Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja: i M . , ■ ... Za celo leto predplačao 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden i Narocn,no ln oznanila (m s e r a t e) vspre,ema upravnlštvo ln ekspedlclja v mesec 1 gld 40 kr. ,,k.atol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. V administraciji prejeman velja: $ Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za celo leto 12 gld., za pol le'.a C gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f ,, . ... a „ ,„ \r r i,.Kii„ • i -m , u , ' , . Vrednistvo je v hemeiilSkih ulicah St. 2, I., 17. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. vei na leto. Posamne številke po 7 kr. i Izhaja vsak dan, izvzcmSi nedelje :n praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva t e 1 e f o n - s t e v. 74. V Ljubljani, v četrtek 3. februvarija 1898. Letnili XXVI Poezija in proza. Ta napis so jo »Narodu« zelo priljubil — pa se tudi ravna po njo m! Naše sobotno razkritje o spravnem pogajanju mu je najpred popolnoma zaprlo sapo — šele v torek jo prišel do besede. Tačas je trudil svoje možgane za — poezijo in obelodanil je v torek članek, kjer hoče popisovati spravno konferenco z dno 5. januvarija. Ta »popis« obstoji za jodno četrtinko iz proze, za tri četrtinke pa iz samo poezije pristno »Narodovega« izvora, t. j. iz — neresnice, da se ozirljivo izrazimo. Seveda »Narod« to lepo priliko zopet porablja v to, da se kolikor mogoče robato zaganja v osebo državnega poslanca dr. Susteršiča, ki mu je posebno zoporn postal, odkar je sprožil in v tok spravil spravno akcijo, ki je v nevarnost pripravila najlepše in plemeniteje dr. Tavčarjevo delo: Liberalno-nemčiirsko koalicijo ! Nočemo se pečati z osebnim delom »Narodovega« članka — vsaj je to le »hrana« za najožjo »Narodovo« kliko, katere itak nikdar no bodemo o resnici prepričali, ker jo videti nočejo ali pa — ne smejo. Držati se hočemo jedino lo stvari same. Pred vsem izjavljamo, da od sobotnega poročila niti besedice ne prekličemo,ker je vso od začetka dokonča gola resnica, katero vsak hip lahko d o k a ž e m o. Konstatujemo pa zajedno, da tudi »Narod« niti z besedico ne zanika, da so od katoliško-narodne strani niso stavile tiste ponudbe, katere smo v sobo to obelodanili. »Narod« se zabarikaduje le za formalnostmi, trdeč, da so odposlanci katoliško-narodne stranke le izražali svoje osebno mnenje. To pa ni resnica. Vse ponudbe, ki so navedene v našem sobotnem članku, stavili so odposlanci katoliško-narodne stranke v imenu svoje stranke. Seveda se pri zadevnem posvetu — ki je trajal dve uri — niso le izražale te ponudbe, marveč se je sicer o mnogih stvareh veliko govorilo in v tem je seveda vsak udeleženec izražal le svoje osebno mnenje. Značilno je, da so odposlanci narodne stranke večinoma to priliko porabili za prav netaktno zabavljanje zoper duhovščino — očividno v namenu, katoliško - narodne odposlance že takoj pri prvem posvetu izzivati in zapeljati v prepir. Toda katoliško-narodni odposlanci so to netaktnost hladno odklonili. Tako se je izražalo osebno mnenje o tem in onem — ponudbe pa, katere smo v soboto objavili, stavile so se,v imenu katoliško-n&rodne stranke. Katoliško - narodni oflposlanci so na neko opombo dr. Tavčarjevo izrecno izjavili, da za svojo stranko garantujejo, da bode to odobrila, kar oni ukrenejo. In v to izjavo bili so opravičeni. Takoj ko se jo decembra lanskega leta snidel deželni zbor, je bil namreč klub katoliško-narodne stranko izvolil delegate za spravna pogajanja in jim dal obširno pooblastilo. Preden so sli delegati v spravno konferenco, posvetovali so se z vodstvom k a t o 1 i š k o-n a r o d n e s t r a nke in le-to jih je pooblastilo, staviti narodni stranki v našem sobotnem članku označene ponudbe. Iz tega se vidi, da s > katoliško-narodni odposlanci po vsi pravici oddali pri spravnem posvetu 5. januvarija izjavo, da jamčijo za svojo stranko. In v resnici je tudi katoliško -narod ni klub vse postopanje svojih odposlancev formalno odobril — o čemur se je klub narodne stranke žo zdavna obvestil. Dostavljamo še, da je sklepom spravnega posveta dno 5. januvarija državni poslanec dr. Susteršič izrecno konstatoval, da so se od katoliško-narodne strani stavile tiste ponudbo, katero smo v sobotnem članku objavili — in jih je točko za točko ponovil, dr. Tavčar pa sije vsako točko zapisal. Na to so narodni delegatje izrekli, da vsprejmejo, kar so čuli, ad referendum, da bodejo zaslišali najpred svoj klub in potem oddali svoje mnenje. Na vprašanje dr. Šusteršičevo, k e d a j da bi se utegnilo to zgoditi, odgovoril jo gosp. ces. svetnik Murnik : »drugi teden«. Tako se je zgodilo dne 5. januvarija t. 1. v pisarni deželnega odbornika g. Povšeta v deželnem dvorcu. Če tedaj »Narod« trdi, da »ko se jo klubu narodne stranko o tem posvetu poročalo, bil jo le-ta prepričan, da so bodo sprava mej obema kluboma s tem pričela, da bode klerikalni klub narodnemu klubu stavil precizne svoje ponudbe, na katere bi bil zadnji klub odgovoril« — potem nam ne pre-ostaje drugo, nego izreči, da seje klubu narodne stranke o navedenem posvetu napačno poročalo. Toda to je zgolj n o -t ran j a zadeva kluba narodne stranke, ki n a s nič