38. številka. Ljubljana, v sredo 17. febrnvarja. XXV. leto, 1892. SLOVMI1R0Đ. Izhaja vaak dan mwe*er, izimfci nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejemati za av ■ 1 r o-o se r lk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za joden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor po&tnina znaSa. Za» oznanila plaCnje se od četiriBtopne petit-vrBte po tj kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo, — Uredništvo in u p r a v n i S t v o je v Gospodskih ulicah St. 12. OpravniBtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Češke sprave sreča in konec. Tudi najzagrizenejši protivnik Mladocehov in njihove politike moral bode priznati, da to, kar se je godilo zadnje dni v zlati Pragi, ni druzega, nego konečna zmaga onih načel, /a katere se je Sla vsa borba mladočeške stranke proti Dunajskim punktacijam. Danes ni ga več človeka v Češki, ki bi se Se upal očitno ogrevati se za nesrečne te punktacije. Na shodu staročeških poslancev v Pragi izreklo se je preteklo nedeljo 14. t. m. jednoglasno, da staro-čeSki poslanci deželnega zbora češkega sicer ne odlože svojih mandatov, da pa se o spravnih predlogah v bodočem zasedanji ne bode obravnavalo, da se sploh odlože za tako dolgo, dokler se ne povrne mir in vzajemna pravicoljubnost pri vseh strankah. Da pa je do tega še dolga pot, priznavajo Staro-Cehi sami in da je sprava torej če ne popolnoma pokopana — odgođena vsaj na nedoločen čas. Znamenita bode ostala deklaracija staročeških poslancev z dne 14. t. m., s katero so očitno stopili v nasprotje proti dalnjemu izvrševanju obravnav o dokončanju sprave, o kateri sami priznavajo, da je na nečuven način razburila duhove po deželi Sovražno postopanje Nemcev pri raznih prilikah, posebno pa pri zadnji deželni razstavi, ni pripomoglo, da bi se bila polegla ta razburjenost. Politični položaj Be je v mnogem spremenil od poslednjega zasedanja in na to je treba jemati ozir tudi zastopnikom staročeškim, ki hote navzlic nasprot-stvu v političnih nazorih skupno postopati z vsemi strankami za blagor domovine. Naglašala se je glede bodočega postopanja proti punktacijam popolna solidarnost s konservativnim veleposestvom. Organ Mladocehov izjavil se je, da se bodo tudi Mladočehi udeležili vsake skupne akcije v interesu naroda. Tako vidimo torej, da je zavladalo glede punktacij v vseh merodajnih krogih čeških le jedno samo mišljenje in to je tisto, katero so zavzemali LISTEK. 0 alkoholu in duhanu. Ruski zdravnik dr. Altksejev je spisal „Zgo-dovino borbe proti pijančevanju" in naprosil slove-čega ruskega pisatelja Leva Tolstega, naj mu spiše primeren uvod. TolRtoj je za uvod spisal razpravo: nZakaj se ljudje omamljajo V Pesnik obsoja Btrogo uživanje vina, piva, duhana, opijuma, ter pravi mej drugim: To ni nedolžno uživanje, kakor mislijo mnogi ljudi, nego otrov, ki očevidno škoduje zdravju, prouzroča bolezni in umanjšuje človeštvo bolj kakor uajbolj krvave voJBve in najbolj grozne bolezni. V Človeku je dvoje popolnoma različnih vrst pokretnih sil. Jedna je nizka čutna, a druga umna sila. Naša nizka narav nas goni, da jemo, pijemo, dihamo, spavamo, da se gibljemo in množimo istotako, kakor tudi diuge pokretne sile, katere delajo v stroju. No ono plemenitejše, umno bitje, ki je v nas, vsega tega ne dela; njegovo delovanje obstoji v tem, da presoja ono, kar delamo. VeBt naša je mirna, dokler se ž njo zlagajo naše misli in dela. Toda tudi najmanjša misel, še bolj delo, ki se ne ujema z vestjo, poruši duševni mir in vest nam pravi, da smo zašli na krivo pot. Ako človek čuti nesoglasje mej svojo vestjo in svojim delovanjem, ne more nadaljevati dela, dokler je ne privede v sklad s svojo veBtjo, ali pa da hote za- že iz vsega početka Mladočehi. Će tudi Staročehi tega Se zdaj nečejo kar naravnost priznati, nam vender kaže njihov najzadnji sklop in njihova znamenita deklaracija, da nemajo ni oni, ni konservativno plemstvo voljV, da bi proti očitni volji naroda, ki stoji za Mladočehi, pobirali za Nemce kostanj iz žrjavice. O spravi ae torej ne bode govorilo v bodočem zasedanji deželnega zbora češkega, o Dunajskih punk-tacijah pa v njih sedanji obliki javaljoe kedaj. Za zdaj dosegli so Mladočehi ta uspeh, to se ne da tajiti. Na njih odločnosti, oziroma na odločnosti češkega naroda pa bode pokazati, da to, kar so danes proglasili za škodljivo, ostalo bode škodljivo tudi na leto, čez deset ali še več let. Kako se bodo obnašali Nemci nasproti temu novemu položaju in kaj bode storila vlada, to je zdaj veliko uprašanje, o katerega rešitvi se čujejo razni glasovi. Nekateri oficijozni organi sicer trdijo, da se nikakor sprava ne bode usilila češkemu narodu proti njegovi volji, da je to popolnoma izključeno, ker grof Taaffe ni mož, ki bi hotel vladati b silo. Na drugi strani pa smo