W^odna i Studijska iznica via Geppa, I E S T E
DELO
GL A SILO AVT ONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K. P. 1

us:«: Z
—	«* - «- * T«-*
Leto X. itev, 12 (486)
TRST • SOBOTA, 29. MARCA 1958
Posamezna žtev. 25 Lir
aša partija je prva predložila tržaškim volivcem
isvoj program in kandidate za poslansko zbornico
^ — "	—    " -  1.......... ....... ................—  
Intervju
lov. Vidalija o izvolitvi našega
slovenskega kandidata
<A
ah;
S
srci
erfjavo
zvezi z objavo naše kandidatne liste in
celavo, ki jo je dal na ne-8> eljskem zborovanju sekretar
i --n naše federacije gle-n J'e izvolitve slovenskega o se obrni-
'fS-.
>, ,k
kr,d° tov. Vidalija za kra-;njr .intervju,
-----j«,	.. katerem
oecu*11 je podrobneje pojasnil : ifyezo, ki jo je prevzela a$a partija v tem vpra-
žfaju.
9.1l;
9.1 VPRAŠANJE: V nejie-
no zborovanju v «Arri c‘~°balenon izjavil, da
^>iHca Marija Bernetič 50 ' 'ni ,slovenski predstav-t' italijanskem parla-* i e?tu' -Mi bi nam poja-kako se bo to uresni-
pif °?
ODGOVOR: To je zelo ° ostavno. Vodilni organi ’vlf86 federacije so skleni-ahii’ v sporazumu z vod-- lkV°m K IM. da bom jaz
Ridirai
ž<H
za poslanca na
J;,*1 državnozborskih vo-D	Ko bomo v Trstu
1 j dii v senat — upamo,
ni! k to. Prihodnjo jesen bom jaz kandidiral za . batorja. Čim bom izvo--^e*1 h°m optiral za senat s tem prepustil svoje esto v poslanski zborni-'l tovarišici Marini.
Absolutna večina za FlOM
v tovarni «Lancia»
S in(l>kaln
na organizacija FIOM b y "LGIL je dosegla te dni i- v	avtomobilov «Lancia»-
. °rinu siiaino zmaeo. Na
sijajno zmago.
^. “van za n0,ranj0 komisijo, S°. sc zaključile v sredo, je knr y dobila absolutno večino,
>vah
b S°
flOM
,p . Je nedvomno ne samo u-Marveč bleščeča zmaga; ki jj.e®krat potrjuje pravilno sin-. "o politiko te organizacije. Sla *S*a FIOM je prejela 2345 lo S°V 'n bo imela v notranji >do^iji 7 sedežev, dočim je d . da na volitvah 1957 4 se-*iap 8 1^50 glasovi. Vse ostale, 'bt lka*ne organizacije, ki so f1!;, ' ožile svoje liste, so izgu-
>ilc
glasove, fašistična CISNAL bgubila tudi 1 sedež.
VPRAŠANJE: Ali si tulio gotov, da se bodo stvari res talco odvijale?
ODGOVOR: Da. Mi i-mamo dovolj glasov za izvolitev enega poslanca in enega senatorja. Da bo tovarišica Marina dobila po. trebno število preferenčnih glasov, se bo pobrigala naša federacija.
Če bi Slovenci, namesto da razpršijo svoje glasove za kandidate, ki ne bodo izvoljeni, osredotočili vse svoje glasove na našo listo, ni izključeno, da ne bi lahko dobili dva poslanca. Na ta način bi bila tovarišica Marina izvoljena že ti a teli volitvah.
VPRAŠANJE : Zakaj ste izbrali tovarišico Marijo Bernetič?
ODGOVOR: V naših vrstah imamo več dobrih slovenskih tovarišev, ki bi lahko častno zastopali Slovence v parlamentu. Toda izbrali smo tovarišico Marino predvsem, ker se je ogromna večina naše federacije osredotočila na njeno ime. Izbrali smo jo, ker je stara tovarišica, ki je posvetila vse s vitje življenje stvari zatiranih in prav posebno za obrambo pravic slovenskega prebivalstva. Dva procesa pred Posebnim sodiščem, sedem let ječe, mučenja, pomanjkanje in nevarnosti, vse to ni nikoli uklonilo naše Marine, ki pooseblja ne samo težnje in ponos Slovencev, marveč predstavlja tudi demokratične Irzacane.
VPRAŠANJE :	Kakšna
so tvoja predvidevanja glede glasovanja Slovencev?
ODGOVOR: Dobra. Slo-venci znajo ceniti ljudi in stranke za to kar veljajo. Slovenci vedo, da so se komunisti vedno borili za njihove pravice, da se niso čutili nikdar užaljene za častni „naslov“ «slavo comunisti». Ravno obratno, ponosni so, da so tarča nasprotnika, ker branijo pravično stvar, kot je problem zatirane manj-
Komunisti
najsvetlejših
smo čuvarji interi] aciona-
V
Izid volitev v Jugoslaviji
Nedeljo so bile v Jugoslavi. v*ji volitve v zvezni zbor 'i:'Vse-Znc ljudske skupščine. V b» 'olji *?r*avl je volilo 94 odst.
)0	upravičencev, to je
til [>tgj 5-556 državljanov. Za V;,j lagane kandidate je glaso-10.296.239 volivcev, t. j. 0|L*- Zvezna volilna ko-»H].^a Ugotavlja, da je bil re-t-gled,
'ij , gtede na udeležbo in tu-6C*e na glasovanje za precidi, j, 11 e kandidate, boljši od re-ltatata y°litev 1953 leta. Ta-1 Se le namreč udeležilo vo-i Ud'aza predlagane Ns( f a*e Pa je glasovalo 95,7 volivcev.
na volilno udeležbo je LR Hrvatska sledijo z majhno
'.s nj>rvem mestu
»f, M
4
i
odst.