ne briga! Tako in nič drugače stvar stoji. Značilno je pa, da je »Narod« svojim vernim čitateljem tudi še sedaj spravne ponudbe ka-toliško-narodne stranko večinoma zamolčal. To je sicer jako previdno iz »Narodovega« stališča — toda lepo ni. Konečno še jedno besedo : »Narod« se drzne očitati nam, da smo prelomili obljubljeno tajnost, ko smo objavili spravne ponudbe katoliško-narodne stranke. — Temu nasproti konštatujemo, da smo to storili šele potem, ko nam je »Narod« opetovano lažnjivo očital, da katoliško-narodna stranka ni stavila nikake ponudbe glede sprave, in ko smo po pasivnem obnašanju narodnega kluba in aktivnem nastopu načelnika narodnega kluba v svojem glasilu morali kot dognano smatrati, da se je spravni poskus de-finitivno ponesrečil. Sicer je pa jedno najvažnejših koncesij katoliško-narodne stranko objavil žo državni poslanec dr. Ferjančič v svojem znanem dopisu v »Slov. Narodu«. S tem naj bode za sedaj zadosti. Mi polemike ne iščemo, pač pa bodemo vsikdar odločno branili resnico proti vsakemu! Dijaški nemiri v trudni in slovansko dijaštvo. (lzv. porofiilo.) V Gradcu, 2. svečana. Nemško dijaštvo jo strogo dosledno v svojih sklepih, ki mu jih sugerira šovinistična klika, in jih izvaja s posnemanja vredno odločnostjo in železno vztrajnostjo. Ker je prepovedalo policijsko ravnateljstvo v Pragi vsem dijakom ne glede na narodnost javno nastopati z društvenimi znaki (trakovi in čepicami), zagrozilo je vso nemško dijaštvo na vseh avstrijskih visokih šolah s splošnim štrajkom. ako se ta prepoved ne prekliče točno do 31. prosinca opoludne. Ker se pa avstrijski državniki vendar še niso hoteli izročiti na milost in nemilost »bubokracije«, pričelo je včeraj nemško dijaštvo po vsi Avstriji štrajkati. Ra-hajo so sicer, da so brez njih takoj ustavi redno poslovanje vseh višjih učilišč, toda včeraj so se morali prepričati, da je prav povsod slovanskih, pa tudi nemških treznih slušateljev za vzdrževanje rednih predavanj več ko dovolj. Njih pasivni štrajk bi bil brez pomena, zakaj tudi brez njih bi se vršila vsa predavanja. A Nemci niso nikdar v zadregi za sredstva, kadar hočejo svoje namere uresničiti. »Sila pred pravico !« jim je geslo. S silo so preprečevali in mnogo predavanj tudi preprečili. Kako se je godilo drugod, poizveste iz drugih virov, v Gradcu je bilo takole: Na graški tehniki so žo včeraj zjutraj nemški burši preprečili skoro vsa predavanja, ker so slovanskim dijakom zabranili vstop v predavanja s silo; kjer pa tega niso mogli doseči, šli so tudi sami v dvorano in vstopivšega profesorja pozdravili z vpitjem in hruščem, da niti začeti ni mogel. Hrup pa so ni nikjer poprej polegel, doklor ni profesor ostavil dvorane. Vse opominjanje in pre-tenje profesorjev in rektorja je bilo brezvspešno. Na vseučilišču so se včeraj zjutraj vršila skoro vsa predavanja, ker burši niso še povsod nastopali s silo. Značilno za naše razmero jc, da se jo izrazil dvorni svetnik profesor Rollet, videč pred seboj samo slovanske slušatelje v avditoriju, tako nekako: »Predavam, ako mo hočete k temu prisiliti!« Tudi drugim profesorjem se je poznalo, kako radi bi z dijaštvom štrajkali. Proti večeru pa je zrastel nemškemu Miheljnu greben. Dobro organizovani burši so se razdelili v več trop, ki so hodile od predavanja do predavanja, kjer se je le dalo, zastopili so in samo-vlastno zaklenili vrata v dvorano, drugod pa zabranili profesorjem predavati. Pri tem so seveda obsipali slovanske dijake z najljubeznjivejšimi psovkami, pripetilo se je celo, da so naakademičnih tleh slovanske dijake suvali, po tleh metali in kakor pse brcali! Ako je šo kaj pravice, morajo biti skrunitelji svobodnih akade-miških tal delegirani! Po teh dogodkih ogorčeni in do skrajnosti razjarjeni slovanski dijaki so v naglici sklicali zaupen shod po § 2. Prostorna restavracija gospoda Kavbeta je bila mnogo mnogo premajhna za zborovanje vsega slovanskega dijaštva, skoro polovica jih je moralo oditi, ostali so zborovali natlačeni kakor slaniki v sodu. Navzlic vsi razburjenosti, ki je navdajala posameznike, vršilo se je zborovanje mirno in dostojno, med govorniki-zastopniki posameznih na-rodnostij je vladala taka solidarnost, tako soglasje, da smemo biti ponosni na to sijajno manifestacijo neomajane vzajemnosti vseslovanskega dija-štva v Gradcu! Z nepopisnim naudušenjem se je soglasno vsprejela sledeča resolucija: »Visoki senat! Slovanski akademiki na graškem vseučilišču prosijo visoki senat Ivarol - Frančiškovega vseučilišča, da skrbi za nadaljevanje rednih predavanj in za svobodno gibanje tistih, ki jih želo obiskovati. Ob jednem odločno protestujejo proti terorističnemu nastopanju nemškega dijaštva, katero hoče z izzivanjem in silo zabraniti posete predavanj in s tem na nečuven način krši postavno zajamčene akadomične pravice.