culi 2e toliko vika in krika iz nemškega tabora proti „upornim" Čehom, toliko klicev po Kollerp, izjemnem stanu iu jednacih ljubeznivostih, s kateri«*-: b» liberalni Nemci radi osrečili neupogljivi češki narod, da bi se nikakor ue čudili, če bi elastični grof Taaffe se danes ali jutri odločil za kak korak, ki bi bil diametralno nasproten nazorom gori omenjenega ofieijoznega organa in bi svet iznenadit s kako nepričakovano novo obliko sprave. Toliko je za danes gotovo, da v bodočem zasedanji deželnega zbora češkega bodo glede tega važnega uprašanja vsi zastopniki češkega naroda složni in jednih misli in to je zasluga in uspeh odločnega postopanja Mladocehov. Na tej podlagi dala se bodo morda vender le doseči sloga tudi za daluje delovaujo češkega naroda, kar gotovo iz srca želi vsak iskreni Slovan. dušiti glas vesti. Tako trdi ruski pesnik in filozof. Njegov spis je obelodanjen najprej v nekem angleškem časniku, a kasneje v fraucoskem prevodu. Fruncoskemu prevoditelju je palo na um naprositi nnjodlićnejše učenjake iu pesnike, da bi mu priobčili svoje nazore o tem spisu L. Tolstega. Temu pozivu so se odzvali Dumas, Zola, Simon, Daudet, Sarcev, Charcot in muogi drugi. Dumas je takoj odgovoril s celo knjižico. „Da sva midva, grof Tolstoj in jaz — tako pripoveduje mej drugim — ustvarila ta svet, ali bolje, grof Tolstoj ali jaz, ker je to naloga, ki jo samo jeden izvršiti more, gotovo bi ga bila drugače naredila kakeršen je sedaj, seveda če bi že takrat to vedeli kar vemo danes. No, mi smo našli avet že ustvarjen ter ho moramo ž njim zadovoljiti kakoršen je. Si smemo li domišljati, da bi poboljšuli siromašne narode s tem, če bi jim vzkratili pušenje in pitje? O tem se niti sanjati ne da. Vsi naši zakoni, vsa naša društva za zmeruost ne morejo tega izposlo-vati; da, niti filoksera ne, ker se Se nikdar ni delalo toliko umetnega vina, kakor od takrat, ko so gorice uničene, in še nikdar se ni pušilo toliko sinodk, kakor od takrat, ko ne moreš pušit ceni h smodk in odkar so se dobre tako podražile." Emil Zola pravi. nJaz niti ne pušim smodk uiti ne pijem vina , u vender ne morem reči, da sem zato postal modrejši. Človek puši in pije, dn se zabava, a malo po malo mu to postane navada. Državni zbor. Na Dunaji 14. februvarja. Pogodba z Dunavsko parobrodske družbo je vsprejota in desetletna podpora skupno 5 milijonov dovoljena. — Mnogo se je nasprotovalo, malo zagovarjalo, a vaprejela se je. Res prve soje bile so burne, konečne pa tem mirnejše. Poslanci celih dežel se niti govorov niti glasovanj v podrobni obravnavi niso udeleževali. Zanimanje je hitro po-minulo. Ko je opozicija videla, da je vse delovanje neuspešno, prepustila jo nasprotovanje jedinomu Luegerju, ki je do zadnjega trenutka premočne Bvoje nasprotnike ob vsaki priliki opominjal, da načrt še ni vsprejet. Seveda ni bilo već mogoče mnogo ukreniti in vse protiglasovanje bi ne bilo mnogo pomagalo, k večjemu le zakasnilo v sprejetje. Ob IO1/*- uri dopoludne otvoril je predsednik dr. S m o I k a 114. sejo. Po prečitanih peticijah prišla je takoj podrobna obravnava o podpori namenjeni Dunavski parobrodski družbi. Razpravljal se je najprvo § 3., ki zahteva, da ista družba vsako leto, dokler ob' Btoje pogotlbe, porabi 5O0O0O gld. povprečno za nove plovhtvene naprave, ozirom prenovljenje starih po gotovem načrtu, ki se ima vsako leto sproti predložiti v potrjenjo trgoviuskeinu ininisterstvu. K tej točki govoreč označi posl. Oessmann naslaujajof. se na izjavo dr.Russovo potrebo osnovne prenaredbo družbene uprave. Kajti, ako je tudi izginil stari upravni »vet, ki je bil Iu del vse uprave, ostala je vender glavna administracija ista in se ni prenovila. Po istega govornika izjavi tudi državno nadzorstvo ni zadostovalo, da bi preprečilo nered, radi tega treba družbo sekvestrovati. Posl. Liechteuste i n zagovarja se proti napadom Szczpanovskega, popravi nekatera poročila v številih iz zadnjega govora, sicer pa načela izrečena v govoru neispremenjeno pouavlja Vladni zastopnik H a za ur omeni, da so po- No, za Bega, zakaj ne bi privoščili te zabave in navade ljudem, katerim tO ne škoduje?" Filozof Charcot veh: „Alkohol iu dulian moreta škoditi, toda smemo se lahko uživata, kakor dokaaujo* nebrojni primeri. Sicer so so pa odumejše stvari dogajale predno je bil uveden alkohol in duhan, a običaji bo postali mečji in blažji, odkar ljudje pušijo in pijo. Smemo h s tega sklepati, da sta alkohol in duhan faktorju, ki uničujeta moralo? Tolstojeva dokazovanja so preterana." Profesor Ljudevit Itiickner trdi: „Ker sta se alkohol in duhan udomačila pri vseh narodih, dokazuje to, da je ta užitek pruva potreba za človeško naravo, a če ima zloraba duhana iu alkohola i škodljivih posledic iz tega še ne sledi, da je to uživanje škodljivo, kakor tudi nihče ne more