo tesno, kakor popreje, dokler še ni imela Škapulirja od kovačice in še ni bila nevesta. Zdelo se jej je, da je ves strah od nje pal, in hvalila je za to Boga in ko-vačico, ki je tako dobro svetovala. Ali ta njem i radost ni dolgo trajala.
Necega dne proti večeru je sedeta na vrtu se ž» ninora. Govorila sta o prihodnjem gospodarstvu in o svatbi. Pa kar naglo je umolknola, oči je uprla pred-se na grm in roka se jej je začela tresti. «Kaj ti je?■ vpraša ženin čude se.
«Poylei mej te ve|e, ali tam nič ne vidiš?« šepeta Viktorica.
Ženin seje tja ozrl in odgovoril: «Jaz ne vi Mm nič, in kaj si ti tam videla?«
•Zdelo se ml je, da naju je črni vojak gledal,« tino šepeta nevesta.
•Le počakaj, temu posvetim !» zakriči Tone. kvišku skoči in vse preišče, ali za-etonj, nikogar nI bilo. cjaz mu tega ne prlzanesem, da bi še za teboj postopal, Še zdaj, dobro mu jo zasolim!» jezi se Tone.
•Ne začenjaj ž njirn nikacega prepira, Anton, prosim le, ve.*, vojak je vojak. Sam oče je bil na Rudečej gori, in bil bi za to kaj dal, da bi ga bil tamošnji poveljnik it1
nasadhe, katerih sad bodo morda uživali najpoznejši naši zanamci, morebiti otroci naših otrok? In vendar imajo prav zdaj omenjeni organi 400 gld. letne pbč^ in še službeno opravo, pa jim ni treba druzega znanja, nego da za silno potrebo znajo brati in pisati; pomočni duhovnik pa, ki ima fakultetne studije, naj se otpravi z vsoto bornih 350 gl.? Nikakor ne! To se ne sme zgoditi, naj se mu privošči vsaj 4">0 gl., da se z njim ne bo ravnalo neugod-niše, neyo s zgoraj omenjenimi organil
Ako govorim tudi za zboljšanje kon-grue župnikov v tržiškej okolici, tedaj me vodi pri tem prepričanje, da so službena opravila župnikov na kmetih in v mestu vsaj jednaka, večkrat pa na kmetih Še težavoiša. Prosim, pomislite, gospoda moja, da je le v treh obljudenih župnijah (sv. [vari in Rojan, ki imati vsaka 5000, in Skedenj, ki ima 3000 duš), župniku pridat povsoi le eden pomočnik, da pa v drugih, tudi obljudenih župnijah In. pr. K tinar z 2000, Opčine z 1900. Barkovlje z 1800, Prosek s 1500. Sv. Križ In Bazovica, vsaka s 1300, Kontovelj s 1000 dušami) župnik neina nobenega pomožnega duhovnika, tedaj mora dušno oskrbstvo sam opravljati. Poleg vsega tega pa je uvaževatl Še to, da mora župnik v Šoiah, obstoječih iz več razredov in oddelkov, učiti brezplačno verski nauk, česar v mestu nI, ker tu uče verski nauk z i to plač inl pomožni duhovniki. Znano je tudi, da so postranski zaslužki in pristojbine za duhovska onravila na kmetih manjše, nego v mestu. Zalo je jasno, da razmera plačil v mestu nasproti duhovščini na kmetih ni v nobenem soglasji in da se ta razmera zboljša, stavim ta-le predlo«? (here):
Kazalo 1. odstavek IV., točka 3 naj se glasi:
V okolici do dveh milj od Trsta, v mestih in trgih, ki imajo nad 3000 prebivalcev, potem v večjih kopelišćih: samostalni dušni pastirji 800 gld., pomočni >ia-hovniki 450 gld.
Občni zbor polit, društva Edinost
dne 1. februvatji 1885.
(Konec.)
Predsednik popraša zbor, ako odobruje letno poročilo, kar se tudi zgodi enoglasno. Na to popraša predsednik, ako ima kedo kaj predlagati. — Oglasi se g. M. KamuŠČiČ in govori blizo tako-le:
naše vasi vzel, ali on je rekel, da tega ne more storiti, ako bi tudi hotel, in da ni i nič hudega, ako hodi vojak za dekletom. Oče je tam mej vojaki slišal, da je neki iz zelo bogate hiše, da se je sam zapisal v vojake, in da sme iz vojaščine stopiti, kedar hoče. Dobro bi naletel, ako s taci m kaj začneš.« Tako je govorila Viktorici Tonetu, in on jej je dal besedo, da pusti vojaka v miru.
Viktorica pa je imela od tega večera zopet prejšnje težke čase, in dasi je zau-d I j i v o škaptilir na srce stiskala, kedar so se jej prikazale nesrečne oči, veuder ni nehalo nepokojno biti. Šla je zopet h ko-vačici sveta iskat. «J iz ne vem. to je mo rehiti uže šiba, s katero me Bog tepe, da mi nič ne pomaga to, kar ste mi dali. Saj sem vas zvesto slušala,» reče Viktorica.
•	Le pusti, deklica, le pusti, jaz mu uže posvetim, in ako je sam antikrist. Ah
Eopreje moram od njega dve stvar) imeti. >okler si ju ne preskrbim, čuvaj se ga, kolikor le moreš. Prosi angelja varha in moli za tiste duše v vjcah, za katere nobeden ne moli. Če katero rešiš, prosila bode za-te.»
•To je najhuje, kuma, da uže ne morem v miru moliti,« plnkalo je dekle.
•	Vidiš, vidiš, deklica, zakaj si odlašala, dokler ter je hudobna moč prevzela. No, ali Bog dade, da premorem tega vraga »
Viktorica se je premagovala, kolikor je mogla; vroče je molila, in ako so jej hotele inisli na druge predmete uiti, lužo je pomislila na Gospodovo trpenje. na devico Marijo, da bi se znebila te zle moči.
Iz poroč la tajnikovega je znano, kako je magistrat odvrnol pravično prošnjo tržaških slovenskih starišev; naj bi se tudi v mestu ustanovile slovenske Šole za slovenske otroke. Magistrat se bode ustavljal do skrajne sile I V Trstu imamo še eno ljudsko Šolo in ta je c. kr. občna ljudska šol i za dečke in deklice.
Začetkom je bila ta šola ustanovljena le bolj iz ozira na tukajšnje nemške prebivalce. Ali Trst je kupčijsko mesto. V malo letih je naraslo Število učencev tako ogromno, dlje bila vlada primorana, ustanoviti podružnico ali sukursalo in Še ta ne bodedovolj; sleherno leto se odpre eni ali še celo dve paralelki.
Poduk je pa v tej nemškej šoli res skoin skoz nemški, kar nasprotuje pe-dagogičnim načelom i zdravemu umu, ki zahteva, da se mladini daje prvi poduk v tako važnem materinem jeziku.
Iz poroč la zadnjega šolskega leta je razvidno, da je obiskovalo državno nemško šolo do konci leta 1147 učencev in sjcer 180 Nemcev 769 Italjanov in 184 Slovanov.
Ako je šola tako dobro obiskovana in napre iek nje pri vsej težavi še dober, treba si je najprvo zahvaliti voditelju te šole i požrtvovalnemu učiteljskemu osobju, kateri razun male izjeme umejo vse tri deželne jezike.
Šola bi imela še večo veljavo, ako bi se bolj ozir jemal na materin jezik, kajti tam se goji tudi patrijotiČni duh in ljubezen do države in vhdarja o) prvega razreda do zadnjega. Otroci slovenskih mestnih starišev bi morati vsi obiskovati to šolo!
Moram pa slavni zbor opozoriti, da omenjena državna nemška šola, katera šteje 26 uČ teljev, je provizorična, vlada jo danes ali jutri lehko zapre. Jaz sem pa tega mnenja, da dokler bole ta šola tako dobro obiskovana, kakor dose laj in nje uspeh zadovoljen, dvakrat vlada premisli predno jo zapre. Sij oni iina od te šole veliko korist tudi iz političnega stališča.
Slovensko-nemšk* i italjansko nemška ljudska Šola je Trstu potrebna, to se ne da tajiti, in to spoznajo oni stanši, kateri pošiljalo svojo »lečo v to šolo.
Ker je prošnji slorenskin mestnih starišev opravičena, ker se Število za šolo ugo Inih otrok leto z i letom množi, smemo po vsej pravici zahtevati, da so našej mladini tudi v mestu slovenski razredi odprd in k^r je up, da bode vladi bolj pravična nasproti slovenskim zahtevam, nego laški
Očuvala se je jeden dan, dva dni; tretji dan pa je šla po detelje na konec očetovega polja; hlapcu je velela, naj hitro za njo pride, ker se s košnjo podviza. Šla je tja, lahko in urno, kakor srna, da so ljuti ie postajali, gledali za njo, kako lepa je. Tako je odšla, domov pa jo je pripeljal hlapec na zelenej detelji, bledo, ranjeno. Nogo j« imela obvezano s tankim, belim platnom, In morali so jo z voza v hišo nesti. »Mati božj i z Svete gore!« tožila je mati, udekle, kaj se ti je zgodilo?«
• Zabola sem si trn globoko v nogo, omedlela sem. lNesite me v izbo, pojdem leč!« prosi Viktorica.