« Vsprejela se je tudi slična resolucija na senat graške tehnike, potem pa sta se izvolili dve de-putaciji, jcdna za univerzo, druga za tehniko, obstoječa iz zastopnikov vseh slovanskih plemen, z naročilom, da izročita resoluciji na pristojna mesta in da naznanita naše pritožbe. Soglasno vsprejela se je tudi naslednja resolucija, namenjena vsem slovanskim, pred vsem pa slovenskim državnim in deželnim poslancem s temle besedilom: »Vsled resolucij, katere je sklenilo nemško dijaštvo na Dunaju, v Inomostu, Pragi in Gradcu in v katerih se slovanskemu dijaštvu naravnost odreka pravico poseta omenjenih visokih šol in s katerimi se zahteva, da naj slovansko dijaštvo sploh ne obiskuje omenjenih zavodov ter se prebivalstvo dotičnih mest posredno pozivlje k nestrpnosti napram slovanskemu dijaštvu ; ker so nemški profesorji na omenjenih visokih šolah ozki somišljeniki nemškega dijaštva; ker nemško dijaštvo povsodi in vselej brutalno in izzivajoče napada slovanske dijake in se še celo slovanska govorica smatra za provokacijo nemštva ; ker v konfliktih med slovanskim in nemškim dijaštvom, ki so pri obstoječih odnošajih neizogibni, vedoma nahujskano javno mnenje zvrača vso krivdo na slovanske dijake, sklene slovansko dijaštvo v Gradcu na slovanske, zlasti slovenske državne in deželne poslance naslednji resoluciji: 1. Slovanski dijaki v Gradcu apelujejo nujno na vse slovanske, zlasti slovenske državne in deželne poslance, da skrbe, kolikor je v njih moči, za ustanovitev slovenskega vseučilišča ali vsaj pravne akademije v Ljubljani. Ob jednem je slovansko dijaštvo prepričano, da store slovanski, pred vsem slovenski poslanci prej ko prej vse potrebne korake, da dosežejo od vlado vstanovitev tega, posebno v tem kritičnem času za kulturni napredek Slovanov prepotrebnega zavoda. 2. Slovanski dijaki v Gradcu apelujejo nujno na vse slovanske poslance, da izposlujejo veljavnost izpitov zagrebškega vseučilišča tudi za tostransko državno polovico. Na tem zborovanju se je vsprejela še druga resolucija za slučaj, da bi senat tehnike in univerze ne hotel ali ne mogel varovati naših aka-demičnih pravic. Resolucija je naslovljena tudi na naše državne in deželne poslance in slove : »Slovanski akademiki v Gradcu se obračajo do vseh slovanskih državnih in deželnih poslancev z nujno prošnjo, da prej ko prej preskrbe na pristojnih mestih slovanskim dijakom varstvo vseh postavno zajamčenih akademičnih pravic«. Prav podobno resolucijo misli odposlati ekse-kutivni odbor slovanskega dijaštva v Gradcu tudi ministerstvu, ako nas bi nemški dijaki še napadali in nam branili v predavanja. Upamo, da nas naši poslanci, zlasti pa »Slovansko - krščanska zveza« ne izroči na milost in nemilost zdivjanega nemškega dijaštva, ampak nam takoj preskrbi pri vladi potrebno osebno varnost in akademiško prostost. Po sklepu zborovanja smo zaorili »Ilej Slovani«, potem pa se mirno razšli. Danes zjutraj sta se napotili obe deputaciji, vsaka na svoj rektorat. Vseučiliščnega rektorja ni bilo na vseučilišču, ker je odpotoval na Dunaj, prorektor prof. Weiss je v navzočnosti vseh dekanov obljubil, da hoče senat skrbeti za varnost slovanskega dijaštva na akademičnih tleh, in z vsemi močmi na to delovati, da se nadaljujejo redna predavanja. Jednak vspeh približno je dosegla slovanska deputacija na tehniki. Kaj bodo jutri, da se z veliko gotovostjo prerokovati. Burši skoraj gotovo ne bodo odnehali, priti vtegne do novih, še večjih nemirov, zlasti ker se je itak zdivjano nemško dijaštvo razjarilo. V Mariboru namreč je vstrelil nek častnik v dvoboju poznatega nemškega burša, odličnega pote-pača in zabavljača. Nemštvo ga je seveda takoj proglasilo za n a r o d n e g a m u č e n c a. S posebnim vlakom so se nemški burši odpeljali v Maribor na pogreb, zvečer se vrnejo v Gradec »salamandra ribat«, kar jih gotovo ne bo preveč pomirilo. Dal Bog, da ohranijo slovanski dijaki jutri isto mirnost in hladnokrvnost nasproti vsemu izzivanju in napadanju, s katero so se odlikovali dosedaj ! Politični pregled. V Ljubljani, 3. februvarija. Češko nemška uprava bo, kakor vse kaže, samo akcija, ki je in še provzročuje precej posla in vznemirja njej neprijazne duhove, v resnici pa ne bode imela nikakega vspeha. Minuli ponedeljek se je sošla v to svrho izvoljena komisija v posvet, katerega se pa seveda niso udeležili nemški zastopniki, ker jih deželnozborski klub tudi ni nominiral. Pri razpravi se je pokazalo, da se gre tu v prvi vrsti za udanostno adreso povodom petdesetletnice cesarjeve, pri tem se bodo pa seveda v glavnem razmotrivale politične in nacijo-nalne ideje. Posl. dr. Herold je izjavljal mej drugim, naj se v adresi povdarjajo posebno javne in parlamentarne razmere. Omenjati je treba zahtev z ozirom na razširjenje avtonomije, pred vsem pa češko državno pravo. Konečno se je izvolil pododsek. Poročevalec dr. Kramar mora sostaviti načrt tekom štirih dni j. Kakor se vidi, bi bila ta prilika najugodneja v dosego sporazumljenja mej Čehi in Nemci, ako bi se poslednji količkaj zmenili za spravno idejo. Nemiri na visokih šolah. Minulo leto 1897 se je nekako končalo pod utisom nepopisnih škandalov v avstrijskem parlamentu, novo pa se pričenja z demonstracijami in škandali po avstrijskih vseučiliščih, ki se prav malo razlikujejo od »častnih« dejanj, ki so jih predstavljali v poslanski zbornici starejši \Votanovi častilci, pač pa je na vseučiliščih pretepanje in razbijanje po pultih tem vspešneje, čim bolj vroča kri se pretaka po pristno germanskih žilah. Komedijo so pričeli nemški burši v Pragi, te pa posnemajo tovariši na Dunaju, v Gradcu in drugih »pragermanskih« mestih. Najbolj hudo pa je to, ker reveži — bojevniki sami ne vedo, zakaj se pravo za pravo b i j e j o v potu svojega obraza. Radi bi zasledili kako krivico, a stakniti je ne morejo. V narodnostnem oziru uživajo veliko večje pravice, kakor slovanski akademiki, na njihovo vedenje v in izvan vseučiliščnih prostorov se več ko pol manj pazi, kakor na vedenje drugih dijakov, kar se pa tiče prepovedi o društvenih znakih, čepicah itd., pa velja ta tudi za nenemške dijake in toraj s tem niso udarjeni Nemci sami, marveč vsi akademiki. Toraj ničesar ni, kar bi upravičilo vročekrvne Germane za tako surovo počenjanje, in skoro bi 3ilo mnenje opravičeno, da jih ravno to dejstvo tako nepopisno razburja. Na Grškem se pečajo te dni vsi politični krogi z nekim prepirom, ki se kuha mej prestolonaslednikom in generalom Smolenskim že dalje časa, ki pa je izbruhnil v poslednjih dneh z večjo silo na dan. Gre se namreč še vedno za to, kdo jo zakrivil, da je bilo v zadnji grško-turški vojski grško brodovje tako sramotno poraženo. General Smolenski zvrača vso krivdo na prestolonaslednika, češ da je s svojo nespretnostjo in neizkušenostjo zakrivil vso nesrečo. Sestavil je v tem oziru obširno poročilo, ki je je predložil vojnemu ministru. Prestolonasledniku se seveda ni bati kdove kakih posledic tembolj, ker je vlada mnenja, da so sestavili to poročilo sami taki ljudje, ki so popreje s svojimi slabimi nasveti največ provzro-čili ta poraz. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. februvarija. (Za vzajemno delo!) V torek popoludne izročil je dr. Tavčar kot načelnik kluba narodne stranke dr. Papežu kot načelniku kluba katoliško-narodne stranke listino, ki obsega predloge narodne stranke glede sprave. Po jednomesečni divji »Narodovi« agitaciji zoper spravo vendar jeden korak v smeri sprave. Mi sedaj nočemo re-knmmovati. Ponudbe narodnega kluba nam sicer niso znane, ker se varuje o tem stroga tajnost, toda že korak sam zabeležimo z zadovoljstvom, ker nam je dokaz, da ožja »Narodova« klika vendar ni mogla popolnoma prodreti s svojo voljo v klubu narodne stranke. Bog daj. da tam konečno prevladajo trezni in v resnici narodni elementi ! (Iz deželnega šolskega sveta.) Definitivnimi učitelji na dosedanjih mestih so imenovani: R. Pirkovič za drugo mesto v Polhovem Gradcu, G. Eisenhardt za drugo mesto v Beli' Peči, Josip Bergant za drugo učno mesto v Vinici, Fr. Zupančič v Radovici, Rud. Schiller v Črnomlju, Iv. Zupančič za Kolovrat. Vpokojila se je tudi neka učiteljica ter se ji je dovolila postavna odpravnina. (Razmero na dunajskem vseučilišču.) Z Dunaja dne 31. jan. Narodnostna gonja, katera-se je pričela v Pragi, je prestopila sedaj tudi prag dunajskega vseučilišča. Že precej časa je vrelo, skipelo je pa šele včeraj. — Novembra meseca preteklega leta so se visokošolci, ki so dosihdob še precej mirno živeli drug poleg druzega, jeli pisano gledati; nastala sta dva tabora, nemški, kateremu so se pridružili tudi Italijani, in slovanski. Politični dogodki, v prvi vrsti znane jezikovne naredbe so bili vzrok temu razkolu. Nemški dijaki so jeli skrbno porabljati vsako priliko, izzivali vsak teden slovanske visokošolce hoteč, da bi le te jedenkrat prevzela strast, da bi potem storili kak nepremišljen korak, katerega bi seveda »burši« takoj porabili zase. Hoteli so nemški junaki najprej potrgati v avli slovanske plakate, zatem pometati slovanske dijake iz vseučilišča, da bi s tem pokazali njega nemilo lice. Da, poslali so celo deputacijo k rektorju se pritožit, češ v avli se govori slovanski! Vendar pa to početje nemških »buršev« ni zamoglo slovanskih visoko-šolcev spraviti iz njihovega ravnotežja. Ostali so mirni! — Vse to se je vršilo do srede januvarja meseca t. 1. V tem času je v Pragi, kakor znano, policijska direkcija prepovedala dijakom nositi čepice in trakove, nižjeavstrijski deželni zbor pa sklenil, da se odslej v meščanskih in ljudskih šolah poučuje le v nemškem jeziku. Le ti dve naredbi ste spremenili položaj mej dunajskim dijaštvom v tem smislu, da so nemški dijaki razburjeni, češ, take vnebovpijoče krivice se delajo našim bratom v Pragi, obrnili vso svojo jezo napram Čehom, ter le tem skušali od slej dejansko pokazati svojo ogorčenost. Priredili so velikansk shod na univerzi sami ter na tem protestirali zoper prepoved praške policijske direkcije. Da je tudi marsikaka ostra beseda pala zoper Slovane, je umevno samo ob sebi. Pristaviti moramo samo še to, da so i rektor i dekani fakultet iz srca radi prepustili kar dve dvorani v ta namen. Nato so slovanski dijaki hoteli istotako na vseučilišču prirediti shod. Sedaj pa niso niti rektor, niti dekani dovolili dvorane. To strankarsko postopanje je dalo nemškim dijakom še večji pogum, tako da so se popeli do res junaškega čina ! V nedeljo, 30. t. m. so v avli prečrtali in onečedili plakate češkega društva »Akademicky spolek« in »Danice« tako, da so se morali odstraniti. Omenjeni društvi ste takoj poslali k rektorju deputacije, ter zahtevali strogega postopanja, da se v prihodnje respektujejo pravice njih društev. Rektor Toldt je odposlance prijazno sprejel, jim zatrdil, da je stroga preiskava že v teku, da je že vse potrebno ukrenil, da se v prihodnje pride v okom tako pobalinskim napadom, ter naposled odposlance naprosil, naj ostanejo mirni, češ nemški nacijonalci so radi tega tako razburjeni, ker dobivajo potuho »od zunaj«, na kar so mu odposlanci v imenu svojih društev zatrdili, da ostanejo kolikor časa le mogoče pasivni pod tem pogojem, da se ne kra-tijo njih pravice. Odposlanci so rektorju pri tej priliki tudi javili, da bodo nabili nove plakate. — Toda obljuba ostane obljuba, dokler so ne pokaže, da se je uresničila. — Ti dogodki dovolj jasno zrcalijo razmere na dunajskem vseučišču. (Dnevni red) sejo deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 4. februvarija 1898. 