reči, da so železnice škodljive, ker se na njih dogodi toliko nesreč. Ako Tolstoj trdi, da ve ne pije in ne puši za zabavo, nego, da se u d u š i glas vesti, bi človek moral soditi, da pri polovici ljudi na svetu vest neprestano molči, a to se ne da verovati; res je, da nekateri nezmerno pijo, da uduše svojo vest ali zlovoljo, no to Še ni pravilo, pač pa iz-j e m a, Profesor M. Cnrriere pravi. Jaz rad pijem čašo vina ali pive, toda ne za to, da uriušim svojo vest, da se omauim, nego da se po trudapolnem dolu okrepčam in pnjetuo zabavam z dobrimi znanci in prijatelji. ročila o stavbenem načrtu družbe zbornici niso predložila, ker bi zbornica pač o istinitosti soditi ne mogla. Ko pa posl. Lueger zahteva, da se poročilo sklepom pogodbe natisne, da se vsaj na ta način objavi poslancem, se vladni zastopnik izjavi proti predlogu. Nadalje nagovarja sekcijiki načelnik Bazan t družbo, katera svojega plovnega gradiva ni precenila, kar sta potrdila dva po vladi poslana izvedenca, ki sta isto tako cenila vse naprave na 18 milijonov goldinarjev. Tudi se.mu vidi za vse rekonstrukcije zadostna Hvota 2,500.000 gld., kajti stare ladije bodo, kadar dobe nove parne stroje, popolnem porabne, kar priznavajo tudi izvestja tujih vlad pohvalno. Posl. Lueger stavi uprašanje, zakaj trgovinsko miniBterstvo ni poročilu o stavbenem načrtu predložiio, ko bode predlog vender veljal tudi za pretočeno leto in bi bilo potrebno vedeti, se li bode tudi za isto leto porabila nastavljena svota ali ne. Zahteva tudi, da se ozira družba pri nakupu po možnosti na našu tvrdke. § 3. se na to brez premernbe vsprejme in prične obravnava o § 4. V tem odstavku prepušča se družbi svoboščina nastaviti vozariuske cenike, kakor tudi urediti vse druge pogoje, a vse te določbe mora naznaniti trgovinskemu ministerstvu Tudi dostavi v pregled od vlade nastavljenim nadzornikom vse svoje knjige in listine, če se pa prvi svoji pravici družba kedaj odjiove, prevzame jo v isti meri vlada. Posl. Heilsbergu vidi se vsa spravu jako ugodua, U> državno nadzorstvo bi trebalo poostriti. Tudi naj bi se potom pravosodja preiskavalo, koliko resnice je na trditvah Luegerjevib. Konečno predlaga k ji i. še odstavek, kateri določa, da družba ne bode tudi za druge obdunavske države preme-nila vozariuskega cenika. Posl. Lueger uieoi, da je ta dostavek nekaka zatvornica proti ogerskemu ministerstvu, s katerim se je družba preje pogajala, a ker je enostranska vlada , btevala svobodščino ceuika, so obravnave prenehale. Naša vlada naj bi zahtevala vsaj določitev maksimalnega in minimalnega cenika. Vsaj preostaja družbi tudi še potem dovolj svoboščine pri nastavi vozarine. Ker se tudi trgovinski miniater Dacquehem i poročevalec Peez izjavita za Heilsbergov prtBta-vek in slednji tudi proti Luegerjevemu vsprejme se § 4. s prvim dostavkom. Na to prične se obravnava § 5., ki določa vladi pravo imenovati v administracijo dva člana, katerih jeden je zopet član slučajnega admiuistra-cijskega odseka. Posl. Lueger želi, da vlada imenuje toliko zastopnikov, da imajo v upravnem svetu vselej večino in da sinejo uradniki biti le avstrijski državljani. Poročevalec Peez protivi se obema predlogoma, ki se ua to odklonita. Potem se § 5. VBprejme bez spremembe. §§ 6, 7., 8. in 9. vsprejmo se bez obravnave ; isto tako § 10. K § 11 stavi Steinvvender dostavek, v katerem zahteva, da se doneski družbe in posam-nikov v zavarovalnico, oziroma v pokojninski zaklad družbe odrede tako, da bode isti tudi varen. § 11. Be na to vsprejme z dostavkom. K § 12. želi H ei 1 sb e rg, da družba plačuje državi 15°/0 čistega dobička kot povračilo. Po kratki izjavi trgovinskega miuistra Baccjue-hema se § 12. vsprejme po Heilsbergov i Bpremembi. §Š 13., 14. in 15. vsprejmo se bez obravnave. § 1C. o ustopu v pravomočje se izpusti, ker je rok že potekel. Konečno se vsprejme še zakon, ki uživotvori pogodbo. Člen 1. vsprejme se takoj, k 2. in 3. členu doda s'■ določba, katera opolnomočuje vlado za 200.000 gld., ki je ume letos porabiti v poravnavo Že zapadlega roka. Vsprejmeta se tudi resoluciji odseka, ki po-zivljeta vlado, da uvede strogo nadzorstvo in goji vzajemni sporazum mej družbo in Llovdom. Poslanci Pacak, Kaiser in Itobič, ki so z drugovi uložili načrte v premembo domovinskega zakona, je utemeljujejo, na kar bo izroče vsi trije načrti upravnemu odseku v presojo in poročevanje. Posl. Iva t lire iu poroča o predlogu glede zboljšanja plač diurnistom in ga priporoča. Posl. Lueger želi, da vlada izvede to še v tej sesiji, kar podpirata tudi posl. Fuss in Pacak, , na kar ne predlog Luegerjev vsprejme. Obravnava se na to prekine in seja zaključi ob 4. uri popoludne. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 17. februvarja. Državni *bor. Državni poslanci pripravljajo se z nervozno; nestrpnostjo za počitnice. Vladna predloga glede* provizorne ureditve trgovinskih razmer mej Avstrijo in Srbijo bode skoro rešena, a tudi vladna predloga o reformi neposrednih davkov ne bode dolgo zadrževala počitka potrebnih poslancev. Važna zadeva, katero bode še rediti, je še ta, da se bode kazenski odsek proglasil permanentnim. Tudi gospodske zbornice zadnja seja bode prihodnji teden. Shod staročeških deželnih poslancev. Kakor smo Že poročili, je bil v nedeljo shod staročeških deželnih poslancev. Navzočnih je bilo 30 poslancev, predsedoval pa je namestu dr. Riegra posl. Zeitbammer, ki je pozdravil poslance in poročal o dogovorih eksekutivnega komiteja z veleposestniki. Pri teh pogajanjih dogovorilo se je solidarno postopanje kluba staroČeškega in veleposestniškega zlasti glede punktacij. Kluba sta se pogodila glasovati za razpravo o punktacijskih predlogah šele tedaj, kadar bodo vse gotove in došle pred dež. zbor in kadar se bode pomirila sedanja raz-razburjenost naroda češkega. Vsled tega dogovora čredlaga eksekutivni odbor, da naj pridrže staro-ćeški poslanci deželnozcorske svoje mandate. Debata r tem poročilu in predlogu bila je burna, zlasti v tem oziru, da so se poslanci prav rezko pritoževali padi postopanja vlade in Nemcev. Predlog, da je oridržati poslanske mandate, vsprejel se je jedoo-plasno in sklenilo se je izdati posebno izjavo. Ogerskt državni zbor, Ogei'8ki državni zbor sešel bo bode le dni. Začetkoma moral bi voditi razprave starostni predsednik. Najstarejši član ogerskega državnega zbora je Hrvat Vukotinović in Hrvatje so že zahtevali, naj Vukotinović vodi razprave ogerskega državnega zbora v hrvatskem jeziku, kar je seveda silno raz-kačilo madjarske šoviniste. Zategadelj bo je gospod Vukotinović odpovedal temu predseduištvu, kajti milostna naklonjenost madjarskih kričaćev je zanj največja sreča. Vnaiije države. Vasic in Garašanin. Nekdauja desua roka razkralja Milana, Miljutin Garašanin, načelnik kluba napredne Btranke, objavil je v „Videlu" nastopno odprto pismo na minister skega predsednika Pasića: „V svoji izjavi, s katero ste odgovorili na interpelacijo glede iztiranja kraljice Natalije, motiviralo se je to sramotno dejanje vlade, kateri ste Vi presednik, s tem, da je kraljica Natalija pletla s pomočjo napredne stranke nekake spletke. V imenu napredne stranke izjavljam slovesno, da je vse, kar ste v tej zadevi rekli o naprednjaških spletkah, laž in nova infamija v dolgi vrsti infamij, katere ste doslej zakrivili. Lagati je malenkostna stvar za izdajalca! — Da gosp. Pasič tega pisma ne bode posebno vesel, ni treba še po-sebe naglašati. Pruski šolski zakon. Redni in nekateri izredni profesorji Berolinske univerze poslali bo pruskemu dež. zboru petecijo glede predlagane reforme ljudskega šolstva v klerikalnem ztnislu. Peticija pisana je jako ostro in vzbuja senzacijo, zlasti ker so jo podpisali tudi profesorji bogoslovske fakultete. Uspeha se peticijo-narji niso nadejali, to je le prvi korak k veliki agitaciji, ki se bode začela proti šolski reformi. Egipt in Turčija. Novi khedive egipski pojde bržkone osobno v Carigrad poklonit se sultanu, akopram mu Anglija odsvetuje to storiti, Francija in Rusija pa mu prigovarjata, naj gre sam iskat furmana. To nasprot-stvo je povsem umevno. Abbas ima prav za prav dva sucerOna: Turčijo in Anglijo. Turčija ima močan interes, da ga podpira, dočim deluje Anglija samo na to, da bi mu odvzela ves upliv in vso veljavo. To v o tudi novi khedive dobro in zategadelj nagnjen je bolj na stran francosko-rusko nego na Angleško. Dopisi. Iz KrAkega 14. februvarja. [Izv. dop.] Plesni venček dne 7. februvarja, katerega so priredili pomožni uradniki, „peresarji", izvršil se je prav povoljno, tako da bode 12 revnih šolarjev dobilo novo obuvalo in poleg tega se je dala tudi denarna podpora neki revni obitelji. Dobrodelno veselico obiskalo je približno 100 oseb; bili so zastopani vsi uradi v Krškem izvzemšii gospodov učiteljev in učiteljic, kateri so pa glede na blagi namen storili svojo dolžnost z denarno podporo in bi bili tudi gotovo k veselici došli, če ne bi bilo influence. Počastil je mej drugimi odličnimi osebami aa-bavo s bvojo navzočnostjo blagorodni gospod c. kr. okrajni glavar. Da se je zamoglo preskrbeti revnim Šolarjem obuvalo, imajo se .peresarji* zahvaliti v prvi vrsti plemeniti gospej Joaipini Hočevar, blagemu gospodu c. kr. okr. glavarju, c. kr. poStarju in dragim meščanskim dobrotnikom, pa tudi našemu gospodu vikati u. Vse je Ho gladko! Organist Krtki je pa iz-vežbal prav dobro svoje pevce pa tudi novi kvartet „Digudajci" obnesel se je' prav povoljno in vzbujal mnogo smeha. Najemnica gostilne, gospodična Ivanka Končan, je izvrstno postregla občiostvo z jedjo in pijačo ter žrtvovala zdatno svoto v blagi namen. No „peresarjiu