Za 22. aprila določen kongres
ZKJ
razliko Slovenija s 94,5 odst. Makedonija 94,2 odst. ; Bosna in Hercegovina 94 odst., Srbija 9,3,5 odst. in Črna gora z 92,1 odst V sredo so volili poslance za zvezni in republiške zbore proizvajalcev.
Po končanih volitvah je Zveza komunistov Jugoslavije pospešila priprave za svoj VII. kongres, ki bo začel zasedati 22. aprila v Ljubljani. Predvidevajo, da se bo kongresa udeležilo kakih 3.000 delegatov in povabljencev, ki bodo prišli tudi iz inozemstva.
lističnih tradicij delavskega razreda. Dejstvo, da imamo v naših vrstah tisoče Slovencev, ki glasujejo vedno za naše liste, je neizpodbiten dokaz priznanja. Tudi na teh volitvah hočemo utrditi enotnost Slovencev in enotnost ter bratstvo med Slovenci in Italijani okrog naše liste, prav posebno okrog tovarišice Marije Bernetič, ki bo v italijanskem parlamentu po tolikih letih nadomestila svetli lik velikega slovenskega komunista : Jožeta Srebrniča.
Q b prisotnosti delegacij iz videmske, goriške in porde-nonske federacije, poslanca Gina Beltrame in senatorja Otta-via Pastore, se je v nedeljo zjutraj zaključila gospodarska konferenca naše federacije z velikim jaVnim zborovanjem. Na zborovanje, ki je bilo v kinu « Arcobaleno» je prillitelo veliko šlevilo tovarišev, simpatizerjev in meščanov. Predsedoval je miljski župan tov. Pacco, ki je dal takoj besedo komunističnemu poslancu tovarišu Be.rame. Slednji je na krat ko orisal delo, ki so ga opravili komunistični parlamentarci •v obrambo koristi našega mesta, od diskusije za rotacijski sklad do problema avtonomije in proste cone, od zahtev za izseljence do stanovanjskega vprašanja, problema bivših nameščencev ZVU in vojaških rekvizicij zemljišč na Opčinah in v Padričah. Tov. Beltrame je še pojasnil kako je KD vedno zavlačevala vsako rešitev o-menjenih problemov ter v zaključku izrazil prepričanje, da se bodo komunistični poslanci,
Jutri, v nedeljo 30. marca ob 15. uri bo v Ljudskem domu v Sv. KRIŽU
teritorialna
konferenca
komunistične
mladine
Tov. Davide Pescatori
bo govoril o temi «Mladina! Glas za Komunistično partijo je jamstvo za vašo bodočnost».
Vodstvo ZKMI bo zastopal
tov. Piero Pieralli
Prisotni bodo tržaški komunistični kandidati za poslansko zbornico : VITTORIO VI-DALI, MARIJA BERNETIČ, GIUSEPPE BURLO IN GIUSEPPE POGASSI.
* * *
Zvečer bo velika ljudska manifestacija na čast mladini. Vabljeni vsi delovni ljudje in demokratje iz mesta in podeželja.
Sledil bo PLES.
Svečana obveza partije glede slovenskega kandidata tov. Marije Bernetičeve
Glavni govor senatorja tov. Pastore na zborovanju v „Arcobaleno ‘
Zaključki sekretarja naše federacije
Nabiranje prispevkov za volitve je v polnem razmahu
ubiranje prispevkov za 1. maj in volilni sklad je v polnem razmahu v vseh sekcijah, ki so se obvezale, da bodo dosegle in presegle svoj cilj, kot smo že poročali. V prejšnji številki smo pisali o obvezi kriških komunistov za 100.000 lir. Zvedeli smo pozneje še za dve obvezi in sicer Šempolaj za 5.000 lir in Prosek za 25.000 lir.
Osebne obveze so prevzeli v več sekcijah tudi člani sekcij-skih komitejev, kot n. pr. komite sekcije Sv. Vid-Campi Elisi. Ciani tega komiteja so se osebno obvezali, da bodo pri. spevali skupno 10.000 lir; vsek. cijskem komiteju pri Magdaleni so se člani obvezali vsak za 1000 lir, celični komite v podjetju Acegat se je koncem prejšnjega tedna obvezal za 9.000 lir, ki so jih tovariši te dni tudi že poslali. Za 10.000 lir so Se obvezali tudi člani sek-eijskega komiteja pri Sv. Jakobu.
Med nabranimi prispevki beležimo naslednje zneske : celica pristaniških delavcev (sekcija Curici) 10.000, sekcija Sv. Jakob 4.800, tovariš iz sekcije Sv. Vid 10.000 ; 7.400 lir so darovali razni tovariši in simpatizerji na sedežu partije. Sekcija Barriera je poslala prvi znesek 17.250 lir, žene iz Camper so nabrale na prazniku 8. marca 10.000 lir, N. N. 2.000, skupina tovarišev 5.400, tovarišica Alzetta 500, nabrano na sekcijskem kongresu pri Magdaleni 8.200 lir.
Nekatere sekcije imajo v načrtu razne pobude s katerimi bodo prispevali v volilni sklad. Tovariši se zavedajo, da je ak-cija nabiranja prispevkov ne samo finančne, marveč tudi politične važnosti, ker dokazuje da so podporniki partije delovni ljudje, njeni volivci in simpatizerji.
Naprej torej, tovariši in prijatelji, da bomo kmalu dosegli in presegli cilj 3 milijonov lir!
ki bodo izvoljeni na našem področju, odločno borili v parlamentu zato, da bo Trst lahko zopet vršil svojo zgodovinsko in tradicionalno vlogo mednarodne luke in industrijskega središča.
