SONDI PRI SV. MARTINU V MALENCAH PETER PETRU N arodni m uzej, L jubljana Strokovno p rip rav ljaln o delo, načrtovano s stran i Slovenskega a r­ heološkega d ruštva in uresničevano p ri Zavodu za spom eniško varstvo SRS s podporo S klada SRS za pospeševanje k u ltu rn ih dejavnosti, je zajelo tudi sondaže okoli cerkve sv. M artina v V elikih M alencah. Poleg izvrstnih rezultatov, ki jih je dala ta kolektivno zasnovana naloga p re d ­ vsem v B atujah,1 Svetih gorah na Bizeljskem 1 2 in Šm artnem p ri K ra n ju ,3 m oram o om eniti tud i naš poskus v V elikih M alencah. P ri cerkvi sv. M artina smo septem bra 1968 izkopali dve sondi (sl. 1). P rv a (2 X 2 m) je ležala na severovzhodu cerkve ob spoju apside z zu­ nanjo steno ladje, druga (2 X 6 m) pa je bila tik vzhodno ob pokopališki ograji. V sondi 1 smo takoj pod rušo n aleteli n a rim ski tlak. Ko smo tlak delom a očistili, se je pokazal na vzhodu obok hipokavsta, g rajen iz 28 cm dolgih, od 5,6 do 3,7 cm debelih in 14 cm širokih opek. Med opekam i Sl. 1. Velike Malence, sv. Martin. Grobova v obeh sondah in potek rimskega temelja Âbb. 1. Velike Malence, HI. Martin. Die zwei Gräber in den zwei Sonden und Verlauf des römischen Fundaments 1 D. Svoljšak, Batujske arheološke najdbe. Goriška srečanja 12, 1968, 20 ss. 2 P. Korošec, Raziskave na Svetih gorah na Bizeljskem. Arh. vestnik 20, 1969, 239 ss. 3 A. Valič, Gradišče nad Pivko pri Naklem. Snovanja 2, 7. 12. 1968, 54 ss. Sl. 2. Velike Malence, sv. Martin. Profil v sondi 1 severno ob apsidi z ostanki hipokavstnega kanala (pri G 1 na sl. 1) Abb. 2. Velike Malence. HI. Martin. Sonde 1 (s. Abb. 1 : G l) nördlich der Kirchenapside, Profil mit dem Hypokavstkanal unter einer römischen Grund­ mauer oboka je bilo vzidanih več razbitih teg u l in korcev. Obok hipokavsta je počival na suspenzuri, sestavljeni iz p etih ena v rh druge položenih tegul. Ti oporniki, dolgi 60 cm, so tem eljili n a belem estrihu, ki ga nism o prebili. O porniki so bili g rajen i iz 18 cm dolgih in 7 cm debelih opek. P ri prehodu la d je v apsido p ričenja iz lom ljenega peščenca g rajen zid, ki drži proti severu. A psida in severni zid ladje počivata n a antič­ nem zidu, ki je pravokoten n a opisanega. Tem eljno zidovje apside je od prehoda v ladjo nepravilno grajeno in speljano v loku. Šele v višini 30 cm nad antičnim zidom preide v p rav iln i osm erokotnik. Pravokotno n a severni zid ladje g re že om enjeni antični zid, v er­ jetn i zaključni zahodni zid prostora ogrevanega s hipokavstom . Da je hipokavst tu zaključen, se vidi tu d i po tem, k e r je zadnji obok —• visok 49 cm —- obrnjen pravokotno n a ta zid in na predhodna oboka. T lak nad suspenzuro je bil grajen iz tre h plasti m alte te r m estom a 40 cm visok. Spodnja p la st estrih a je bil krem enčev drobir, p re lit z apnom . S rednja plast je b il rdeč estrih, pom ešan tu d i z velikim i kosi opeke (dolž. do 8 cm). V rh n ji sloj je sestavljal siv estrih z rdečo površino. V severovzhodnem vogalu sonde smo zadeli na skelet, usm erjen V—Z, z lobanjo n a vzhodu. Brez pridatkov. Spričo tega, da je usm erjen ko t cerkev, dom nevam , d a je iz arheološko nezanim ivega obdobja. Sondo 2 smo odprli n a trav n ik u lastn ik a S rbčiča tik vzhodno od cerkvenega obzidja. S onda je oddaljena od vzhodne stene apside 6 m in o rientirana proti severu. Po dolgi osi sonde poteka rim ski zid, 6,80 m oddaljen od apside, g rajen iz lom ljenega peščenca, vezanega z apneno m alto. Zid je visok še 78 cm in širok 54 cm. N a obeh stran eh zidu je izredno veliko ruševin; pod zidom pa poteka p la st žganine, ki dokazuje, da je bilo na tem p lato ju sp