glede na dober uspeh so dobili pogum, videč, da jim je naklonjena višja gospoda pa tudi naše meščanstvo in so sklenili prirediti v postnem času veselico z igro, petjem, igranjem na glasoviru itd. in sicer v blagi namen, če tudi so sami podpore potrebni. Videlo ae je pa pri zabavi 7. februvarja, kakor tudi pri plesu meščanov dne 14. februvarja, da se da v Krškem še kaj napraviti, Če bi bilo — složnosti I Pogreb Frana Cegnarja bil je lep in dostojen starega bojevnika za narodna prava, odličnega slovstveoika in pisatelja slovenskega. V sprevodu bili bo v ogromnem številu zastopani vsi Btanovi Tržaških Slovencev, tako da je bila; vrsta žalujočih nepregledna. Ob tej priliki sno ae Se le do dobrega prepričali, kaj nam je bil naš Cegnar, ob tej priliki smo se še le uverili o velikem spoštovanju, koje je užival pokojnik pri rojakih naših. Na obrazih vseh, brez razlike, zrcalila se je globoka žttlost na izgubi, ki nas je zadela. Slabo, tužno vreme — dež je naletaval neprestano — bilo je verni odaed Čustev, ki so pretresala vso našo notranjost. Grobna tišina vladala je v cerkvi sv. Antona novega, ko je duhovnik opravljal svete obrede in stotine in stotine navzočih združevalo je kipeče molitve svoje za mir in pokoj onega, ki je bil ne le zvest sin naroda svojega, ampak tudi njega veliki dobrotnik. — Večkrat že imeli smo priliko čuti pevski zbor „Slov. pevskega društva" — čuli smo ga že v cerkvi pri narodnih veselicah in v koncertni dvorani — ali tako krasno, tako precizno, tako ganljivo ni še pel nikdar. Svečanostni in resni trenotki uplivali so izvestno tudi na vsacega posamičnega pevca, da je v pesem — žalustinko zlival pristna svoja tužna Čustva. Omeniti moramo, da bo zapeli tudi Cegnarja samega umotvor izza leta 1847 — ako se ne motimo — : Blagor um, ki se spočije, V črni prati v Boga »pi. Ko je odzvenel zadnji akord te žalostinki, solzile so se oči nam vsem. Do pokopališča pri sv. Ani spremil je pokojnika le ožji krog sorodnikov, prijateljev in znancev. V kapeli se je blagoslovilo truplo, a pred kapelo — ker grob še ni bil prirejen in se je rakev položila čez noč v kapelico, za to namenjeno — poslovil se je gosp. profesor Mandič v imenu sorodnikov in v imenu naroda slovenskega od nepozabnega nam Cegnarja naglašajoč neumorno trudolju-bivost pokojnikovo iu slikajoč njega kristilnočisti značaj, ki mu ni pripuščal, da bi pred komur si bodi upogibal tilnik svoj. Njega pogum, njega krepko voljo in trdno narodno prepričanje niso mogle zrušiti niti krutosti Bahovega absolutizma. Cegnar stal je veduo trdno in nepremično, kakor stoje trdne skale tam na sivem Krasu. Govornik obrnil se je slednjič do duha pokojnikovega, dvignivšega se gori nad oblake in opro-stivšega ae zemskih okov, da prosi in moli Boga za srečno bodočnost naroda slovenskega. In zopet so rosile solze lica naša, dragocenejše od biserov vsega sveta: kajti padale so na rake? uzornega moža, uzornega rodoljuba in uzornoga človekoljuba. Mračilo se je, ko Brno se vračali z grobov; pri tem pa nas je z elementarno Bilo prodinjala ta jedina želja, da postanejo vsi Slovenci od prvega do zadnjega sami Cegnarji, ne kot literati, ampak kot značaji. Spomin, ki ga je ostavil Fr. Cegnar, bodi nam zvezda-vodnica, njega jasni vzgled pa napotek, kako treba ljubiti domovino. Pri pogrebu so bila zastopana vsa tukajšnja društva po deputacijah. Vencev je bilo malo na i, ker hočejo Tržaški Slovenci ostati svesti prelepemu običaju, slaviti spomin onih dragih, ki so odšli v večnost, s tem, da skrbe sa pravo vzgojo onib, ki naj ustopijo za nami v kolo narodnih bojevnikov. Darovi družbe sv. Cirila in Metoda nabirajo ae že mej nami, da proslavimo na najprimernejši način spomin Frana Cegnarja in uverjeni smo, da se tudi Slovenci po deželi odzovejo svoji dolžnosti do spomina ravnokar • umriega veleuma iu dobrotnika vsega naroda. Mir in pokoj Cegnar jevi dusi t —6. Bleivveisova slavnost slovenskega akade-mičnega društva „Slovenija" na Dunaji. (Dalje.) V naslednji točki nastopil je v krasni, zvonki in silno prikupni pesni Fr. Bohmovi: „Tvoje oči" občeznani in cenjeni nas operni pevec gosp. Josip Trtnik. Skladba Bohmova je jako prikupna, lahko umljiva, polna nežnosti in vesele svežosti prava lirska kompozicija. Sosebno konec njen deluje oča-revalno na poslušalca. Ravno ta pesem pokazala je mojstersko tehniko in fini razum našega rojaka, ki ni le izboren junaški prednašalec, temveč ume i najnežnejše in najslajše občutke izražati toli divno, kakor ni bilo pričakovati od njega i od nikogar. Burno odobravanje poklicalo ga je zopet na oder, dodal je še Vilharjevo: »Nezakonska mati", Kakor že prejšnja pesen, tako je tudi ta pokazala, da ume naš pevec i oni „bel canto", kateri je zaželel v ugodnih kritikah krog Dunajskih listov čuti pri pevcu. Srčna bolest, ki