Navdušeno
sprejeti
kandidati
Nato je tov. Sajovitz obrazložil glavne točke volilnega programa tržaških komunistov, za njim pa je tov. Sema — v ozračju vidnega navdušenja predstavil naše kandidate za poslansko zbornico in podal kra tek življenjepis izbranih tovarišev, ki so ga prisotni sprejeli z dolgotrajnim odobravanjem. Tov. Sema je še podčrtal demokratičnost metode za izbiro naših kandidatov, ki je nima nobena druga stranka, ker se drugje dejansko potegujejo in prepirajo za stolčke. Čim so bili kandidati predstavljeni je delegacija žena izročila tovarišici Marini šopek cvetic.
Nov aplavz se pe dvignil v dvorani, ko je stopil pred mikrofon tov. Ottavio Pastore. Komunistični senator se je že uvodoma spomnil na leto 1921, ko je bil za časa volilne kampanje v Trstu kot glavni urednik «Lavoratora» in se boril ob strani tovarišev Jurage in Vidalija. Obrnivsi se do našega-sekretarja je dejal : «Postal si cenjena osebnost mednarodnega komunističnega gibanja in danes si kandidat Tržačanov. In prav je tako, ker mislim, da sta tvoje življenje in tvoja borba najboljši izraz tržaškega prebivalstva».
Govornik je nato naštel odgovornosti KD v zvezi z izvolitvijo senatorjev. Omenjena stranka si je na vse načine prizadevala, da bi Trst dobil samo onega senatorja (misleč, da bo izvoljen demokristjan). Ko pa so se vsi postavili po robu, je začela sabotirati ustavni zakon. Sam predsednik Zoli je dejal, da je brez vsake važnosti, tudi če Trst ne bo volil senatorjev. To izjavo je dal, ko ga je predsednik senata Merza-gora opozoril, da bi v primeru predčasnega razpusta senata, Trst ne mogel voliti svojih senatorjev. Tudi v tem primeru je KD dokazala, da postavlja svoje strankarske interese iznad vsako drugo stvar.
KD stranka milijarderjev in vatikana
Tov. Pastore je v svojem govoru razgalil klerikalno politi, ko proti izmenjavam s socialističnimi deželami, navedel je epizodo Carli, pomanjkanje priznanja Ljudske republike Kitajske ter podčrtal, da taka politika zelo škoduje Trstu in prinaša propast gospodarstvu našega mesta. Dokumentiral je nadalje hlapčevsko zadržanje vlade do direktiv ZDA v zunanji politiki in navedel negativne posledice za notranji položaj Italije. Govoril je o postopni klerikalizaciji dežele, kar se opaža tudi pri izbiranju demo-kristjanskih kandidatov, ki so razni nečaki kardinalov in miljene! škofov, kateri so prišli iz klerofašistične šole. Naštel je celo vrsto dogodkov, ki pričajo, da je KD dejansko stran-
ka vatikana, milijarderjev in korupcije. Pozval je tržaške volivec naj porazijo to stranko in volijo za komunistično partijo, ki je dala naj večji doprinos za poraz fašizma, za ustanovitev republike in ustave, ki je KI) ni hotela uresničiti.
V zaključku je» govornik še prikazal sokrivdo socialdemokracije s KD pri sleparskem volilnem zakonu, v protikomunističnih diskriminacijah itd.
Nato je spregovorila lov. Marija Bernetičeva. V kratkem govoru je orisala politiko komunistov za zaščito pravic slovenskega prebivalstva v letih pred fašizmom, za časa njegovega Iri-noštva in pozneje. Z ganjenim glasom se je nato zahvalila partiji za izkazano zaupanje ir« zagotovila je, da bo tudi v bodoče nadaljevala borbo za dosego vseh pravic Slovencev in za zaščito koristi Trsta.
Zborovanje je zaključil tovariš Vidali, ki je poudaril, da je naša partija dejansko prva stranka, ki je že predložila svoj program in kandidate, kar je najboljši dokaz enotnosti in strnjenosti naših vrst in kar izpodbija vsako natolcevanje na račun naše partije. Podčrtal je ncdalje, da sta obnova iu razvoj Trsta povezana z uresničitvijo volilnega programa komunistov. Povedal je tudi. da je naša federacija predlagala vsem strankam volilno premirje, ker je Trstu potrebno mirno ozračje in konstruktivna
borba, ne pa klevete in žaljivke, kot smo jih slišali v z ad njem času.
V zaključnem govoru je sekretar naše federacije izjavil, da se naša partija obvezuje, da bo poslala v poslansko zbornico slovenskega kandidata tov. Marijo Bernetičevo. (O tem vprašanju je dal tov. Vidali še poseben intervju «Delu»,. ki ga objavljamo na uvodnem mestu). Pozval je nato tržaške volivce naj ne razpršijo svojih glasov in naj volijo za Komunistično partijo, ki se vztrajno bori za zadovoljivo rešitev življenjskih problemov našega mesta in vsega prebivalstva.
Ljudska veselica v Sv. Križu
Po uradnem delu teritorialne konference ZKMI, ki bo kot javljamo na prvi strani — jutri popoldne v Križu, bo sledil pester zabavni spored. Nastopili bodo :	plesni orkester
«Vesna», duet Cvetka Kodrič-Sergij Cotič in Frančko Žerjal, sviral bo tudi otroški glasbeni duet, proseško-kontovelski oktet pa bo zapel nekaj narodnih in umetnih pesmi.
Vstop z vabilom.
Na mnoga leta tov. Togliattiju!