Nesli so jo v posteljo in oče je precej t^kel po kovačico. Kovačica je prihitela, kakor bi bilo gorelo, in Ž njo truma nepovabljenih kum, kakor je to uže navada. Ta je svetovala lapuh, druga golščec, tretja za uroke, četrta kadilo; kovačica pa se ni dala motiti in devala je na oteklo nogo krompirjevega soka. Poslala ie vse sirani, rekoč: da hoče sama pri Viktorici ostati in da bode kmalu vse dobro.
«Povedi mi, deklica, kako je bilo, ti si se prestrašila? In prosim, kdo pa ti je obvezal nogo s to belo, mehko ruto? Jaz sem jo skrila, da je niso videle te zijalk«.* govorila je previdna kovačica, devuje jej nogo v posteljo.
«Kam ste jo deli, kuma?« naglo vpraša Viktorica.
«>ImaŠ jo pod vjEi»lavjem.»
Viktorica je segla po ruto, ozrla se na
magistrat, stavim predlog, naj bi pol. druž. Edinost s prošnjo pri deželnej vladi vplivalo v tem zmislu:
naj bi se poduk na ornenjenej Šoli utra-kvistično vredil;
v prvem in drugem razredu učni jezik slovenski in italijanski, v tretjem in četrtem p* nemški.
Dolenc podpira ta predlog in pravi, da je celo za Nemce mučno, ako se morajo učiti skupaj z otroci, kateri prav nič nemščine ne umejo, ker učitelj se mora le se zadnjimi ubijati, in nemški otroci se pri tej sistemi malo učć. Stvar je torej jasna vsakemu in tudi nepedagogu.
Predsednik tudi poudarja važnost predloga g. Kimuščiča in ga konečno stavi na glasovanje. Bil je sprejet z veliko večino.
Na to se oglasi k besedi g, Jos. Primožič, starosta naših okoličanskih prvih mož in govori proti roj mskei Šoli, iz katere so napravili pravo politično torišče; slovenske otroke zvijačno vpisujejo v ital. oddelek, kder jih mučijo s tujim jezikom, katerega se nikoli dobro ne naučijo, še celo krščanski nauk se jim podeljuje v italijanščini, morda zato, da ga ne bodo dobro umeli, in se torej še celo zapovedi lastne ver« dobro ne naučo, 109 rojanskih očetov je uže podpisalo in poslalo prošnjo na dež. vlado, da bi odpravila te nedostatnosti in skrbela za to, da se osnuje rojanska ljudska šola na takej podlagi, da se bodo otroci učili v materinem jeziku in namesto italijanščine podučevab rajše v nemščini, ker tako bodo vsaj nekateri otroci mogli pristopiti na državno gimnazijo, ler s časoma pomnožiti našo inteligenco. On predlaga, da društvo glasuje za resolucijo, da se vlada ozira na omenjeno prošnjo Rojančanov ter prej ko prej odpravi nedostatnosti na rojanskej šoli.
Predse inik na to omeni, da so Ro-jančani sami dosti krivi, ako se z njihovimi otroki tako postop;i; oni se dajo premotiti od nekaterin maylstratovih repov, da vpisujejo svoje otroke v ital. oddelek, mesto v slovenski. On torej v prvej vrsti priporočuje Rojančanom, da več na svoje otroke pazijo in se več brigajo za šolo, nego so se dozdaj; žalostno je bilo slišati, da je bilo na ital. oddelku rojanske Šole toliko otrok, da so morali dve paralelki napraviti, mej tem ko jih je slovenski oddelek le 12 obiskovalo.
Dolenc omeni, da se je v zadnjem času ta stvar nekoliko zboljšala, ker ko so pametnejši stanši zvedeli, da se bode na ital. oddelku podučeval tudi verouk v ita-
krvave lise, na všito ime, katerega še poznala ni in lice so jej je izpreminjalo.
«Deklici, deklica, ti mi nisi po všeči, kaj imam o tebi misliti?
»Mislite si, da me je Bog zapustil, da sem izgubljena na vse veke, da mi ni pomoči.n
•Morebiti ima vročnico, da tako blede? mislila si je kuma in dela jej roko na čelo, pa čelo je bilo mrzlo in tudi roke so bile mrzle, le oči so jej gorele in strmele na ruto, katero |e z obema rokama pred seboj držala.
«Čujte, kuma,o začela je tiho, »ali r*-koinur nič ne povejte, vse vam povem. Ta dva dni ga nisem videla, saj veste, koga menim — ali deues, denes mi je od ranega jutra v ušesih zvenelo: Idi po detelje, idi po detelje t kakor bi mi bil kdo šepatal. Vedela sem, da je to kaka skušnjava, ker on tam zelo rad biva, sedeva pod drevesom blizu polja, na brdu; in vender mi ni dalo miril, da sem vzela rjuho in koso. Na poti mi je prišlo na misel, da sem sama sebi zlodejnica, ali v ušesih mi je vedno Šepetalo:, Le i ii, idi po detelje, kdo vć, ali bode tam, kaj bi se bala, za teboj pride Tomaž. Tako me je gnalo na polje. Ozrla sem se pod drevo, nikogar ni bilo tam. No. ker ga tam ni, pa je uže dobljeno, mislila aem si, vzela koso in hotela kositi. Zdaj mi je na misel prišlo, da bi skusili svojo s.ečo, hotela sem poiskati čveternoperesne detelje in mislila: Ako je najdeš, srečna boš z Antonom! ISčem, iščem, čudo, da nisem na detelji oči pustila, pa našla je nisem. Zdaj
lijanščini, brž so svoje otrok-i vzeli Iz ital. oddelka in poslali v slovenski oddelek. Sicer pa je trebi, da pametnejši in rodo* Ijuhnejši Rojanćanj, posebno tisti, ki so prošnjo na dež, vlado podpisali, na druge inanj podučene vplivajo, da ne bodo ravnali tako neprevidno in se dali rabiti za orodje neosnovanim skrivnim agitatorjem Lahonstva.
Pri glasovanji je bili potem sprejeta resolucija g. Primožiča, G. podpredsednik Mandič na to predlaga, da bi polt. društvo še to spomlad osnovalo tabor pol-*g Lin-dara, ki ni daleč o i Pazina, torej v sredini Istre; on utemeljuje svoj predlog s tem: Istrski rodoljubi ta tabor uže več let gorko želć in da tu 1 i denes pri zboru nazoči istrski udje to željo izrečno povda-rjajo, nadalje, da bode tabor pot gladil prihodnjim volitvam, da je treba skrbeti zato, da bo le imela Istra vsaj 2 poslanca v d'ž. zborn. kar je dosegljivo z vstrajnim delom, in da je konečno društvo osnovo tabora uže davno dolžno istrskim rodoljubom. — Ta predlog je bil brez vsakega ugovora navdušeno in enoglasno sprejet in zbor ju dal novemu odboru nalogo, da mora še to spomlad osnovati tabor v Lin* daru
Tajnik Djlenec prečita zdaj še odborov predlog, da društvo ne bode pripozna-valo nobenega kandidata za svojega, ka* teti l>o kandidiral na svojo roko in ne podpiše polit čnetra programa »Edinosti«. Predsednik Nabergoj stavi ta predlog na glasovanje, in bil je sprejet z veliko večino.
G. F. Zitko predlaga, da občni zbor naloži odboru, nuj društvena pravila tako pienaredi, da bode društvo v bodoče imelo dva po i predsednika, namesto enega, ker zgodi se čestekrat, da predsednika ni doma in da je tudi podpredsednik zadržan, torejjp treba še enega na vodstvu društva.
G. J. Doliaar meni, da bi se ta stvar mo^la uže v t>'m zboru sklenoti. — Predsednik pa mu pojasni, da taki predlogi morajo biti p 'p>ej naznanjeni vladi in da mora biti tu ii konstatirano, da ste na-zoče vsaj aJ, udov, kar pa denes ni. S tem pojasnilom se g. Dolinar zalovoli in pridruži p'vdloL'U g. Žitka, katerega podpira tudi g. G. Sterle. Pri glasovanju bil je sprejet predlog g. Žitka. Predsednik povabi na to obćni /bor, da izvoli v zmisln pravil predsednika, 9 odbornikov in 9 namestnikov.
G. J. Požar se oglasi k besedi in pravi, da se je po dogovoru velika veČina nazoiih zediuila za neko listo, katero on pre 1 loži nre lse iniŠtvn, da jo stavi na glasovanje. Predsednik popraša zbor, ako je zadovoljio s tem načinom glasovanja in ker zbor z veliko večino to potrdi, je povabil zbor, da glasuje, ali potrdi listo, katero je prebral tajnik, in kaiera se glasi:
Predsednik: han Nabergoj, drž. poslanec. Odborniki: Dr. Frane Mindič, prof. Mate Mandič, Viktor Dolenc, Gustav Sterle, .lurij Jan, kanonik v Dolini, Mat. V. Živic, dež. poslanec, M. Nadlišek iz sv. Ivana dež. poslanec, Jenko Slavoj iz Podgrada dež. poslanec, Anton Trobec iz sv. Ivana.