rv a neko leseno naselje. Možno pa je, da m i še nism o dobili prvotnih tem eljev, ker je sonda prem ajhna. N ad plastjo oglja in žganine je ru ­ m eno svetlo rjav a glina pom ešana z m alto in sviščem. Očitno je bila ta p last drugi tlak sobe vzhodno od zidu, k e r je p rv i nakazan s plastjo oglja. Sloju svetlo rjav e gline ustreza tu d i vsa ruševina, ki je del zidu. V jugozahodnem ro b u te sonde smo zadeli n a skelet 2, o rientiran V— Z, z glavo p ro ti zahodu. L obanja je počivala tik ob sedanji ograji v globini 65 cm (62 cm p ri m edenici). O kostje je ležalo večinom a na rdečih sk rleh in je bilo ob glavi obloženo s kam enjem . Obe roki sta bili p re ­ k rižani na medenici, tak o da so p rsti ene ro k e p rekrivali prstne kosti druge roke. Noge so bile iztegnjene, stopala p a so bila izvihana navzven. Spodnji deli tib ije in fib ije so počivali n a v rh u rim skega zidu; p rav tako obe stopali. P re k skeleta je bilo položenih v nepravilnem redu veliko lom ljencev in tegul. N enavadno je, da so rav n o v predelu grobne jam e zelo številni drobci tegul. Enako je p ri tem okostju nenavadno, da je trtič n a kost močno u v ita in p reh aja konec pravokotno na hrbtenico. Ob skeletu nismo dobili n ik ak ršn ih pridatkov, razen p ri nogah železen žebelj. K er je kovan, je v erjetn o rim ski in po naključju pom ešan m ed zasip grobne jam e. P ra v tako je bilo v vsej grobni jam i veliko črepinj antičnih loncev in drobcev steklenih posod. Ce skušam o na osnovi teh skrom nih podatkov postaviti sklep glede časovne pripadnosti teg a skeleta, potem n am m orata biti v oporo dve dejstvi. Prvo je lega skeleta n a antičnem zidu, drugo pa verjetno cerkvi sočasni obodni zid pokopališča. K er uvršča M. Z adnikar cerkev v ro­ m ansko obdobje,4 bi m ogli dom nevati za skelet št. 2, da je iz sred n je­ veškega obdobja. To k re p i še bolj njegova orientacija in kam nita oblo­ ga grobne jam e te r posebej izbrano kam enje okoli lobanje,5 saj je to ena izm ed značilnosti slovanskih grobišč v Sloveniji. Drugo, n a k a r b i kazalo opozoriti, pa je način gradnje tem eljev. P ri tem je posebej zanim ivo, da se zid cerkve naslanja na tem elje rim ske 4 M. Zadnikar, Romanska arhitektura na Slovenskem (1959) 164. 5 J. Korošec, Uvod v materialno kulturo južnih Slovanov (1953) 164. stavbe, k a r je po B runhilde Ita 6 prav tako znam enje zgodnjesrednjeve- škega obdobja. Za to govori tudi »serija rom anske skladnje le približno obdelanih kam nov«, kot je ta način zid an ja opredelil prof. F. Stelè.7 Tako je tu d i s te h gledišč zelo verjetno, da je skelet 2 iz zelo zgodnje­ ga obdobja. Spričo tega, da je usm erjen proč od cerkve, bi to m orda nakazovalo njegov zakop še pred nastankom cerkve. V endar teg a brez najdb, ki bi to potrdile, ne m orem o dokazati. ZUSAMMENFASSUNG Zwei Sonden beim Hl. Martin in Malence Der Autor gibt eine Übersicht der Feststellungen bei den Ausgrabungen an der Kirche des Hl. Martin in Velike Malence, wo er in der Sonde an der Apsis auf eine römische Suspensur, Fundamente unter der Apsis und auf ein rezentes Grab gestossen ist. In Sonde 2 — ausserhalb der Friedhofsmauer — entdeckte er aber ein starkes römisches Fundament und darauf Skelett 2. Weil das Skelett in den Erdboden ausserhalb des Friedhofs und auch ohne Rück­ sicht auf die Orientierung der Kirche gelegt worden war, nimmt der Autor an, dass es vielleicht aus dem frühen Mittelalter stammt. 6 Br. Ita, Antiker Bau und frühmittelalterliche Kirche. Historisch-kri­ tischer Katalog schweizerischer Kirchen mit antiken Fundament (1961). 7 F. Stelè, zapiski L.II (1929) 16 (rokopis) cit. po M. Zadnikar.