V sredo je generalni sekretar naše partije tovariš Paimiro Togliatti slavil 65.1etnico. številnim čestitkam, ki jih je ob tej priliki prejel priljubljeni voditelj italijanskega delavskega razreda in delovnih množic, pridružujejo tržaški komunisti in demokratje, Slovenci in Italijani tudi svoje, želeč tov. Togliattiju, da bi še dolgo vrsto let vodil našo partijo in delavski razred v nove zmage za stvar miru, demokracije in socializma. Tov. Vidali je poslal v svojem in v imenu tržaških komunistov generalnemu sekretarju brzojavko s toplimi voščili
Naši kandidati
Vittorio Vidali
Tov. Vittorio Vidali se je rodil v Miljah 27. septembra 1900. Že kot mladinec je stopil v socialistično gibanje ; bil je med ustanovitelji KPI in ZKMI. Spoznal je fašistične ječe in mučenja že od leta 1919. V Alesandriji so ga fašisti napadli in težko ranili. V politični emigraciji je aktivno sodeloval kot borec in voditelj v delavskih borbah v Alžiru, raznih evropskih državah, Latinski Ameriki in Združenih državah, kjer je bil med ustanovitelji protifašistične zveze Severne Amerike in voditelj italijanskega komunističnega gibanja. Na predvečer obsodbe Sacca in Vanzettija so ga izgnali iz ZDA, ker je bil njihov prijatelj in organizator solidarnosti z nedolžnima žrtvama. Sprejel je zatočišče, ki mu ga je ponudila sovjetska vlada. Nato je šel v Mehiko, kjer je ostal nekaj let zaradi preganjanja. U-deležil se je pozneje ilegalne borbe proti Hitlerjevemu režimu v Nemčiji. Leta 1934 je bil aretiran v Parizu, ker se je boril proti fašistom v vrstah pariških delavcev. Ob koncu
1934 leta ga najdemo v Španiji, kjer je pomagal pri organiziranju pomoči za 30.000 političnih ujetnikov iz oktobrske vstaje. V Španiji je ostal do marca 1939. Bil je glavni organizator slavnega «Quinto Regimento». Postal je poveljnik in komisar tega regimenta, nadalje član vrhovnega štaba republikanske vojske, divizijski komisar legendarne XI. divizije «Lister». Bil je eden izmed organizatorjev obrambe Madrida in v tfej borbi je bil tudi težko ranjen. Po vojni mu je dala mehiška vlada pravico do zatočišča. V Mehiki je ostal dokler mu vlada ZDA ni dala dovoljenja za potovanje v Evropo. V Mehiki je bil med voditelji mednarodne zveze «Giuseppe Garibaldi» in urednik glasila Splošne ameriško-latinskc delavske zveze. Vrnil se je v Trst «n zavzel mesto voditelja in borca med tržaškim delovuim ljudstvom. Leta 1952 in 195Ó je bil izvoljen v občinski svet. Danes je sekretar Avtonomne tržaške federacije KPI in elan CK naše partije.
Marija Bernetič
Tovarišica Marija Bernetič se je rodila v Trstu, 14. marca 1902. Bila je že v mladih letih v vrstah Komunistične partije. Preganjana od fašistov zaradi svojega delovanja, je bila 1927 leta aretirana in predana Posebnemu sodišču, ki jo jo obsodilo ua 2 leti ječe in 2 leti strogega policijskega nadzorstva. Leta 1939 je bila zopet aretirana. Leta 1933 je po nalogu partije odšla v Francijo, kjer jo najdemo med komunističnimi voditelji v zahodni provinci Pariza in med delegati na kongresu miru v Brus-
lju. Leta 4937 se je vrnila ilegalno v Italijo, kjer je imela važne naloge v ilegalni borbi. 1939 so jo zopet aretirali in Posebno sodišče jo je tokrat obsodilo na 16 let ječe. Iz ječe je prišla ob padcu fašizma in se takoj vključila v našem me-
zadnjih občinskih volitvah, 1956 lota jv bil izvoljen na na-«4 listi za občinskega sveto-
Giuseppe Rogassi
slu v ilegalno borbo. SS ji je bila kmalu za petami, zato se je tov. Marina vključila v partizanski bataljon «Alma Vivoda» in pozneje v Tržaško brigado. Bila je med ustanovitelji Fontanotovc brigade. Leta 1952 je bila izvoljena za občinske j svetovalko. Danes jr lov. Maro j ua namestnik sekretarja naše federacije in član centralne kontrolne komisije KPI.
Giuseppe Burlo
Tov. Burlo se je rodil v Trstu, 24. maica 1929 ; po poklicu je kovinar. V partiji je od leta 1945. V ladjedelnici Sv. Marka je poznan delavski voditelj, član notranje komisije in priznan med pobudniki velikih borb tržaških kovinarjev. Tov. Burlo je član vodilnega komiteja naše federacije in elan Centralnega komiteja Komunistične partije Italije. Na
Tov. Giuseppe Pogassi sc j< rodil v Trstu, 21. julija 1893 Po poklicu je odvetnik. V eialističnem gibanju je bil že od svojih mladih let. Bil je vedno neustrašen antifašist. X Komunistično partijo je vsto pil 1945. Od leta 1949 je vo d ja komunistične skupine v tr žaškem občinskem svetu. Tov Pogassi je član federalnega ko mi leja.
SLOVENCI!
Naša partija se je svečano obvezala, da bo poslala v parlament slovenskega kandidata. Zato volite vsi KPI in njene kandidate in ne razpršite svojih glasov !
Na svoji gospodarski konferenci so tržaški komunisti
iznesli konkretne predloge za rešitev krize v Trstu
Poročilo tov. Sajovitza
ospodarska konferenca, ki jo je organizirala naša federacija, je v glavnem poročilu in v številnih intervencijah osredotočila najbolj pereče probleme tržaškega gospodarskega življenja, bodisi splošne, kot tudi probleme posameznih kategorij. Pokazalo se je, da ne gre za nikake «volilne izmišljotine ». To je bila analiza, ki jr sad proučevanja in borb zad. njih let. katerim so dali komunisti največji doprinos.
Konferenco, ki se je začela v petek zvečer, je o tvoril sekretar naše federacije tov. V i- ! dali, kateri je orisal pomen in namen konference, podčrtal, da je treba pospešili borbo za demokracijo v Trstu, ki je danes v rokah komisarjev. Komisarje imamo povsod, od prefekture. občine, Delavskih zadrug pa do Trgovinske zbornice. Prav tako je treba ojačati borbo za gospodarsko obnovo našega ozemlja in prav to vprašanje je osrednja točka našega volilnega programa v tej bitki, kjer bodo dali Tržačani ves svoj doprinos za novo vlado, novo politiko, za zmago KPI.