1. ob 10. uri dopoldne. 1. Branje zapisnika VI. deželno-zborske seje dne 1. februvarija 1898. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Ambrusu za zgradbo ceste v Suhi Krajni po progi: Male Lašče-Ratje-Višnje Ambrus. 4. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji predsedstva avstrijskega društva sadjerejcev v Gradcu za dovolitev zaklada za ustanovitev kmetijskih in sadjerejskih zadrug. 5. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer: a) o § 3. C; b) o § 7. A. 6. Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah, in sicer: a) ribarskega okrajnega odbora za Kranjsko v Ljubljani za podporo; b) Sverluga Ane, babice v Črnomlji za podporo; c) županstva v Loškem potoku, da bi prihajal okrožni zdravnik iz Ribnice vsak teden po enkrat v Loškipotok; d) županstva v Selcih za podporo za preložitev občinske ceste iz Zgornje Besnice proti Logu; e) Poscha Janeza, okrožnega zdravnika v p., za izplačevanje njegove pokojnine iz dežel, zaklada; f) kraj nega šolskega sveta v Razdrtem za odpust ostalega dežel, brezobrestnega posojila; g) vodstva bolnice usmiljenih bratov v Kandiji za podporo za napravo nove bolnice; h) županstva v Tržiču za podporo za zgradbo kanala pod ljubel-sko državno cesto v Tržiču; i) društva za varstvo avstrijskega vinarstva v Retzu za podporo ; k) Tomic Antonije, posestnice v Kostanjevici, za podporo vsled škode po povodnji; 1) Dermelja Karola, šolskega vodje v Cirknici, za podporo za ondotni šolski vrt; m) Sapletov Marije, vdove stanovskega kanclista, za zvišanje pokojnine; n) Zaveze učiteljskih društev v Št. Juriju pri Kranju za podporo za šolski muzej ; o) predstojništva šole ubogih sestr& v Šmihelu za podporo za učiteljice ; p) županstva v Spodnji Idriji za podporo za vzdrževanje občinskih potov in mostov. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o ustanovljenji in vzdr-žavanji meščanskih šol na Kranjskem. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o prenaredbi deželnega zakona z dne 28. decembra 1884. leta, dež. zak. št. 1 leta 1885. 9. Ustno poročilo upravnega odseka glede projekta o preložitvi okrajne ceste Loka-Idrija pri Podgori v cestnem okraju Škof j a Loka z dotičnim načrtom zakona. 10. Ustno poročilo upravnega odseka o tem. da voli visoki deželni zbor štiri ude in štiri namestnike v pridobninsko deželno komisijo za Kranjsko, potem osem udov in osem namestnikov v prizivno komisijo, ki jo je postaviti za Kranjsko zastran osebne dohodnine. 11. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Škocijan, Studenec, Mokronog in St. Jernej za zgradbo mostu čez Krko pri Dobravi namesto pri Mersečivasi. 12. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Spodnji Idriji, da rudniški erar pripomore k vzdržavanju ondotne ljudske šole. 13. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji muzejskega preparatorja Ferd. Schulza za uvrščenje njegove stopnje med uradniške z naslovom muzejski asistent. 14. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji mlekarske in sirarske zadruge v Postojini za dovolitev ustanovilne podpore. 15. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji kmetijske podružnice v Senožečah za podporo za obdelovanje in popolnitev drevesnice. 16. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer: a) o § 7. C; b) o § 11. (Efektno loterijo i s 400 srečkami je dovolilo ministerstvo prostovoljnemu gasilnemu društvu v Mokronogu. (f P. Emanuel Drevcu5ek ) »Dom in Svet«-u je došlo od trapistovskega misijona žalostno poročilo, da je umrl minuli mesec (menda ok. novega leta) naš rojak p. Emanuel Drevenšek na misijonskem potovanju v nemško vshodno Afriko. Našim čitateljem je dobro znan iz člankov o južni Afriki. Upamo, da dobimo natančnejših poročil o tem vnetem misijonarju, ki je pa ob jednem iskreno ljubil svojo domovino. Namerjal je svoje potovanje in izkušnje natančno opisati za slovenske čitatelje. — Bog mu daj večni mir v tuji zemlji! t Iz Starega Trga pri Poljanah) 31. januvarija. Dne 28. t. m. bila je volitev predsednika in podpredsednika krajnega šolskega sveta za prihodnjo 3 letno dobo. Predsednikom je bil jednoglasno izvoljen g. župnik Peter Reiek, podpredsednikom pa istotako g. nadučitelj Ivan Zup&nec. Zastopniki občin so gg.: župan Jurij Fugina, Peter Majerle in Jožef Kapš. Gospod predsednik ho praznoval v tej dobi petindvajsetletnico, odkar deluje na korist tukajšnjo šole! iBiskup Strossmaver) bo jutri star 83 let ter obhaja dn£ 16. t. m. šestdesetletnico svojega du-hovništva. Sarajevski nadbiskup dr. Stadler