veje v pesni, bila je toli pogojena, da je napravila na vsacega poslušalca najpopolnejši utis. Tudi jezik, oziroma izgovor je bil toli čist, da so vsi naši slovanski gostje pesem umeli v vsakem oziru. — Tudi po tej pesni Žel je operni pevec Trtnik obilo pohvale in vsestransko čestitanje. Za njim nastopil je mešani zbor „Slov. pev skega društva" pod vodstvom pevovodje gospoda Buchte, ter zapel krasno Nedvedovo: „Nazaj v planinski raj". Z dobroznano sigurnostjo izvedel jo je zbor pod točnim vodstvom kar najelegantnejše. Presenetil pa nas je fini razum, kateri je pokazal isti zbor ob tej priliki za jugoslovanski čut, kakeršnega ža-libog moramo v istem zboru le prevečkrat pogrešati — isto opazili so i strokovnjaki, ki so izjavili, da so čuli isti zbor pevati s tolikim istinitim uspe hora le prav redko kdaj. Mešani zbor pokazal nam je najlepše slovansko vzajemnost in občeslovanski čut, ki se tudi v pesni dan na dan oglaša močnejše. Sestavljen je iz zastopnic in zastopnikov vseh slovanskih rodov. Ob koncu pesni zaorilo je nsudušeno odobravanje, kateremu se je odzval zbor s tem, da nam je zapel domačinko: „Po jezeru". Pozabili smo, da smo na daljnem Dunaji, misel ne nam je vrnila v domovino in polni oduševljene radosti poslušali smo pesem, ki nam je znana malo da ne iz zibeli. Pa tudi ostalo slovansko občinstvo vedelo je ceniti našo pesem in ploskalo burno. Bodoča točka bila je določena našemu rojaku, junaškemu pevcu, ki je proizvajal recitativ in arijo iz opere „Josip" (zložil Mehul). Zopet mu je bila prilika dana razviti ves svoj krasni glas iu očarati občinstvo ž njim. Z nenavadno paznostjo, da, z občudovanjem sledilo je občinstvo pevcu, ki je s pri rojeno mu lahkoto in nepriBiljenostjo izvajal svojo nalogo, čutili smo tudi v tem junaškem spevu srčni boj junaka Josipa v Egiptu. Tu kraljeva velečast, odBvit največjega krasu in vse mogočnosti, — tam revščina in beda. Pevec je bil ta večer prav srečno razpoložen in akopram dvorana ni povsem akustična, vender je prodrl krasni in zvonki njegov glas. Ne manja hvala bodi spremljevalcu na glasoviru, ki je sosebno pri tej ariji pokazal svojo dovršeno tehniko in razumni okus tudi o najtežavnejših mestih. Gospod Janko M a cd k izvršil je svojo ulogo tako, da sme biti ponosen na zasluženi uspeh celega prednašanja, ki ni bilo v najmanjšem delu njegova zasluga, ker se je toli fino podrejeval oziru in zahtevi pesni kakor tudi akomodoval pevcu in s tem dvignil učinek. H koncu dodal je g. Tertnik še znano Zaj-čevo „Domovino", ki je vzbudila najburnejše odobravanje. (Konec prih.) Domače stvari. — (Deputacija slovenskih državnih poslancev) je bila predvčeranjim pri minister-Bkem predsedniku grofu Taafteu in pri poljedelskem ministru grofu Falkenhavnu ter prosila pripomoči, da se kar preje mogoče dovrši izsušen je Ljubljanskega barja. Ministra sta odgovorila, da se bode stvar takoj vzela v obravnavo, ko bodeta rešeni pritožbi tovarn v Fužinah in v Velčah. Poljedelski minister je še naznani), da se bode že v bodočem zasedanji dežel, zboru kranjskemu predložil načrt zakona o izsuševanji barja. — (Družba sv. Cirila in Metoda) je prejela veliko zbirko knjig razne vsebine, ki jih je daroval ključavničarski mojster g. Josip Itebek. Iskrena hvala! Naj bode v vzgled slovenskim obrtnikom ! — Sedaj v predpustu, v času razvedrilnih zabav, spominjajo se nas večkrat naša narodna društva in požrtvovalni domorodci. Tako nam je nabral g. pravnik Podgornik na veselici v Borovnici 11 gld. 20 kr.; neimenovan duhovnik nam je doposlal „za predpust" — kot odkupino od veselic — 5 gld.; po g. Kosmaču, predsedniku narodne čitalnice v Crknem na Goriškem, smo prejeli 5 gld. nabranih pri veselici 2. februvarja; g. Bole a, Ceh, uam je daroval 1 gld 20 kr. ; gosp. Anton Kozlovčar, uradnik južne železnice v Št. Petru na Krasu, nam ie doposlal 1 gld. 10 kr., nabranih pri igri in vesela družba v Mariborski čitalnici pa 1 gld. 1 kr. — Ko s hvaležnim priznanjem beležimo darove posamnikov ter vese-lične prispevke kot vire, po katerih bi naša družba gmotno še prav lahko napredovala, zaznaraenujemo iskrenimi čutili dar g. Fr. L i pol d a, Mozirskega, ki se je na grobu starega si prijatelja spominjal nas živih ter naklonil naši družbi 5 gld. Slovenci posnemajmo vzgled vrlega domorodca! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Imenovanja.) Poštnimi praktikanti so imenovani: V Ljubljani g H. L h i n f e 11 n er , i Celovci g. R. Pliemitscher, v Mariboru gosp vitez D iskan, v Gradci g. Fr. Bor bel y. —-(Jour-fixe „Sokola".) Pri jutrišnjem Sokolskom večeru sviral bode tamburaški zbor prvi krat nov večji venec narodnih pesmij „ Odmev i domovinski*4, katerega je zložil gospod Janko Mae a k v Trstu in poklonil tamburaškomu zboru „Ljubljanskoga Sokola". Ta venec obsega pesmi „Od straže Hrvaške", „Vse je veselo", „Ljub'ea moja, kaj si 8tVilau, „Mi ptičica zapoje", „Slovo*1, „ Nikdar ne bom pozabil", „Dolenjska" in mnogo skladateljevih motivov in prehodov. Dalje je na programu nova Zajc-Farkaševa skladba „Fran kopan kau in pa kuplet v šaljivem prizoru g. Je-niča, ki sodeluje iz prijaznosti. Spremljevnnje za tamburice uglasbil je g. Jos. Nolli. Pevski klub „Sokola" sodeluje z raznimi pesnimi. Brez dvoma bode torej večer prav živahen. — (Koncert Koczalski.) Program za današnji koucert sedemletnega umetnika Raoula Koczal-skega je nastopni: I. del. 1.) J. S. Bach: Gavotte (G-moll). 2) L. van Reethoven: Sonata (op. 53). a) Allegro. 3.) B. Godard : Mazurka (B dur). 4.) A. Rubinstein: Romanca (op. 44, Nr. 1). 5.) llaoul Koczalski: a) Valse (op. 42), b) Mazurka (ob. 40). (Poklonjena Nje c. in kr. visokosti gospe nadvojvo-dinji Elizabeti Mariji.) II. del. 6.) Fr. Chopin : a) Pre-ludio, b) Nocturno, c) Valse. 7.) P. ČJajkovskv: 8.) Padarewky: „Au Soir". 9.) F. LiBzt: Ogerska rapsodija XIII. Na razpolaganje nam je cela vrsta sodb Dunajskih in Pariških časuikov, ki so jako laskavo izražajo o čudotvornom mladem umetniku poljskem, katerega imenujejo pravi fenomen. Gotovo je torej, da bode imelo občinstvo izreden umetniški užitek. Začetek koncertu je ob polu osmi uri zvečer. — (Rafinirano aleparstvo.) Dne 10. oktobra lanskega leta prišel je neznan, elegantno oblečen gospod na Ljubljanski poštni urad in predložil uradniku nakaznico za 50O gld. Ker tujčeve identitete — nakaznica adresovana je bila na tujca, stauujočega v hotelu „pri Maliču" — ni mogel nihče potrditi, brzojavilo se je uradno v Celje, je-li ta svota istinito u plača mi. Poštni urad v Celji odgovoril je brzojavno, da je dotična nakaznica pristna, ni pa navel a številkami uplačane svote. Z ozirom »a ta uradni odgovor izplačal je uradnik v Ljubljani svoto 500 gld. in tujec jo je hitro odkuril. Na Dunaji zasledili so aedaj, primerjajo zapisnike, da je bila nakaznica falsifikovana. Slepar uplačal je v Celji 5 gld. in potem ponaredili nakaznico tako, da je zapisal poleg besede „pet"- še „sto". — Ker je za nakaznice, glaseče se na 500 gld. plačati več poštnine, prilepil je slepar še potrebne marke in nanje ponaredil pečat Celjskega poštnega urada. Isto tako kakor Ljubljansko pošto, osleparil je fini tujec tudi še nekaj drugih pošt, in si tako služil svoj kruhek na prav lahak način. Razen Ljubljanske pošte oškodovane so tudi še pošte v Tratu, Gradcu, Ioomostu in še v nekaterih drugih mestih. Škoda, katera je nastala erarju v Ljubljani, plačati mora dotični siromašni uradnik, ki bode 495 gld. izvesto težko utrpel. — Sleparja so že ujeli, in sicer na Češkem in ker je vojaški begunec, sodilo ga bodo vojaško sodišče. — (Podčastniki domačega c in kr. peš pol k a baron Kuhn) štev. 17. prirede plesn i v en če k due 24. t. m. v dvoranah starega strelišča. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Kmetovalec,) ilustrovan gospodarski list s prilogo „ Vrtnar" ima v svoji 3. št. nastopno vsebino: Konjerejčeva opravila meseca februvarja. — O doteljnem semenu. — Naprava dobre apnenice. — Oves Potatoe in Wilkomm. — Živina v hlevu. — Uprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c kr. kmetijske družbe kranjske — Tržne ceue. — (Novomeški dijaki) priredili bodo 9. marca v tamošnji čitalnici veliko muzikahčno* deklamatorično akademijo v korist podpornemu društvu dijaškemu. Program priobčili bodemo prilično. — (Samostalna fara) za Krško še ni zagotovljena tam gori v Ljubljani. Naše dobro ljudstvo pričakujo ugodne rešitve z zaupanjem v Boga l — (Ubila se je) na Krškem gospa tamošnjega kavarnaja Feslerju, ker je po stopnicah lako nesrečno padla, da ie takoj mrtva obležala. Pogreb je bil 15. februvarja precej slovesen. — (Notranjska posojilnica v Postoji ni) imela je v preteklem upravnem letu denar-uega prometa 61.987* gld. 28 kr. Gotovine 31. decembra 1891. leta je bilo 2599 gld. 92 kr. Čisti dobiček znašal je 782 gld. 8 kr. V preteklem letu dalo se je 251 družuikom 50.179 gld. 6 kr. posojil. Za<)ružni zaklad znaša 3891 gld. 85 kr. — (Ob roistveni 300 letnici Jana Amosa Komen skega) ie naslov moškemu zboru, kateremu je zložil besede Fr. Gestrin uapev pa dr. Gustav lpavic. V prav čedni vnanji obliki prinaša novo skladbo zadnja 3. številka „ Popotnika" kot prilogo. Gotovo bode posebno dobro došla vsem učiteljem pevcem, ki bodo združeni hoteli praznovati spomin velicega pedagoga. — (Podružnica bv. Cirila in Metoda na Ponikvi) ima svoj občni letni zbor v nedeljo 21. t. m. ob 4 uri popoludue v prostorih gosp. Podgoršeka z nastopnim usporedom: 1. Nagovor prvomeatnikov. 2. Tajuikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nasveti. 5. Volitev uovega odbora. 