Po uvodnih besedah tov. Vi-dalija je podal glavno poročilo tov. Umberto Sajovitz, ki je že uvodoma poudaril, da je gospodarska obnova Trsta odvisna od nove zunanje in notranje politike. Miroljubna zunanja politika, ki bo podpirala pomiritev pomeni dejansko navezan j e pri-jateljskih odnosov in torej tudi izmenjav z deželami tržaškega zaledja, od Jugoslavije do Madžarske, od, Avstrije do Češkoslovaške, z arabskimi deželami, Azijo in Afriko, s katerimi je imela naša luka vedno trgovske stike. Nova notranja politika pomeni uresničitev avtonomije za Trst, kar je bistveni činitclj za gospodarsko obnovo, ustanovitev proste cone. Osnovna 'točka našega programa, ki je potrditev tradiciji in borb KPI, je obramba pravic slovenskega prebivalstva, za mirno sožitje prebivalstev tega področja, za izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo, proti vsakemu nacionalizmu, po naukih proletarskega intei^aA eionalizma. ki je eden izmed temeljev naše partije.
vi Iz je ugotovil, da se je več let vodila diskusija, če se je treba usmeriti k trgovskemu prometu ali industriji, toda sko-ro vsi so se strinjali, da je največje važnosti tranzitna vloga Trsta, seveda ne da bi se zanikalo pomen drugih vlog. Obstojajo vidna nasprotja glede problema proste cone, toda to je nasprotje med Trstom na eni strani in Confindustrio in voditelji Krščanske demokracije na drugi. KD in njeni voditelji pa ne. predstavljajo ne Trsta in niti njegovih koristi.
Govoreč o odgovornostih za krizo, je lov. Sajovitz podčrtal, da so velika podjetja, ki so osnova našega gospodarstva, last države, kol velika industrija in velike pomorske družbe. Vse so odvisne od JRI, skupno z glavnimi bančnimi zavodi. Zaradi tega je odgovornost vlade še večja spričo dejstva, da nima iniciativ in potrebne politike za omenjena podjetja. Poleg lega je treba upoštevali še, da so od vlade več ali manj odvisna Splošna skladišča, ustanova za velesejem, ustanova za industrijsko pristanišče in železnice.
Dve
etapi
Delovanje vlade lahko razčle-nimo na dve etapi : etapa oktobra 1954, pred prihodom italijanske uprave (razbobnanih 70 milijard, ki. so se deloma razblinile, deloma pa so jih slabo uporabili tako, da se je pozneje položaj iz raznih vidikov celo poslabšal) ter druga etapa o zadnjem vladnem načrtu za Trst, 45 milijard, ki jih je treba investirati v sedmih letih. Tudi ti ukrepi bodo dali iste rezultate, kot so jih dali ukrepi iz leta 1954. Gre namreč vedno za delne načrte, ki jih sestavljajo v naglici in površno pod pritiskom volilne potrebe in kot taki ne morejo pri. nesti velikih koristi za gospodarsko obnovo Trsta.
odvisnost Tovarne strojev od Fiat, ki prejme od naše tovarne 8 odst. provizije od zgrajenih strojev m mora prepustiti tovarni Fiat od vsakih treh naročil eno. Ko Trst zahteva orga-nični načrt je dejal poročevalec mu v Rimu odgovorijo, da je trena nehati s privilegiji, kot se je izrazil senator Spallino, ki je s tem tolmačil mnenje vlade.
KD
noce
organicnega
načrta
uresničili volilni načrti Krščanske demokracije.
V zaključku svojega poročila je tov. Sajovitz obrazložil osno-
Debarbora iznesel konkretne predloge za razvoj proizvodnje in okrepitev tovarne, ki jo je treba iztrgati pogubnemu vpli-
jo in evropskim Vzhodom. To je edina pot, da se prepreči demobilizacija tovarne in novi odpusti.
Naše zborovanje v kinu ..Arcobaleno

Razen neposrednih in celotnih odgovornosti vlade, je tov. Sa tu vi iz razkrinkal odgovorno- ' st*. Ki jih ima KI) v Trstu, ker j- vedno hranila vlado za vse Kar je, in česar ni napravila Toda sabotirala je na vse name vsako enotno pobudo za rešitev osnovnih problemov T r-Ma (mestni odbor za prosto co-'iu. občinske in pokrajinske komisije za gospodarske probleme, akcija desetih strank v pod. poro stavkajočih v GRDA ) KD je skušala zadušiti vsak glas protesta in višek sistematične sabotažne akcije, je bila odstranitev prof. buzza t ta Fe-gitza.
Voditelji tržaške podružnice KD so prvi, ki nočejo, da bi Trst dobil organični načrt za obnovo s prosto cono, obnovo industrije itd. Omejujejo se na «minimalne konkretne zahteve». KD sicer govori o deželni avtonomiji, v resnici pa noče, da bi se ta uresničila.
sposobili
načrte.
njene totalitaristične
Težave
občinskih
uprav
Tov. PACCO se je zadržal pri problemih občinskih uprav in težavah, ki jih slednje imajo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Občinam vsiljujejo davčno politiko. Državni prispevek za kritje primanjkljaja je vedno nižji, po drugi, strani pa morajo nositi občine stroške, ki bi jih morala dejansko prevzeti država. Na ta način skuša vlada napraviti z občinskih uprav pravo orodje
konservativne in reakcionarne politiki* KD. V takih pogojih je avtonomija občin samo brezpomemben izraz. Zato se je treba boriti za dejansko avtonomijo občin, za davčno reformo, omejitev oblasti pokrajinskih upravnih odborov, zato da bo vlada še nadalje nakazovala potrebne zneske za kritje občinskih primanjkljajev, za avtono. men proračun tržaškega področja.