Namestniki: Martelanc Ivan iz Bar-kovelj, I. M. Vatovec iz sv. Ivana, Sancin Josip iz Skednje, I. M. Malalan z Občin. F. Balanč iz Prošeka, Josip Požar iz Ro-jana. Eduard Larr.pe vei. župan iz Doline, Jos. Fer I uga iz Grete, Fr. Žitko iz Trsta.
Občni zbor z veliko večino potrdi to listo. Na to povabi predsednik zbor. da voli še poverjenike društva /a razne okraje. Napredlog odstopivšega odbora so bili izvo-
rne nekaj premoti, da se ozrem na brdo, in koga vidim tam pod drevesom — vojaka I Naglo se strani obrnem, pa v tem hipu stopim na trn. ki jo ležal pri pot', in ranim si nogo. Nisem zakričal , ali zabolelo me je, da so mi oči stemnei* in pila s^m na zemljo. Kakor v sanjah sum vi lela, da me je neuko v naročje vzei in odnesel. Bolečine so me vzdramile; na potoku j* klečal vojak, močil v njem belo svojo ruto in izpira! mi rano.
Moj Bog, mislila sem, kaj bode s teboj, zdaj ne moreš tem očem uiti: najbolje, da se va-nj^ ne ozrešl« Dosti so me bolečine mučile, v glavi se mi je še motalo, pa Črhnola nisem, ne oči odprla. Polož i mi je roko na čelo, prijel me za roko, mene je mraz tresel — ali molčala sem. Potem me je izpustil in začel mi v obraz vodo pluskatt, vzdignol mi je glavo; kaj mi je bilo početi, morala sem oči odpreti. — Ah. mila tnoja kuma, te njegove oči ho na-me zasvetile, kakor božje solnc>», morala sem svoje oči pokriti! Ali kaj mi je vse to pomagalo, ko m*- je začel nagovarjati! — Ah. vi ste imeli prav, mila kuma, da čara tudi z glasom; meni neprenehoma doni v ušesih njegov glas, njegova beseda ; rekel mi je, da me ljubi, da sem njegova sreča, njegovo nebo!*
(Dalje prih.)
Ijeni ti le gospodje poverjeniki: (Imena poverjenikov priobčimo prinodnjč).
Zbor pi je ob enem dal novemu odboru oblast, da more imenovati Še toliko povjerenikov, kol kor spozna za potrebno. Predsednik govori potem o važnosti prihodnjih vjlitev in povabi zbor, da izvoli centralni volilni odbor za bodoče volitve v dež. oziroma drž. zbor v Istri in v Trstu. Tajnik Dolenec predlaga, da ne bi se volilo posebnega odbora, ampak c n-tralnega volilnega odbora udje naj bi bili vsi odborniki, vsi namestniki in vsi poverjeniki denes izvoljeni in Se tisti poverjeniki, katere bode nov odbor imenoval, udje centralnega odbora pa naj bi sestavljali v vseh važnejih krajih lokalna poi-oibora, o katerih sestavi naj bi poročali centralnemu odboru.
Ta predlog je b;l podpiran po raznih nazočib udih in ko ga je dejal predsednik na glasovanje, obveljal je enoglasno. Predsednik na to naznani, da je dnevni red občnega zbora dovršen, zahvaljuje se zbornikom -/a lepi red in za gorko zanimanje za društvena dobra in konečno povabi zbor, da zakliče onemu, kateri je avstrijskim narodom pravi oče, presvitlemu cesarju, trikratni »živio*. — Zbor navdušeno zakliče 3 kratni živio Franc Jožef in se razide ob 2 uri popolu ine.
Velika veselica in ples delalskega podpornega društva.
Nadejali smo se sijajnega izida, ali vse naše nade je resnica prekosila. Pred vsem nam je popisati ckrašenje gledišča, ki je bilo kaj posebnega; galerija gledišča je bila polna raznih trof'j, napravljenih iz grbov in neštevilnih zastav, prazni prostor je bil preprežen s z istori v narodnih barvah; na vhodu je bil velikanski 2 metra visok avstrijski orel mej dvema velikima narodnima zastavama, nad tem grbom krasno odičenl orkester. Iz obeh glavnih lož sta bila napravljena dva paviljona v mestnih in avstrijskih barvah; poleg teh paviljonov je bilo na obeli straneh več okusno nalašč napravljenih lož za odlične obiskovalce. Najlepši kras pa je bil v sredini pod odrom, tam sta na zvišanem podu stala 2 visoka stebra, na katerih ste bili podobi cesarjeviča Rudolfa in cesnjevne Štefanije, ta grupa je bila vsa mej zelenim cvetočim drevjem in cveticami, v sredi te grupe pa se je visoko vila društvena prekrasna zastava s6 štirimi trakovi, vse to v blišču več sto plinovih luči napravljalo je na obiskovalce res slavnosten učinek.
Precej po devetej uri zvečer so začeli obiskovalci kar skupaj vreti, valile so se mase ljudi, kakor deroča reka. OJbor-uiki ln odbornice v največej gali, zadnje z čeznimnicami v narodnih barvah pozdravljali so doŠle goste in visoko gospo lo odpeljevali v loža njej namenjene. — Okolo 10. uri je bilo uže okolo 3000 Iju li v gledišču, parter, galerije in oder vse je bilo polno, da se ni niti moglo plesati.— Godba je začela, kakor navadno, z «Ni-prej!», katerega so nazoči eutuzijastično pozdravljali.
Pos' bno lepo je bilo videti dične naše okoličanke v narodnej elegantnej opravi z belimi pečami na glavi in mnogo okoličanov tudi v narodnej obleki, nekateri celo 7. «ferkindeži» na glavi.
Ujodno se je opazilo, da so vsi plesali gologlavi, kar se ne godi na nobenem ital. plesu in kaže napredek o olikanosti našega naroda. Sploh se je vsa ta množici jiko lepo vedla, tako sicer, da tudi italijanski in nemški listi ne morejo pre-hvaliti slovanskega občinstva.
Nekoliko pred 11. uro so došli razni visoki gospodje, mej njimi začasni predsednik višega sodišča vitez Terdič, predsednik dež. sodišča, g. A. Mozetič, načelnik mestno odrejenega soliŠČa in več gg. svetovalcev, za to gospodo je prišel vojaški poveljnik fml. Kober, predsednik pomorske vlade, potem deputacije društva Avstrla, društva Unione operaja in drugih enakih društev, mej njimi še celo deputaciji nemškega društva «Eintracht». Od druge gospode nam je omeniti bar. Pre-tis-a, sina namestnikovegu, grofa Thun, kneza \Vrede, barona Rally, barona Kol-lerja. skoraj vse odbornike čitalnice itd. Ob 11. uri je doŠel dvorni svetovalec, kakor zastopnik namestnika, spremljan po pre-sidijalnem tajniku gosp. vitezu Gonti-ju.
Te oficijelne zastopnike vlade sta oba odbora moški in Ženski spremliana po 12 Sokolih sprejela na vratih gledišča in spremljala do paviljona na desnej, mej tem ko je godba svirala cesarsko himno, ko je gospoda došla v paviljon, omolknola je godbi, in začel je cesarsko himno peti zbor nad 150 pevcev. Navdušeno ljudstvo pa ie v enorner klicalo gromoviti živio; to je bil moment občnega entuzijazma, kateri se da le čutili, a le težko popisati
Da je ta moment na visoko gospodo napravil najlepši učinek, to si je lehko
misliti, saj ti gospodje niso mogli prehva-liti res velikanskega prizora. — Po cesar-skej himni nastopilo je še okolo 40 pev-kinj društva »Zora« v okoličanskej opravi in ves zbor je pel »Siavjankn« in pel jo je tako dobro, da jo je moral ponoviti.
O polunoči pa je začela svirati godba »Kolo«; skoz dvojna vrata so zdaj pri-plesali Sokoli z damami v naro inih oblekah, okoličanskih, poljskih, rusinskih in črnogorskih — prekrasen prizor, ki je vse očaral; občinstvo je plesalce živahno pozdravljalo; a plesali so tudi tako elegantno, da je Človek mislil, da ima pre t seboj »balet«. Visoka gospoda je bila tako izne-nadjen;', da je Šla v parter in še tam ploskala ter zahtevala, da se »Kolo« ponovi, g. fml. Kober in vitez Rinaldlni in druga gospoda se je s plesalkami in plesalci več časa pogovarjala ter jim čestitala. Slava torej vrlemy »Sokolu«, da je se svojim sodelovanjem veselico tako povzdignol.
Odlikovali in osebno pohvalili so vsi ti gospodje tudi vrlega pevovodjo, g. Ste-leta. Plesalo se je potem do 1 ure, ali težko je bilo plesati v takem drenu. — Ob 1 uri seje začel počitek. — Mej počitkom pa so pevci (4 zbori^peli razne lepe zbore v gledišču, v postranskih salonih pa je vladalo mej petjem in napitnicami naj-veče veselje; vse je le hvalilo lepoto veselice.