v Vrh-bosni naklada za ta dan svoji duhovščini in vernikom moliti za blagor velikega biskupa in mecena. Tudi Slovenci ob tej priliki čestitamo slavnemu biskupu, ki je vsikdar kazal prav posebno skrb in ljubezen nasproti našemu narodu. — Katoliki v Sarajevu so minuli mesec povodom 16. obletnice Stadlerjevoga biskupo vanja v Bosni izročili svojemu nadbiskupu krasno sliko, ki kaže nadbiskupa v njegovi naravni velikosti in v biskupskem ornatu. — Sliko je napravila znana slovenska umetnica Kobilica. — Uzornima nad-pastirjema': Na mnoga leta! (Poroka po telefonu.) V Missouri-ju v Ameriki se je odpravljal mlad človek v 30 km. oddaljen kraj, da bi se ondi poročil s svojo nevesto. Svatje so bili že zbrani, a zadnji vlak je ravnokar oddrdral. Ker se je poroka morala vršiti istega jutra, vstopili sta se obe stranki k telefonu in pokličeta duhovnika, ki je odmolil obredne molitve in poročil ženina in nevesto. Zakon, sklenjen po telefonu, se je uradno priznal veljavnim. (Peš čez atlantski ocean.) Bostonski kapitan Viljem Oldrieve bo potoval peš čez atlantski ocean. Napravil si je »morske črevlje« iz cedrovega lesa, 5 črevljev dolge s pripravo ob straneh, ki je podobna plavutam. Da se ne bo mogel utopiti, dal si je narediti obleko iz gumija. Šel je tako že čez Niagaro in zadnjič se je baje izprehajal po bostonskem pristanišču. (75.000 kron) je glavni dobitek princ Ev-genovo spominske loterije. Opomnimo, da je žrebanje že dne 11. februvarija. Društva. (»S lovensko katoliško delavsko društvo«) je imelo dne 30. jan. svoj redni občni zbor. Iz poročila tajnikovega je razvidno, da je društvo v preteklem letu priredilo 22 javnih shodov, med temi osem ljudskih, po raznih krajih dežele. Število članov je ostalo skoro jednako prejšnemu letu. Novo pristopilo je 28 in umrlo pet članov. Zbor je vzel poročilo tajnikovo in bla-gajnikovo na znanje. — V odbor so bili iz nova voljeni: Ivan Jakopič, predsednik; Artur Jean, podpredsednik; Josip Gostinčar, zapisnikar; Josip Trefalt, blagajnik; Fran Snoj, Anton Avsič, Jakob Potokar, Ivan Zadnikar, Franc Kos, Mihael Mitter-majer, odborniki; Ivan Vrhovec. Ivan Magister, Matej Ferkov, Vinko Pungarter, Franc Dobavnik, namestniki; A nt. Erbežnik, Franc Ziller, Ivan Božič, pregledovalci računov. Občni zbor je nato nekoliko spremenil določila z ozirom na bolniško podporo, da se s tem izogne kolikor mogoče neopravičenim zahtevam simulantov in s tem podkrepi denarna zaloga za one člane, ki so podpore v resnici vredni in potrebni. Denarno stanje društva je bilo še precej ugodno, ako se pomisli, da ni imelo društvo prostorov, koder bi se bili člani lahko redno shajali in pri tej priliki zadostili svojim dolžnostim, in ako se jemlje v poštev, da je bilo minulo leto volitveno leto, v katerem je moralo raztegniti društvo svoje delovanje na deželo in vsled tega ni preostajalo dovolj časa za lokalne zadeve. Sedaj pa, ko je društvo dobilo zopet primerni prostor v »Katoliškem dorru« in se bodo prirejali zopet lahko redni shodi in predavanja, s čimur se bode zopet oživilo pravo delovanje, obrnilo se bo v tem oziru na bolje. 8 slava-klicem kršč. soc. ideji je predsednik Ziiler zaključil občni zbor. (Bolniška blagajna m o j s t r o v) v Ljubljani vabi svoje člane na občni zbor, kateri bode v nedeljo 6. t. m. popoldne v dvorani I. mestne šole ob 2. uri popoludne. Telefonična in brzojavna poročila. Dijaške demonstracije. Dunaj, 3. februvarija. Včeraj popoludne ob 4. uri je vsprejel ministerski predsednik deputacijo rektorjev avstrijskih nemških vseučilišč, ki mu je poročala o dopoludanskem posvetovanju ter pojasnila položaj na nemških visokih šolah v Avstriji. Ministerski predsednik se je najpreje prav na kratko zahvalil rektorjem za njih trud (!) za ohranjenje miru, potem pa z ostrimi besedami grajal posto- panje dijakov. Izjavil je, da hoče vlada vsestransko pospeševati višje šolstvo iti ne odreka svojo naklonjenosti napram dijakom, toda zahteva pa ob jednem, da se ti vedejo tako, kakor se jim spodobi, in zasledujejo le isti smoter, za katerega so se odločili. Končal pa je z besedami: Vlada nikakor ni voljna mirno gledati novih škandaloznih dogodkov na visokih šolali. Država in stariši, ki s svojimi sredstvi vzdržujejo te zavode in dijaštvo, smeta zahtevati, da zadoste svojim nalogam in samo le-tem. Ti zavodi so središča vednostnih naukov in raziskavanj in torej ne smejo postali torišča političnih strastij in nedopustnih demonstracij. Država kaj ta-cega ne bode dovoljevala pod nikakiiui po- Dunaj, 3. februvarija. Kakor je razvidno iz oklica, objavljenega danes na vseučilišču in politehniki, jo vsled trajnega rogoviljenja nemških dijakov z dovoljenjem ministerstva zaprto prvo razun bogoslovske sto-lice do 10. t. m., politehnika pa do preklica. Opoludne so se sprli v avli slovanski in nemški dijaki, ki so se vedli naj-suroveje ter prve s silo pregnali iz vseučilišča. Rektor je nemirneže opetovano opominjal. Dunaj, 3. febr. Danes sta se vseučilišče razen bogoslovne fakultete in tehnična visoka šola zaprli za osem dnij, da se zabrani nasilstvo od strani nahujskanega nemško-na-cijonalnega dijaštva. Ti dijaki so danes onemogočili vsa predavanja. Prišli so oboroženi s palicami