6. Upisovanje novih udov. 7. Prosta zabava. — (V odbor Ormoške čitalnice) bila sta voljena poleg odbornikov, katere smo že imenovali ob BVOJem času še: e. g. Jakob Cajnhar, mestni Župnik, podpredsednikom in g. Jan K u op, c. kr. davčni preglednik, odbornikom. S tem dopol-nujemo dotično poročilo. — (Umrl je) v Trstu dež. sod nije svetnik Karol Dejak, rodom iz Senožeč. — (Konkurs) napovedala je predvčeraujiin zuana Tržaška leana trgovina Simon Metzeles, Pasiv je 450.000 gld. Aktiva znašajo 200 tisoč goldinarjev. Po likvidaciji tvrdke Morpurgo in Pa-rente prišle so razne Tržaške tvrdke v zadrege, ker so uživale pri imenovani tvrdki precej velik kredit. — (Slovenski klub na Dunaji) ima v soboto 20. t. m. svoj večer v restavraciji „zurgold. Kugel I. Am Hof, štev. 10, raezzanin". Berilo ima gosp. dr. H o man „o športu". Začetek ob 8. uri zvečer. K temu večeru vabijo se na Dunaji živeči Slovenci. Društvene veselice. — (Pe vsk o društvo „Struna" na Vačah pri Litiji) priredi svoj občni zabavui društveni večer v nedeljo dne 21. svečana v prostorih dru-štvenika g. Franjo Konrad-a. Vspored: 1. dr. B. lpavic: „Mi vstajamo". 2. Slovanska pesem. 3. Gjuro Eisenhut: „V naravi*1 (šaljiva polka). 4. Fr. Abt: „ZveČerna". 5. A. NedvČl: „Popotna pesem*1 6. M. Vilhar: „Slavjanska". 7. Prosta zabava. Začetek točno ob l/a5. uri popoludae. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — (Slovenske dame Šaleške doline) vabijo na veselico dne 21. februvarja 1892 v čitalnici v Šoštanji. Začetek točno ob 7. uri. Ustopnina za osebo 50 kr., obitelj 1 gld , kmetski udje 20 kr. Vstop dovuljen je le vabljenim in po udih vpeljanim gostom. Vspored: 1. Pozdrav. 2. J. Kocijančič: „Danes tukaj jutri tam,tt moftki zbor z baritonom. 3. dr. G. lpavic: „Pozdrav", mešani zbor. 4. Koželjaki: „Po jezeru" dvoigra na citrah. 5. dr. R lpavic: „Slovanska pesen", moški zbor. 6. A. Nedved: wNazaj v planinski raj", mešani zbor. 7. KoželJBki: „Venec narodnih pesni", dvoigra na citrah. 8. dr. B. lpavic: »Na ples" moški zbor. B Ples. Med petjem koncertne točke na glasoviru. Pri tej veselici bode prvikrat nastopil domači mešani zbor broječ nad 30 pevskih sil. Ker se pevkinje in pevci jako pridno vadijo in dame vse potrebno pripravljajo, želeti je mnogobrojna udeležbe. — („Sokol" v Trstu) priredi v soboto dne 20. t m. veselico s tamburanjem, igro in plesom; dne 1. marca pa običajno maskarado, za katero se delajo velike priprave. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 16. februvarja. Vlada namerava predložiti jutri načrt zakona glede draginskih doklad državnim uradnikom in služnikom. Zahtevala bode 500.000 gld. Varšava 16. februvarja. Gurko ostane definitivno generalni guverner ruske Poljske. Cetinje 1 6. februvarja. Minister unanjih zadev odpeljal se je v Benetke, da pripelje v Črno Goro truplo tam umrle vdove bivšega kneza črnogorskega Danila, princezinje Darinke. Madrid 16. februvarja. Kraljica-regen-tinja je dobila pretilna pisma, da bode mladi kralj trpel za usmrteirja v Xeresu. Storile so se potrebne odredbe proti anarhističnim na padom. Dunaj 17. februvarja. Pri nadvojvodinji Mariji Valeriji pokazalo se je lahno unetje pljuč (preumonia catarrhalis). Splošno stanje nikakor opasno. Zavživanje hrane povoljno. Atene 17. februvarja. Nasproti trditvam časopisov je za gotovo konstatovano, da no-bedeu zastopnik ni storil diplomatičnih pritožb zarad nemirov v Pireju. Mir se ni kalil na dalje. Mnogo krivcev je v preiskovalnem zaporu. Ka/Jir vesti« * (Ustavljen promet.) Zarad budili žametov UBtavljen je zopet ves promet na železniški progi Steinach Irdnjag — Obertraun. * (Parobrod „Vega" potopil se je) na potu iz Rio Janeira do Bremena. 9000 zabojev bombaža je izgubljenih Od moštva utonilo je šest moruariev in kapitau. * (Strajk mej — dijaki.) V Palermu izjavili so vseučiliSki dijaki, da so solidarni s svojimi tovariši v Rimu in so preuehali obiskavati predavanja. * (Na odru umrla) je v Bruselji pri predstavi igre „Dve sirote" igralka Henrieta Tormym. Zgrudila se je mej igro in bila kmalu mrtva, Predstava se j«' vsied tega žalostnega dogodka prekinula. * (Osem deklet ponesrečilo je v snegu) na špansko francoski meji. Ko so se vračale domu zajet jih je v gorovji hud snežni zamet in so našli šest mrtvih, dveh pa neso še našli. Bržkoue ju je vihar zagnal v kak prepad. * (Žrtva igralnice.) V Genovi ustrelil se je neki bona t i Spanjpe Nasera, ko je zaigral vse svoje premoženje v Monte Carlu, baje jeden milijon frankov. To je že štirinajsti samomor v tem letu zaradi izgub v igralnici. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroziiHnega, pustnega „MP<,ropu,!l SVOJO ualuie is flPVPolalll llovo KuNpiidnr«itvu sestavljeno hiAiKi potrebfteluo ia aelesa od gld. 15'— do Rld. 'iOO-—. I imnfu itut'ttt'titM sf l4t\f.t in f^jrf/io tort**«?. (54—10) Lafituina iu tisk „Narodne Tiskanu 49