Mej odmorom je polagoma odšla vsa visoka gospoda', po odmoru pa je društvo toliko bolj čestilo Terptihoro in sicer do 6 ure zjutraj.
Vsem gostilnam v bližini Fenice je tisto noč zmanjkalo pijače in jedače, kavarne vse so bile prenapolnjene in gostilničar v Fenice ob 4 uri uže več ni imel kaj prodajati. Po tem se da soditi na število občinstva.
Na vratih se ie prodalo do blizo 2400 listkov, a povabljenci, pevci, deputacije društev, vse to je imelo proste listke, in teh vseh je bilo t d i 6 do 700.
Take predpustne veselice v Trstu nI bilo uže mnogo let in če pomislimo, da je imela isti večer tudi čitalnica sjajno veselico in da je tudi lahonsko društvo »Operaja Triestina« isti večer imelo svoj veliki ples. ki pa se ni mogel meriti s plesom v Fenice, reči mo emo, da naša narodna reč v Trstu ipak lepo napreduje in da se Slovenstvo v Trstu z vsakim letom bolj javi. Delalsko podporno društvo pa si more vpisati poleg uže poprejšnjih sijajnih slavnosti, tudi sobotno, uprav velikansko veselico v zlato kroniko. — Kateri pravi Slovan ne bi torej tega tako delalnega društva podpiral z vsem srcem. — Bog ga nam ohrani in krepi!
Politični pregled.
Notranje dežele,
V	seji poslanske 7 bor niče v 6. dan t. m. je poslanec Ruf interpeliral zastran pospeševanja saditve amerikanskih trt. Potem se je nadaljevala podrobna razprava o kongrui in so se odbili vsi predlogi za zvišanje, sprejel se je le Klaičev predlog, po katerem se v največ krajih v Dalmaciji zviša kongrua za 50 gld. Naučni minister je naglašal, da bi vlada zakona ne mogia priporočiti v Najvišjo potrditev, ako ne bi se zvišanje kongrue iz državnih sredstev razdelilo na več let. Poslanic Klaič je predlagal, naj se zvišat ji kongrue prične pri duhovskih pomočnikih in po-čitninah 1. januvarja 1888, pri samostojnih dušnih pastirjih 1. januvarja 1877 za polovico. in 1. januvarja 1888 za drugo polovico. Poslanec Beer pa je predlagal, naj zakon ne stopi v moč v obrokih, ampak vse njegove določbe 1. januvarja 1886 Pri glasovanji po imenih je padel Klaičev predlog z 136 glasovi proti 123 in potem je bil sprejet Beerov predlog. Propala je torej vladina predloga, po kat rej bi se le polagoma zboljšala kongrua. Potem se je sprejela še Vojnovičeva resolucij >, ki vladi naroča, naj enak zakon predloži tudi za grško-pravoslovno duhovščino.
Vnanje dežele.
V	francoskem državnem \boru se te dni razpravlja važna predloga zastran carine na ž to in živino. O tej predlogi si nasproti stojiti dve močni stranki, prva je z vlado vred za carino, ker se nadeja, da se s tem pomore silno propadajočemu kmetskemu etanu, druga je zoper predlogo, ker ne veruje, da bi carina kmeta otela, naglaŠi pa, da delalca hudo /adene, kar pa bode tudi obrti v veliko Škodo, ker se podraži delo.
F francoskej poslanskej \bornici je zdaj na vrsti prašanje delavcev. Poslanec Tony Revillon je zahteval 2j milijonov kredita za delavce brez dela. Minister Waldeck pa je govoril zoper ta predlog, ker taka podpora, razdeljena na 36000 občin, ne bi nič zdala; podpora delavcev je občinska zadeva. R^villonov predlog se je izročil posebnemu odseku, sprej-1 pa drugi njegov predlog, naj se brez odloga začu6 javna dela.
Nemlka kolonijalna politika je prišla uže nasvkriž z Angleško. Angleška vlada je namreč Novo Gv.nejo oklicala za angleško posestvo. Bismark pa se je temu uprl ter nemškemu poslancu v Londonu ukazal, naj protestira zoper to prilastitev, ker se ne ujema s zagotovili; katere je dala angleška vlada.
Mej italijanska in angleiko vlado, kakor smo to uže poprej trdili, sklenola se je vendar le pogodba zastran postopanja v Afriki. Poroča se namreč to za gotovoj Italija se je neki zavezala, da bo podpirala Angleže v sudanskej vojni, angleška vlada pa jej za to podporo prepusti prosto roko na vshodnjlh afrikanskih bregovih. Trdi se dalje, da je ta zveza jako osup-nola vse tri cesarske vlade i prijateljstvo z Italijo močno omajala. Na angleško varstvo opiraioč se, delajo Italijani v Afriki prav po italijanski, ne spoštujejo nobenih pravic. Tako so vzeli egiptovskim vojakom pri zasedanju Beilulu orožje ter jih vkrcali na Italijanske ladije. Pri vsem tem pa je italijanska vlada tako predrzno nepoštena, da je turŠkej vladi na nje protest odgovorila, da spoštuje sultanove pravice, in da posede le za to nekatere kraje, ker to zahteva javna varnost.
V italijanske j poslanskej zbornici je 7. t. m. odgovoril minister Mancini na Crispijevo interpelacijo, kake namene ima vlada z Afriko, in v kakej zvezi je z Angleško. Ministrov odgovor je bil sicer jako temen, a vendar dosti jasen za vsacega opazovalca, Rekel je, da glede italijansko-an-gleŠke zveze nema nič novega povedati, i da na praŠanja o tej zadevi ne bode odgovarjal. VI tdo bo vedno vodila državna korist in čast. — Italija dela na vse kriplje, da pošlje zopet 15000 vojakov v Afriko; trdi se, da zasedejo Masavah in Suakim.
Italija je v svojih prilastitvah v Afriki zadela na velike ovire; najprej je zoper to protestirala turška vlada ter sklenola poslati vojsko v oue kraje, potem je guverner Beilula, ki se je moral umaknoti z 40 egiptovskimi vojaki, vložil protest zoper zasedenje, nazadnje je protestirala tudi egiptovska vlada in ta protest naznanila turškej vladi. Nobene dvombe ni več, da je Italija v zvezi z angb ško vlado in abisinskun kialjem.
Portugalci so zasedli ustje reke Koogo ter štiri vojne ladije pred usi jem zakotvili. Holandske in druge tigoviaske hiše zoper to protestirajo. Afrika je postala v poslednjih časih res važna in prav lahko je mogoče, da zarad uje vstane velik vihar tudi v Evropi.
/( Sudana poročla potrjujejo, da je Kartum padel vsled izdaje. Izdajica je Taraz paša, ki je bil poveljnik kartumskib utrdb. Mahdijevi sli so se uže dalj časa z njim dogovarjal, in on je ponoči odprl mestua vrata sovražniku. Mahdijeve vojake je domače ljudstvo spr ejelo z velikim navdušenjem, enako tudi egiptovski vojaki. Krvoželjni divjaki so navalili na Angleže ter jih poklali; govori se, da je bilo 2000 ljudi po lanih. S padom Kat turna je prišlo tu Ji nekoliko Avstrijcev Mahdiju v roke; bili so tam še: konsul Hansal, dva trgovci i nekoliko nun, ki so imele majhno dekliško šolo. Ni še znano, kuj se je zgodilo z Gordonoin. Vse prebivalstvo Sudana, tudi doslej Angležem prijateljski todovi pošiljajo v Kartum sle in pozdravljajo Mihdija.
Po poznejših poročilih iz Sudana je dobil Wilsor> 27. januvarja vest, da je Gordon rartev. Vsled tega je razposlal ogleduhe in ti so se vrnoli s poročilom, da je Gor<ion v resn ci mrtev fr poleg tega prinesli vest, da je bil Gordon posekan z vso vojsko, katera mu je ostala zvesta, le malo se jih je otelo.
Še tisti dan je zvedel VVilson, da je rod Šukrieh od Angležev odpadel in se Mah-diju podvrgel. Nekoliko mož tega roda je prišlo na nek angleški parnik s tem poročilom. Ob enem so poročili, da se je konzul Nikola s 50 Grki i nekoliko vojaki zaprl v Kartumu v katoliško cerkev in tam utrdi), ter da ima živeža io streliva za nekoliko dni, — Angleška vlada je Wo!seleju naznanila, da se mora vojna nadaljevati, dokler ni upor zadušen; 20.000 vojakov v Indiji je dobilo ukaz, da se vkrcajo v Egipt In pomnože WolseIejevo vojsko.
S francosko-kitajskega boj tU a poroča Briet e 7. t. m. da se je francoska vojska polastila vsega utrjenega kitajskega ostroga pri Lingsonu. — Gourbet pa isti dan poroča iz Kelunga, da so Kitajci 31. januvarja napali nove francoske pozicije, pa bili odgnani in so na mestu pustili 200 mrtvih, mej katerimi je bil nek evropski, sumi se, da angleški častnik, in več mandari-nov. Francozi imajo enega mrtvega in enega ranjenega. Vsa kitajska zguba od 25. januvarja do 1. tebruvarja znaša 700 mrtvih in ranjenih.