in nožmi, razbijali po vratih, po dvoranah napadali profesorje, vzlasti slovanske, ki so hoteli predavati. Vsi profesorji so se umaknili temu n a s i 1 s t v u. — Židovski dijaki so izjavili, da jih nič ne briga prepir dveh tujih narodnostij, ter se zato ne vdeležujejo demonstracij. — Med nemškimi in slovanskimi dijaki so bili hudi prepiri, prišlo je tudi do boja. Nacijonalci so zahtevali, da naj slovanski dijaki zapuste avlo, ti pa so se podali k rektorju ter zahtevali varstva. Rektor je opomnil nacijonalce, naj odnehajo od demonstracij in naj se ne dajo zlorabljati svojim sovražnikom. Dunaj, 3. februvarija. Vse dijaške demonstracije imajo politično ozadje. Znano je povsod in tudi pri vladi, da so vse demonstracije delo posl. W o 1 f a. Vladi se je namreč posrečilo zadnji čas zbližati Cehe in zmerne Nemce ter osamiti Wolfa in njegovo n e m š k o - n a c i j o n a 1 n o d r u h a 1. To je Wolf zvedel in zaradi tega hoče s takimi škandali preprečiti vladne namere glede po-mirjenja Cehov in Nemcev. Dunaj, 3. februvarija. Odposlanstva slovanskih dijakov naučni minister ni vsprejel, ker jih ni pripeljal rektor, pač pa je dovolil, da mu po spomenici pošljejo sklenjene resolucije. Naučnemu ministru je bilo naznanjeno, da hočejo slovanski dijaki poslušati predavanja ter se ogibati vseh demonstracij. Ustavljenje predavanj ne bo imelo za slovanske dijake nobenih slabih posledic. Kazen zadene le demonstrante. Dunaj, 3. februvarija. Danes ob petih nameravajo pred vseučiliščem nemško-naci-jonalni dijaki velike demonstracije, katere pa policija prepreči. — Vlada ne prekliče svoje prepovedi, da ni dovoljeno dijakom nositi trakov, dokler dijaki ne prenehajo z demonstracijami. Gradeo, 3. februvarija. Nemški burši preprečili so z vpitjem in razbijanjem vsa predavanja na univerzi in tehniki. Profesorji so v skrbeh kaj ukreniti. Slovani poprosijo nujne pomoči od ministerstva in državnih poslancev. Gradeo, 3. februvarija. Na zahtevo nemških dijakov so predavanja ustavljena. —■ V Ljubnem so dijaki mej heilo-klici na profesorje ostavili rudarsko akademijo ter niso marali poslušati predavanj. Brno, 3. februvarija. Na tukajšnji politehniki so mnogobrojni nemški dijaki z vpit- jem in razbijanjem preprečili današnja predavanja. Praga, 3. februvarija. Nemški visoki šoli sta prazni, ne profesorjev in ne slušateljev ni videti, vsled tega najlepši mir. Bukarešt, B. februvarija. Vlada je predložila zbornici načrt zakona, ki določa uvedbo konsumnega davka na sladkor. Carigrad, 3. febr. Artin-paša Dadian, dosedanji guverner na Kreti, je bil pred par dnevi vložil ostavko, katero je pa sedaj preklical na željo narodnega sveta in sultana. Patrijarhu je naznanil sultan, da prejme v kratkem povoljen odgovor na svojo spomenico. London. 3. febr. „Times" poročajo: Niti Rusija, niti kaka druga velevlast ne želi boja s Kitajci. Z ozirom na svetovno trgovino so sicer Angleži najbolj interesovani v Vzhodni Aziji in so pripravljeni za te interese v slučaju potrebe boriti se do skrajnosti, toda največji naš trgovinski interes je mir. — Vplivneji politiki priporočajo vladi, naj se v obrambo pravic združi z Rusijo in ostalimi državami, v slučaju potrebe naj se pa tudi sama bori zanje. London. 3. februvarija. Anglija je defl-nitivno preklicala pogoje, ki jih zahteva Kitajska za otvoritev pristanišča Ta-Lieu-Wan. Noyi Jork. 3. februvarija. V mestu in okolici, posebno pa v novi Angliji je razsajal nepopisen vihar, ki se da primerjati le z onim meseca marca 1888. Sneg je za-metel vse ceste in pota. da več vlakov je pod snegom. Posebno hudo je bilo v Bostonu, ki je popolno zaprt zunanjemu prometu. Ponesrečenih je več ljudij in mnogo živine. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306'2 m. a M a čas opazovanja Stanje barometra v um. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo S £ „ •g 3 r * . i -a CU 9. zvečer 740 4 5'2 | si. jvzh. sk.jasno 00 2 7 zjutraj 2. voool 739 0 7318 -15 10 9 si. svzh. p. m. jzah. del. oblač 9. zvečer 7295 5'3 | si Siah. jasno 13 8 3 7. zjutraj 2. popol. 726 6 726 9 0 5 i sr. jjvzli. 3 0 [sr. vzhsvh. sneg oblačno Srednja temperatura torka 7 9°, za 9 5° nad normalom. Srednja temperatura srede 4 9°, za 6'4° nad normalom Zahvala. 87 1—1 Povodom pogreba svoje preljube žene, oziroma matere Terezije Peterlin izreka tem potom prisrčno zahvalo prečast. duhovščini, prečast. predstojništvu frančiškanskega samostana, udom kovaške bratovščine, darovateljem in nosilcem prekrasnih vencev, in vsem, ki so s svojo prisotnostjo počastili sprevod, ki so ali ustno ali pismeno izrekli svoje sožalje, nadalje vsem onim, ki so na katerikoli način s svojo požrtvovalnostjo stregli bolnici in ji lajšali mučne poslednje ure, in vsem, ki so pri sv. maši zadušnici sodelovali, rodbina Peterlin. Kamnik, dnč 2. februvarija 1898. 