Tov. Pacco je nato obravnaval problem izseljencev iz miljskih hribov, ki so jim razni ministri dosti obljubljali, toda vlada se ni dovolj zavzela za njih potrebe. Posebno žalostno je vprašanje stanovanj za veliko število družir, ki morajo živeti v barakah in so brez sredstev.
V
JF" -	«
f . Sv S
'
*
: :: %
mm
' . ' •	■ l ' 'v.
:
:
In prav KD si upa objavljati lepake z geslom «proti sleherni pustolovščini». Lahko si torej predstavljamo kakšna nesreča bi zadela Trst, če bi tak položaj trajal še nadaljnjih pet let, kar bi se zgodilo, če bi se
Z nedeljskim zborovanjem v kinodvorani «Arcobaleno» je naša partija dejansko otvorila svojo volilno kampanjo. Na zborovanju so poleg glavnega govornika tov. Pastore spregovorili še tov. Pacco, ki je otvoril zborovanje, naš poslanec tov. Beltrame ; tov. Sajovitz je obrazložil glavne točke našega volilnega programa, dočim je tov. Sema predstavil tržaške komunistične kandidate za poslansko zbornico. V zaključkih je sekretar naše federacije izjavil, da se naša partija obvezuje, da bo poslala v zbornico slovenskega kandidata. Podčrtal je nadalje, da je naša partija prva predložila svoj program in kandidate, kar je neizpodbiten dokaz njene enotnosti ; pozval je nato volivce naj ne razpršijo glasov, marveč naj volijo KP, ki se dosledno bori za koristi Trsta
Obramba narodnih pravic Slovencev
vne točke našega volilnega programa, ki ga bomo objavili v celoti v prihodnji številki.
Intervencije
tovarišev
Analiza
gospodarskega
položaja
Pri analiziranju gospodarskega položaja Trsta je tov. Sajovitz nakazal nekatere zna-1 čilnosti, ki dokazujejo, da je stvar zelo resna. Na našem področju imamo 17 tisoč skoro stal. no brezposelnih, kar znaša 19 odst. zaposlene delovne sile. To je najvišji odstotek v vsej Italiji in verjetno tudi v Evropi. Računajoč izgubo zaslužka ene-ga leta (upoštevajoč da je plača nizka) lahko rečemo, da gre za kakih 9 milijard izgube, kai bi lahko dalo 15-20 milijard za Trst v industrijskih proizvodih, novih napravah itd.
Kot posledico gospodarske krize imamo staranje mesta, de-lovnega razreda, razpršitev dragocene kvalificirane in specializirane delovne sile, ki se množično izseljuje. Kot posledico imamo nadalje zastarelost industrijskih naprav (Sv. Marko. Uva, Arzenal, Sv. Rok), naprav v luki (stara luka) in na železnici. Delavci zapuščajo veliko industrijo, imamo več primerov izseljevanja v druge italijanske pokrajine in «beg» mladih intelektualcev, kar je sicer že star toda istočasno vedno sodoben pojav.
Vlada ni pokazala dobre volje za sestavo organičnega načrta za Trst. Tržaške krize ni mogoče rešiti z običajnimi sredstvi, z ukrepi podpornega značaja, z ukrepi, ki só med seboj v protislovj i. ko se n. pr. ukrepa za luko. ae poišče pa se sporazuma glede tarif, marveč se celo povišajo železniške tarife z Avstrijo ali pa se pristane na Skupno evropsko tržišče in odobri s tem preferenčne pogoje za Hamburg, ki je velik tekmec Trstu, »ti pa se ne napravi potrebnih korakov, da bi ladjedelnice m Ilva lahko kljubovale nemški in francoski konkurenci. Tov. Sajovitz je navedel še d^uge konkretne primere, kot zaKon Tambroni za
Tov. DEBARBORA je obširno obravnaval problem Ilva ter poudaril, da so komunisti že leta 1949 prikazali resnost položaja v tej tovarni zaradi zastarelosti naprav. Osporaval je utemeljenost teze o veliki oddaljenosti surovin od proizvodnega kraja, s katerimi skušajo opravičiti propadanje tovarne. Resnica je, da se tovarna nahaja v idealni legi, oh j
k Evropski premogovni in jeklarski skupnosti resne negativne posledice za Ilvo. Tudi Skupno evropsko tržišče pred s ta vi j a iz istih razlogov resno nevarnost. Ukinitev ene izmed Martinovih peči in odpusti 65 delavcev so dejansko prvo opo-zorijo o realnem obstoju te nevarnosti.
morju kar je brez dvoma u-godno za prevoz in preskrbo s surovinami in odpošiljalve proizvodov.
Dejstvo je, da jeklarna in valjarnica niti zdaleka ne odgovarjata moderni železarski tehniki, ker sta bili zgrajeni še leta 1910. Zato so proizvodni stroški Uve sedemkrat večji kot v drugih sorodnih tovarnah. V zadnjih letih je ravnateljstvo potrosilo 3 milijarde in pol za nekatere naprave in stroje, kar pa ni prineslo velikih koristi. S tem denarjem bi modernizirali v celoti
obnovo bruuovja družb p.i.n.. ki je v celoti pomanjkljiv, j lahko ker je samo za Trst potrebno | jeklarno.
250 tisoč ton ladjevja, da do- j Zaradi zastarelih naprav to-seže predvojno tonažo, nadalje varne je imel pristanek vlade
Stvar je tembolj resna, če pomislimo na velikanske pro-
fite. ki jih je Ilva pod Skednjem dosegla v zadnjih letih kot podjetje, ki je pod kontrolo države. Profiti gredo v korist zasebne špekulacije preko raznih podjetij, ki kupijo proizvode po ugodnih cenah od IRI in jih nato prodajo na tržišču po dvakrat višjih cenah. Te cene veljajo tudi za kupce kot so podjetja IRI.