S frantosko'kitajsktga bojiiča je 5. t. m. general Blere brzojavi I, da je po noči brez posebnega upora in brezi zgube zasedel Devonanske višave. Sumi se, da stoji glavna kitajska moč dan hoda od tega kraja.
DOPISI.
TržaSlta okolica, 6. svečana. — (Raine stvari). — Kolikor bolj se okolica mestu približuje, toliko bolj propada »staro okolićansko pošteno vedenje«. Surovo razuzdano italijansko petje v okolici »napreduje«, propada pa naše narodno, »nekdanji ponos« okoličanov. — Tega in razne druge »italijanske kulture« poslužujejo se večjidel okoličani moškega spola. Zadnje čase je opaževati pa i mej ženstvom enakih sivari. Evo vam dokaza. — V nedeljo 2. t. m. so imeli Barkovljani svojo navadno pustno plesno zabavo. Mej plesom pa, i po plesu, pokazala so Barkovljanska dekleta svojo naobraženost, i —»krščansko sramožljivost«. Začela so namreč skupaj zbrana peti (bolje dreti se), i to menda ker je fantov za petje primanjkovalo I Sramotno je to i žalibog, da je v okolici uže do tega prišlo. Enako delajo le v Trstu poznane »šešolote«. In ko bi tudi ono pelje narodno bilo, ne mogel bi ga hvaliti nonen omikani človek. Nekatere Barkovljanske može je kar sramota obšla videti vedenje Barkovljanskih deklet.
V Barkovljab je uža mož, koji v enakih razmerah z besedo pomore — in ta je č. g. župnik. Upamo, da ne bode i sedaj molčal. — Pri euacih (»narodnih« 1) plesih v okolici se gode največje pohujšljivosti. Tam vidiš komaj 14 letno deklico, kako se ?redi uže odraslih deklet suče in ponaša.
Uže dva meseca je Barkovljanska učiteljica bolna. Število Barkovljanskih otrok bi lahko trem učiteljem zadostovalo. I-vendar imamo sedaj v Barkovljab e.iinega učitelja, ki mora vse to otroke učiti. V Barkovljab sta dva borna razreda, in Še tema se Italijanščina vsiluje. Barkvvljanski otroci sila rnalo znajo, i strni priletniši možjo pri poznavajo, da so se oni nekdaj več v Šoli učili. Pri tolikem številu o'rok (in ki jih sedaj edini učitelj po lučuj ), m» morejo učenci niti redno šole obiskovati. Dokler je bila še učiteljica z Irava, (ki je soproga Barkovljanskega Capovillt), tožilo se je, da ja za Barkovljanska dva razreda (z učiteljem i učiteljico^ preveč otrok. Kaj pa mora biti sedaj, ko poduČuje edini učitelj ! ?
Da bi se enako v drugem selu (vasi) zgodilo, dobili bi precej drugo učiteljico, ali vsaj nadomestovalno. Da je pa v Bar-kovjjah ni — »vemo kaj je temu krivo«. — IjU|9 se tudi, da misli magistrat prihodnjo leto v Barkovlj ih III. »italijanski« razrei otvoriti ali napraviti. Tega in pi »mane nebeške« primanjkuje še Barkov-ljanotn I
Vsacega »poštenega človeka« mora veseliti, napredovanje Svetoivanskega pevskega društva »Zore«. Posebno vredno je pohvaliti pri tej priliki ženski zbor, Sveto-tvanska dekleta — Naj bi bila v vzgled Buikovljansklm dokletom l
Sr 1 kij džigit.
dolgo sta jih voljno nosila, da sta le svoj premili narod prebudila iz dolzega spanja. Posebno so preganjali naši narodni stražniki učitelja. Hodili so od Judeži do Kijf-ža in ga črnili na vse mogoče načine, a umaknol se jim je prostovoljno. Mislili so. ko odide, postanemo mi gospodarji in veljavni možje materijske občine, kar se sprevidi iz njihovega početja. A!i niste Še sprevideli, da ste zgubili vse zaupanje pri našem ljudstvu, kojega si ne pridobite, ako še toliko šnopsa in kruha razdelite. Sij vas pozn ijo uŽe vrabci na strehi, kikošni ptiči ste.
Poročati moram tuli, da je g. učitelj D. zadobil definltivnost v Materiji. Sploh moram in smem reč', da pri nas so naj-veči hujskači in strankarji le tujci. Prega rijate in črnite dobre in poštene ljudi, koji nam žele dobro, pojte raj sami, gotovo ne bode nihče jokal za vami.
Omeniti je vredno, da je zarad obrekovanja, koje so prav tujci raznesli o g. K. S. zapustil ta mož svoj rojstveni kraj in šel v daljno Dalmacijo služit cesarja. Opravljali so še marsikojega pridnega in poštenega moža, pa saj svet dobro zna, kedo so šnopsarji, kedo pošteni ljudje.
Ljudstvu priporočam: Ne dajte se zapeljati in obrnite jim pri vsakem početju nrbet, kakor ste delali do sedaj.
12 Halerljske občino, G. fe-
bruvarji. — Kmalo bode dve Mi, kar se Je ustanovila čitalnica v Brezovici. Znano je marsikojemu Č. g. bralcu, koliko truda je stalo naša dobrotniki, predno sta dosegla svoj cilj. Žalt Bo*: I z »pustila sta nas prezgodaj. .Podložni obračamo, vlada obrmu. Koliko pogubliivih zanjk so jim i nastavljali narodni sovražniki, a dolgo,
IZ Brd, 30. januvarja. — Sprejmi, draga «Edinost», v svoje predale kratek dopis, da pojasnim stvar glede dopisa iz Brd 20. januvarja 1.1. v 4. Štev. «Soče», v katerem dopisu gg. veleposestniki naše županstvo io župana prav grdo . sramote Gg. veleposestniki, katerih število izraču-niji o na prste ene roke, očitajo našemu g. županu, da je v motnej vodi lahko rihe loviti. Gotovo so oni gg, veleposestniki uže poskusili v motne) vodi ribe loviti, in jih morda še iovć na eden, ali drug način, sicer bi drugim tega ne očitali. Gg. veleposestniki očitajo, da so si sedanji župan-stveni in starešinstveni udje pred tremi leti v strastnem boji svoje mandate pii-borili, ali g g. posestniki naj pomislijo, da so prav oni k volitvam celo rajnke iz onega sveta klicali ter jim pooblastili podpisali.
Res je, da je bila v prvem imeniku pomota glede troh skupščin, ali tako so vsi prejšnji župani imenik napravili. V drugo sestavljeni imenik je bil prav napravljen, to jasno dokazuje glavarstveni odlok glede rešenja priziva gg. veleposestnikov, katere imenuje prepirljivce.
Da je g. Župan 20. decembra dal raz glas samo na navadno mesto prilepnoti, in ne ustmeno razglasiti, delal je postavno, ker, vedite pismouki, da postiva ne tirja ustmenega oznanila.
Kdo bi bit mislil, da si gg. veleposestniki uže pred volitvijo svoje načrte na pravijo, kdo da bode župan, in kdo podžupan, če tudi je uŽe zdaj prav gotovo, da gg. veleposestniki niti ene starešinske klopi ne zasedejo. Imamo dovolj sposob« niših možakov, ki imajo čut do ubozega ljudstva, ki ne ljubijo le sebe in rib v motnej vodi ne lovć. Toliko v pojasnenje gg. čitateljem «SoČe«.	Tone.
Domaee in razne vesti.
-j- Ivan Zor c. k. telegrafski urad-lik v Ljubljani, o iličen rodoljub in bori .elj za narodno pru-veto in blagostanje, umrl je zadnjo nedeljo ob petih popolaine. Kajnki je posebno v užašuej okoiici v naj« bolj^eui spominu, ker se je za okoliuu mnogo trudil ter bil več let načelnik ro-jauske čitalnice, katera je b'la pod nje go" i.n volstvom vzor vsak') čitalnici. A io W1 tgonosno delo anje ni bilo po volji tedanjemu deželnemu nametniku Moringu in zato gaje iz Trsta odgnal. —• Blag spomin vrlemu rodoljubu!