85 1-1 Tužnim srcem naznanjamo vsem duhovnim so-bratom, sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest o smrti velečastitega gospoda Ignacija Podobnik-a župnika In duhovnega svetovalca v Preserjl ki je danes po kratki, a mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 81. letu svoje starosti, ves udan v voljo božjo, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek, dne 3. februvarija, ob 10. uri dopoludne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji cerkvi in še v mnogih drugih cerkvah. Preblagega rajnkega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V 1'reserji, dn6 1. februvarija 1898. Žalujoči sorodniki. t 86 1-1 Tužnim srcem naznanjam vsem duhovnim so-hratom, sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest o smrti velečastitega gospoda Ignacija Podobnik-a župnika In duhovnega svetovalca v Preserjl ki je danes po kratki, a mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 81. letu svoje starosti, ves udan v voljo božjo, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek, dnd 3. februvarija, ob 10. uri dopoludne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji cerkvi in še v mnogih drugih cerkvah. Preblagega rajnkega priporočam v pobožno molitev in blag spomin. V Preserji, dne 1. februvarija 1898. Feliks Knižek, kapelan. rnMrn Priporočilo! Podpisani lzdelovatelj raznega oerkvenega ln st&vbinega mizarskega blaga, zlasti cerkvenih klo-pij, spovednic. vrat, okenj itd., se priporoča častiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom, hišnim gospodarjem v točno in lepo Izdelovanje raznih mizarskih predmetov po predloženih vzorcih ali po lastnem načrtu. Cerkve v Dobu, na Rovu., Brdu, Goričiči, v Radomljah, Pečali. Komendi, Moravčah, Šenčurju pri Kranju pričajo, kako čvrsto in solidno delo so moje cerkvene klopi. 48 8-3 Josip Stupica na Viru pri Domžalah na jako lepem prostoru, se pod prav ugodnimi pogoji prostovoljno proda. Več se izve pri posestnici Mariji Ravnik a Kranju št. 6. 73 3 2 Kupcijski les (panji) na prodaj. V planini »K o m e n d a« na Jezerskem je 1243 kubičnih metrov kupčijskih panjev, čistega belega smrekovega lesa, na pripravnem kraji pri potu zravnanih, na prodaj. Kdor jih želi kupiti, naj pošlje svojo ponudbo skrajno do 12. februvarija 1898 Komendatorju na Reberci, pošta Miklauzhof na Koroškem. 79 3-2 Zavod za umetnost slikarij 26-22 na 29ČS steklo B.Škarda v Brnu. Speuijaliteta: Izdelovanje cerkvenih oken. Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj I11 frunko. Se dopisuje v vseh slovanskih jezikih. Katalogi na upoghd. g****************® I Otvoritev gostilne! g S Sj^ Podpisani uljudno naznanjam, da sem UJ v Ljubljani ^ ŠjvStreliških ulicah št. 8$ odprl gostilno in pivnico dolenj-X skih vin. — Točil bodeni priljubljeno W vino iz novomeške okolice (Trška gora) iz vinogradov g. Avg. Drelse-ja pa fino Koslerjevo marčno pivo. Za obilno obiskovanje se priporoča 76 3-2 Avgust Pav še k. ^E5H5E5EJ5aSES^ Uradne [Ji in trgovske Ci » flrmo priporoča SAT. TISKAMAj v Ljubljani. ^sasHsiasHsasH^ Evgenov spomeniki Predzadnji -i-—I teden. kron. Srečke a -"& kr. priporoča J C. Mayer, menjalnica v Ljubljani. Dunajska t> o Dne 3. februvarija. Skupni državni dolg v notah.....102 gld. 65 Skupni državni dolg v srebru.....102 „ 50 Avstrijska zlata renta 4°/0......122 „ SO Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 102 „ 85 Ogerska zlata renta 4°/0.......121 „ 45 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 „ 40 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 932 „ — Kreditne delnice, 160 gld..............363 „ 75 London vista...........120 „ 05 Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj. 58 „ 75 20 mark............11 , 75 20 frankov (napoleondor)............9 „ 63 Italijanski bankovci ........ 45 „ 35 C. kr. cekini......................5 . 68 kr. Dne 1. februvarija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne .srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavuo posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta...... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av.osr. zem.-kred.banke 4°/,, Prioritetne obveznice državne železuice . . „ „ južne železnice 3°/„ „ „ južne železnice 6°/0 . n „ dolenjskih železnic 4°/0 162 gld. — 161 „ — l!r9 „ — 99 „ 85 140 „ 50 130 „ 30 109 „ — 112 „ 50 98 ,. 70 98 „ 60 224 „ 75 184 „ 60 127 „ 75 S9 „ 50 — kr. - Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 4°/0 srečke dunuv. parobr. družbe. 100 gld. 165 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ Hudolfove srečke, 10 gld.......26 Salmove srečke, 40 gld........79 " St. Genois srečke. 40 gld..............— Waldsteinove srečke, 20 gld......57 " Ljubljanske srečke.........22 "„ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 163 "„ Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st.v. 3450 „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 421 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 80 „ Splošna avstrijska stavbinska družba . . 109 „ Monlan.ska družba avstr. plan.....148 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 176 „ Papirnih rubljev 100 ................127 „ kr. 75 60 75 25 50 50 1. januvarijem U MERCUR XXXVI. leto. se jo pričelo novo celoletno naročevaiije ! /V \ teiltiemi oznanll° žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Brezplačni privržek t ki obligacij, obsega za- „Finanxielles Jahrbuch' snamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr poštnih uradih in pri administraciji ..Mercur", Dunaj, I.. "OTollzeile 10. 2 gld. 60 celoletna naročil i u a.