Vladna politika se glede na llvo usmerja k osredotočanju naprav in vse proizvodnje v nekatera potencirana podjetja, medtem ko druga zapira z izgovorom, da so proizvodni stro-ški previsoki.
V svoji intervenciji je tov.
vu monopolov. Doseči je treba proizvodnjo 500 ton jekla letno za kar je treba modernizirati naprave, zgraditi visoko peč za 800 ton za 24 ur dela, 3 Martinove peči po 130 ton, valjarno napravo za 320 ton za proizvodnjo valjanih jeklenih plošč za ladje, izpopolniti je treba nadalje prevozne in pomožne naprave.
Za to bi bila potrebna vsota 19 milijard lir, ki bi se lahko amortizirala v desetih letih brez vsake žrtve, ker ima tovarna že sedaj letno 2 milijardi dobička. Dobiček bi bil gotovo še večji, če bi se obnovilo naprave in razširilo to-
Od tega načrta bi imelo tržaško gospodarstvo veliko koristi, ker bi sc ojačal promet v naši luki, izmenjave, izdelanih železarskih proizvodov z Avstri.
Tovarišica J OLE DEFERR! je govorila o naši akciji proti draginji, ki jo prav posebno občuti družinska bilanca in žena kot gospodinja. Navedla je nekaj podatkov, ki potrjujejo stalno in nevzdržno naraščanje cen ter podčrtala, da se je treba boriti proti monopolom, tre-ha je izvesti reforme ustroja in spremeniti sedanji davčni sistem. posebno glede davka na poslovni promet (IGE). Tovarišica Deferri je nato navedla nekaj res škandaloznih primerov visokih cen zdravil ter vzroke;, ki so v Trstu poslabšali življenjske p ego j e prebivalstva, kot so povišanje davkov (zakon 703), povišanje tarif Acegat, posledice dolge agitacije v GRDA in Arzenalu. Vsp to je nedvomno težka obtožba proti klerikalni vladi.
Tov. BERNETJGEVA je intervenirala o obrambi narodnih pravic Slovencev na podlagi izvajanja Posebnega statuta ter podčrtala, da bomo imeli v tej borbi vso zaslombo delavskega razreda in KPI. Orisala je stališče, ki ga je vedno imela naša partija kar se tiče demokratične enotnosti vseh Slovencev. Poudarila je, da bodo imeli Slovenci v bodoči poslanski zbornici svojega zastopnika, kot so ga imeli leta 1924 s Srebrničem, za kar se je partija obvezala, Razgalila je politiko klerikalcev, ki se postavljajo proti demokratičnim pravicam Slovencev in se sklicevala na internacional istične borbene tradicije naše partije, ki se bo dosledno borila za ukinitev faši
imajo pri tem tudi liberinski sindikalni voditelji, kot socialdemokrat Pinguentini in republikanski elementi.
Pristaniški
promet
iniovino, ki so jo begunci stili na drugem področju.
Vprašanja
socialnega
skrbstva
j np< .jfionfl
Tov. RADICH je govoril raznih vprašanjih socialni sta skrbstva. Dejal je, da je v rals^ s tu raven pokojnin še nižja Pns povprečne ravni v vsedržavniSeeè£ merilu, ker je na našem Hi,p dročju zakon o obveznem |ojefn varovanju stopil v veljtlue j šele leta 1926, to je šest pozneje. Zato je treba vztr*t8n<>:( ti na zahtevi, da se za odfltla (p jan j e pokojnin prizna tudi los;,, ha od I. julija 1920 doli or marca 1926. lov. Radich rum^ nato iznesel vrsto predlogo' ro.inj, izboljšanje položaja upokojit, cev. Med drugimi je predi za priznanje pri odmerjaj ‘javl pokojnine. Vojaščine v a Vrl ln ogrski vojski, ki so jo odslf ie H upokojenci v letih prve tovne vojne 1914-1918 : df^ zu kratizaeija ustanove	:
tem, da se spremeni v ter-re'erj rialno bolniško blagajno, k> bo vodil upravni svet izvoli leč' od zavarovancev ; takojs'1"1 ' raztegnitev zakona o bolmi! <lu zavarovanju kmetov ; ukini, ,,fi j komisarske uprave v boli', " ne blagajni pomorščakov. 1 0|
* * *
» i Nnik
Tov. D'AGOSTO se je v
.No«,
ul | intervenciji dotaknil sta no v j	v
i- . skega vprašanja ter prik<; £««
Tov. GOMBAČ je obravnaval
naše predloge za ojačanje pri- ! skega vprašanja ter priK* staniŠkega prometa, za vzposta- j značilnosti stanovanjske	zj
vitev tržaškega trgovskega bro- j vladne odgovornosti in boy1 dovja in tradicionalnih pomor- | rano stanovanjskih izgo^
skih prog ter nakazal potrebo razširitve prostora za kretanje železniških vagonov na postajah na Proseku, Opčinah in Nabrežini in potrebo moderniziranja pristaniških naprav v stari luki.
proti katerim so se komu11' prvi in najbolj odločno bo1] Tudi tov. D’Agosto je izfl' vrsto konkretnih predlogov ublažitev stanovanjske kr' izredna vladna nakazila gradnjo 10.000 stanovanj v

Tov. Marina - slovenski kandidat za parlament
Zaposlitev mladine podjetjih IRI
Kako se je treba
usmeriti
Vendar pa obstojajo možnosti. da se stvari menjajo. Z c-notno borbo vseh prebivalcev je mogoče ustvariti perspektive ozemlju, za katerega izgloda, da je izgubilo svojo gospodarsko vlogo, ki je izgubilo svoje deželno tržišče, ima zaledje razdeljeno na dva različna socialna sistema — kapitalistični in socialistični — ima luko, ki je odvisna od pomiritve ali mednarodne napetosti in to prav zaradi tega, ker je mednarodna luka.