Slovanska čitalnica v Trstu
je imela v soboto 7. februvirja v svojih lepili prostorih (Monte verde) a veliki ples«, ki se je sijajno završil. Dvorana je bila bogato okrašena; stene je dičilo več pomenljivih slik in slovanskih grbov, vs^ ovito se zelenjem iu narodnimi bogami. Ma t glavami než-iiti srhopetlh plesalk iu pridnih plesc-»v so vis le iz svežih cvr t c zvite kitce na belo modro-rudečem na-pirji, zrezljauem in spletenem na različne načine; priprav« za kotillon. Prekrasen je bil pogled na fiarov.ta ženske toilette iu divne obraze; nev<«d£ se je ustavljalo ta doveduo oko. tu ni gladkem ličici, tam na vitke j raMi. M-j množino ple«n o«v m plesalcev opazil -i obilno oiličnih tujc-v in gospode iz trž-iŠkin višiih krogov, kakor n. p. nošo. Mimbellij« in druge velemožJ, ki so prišli ogledat si leno južnoslovansU «Kolo». Ta oajzanimljivša točka vsega plesnega sporedi se je izvršila tako točno in elegantno, da ni hotelo biti ploskanju ni kouca ni kraja. Mej dolgo trajajočim kotillonora se je mnogo smijalo šaljivim prizorom, po katerih so začeli padati vi-s-či šopki raz strop na plešoče občinstvo. Niti omenili ne bi možkih naprsiih odlikovanj pripetih ženskimi ročicami, alco nas ne bi vezali novinarska dolžnost, po-
ročati tudi ob ogromn«m cvetji, ki je obdajalo naše krasotlce po polki, mej katero je ženstvo gospodarilo. Jutranja zora je iznenadila uneto mladino in jo nemilo razpršila k potrebnemu počitku. Zabava ostane marsikakšnemu »gluhendem Hii-zem» v prijetnem in neizbrisljivem spominu!	Vrbar.
»Tržaški Sokol« bode imel na pustni torek (17. februvana) plesno zabavo v dvorani »Slovanske Čitalnice«. Začetek cb io uri zvečer. Gospodje člani, kateri želijo vpeljati goste, naj se obrnejo na g. Jakob Klemenc-a, Via Sant. Antcnio, st. 1., ali g. Ivan ValenČ č a. Via nuova, št. 3q., kjer se dcbodo vstopnice za nečlane.
Iftelalskemu podp. društvu so nadalje podarili o priliki zadnje vese-selicc gospodje: Dr. vitez Gnad 1.2.—, E.
F. Hren iz Ljubljane f. 5, Dr. Fr Mandič f. 5, M. Polič f. 5. baron Kober t. iO in še razni drugi razni f.34.
Tržaške novo*«!
Veliki ples drultva Austria, ki je trajal do denes ob 6 uri zjutraj, bil je krasen; vse kar je odličnega v Trstu, dalo si je rendez-vous na tem plesu.
Kavalkina v Politeami noc jšnjo n^Č ie bila tudi dobro obiskana, toda nagota |e žalihož-i prevladala.
Jutri popoludne bode prvi »korzo« za otroke.
Lepa soproga. 22 letna soproga 57 let-negatr^ovca J. M, neka fietn 1 Klementina, ubežala je te dni možu, ali ne prazna, ampak vzela je se seboj več denarji in vse, kar je bilo kaj več vrednega v hiši.
—	Mož je išče, ali zastonj, najbolj žal inu je po denarju.
Ranjenega na ulici so našli te dni 21 letnega postopača Franca B.,ter ga odnesli v bolnico; — ali povedati noče, kcdo ga je ranil; sumi se, da je staknoi plačilo za slabo dejanje.
Pijani itvoiČek. Jakob S. iz Skednja je v pondelek padel raz vozaiu se močno na glavi poškodoval, tako sicer, da so ga morali peljati v bolnico.
Pretep. V Rojanu so nekatere majhne krčme, v katerih se shajajo tržaški malopridneži. — Tam se godi marsikaj, kar bi se ne saielo goditi; pa tudi marsikateri tepež se vrši. V nekpj takej krčmi so v nedeljo plesali, nastal je prepir in nek 17 letni mladenič je dobil prav močno rano v glavo, tako sicer, da so ga morali precej odpeljati v bolnico.
PollcljKko. 36 letnega sodarja F. M., rodoma iz Sežane je policija sinoči prijela, ker je pri njem našla ukradenega blaga. Policija je zaprla te dni vse polno dclgoprstov in postopačev, mej n|imi tudi Frana P. iz Vipave, ker je bil od gnan pa se vrnol, Marijo S. iz Vipave zarad grdega .obnašanja na ulici in dva Rojančana, ker sta v tepežu močno ranila svojega to ariša. — Manjših tatvin se je pa te dni toliko izvršilo, da bi pre-\eČ prostora vzelo, ako bi jih hoteli popisati
I/|ireii puroiiieKiMliilje. Lansko leto smo poročali o obravnavi proti Aleksandra Stixa, nekdanjemu občinskemu tajniku v Podgradu. — On je izneveril mnoge manjše svote kmetom Podgraskega okraja, ker je izterjaval neko odplačilo za Poreški dež. odbor. Lansko leto	porotniki nekrivega spoznali,
na uar je drz. pravdnik uložil pritožbo in bil je ovržen sklep prve porote. Te dni jc Stiza zopet stal pred porotniki, kateri so ga ta pot krivega spoznali in scdniia ga te obsodila na 1 leto tež e, poostrene ječe.
(■iorišk«* novosti. Vel ka veselica s plesom bi'Hln"gain podpornega društva v Gorici dne 7. t. m. se je izvršila po doŠlih poroč lih sijijno, blizo 900 obiskovalcev je bilo, mej njimi mnogo odlične gospode in tuli mnogo takih Italijanov, ki hočejo v miru živeti se Slovenci. Veselica je bila v primeri to v Gorici, kar je bila veselica del. podp. društva v Trstu. To kaže, da vendar Slovenci ob italijanskih mejah čvrsto napreiujejo. —Goriški, Trž'ški in Istrski «Alpinist>», možje, ki še po Travniku in poTržiftkein tlaku krevljasto ho.tijo, so s« združili, in si b do na julijskih Alnah. najbrž* na Nanosu roke podajali. Prašanje je le, če bodo mogli priti na vrh Nanosu. Smešno I — Goriški Li-hončiči si delajo velikanske skrbi za iNa-1108, še veče, nego Tržaški, zato pa so tudi bolj smešni, in ako hočemo Tržaškim nekoliko ozbiljnosti piiŠtevati, Goriškim nikoli.
Ljubljanski Sokol vabi na ma-skerado, katera bole pustni vtorek 17. niuvarija 1885 1. v prostorih prejšnjega strelišča. — Začetek ob 7. uri zvečer. O 1 7. Io 9. ure promenada, potein ples. — Priti je samo maskirano; oni pa, ki kljuhu temu pri lejo v salonski opravi, pl .čajo pti vstopu, kateri brez vstopnice sploh ni dovoljen, mimo navedene vstopnine za vsako osobe Še 50 sold. plobe. — G >rde dame in gg. častniki so globe oproščeni.
—	Vstopna znamenja dobivala se bodo 15., 16. in 17. februvarija od 2. do 4. ure
popoludne v I. nadstropji ljubljanske Čitalnice po teh le cenah : Zi Soko!ovce po 50 sold., za člane narodne Čitalnice liubljanske po 1 for. Vsaka drugi plača brez izjeme po 2 for. vstopnine.— Vstopna znamenja iz lajala se bodo le proti izkazu vabfl in izključljivo le za tiBto osobo ali rodovino. na katere ime se vabilo glasi.— Odbor telovadnega društva »Sokol« v Ljubljani.
Govor g. Negode na veselici društva • Zore« dne ii. februvarja. — Slavna go-8podal Dragi rojaki! Z veseljem stopim danes pred vas, dragi rojaki, ko vas vidim v tolikem Številu zbrane. D.i ste nas v tolikem številu pohodili, to je znak zavednosti in ljubezni do petja. Petje, ki blaži srce, ki razveseljuje žalostnega, ki navdušuje in izobražuje, nam je prvi smoter. To je nas dovedlo do tega, da smo si ustanovili samostojno društvo. Društvu smo dali pridevek »Zora«. Zora nam je pričela vshajati, ali mi imamo še le jutranjo zoro, po zori prisije pa pravo solnce svobode. »Zora« bode kratkoČisila svoje uda pri ^ veselicah, slavila bode svoje slavne može z slavnostnimi pesmami, In spremlje-vala bode svoje ude k večnemu počitku, ter jim tam tiho in rnilo zapoje pesein v slovo. Narod naš je bil tlačen, zaničevan, ne le o i tujcev, teinuč še celo lastni sinovi so ga zasramovali, zaničevali, ometavali z blatom, 111 to Š-i danes delajo. Ubogi naš narol, prebil je uže mnogo britkih ur, prebil uže marsikaj t^žav, in tudi kri je prelival za svojo svobodo, ali vendar Še danes ni dospel do onega, po kojem srčno hrepeni. To hrepenenje se vresniči, kedar naš narod prispe do vrhunci omike, in ko se v našem narodu utrdi narodna zavest, da bode vsak sin našega naroda stal krepko na braniku domovine, kar veže vsacega sveta dolžnost, da brani in varuje svoje, iu da ne bode izdajic v našem narodu najti.
Dragi rojaki, ko bode vse to gotovo, onda bode naš narod srečen. Mi ne bo-demo uživali slasti in veseja, ko bode naš narod srečen, ali potomci naši se bodo spominjali tudi na=i, ki smo si dili nalogo, da našemu narodu priborimo to, kar mu je potreba v samostalnost. K samostalnosti pa treba narodne zavesti, in prav ta se v našem društvu zraven petja najbolj širi, da naši mladi pevci, ko stopijo mej svet, povsod leliko s polnim prepričanjem zavrno vsacega napadovalca naše svete domovine, ter mu v obraz povedo, da je njih rodila slovanska mati, da po njih žilah teče slovanska kri, in da hočejo ostati povsod, vsikdar v revah in nadlogah, v bogastvu in lišpu, zvesti svojemu rodu. Prvikrat smo stopili danes pred slavno občinstvo. Blagovoli naj nas ono milostno soditi za naše pesmi, ki jih bo-demo popevali. Da bode naše društvo moglo pri slavnostih bratskih nam društev javno nastopiti, omisliti si hoče zastavo, pod kojo hoče svoje pevca zbirati. In prav danes pri prvem našem javnem nastopu hočemo povz iignotl glase za našo zastavo, katera nam bod* vihrajoča dajala pogum in veselje, ua se bodeiuo pod njo zbirali, kakor pravi pevci, ter kazali našemu nasprotniku, da prosti naš narod tudi kaj premore, samo treba k temu ti ine volje. Naše društvo bode pevalo satno slovanske pesmi, ter bode pri vsakej priliki poudar« jalo clovansko st;iliŠČj.
1/, dna svojega src i kličem na posle 1, da bi Bog dal našemu tnladen u društvu, da bi se krepko razvijalo in i a nredovalo v Čast in slavo našega milrgi' naroda, Boc žtvl naše društvo «Zoro» !
Potresi se na Spanjskeni vedno oonivljajo, vzla-sti v deždah G anada in M 'ga. Več mest 1 ži popolnom t na kupu, tiko sicer, da se ne more v*č določili, kde je meja enega in druzega posestva. Zemlja zij& na mnogih kraj h strašno; razpokljine so do osetn metrov široke in strašno globoke. Nad Španijo s" v resnici spolnjuje prorokovanje za leto 18^5, katero pravi: Totus mundus vae clamabit. (Ves svet bo klical: gorje I)
Lug Fenice, Iznajdba Gunrrini, je po posku^u|ah raznih gospodinj j.ko dobro rabljiv in gospodinje ga v obče hvalijo.
Žrebanje dobitkov za Narodni dom v LJubljani. Zadele so i niulje <|<> »itk^ n i slednje št-vilke: 49.454, 26 557, 30.835, 39." 60. 53.427, 67.996,65.891,83.856,28.141, 35269, 79078, 72736, 9'.692, 78.486, 54446, 874'i8. 86072, 96177. 50364, 17411. 61407. 8345, 30(199, i-6510, 82384 , 91987, 88336, Il'i40, 22'i90, 56332. 2'i71, 3S4 )'». 73223, 11500 83447 4980i, 21027, 5'23:4, 20379, 92US7, 857 i, 41395. 97839. 25840, 52829, 17228. 79511, 90610, 22498, 25562, 82747, 52875, 20778, 68912. 67890. 01718, 93208. 11/52, 29227, 50415, 3510, 6782, 56990, 71468 4237. 28037. 14987, 81853, 21162, 15,284, 20703, 3435, 905 >9, 75207, 29380, 65»50 92642, 51125, 6*31, G4916, 5S948, 86117. 9527, 85655, 74952, 987 60, 46657, 2328, 42320. 2166), 93039 . 97056, 46005, 95272. 56480, 96^40, 50*94, 82291, 70960, 42673. 18929, 56212, 99169, 68883, 29534, 99761 66.-.19, 88362. 44017, 95472, 34887, 63577, 69624, 6039, 30398, 14022, 98789.
TVaiconojo zdravilo. Dunaj, Vaše blagorodje! Va3o po9iljatev lekarničarja
H. Rrnndla švicarske krogljiee sem resnično prejel, za kar se Vam niijsreneje zahvalim z pristavkom, da je Vaše obče znano »dravilo proti vsem mojem pričakovanji izvanredno dubro vplivalo. Moja nesrečna aestra, ki jo uže 17 leto boŽjast muči, jo primorana radi tega bili vedno domu, ker se pa jako malo po čistem zraku »prehaja, se ji »apa večkrat zapre, kar ji nezmerne težave provzroČi. Vašim švicarskim krogljicitm se ima Zahvaliti, da jej bolečina brto premine. Kakor k« rie smej > švicarske Itrogljice (škatljice :i 70 kr. v lekarnah; vsaki dan uživati, u m pak v prtsledkih, se vsa bolečina tako polagoma zgube, da se zdravja v tej zadevi popolnoma hitro povrne. S« enkrat se Vam zahvalim.
Vašega blagorodja hvaležno u lani F. Rei-niseh, železniški uradnik II IClostarneuburger-strasse št. 1. Posebno paziti treba, da je na vsakej škatljicl beli križ na rudečum polji z imenom K. Brandt.	3—6
Tržno poročilo.
Kara — mlohava kupčija po nižih ccnah. — Sladkor gre od rok po viših cenah, tendenca debra. — Olje po ne-promenjenih eenah. — Petrolje stalno na f. 95o. — Domači pridelki malo iskani. — Let obrajtan. — Seno f. Ivjo do I.70. Kupčija v cbče mlahova.
Borano poročilo.
Bcrsa je pestala zopet živahnejša, tendenca za više kurze; iskani so posebno državni papirji. Vse kaže, da kurzi pcjde c še više,
Dunajska Itorva
dne 10 janvvarja.
Enotni drž. dol« v bankovcih 83 gld 40 kr.
Enotni drž. dolg v srebru	84 » —	»
Zlata renta......1013 » 70	»
5°/0 avst. renta ....	99 • —	•
Deinice narodne banke . .	86G » —	»
Kreditne delnice ....	303 • 60	•
London 10 lir sterlin . .	123 » 8-3	•
Napoleon....... 9 » 78	»
C. kr. cekini...... 5 ■ 80	»
100 državnih mark ...	6J » 35	»
•Javne dražbe.
Cirkno. 20. februvarja, 23. mar,m iti 22. dan a))rila posestvo Janeza Mažjjona eeajeno na 405 fr. a. v. — Sciana 20 februvarja. 20. marca in 20. aprila t. 1. posestvo pod vloŽoim številom 1, 2 in 3 v občini dutovljanski cenjeno na 353 fr. 91 nč. — Trst 19. februvarja, 17. marca in 18. aprila t. t. posestvo Karoline Savijo Rojena Bello iz Roeolja cenjeno na fr. 9361 12'/,.
* Ljubljanski Zvon «
Štev. II. prinaša te spi-e: 1. Gorazd: Zadnja večerja. Balala.— 2. Dr. Fr. Deteia: Veliki grof. Zgodovinski roman. (Dalje). — 3. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 2'2. Pod hruško. — 4. J. Trdlna:Vinfka modrost II. Poglavije. Uganke. — 5. Ivan Šubič: Nekoliko črtič o krvi naši. (Koneo). — G. I. Trinko. Pesmi bene'ketra Slo-vei ca, — 7. A. Funtek: Po zimi. Pesem — 8. Fr. VViesthaJer: Slavni Slovenci I. Dr. Jakop Zupan. — 9. Alfonz Pirec: »Jour-fixe«. — 10. A. Fekonja: Uple-menitev Tehatčanov in njihova plemenŠčina,— 11.,Tanko Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje). — 12. Ivan Franke: Umetniške starine na Gorenjskem. (Dalje). 13. Književna poročila: — II. Dr K. Strekelj: Slovenska slovnica za srednje šole. — 14. Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske, f Karol Rudež. Pogled na cerkveno književnost slovensko leta 1884. (Dalje.) Književno naznanilo. Gramatički zaklady jazvka Flovinskeho. Književnost hrvaška. Novi grobovi. Popravek. — 15. Janko Kalan: Šah. »»Ljubljanski Zvon« izhaja v mesečnih po 4 tiskovna pole velike osmerke ob=ežnih zvezkih ter stoji za pol leta po 2 gld. 30 kr., za četi t leta po 1 god. 15 kr.
Poslano.*)
Pred pogodbo čezdajanskepa lista 19. vinotoka 1870., mi je obljubil Anton Rodella, da prinese k moji hiši vrednost od 3000 fr , namreč: da svoje posestvo v Podpeču v tej vrednosti proda, zraven v denarjih 500 fr., srebra, voli in ovee, ako mu dam jaz polovico mojega
* Za takove članks je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotiffnl zakon veleva.
Uredn.
v 0<pl ležičaga poaestva. Zgodilo se je po čudnih potih, da sem nu jaz odstopil pol moj«
dc
vredno-ti zemljišč; ni bil s tem zadovoljen,
tievrh vsega tega me je peljal nek dan v Muč-LUie in tam sem bil po njem in drugih njegovih rokovnjačih tako »speljan, da mu nisem izročil le polovice, ampak vse posestvo in na tak način je napravil tudi zvijačno, da sem se
Eodkriža! na dolžno pismo v znesku od 1100 f, atere je upnik Stuparit iz Trsta njemu izročil in potem je bil Anton Rodela svojo drugo iztuhtal, da namreč odstopi od polovice mojega posestva. Nikoli ne bi jaz bil podpisal pogodbe za posojilo, ako me nebi bil on nre-motil, da sem njemu vse posestvo izročil Premotila me je celo trojica njegovih peniagačer, da sem načlnil križ; pijančsval je za tisti denar, kateri je sam on pategnil, z svojimi tovariši; dokler je vse zapravil; ali napuha ni bii So sit, sadna drevesa, oljke, črošoje, armeline, breskve itd. js iz jeie posekal iz hude tegote meni in moji siari soprogi, saje in pepel mej kavo mešal, pretepal mene in mojo ž^no napadal, na tla *rgel, po meni teptal in po meni z pestmi bil, nikdar ni kazal dobrega pogleda proti meni. 31etno vino. katerega sem pridelal po 80 čeber, ga je večidel prodal, denar zapravil in še nikdar nobenih dacov ni platil Ako ne prevzame pošteni odvetnik stvari v roke, res je, da sem na starost z mojo soprogo doiakal ali na vsa zadnje bom se moral poprijeti beraške palice v 75. letu. Za to odgovorni predstojnik bi mogel pomagati, da s« uniči prva in druga pogodba, ta druga tako ni bila pisana,
V Ospu, 7. septembra 1884.
Ivan Vergan.
Mednarodna linija
li Trsia 1 Mm-Jirl
Veliki prvorazredni parniki te linij-voz;jo redno v Novi-Jork in vspreinajo blago in popotnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.	13—13
V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA.
Parnik »Teutonia«	v 15. dan marca.
Popotniki naj se obrnejo na
J. Terkuile,
generalnega pasažnega agenta.
Via dell'Arsenale 13, Teatro Comunah? v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 Qld. Vmesni krov 60 gld
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlltano d' Ant, Poglnyon,
generalnega agenta.

Tehtnice
Vsled naznanila magis ratove^a zade-vajočecja pregledovanje in potrjenje tehtnic
in otežev vsake baŽe se podpisan:
PETER TOMADESSO
tehtničar
priporoča p n. gospoii invnovanih tehtnic in utezev po najnižih cenalt in je pripravljen do poprave pogoditi eno ali veo drugih tehtnic v delulnlci F*. Tomadesso. Via delle Becclierie nasproti starej piola-jalnici v Tr^tu.	lu—7
V


PiazZa della Stazlone
V T n S T TJ«
Priporoča le le posebnosti t
Katramova voda
Hlebčki Ravasini ^ffiK^.Ci
l.ju in bolem i v grlu.
Ilihi<> nI in naravno iimonove bnrve, ki vonja ■ ilMJL. 'HJl/ prav malo po ribi, prUtno, br«J! v*a-kđ^ii sla'i^K«. okum. N;ijWljSi lak proti jet*i, trganju, U.pohom, sbiliD ti ir«t.
llilllP lil in HioHano 7. jndom in Mnzni'o, tok po 11111)1.. "l Ji ceni in gotov, priporočljiv drntiniitn,
ijiti rii imajo otro;r i. dvojnimi udi in nu morejo shoditi.
Adontina Ravasini Iti^UA^
t rt pri'cej ustavi bolečino gnjili n '/ob.
Eliksir in zoboeistni prali
v/driavanja zobovja in dobro vonjuvo v Istih.
Dišeča glicerina ^tlT.iT' VTl'
PruHftU vodno po teh poa<'bnnnti nu imo MARKA nAVASINI, lekarna „Alta Gfn.fiiiu", Pia/ata della Stizione. Zaloga mincritlnih vo', ]ioscbnoati d<imai!e in inostranako, komfnl i/delki in m roilijo. izdeUi 1/ n)a-stifine gumu, ranocelniRko orodje, d is.; u milo in drugi i/.dclki lekarne itd.
Vsaka naroSba se precfj izvrši.
NajboljSi
papir za eigaretke
29 —3ti
j^ pristni
LE HOUBLON
franc. fabrik it Cavvlejev iii (leurj^ v Pariza
Svari se. pred ponarejanjem.
Pristen j a ta papir za eigaretke le, ' ako nosi v-uki listek znamko : hLK HOUIIIJt>\" in dolnjo »varovalno marko ter si-
enatnro.

EFORMA1
•EUILLES

'T
Fac-Stmlle de 1'Etlguette 17 Ri« Btmg» k PURI«
•5Z5ZSZSZ5ZSZ5ZS2SZSZI5Z5Z5ESZ5ESZ5Z52,
Agencija za posredovanje
u službah i kod stanovanja uj
E. GER0RAIN1-JA|
prlskrbuje službe svake vrste u Austriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuće, po nnjugodmjimi pogodbami.
Piazža Ponterosso br. 2. I. kat.
»H52SESaSHSEnSZ5ZSHS2KSZ5asaSZSZ5HJ55
OAl
I E. De! Monte v Trstu *
6
ulica T^rrente poštna pošiljatev
1 košarica oranž č>U kom. u koš. f. lTO 1 n	u 40 « « • « l <j0
1 «	» 41 u • « u p, i0
Porto za pošto prosto in zndacano. /eleznična pošiljatev: 1 zaboj oranž "200 kom a zaboj f 4 ^5 1 . u 240 « • « « 3-50 1 « » 350 « « » « 325 Samo /aboj prost. Oddano na kolo dvoru v Trstu.
ff. Del Monte Trst.
I
I
Samo /aboj prost. Oddano na kolo-Ivoru v Trstu.	r ,
ff. Del Monte Trst. |
S. TR AVAN-A
trg sv. Jakoba št. 114. Prodaja	IJJjT
mesa prve vrste	lll
a 40, 48 kr. sprednji kos,	P
a 60 — kr. zadnji'kos,	(ŠL
Ker se na trgu sv. Jakoba pla-	IIP
čuje manjši dac se me-o lenko	J[lii
po tej ceni prodaje.	I15jj
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ni-z\\n praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°it
Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ura opoludne. Zneske do 50 gld. pr:iv orecej, zneske od 50 naprej do 100 ^ld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z olpovedjo 5 dni.
Eskomptuje menjice, domicilirane na tržaškem trgu po .......
Posojuje na državne papirje avstrij-sko-ogrske do 1000 ui. po . . . više zneske v tekočem računu po .............
Daje denar tuli proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. mareija 1883.
^ssassBmes^sssm
FILIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE t' oooupa dl tutte le operazionl di Banoa e di Cambio valute.
a) Accetla ver same nti in conto corrente: Abbuonando 1'interesne annuo per Banconote 31/« °lo co" preavviso di 5 giorni 4 ,	,t » 12 »
47« „ a sel mesi tisto
per Napoleoni 3Tl< con preavviso di 20 giorni ®V .. » „ ,40 -3'1, », t ti »3 mesi 4......6 .
Oodr»uno deUMntereg.se aumentntn le loU«r« in circola/ionu con Tj giorni di prtmvv Uo dni 0 novembra a c. quclla cnn 18 RiiTiii dal 13 giorni e quaU« con >4 giorni dni 25 novembre u. c.
IIV DANCO GIRO
abbuonando 3°/0 interesse annuo sitio qualunque fomnui; preievazioni sino a horini 20.000 a vista verao chenue ; importi maggiori preavviso avanti la Boraa — Conferma dei versainenti in apposito bbretto.
Coutcj^tfiii pertuttii versamenti fatti a ipialsiiisi ora d'ullicio la valuta del niedesimo ginrno.
ANMumo poi propri cor-renti^ti l'tncasso di CamLiali per Trieste, I itnna e Dudapest, rilascia loro assegni per qveste ultime pume ed accorda loro lejacolta if/ domiclliaro effetti presso l a s u a cassa (rnnco d' oju»nl »pesa por onmI. by S'in car t ca deli' arquisto e della vendita di ei?etti pubblici, valute e divi»e, nonehe deli' incasso d'assegni, cam-biali e coupons, verso '/»'/o di pruvig-gione.
e.) accorda a t suoi commillenti lafaculta di depositare effetti d i qual$iasi specie e ne cura gratis l'incasso di coupons alla scadema.
La Filiale della Banca Union
Mezione	s'incarica
deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants.
»OO'OOOOODO^^O
NOVOST!!!
3'iA 4M/U
Pečat „TRST" najprikladnejše darilo, jako koristen, zadržujoč vse, kar je potrebno v pisarni, kakor : pečat iz kavčuka, z avtomatičnim barvilom, ueroin Nviti(»iiik, vso v najeU-guntiiejšej obliki iz nikla in pregibljlvo, da se more hraniti v žepu. Nadalje okusno izdelani pečati v obliki iii<-daljoiiov,ur, škutlj cu za Zvepljenke in razni drugintžni pečati.
Pri odlikovanem grafičnem zavodu
1IEN. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" št. 4
V TRSTU.
Lastnik, drnfitvo »KDINOST«. —
(KdatAU "r uli/ovrtrn1 ir«,ir,u VIKTOR DOLKN',1
So v a tiskarna V. DOLENC v Trs t«.