Kaj je treba storiti, da se reši globoko krizo? Tov. Sa jo-
Govori komunistični senator tov. Ottavio Pastore
Glavni govor je imel v nedeljo senator tov. Ottavio Pastore, ki so ga vsi pri-l šotni pozdravili z navdušenim aplavzom. Uvodoma se je tov. Pastore spomni» na prva povojna leta, ko je bil v Tfstu za časa volilne kampanje kot glavni]
urednik «Lavoratore»
wri
Tov. PESCATORI je analiziral stališče podjetij IRI v Tr. stu v zvezi s problemom mladine. Yr ladjedelnici Sv. Marka ne sprejemajo na delo vajencev od decembra 1956. Danes je zaposlenih v tej ladjedelnici ka-kih sto, od teh jih mora petdeset še končati večerne tečaje. V ladjedelnici Sv. Roka je- pri 620 delavcih, 70 uradnikih in 30 tehnikih, samo osem vajencev ; v ILVA ni pri 1200 delavcih in uradnikih niti enega vajenca; v Tovarni strojev je pri 2700 delavcih in uradnikih kakih 60 vajencev ; v Arzenalu pa 35 pri tisoč delavcih in uradnikih.
I Položaj v paropluvnih družbah ni nič boljši. Značilen je primer Tržaškega Lloyda, ki je od leta 1956 sprejel v službo samo kakih 60 mladeničev in deklet. Omeniti je treba še, da je kakih dvajset mladih izvedencev, pomorskih gradbenikov zaposlenih kot dnevna sila, brez jiogodbe in s kvalifikacijo težaka moralo čakati v takem položaju 4 do 5 let predilo sii jih sprejeli za stalno.
V bančnih zavodih, zavarovalnicah, javnih uradih je zaposlenih kakih 340 mladincev na 25.600 nameščencev. Med pomorščaki ‘je pri 4176 zaposlenih samo 85 mladincev.
To je položaj mladine, medtem ko imamo v Trstu približno 5000 mladincev in mladink pod 21 letom, ki še iščejo prvo zaposlitev. To so rezultati de-mokristjanske politike ; to je dokaz, da državna podjetja IRI nimajo vodilne vloge in kot posledico tega imamo izseljevanje, prat" posebno med mladino.
Tov. Pescatori je orisal do-
prinos mladine v delavskih borbah in dejal, da je treba vztrajati na zahtevi, da bodo podjetja IRI zaposlila sorazmerno odgovarjajoče število vajencev, da bo ministrstvo za državne udeležbe, ki je pristojno za omenjena podjetja, odredilo kot obvezno za gornja podjetja zaposlitev vsaj 10% mladinske delovne sile, da se bo izvajal zakon o vajeništvu, da bo IRI ustanovila v Trstu tovarniške šole ali pa središče za strokovno usposobitev izven podjetij s štiriletnim poukom, ki naj ho pod kontrolo delavskih predstavnikov, sindikatov in notranjih komisij.
Avtonomija
ozemlja
Tov. ROGASSI je govoril o avtonomiji, ki je potrebna na-šelnu ozemlju in o avtonomiji krajevnih ustanov. Razkrinkal je sabotažno akcijo, ki jo izvaja KI) na tem področju in o-bražložil neposredno povezavo, ki jo ima uresničitev teritorialne avtonomije z gospodarsko obnovo. Dovolj je če pomislimo na prosto cono, ki je predvidena v našem osnutku za avtonomijo, na široke zakonodajne in administrativne pravice, ki jih naš osnutek nakazuje za teritorialni svet. Z avtonomijo bi Trst dobil važno sredstvo za obnovo gospodarstva. Z ukinitvijo generalnega vladnega komisariata, prefekture in drugih birokratskih ovir bi na našem področju končno zavladala resnična demokracija. Da se lahko to uresniči je treba poraziti KD, ker bomo na ta način one-
Na nedeljskem zborovanju je govorila tudi tov. Marija Bcrnetič, ki kandidira za poslansko zbornico. Tov. Bernetičeva se je predvsem zahvalila partiji za I izkazano ji čast in zaupanje, ko jo je izbrala za svojega kandidata. Zagotovila je, da bo tudi v bodoče zastavila vse svoje sile v prizadevanjih za priznanje r.i zaščito narodnih pravic Slovencev in za koristi našega mesta
stičnih zakonov, izvajanje določb Posebnega statuta, da bodo Slovenci sorazmerno zastopani v državnih in drugih uradih, za dvojezičnost, zakonsko ureditev slovenskih šol in učnega osebja, razvoj kulture in umetnosti in v zvezi z tem za določitev potrebnih državnih nakazil.
Tov. KALUŽA je prikazal te- rili letih : uvedba zakona žke razmere obrtnikov ter o- glede določanja na jem ni ir
Diskriminacije v Aquili
stro grajal voditelje te velike j stanovanja, ki jih je zg ra1 kategorije, ki so dali svoj pri- država; določitev stanovanj stanek organizaciji, ki je pod doklade; zapora stanovanji vplivom Confindustrie. kar je j izgonov vsaj za štiri leta : f
proti koristim tržaških obrtnikov. Dejal je nadalje, da je tudi kategorija obrtnikov zainteresirana pri ustanovitvi proste cone. Obrtniki imajo še vedno nerešeno vprašanje pokojnine in rei o vrsto drugih problemov, kot so davki, in razne birokratske ovire, ki škodujejo tej kategoriji. Tov. Kaluža je
merna ureditev družin, ki bile sodno izgnane iz stan1’ nja ; ustanovitev ene same misije za dodeljevanje stn vanj ; blokiranje najemnin di no letu I960; revizija Ze nov. o stanovanjskih naj*'11 in podnajemih .
%
pripomnil, da obrtniki zahteva Tov. BURLO je govoril o od-	1	jo oprostitev plačevanja	davka
govornostih KD, ki se je proti-	]	na poslovni promet in	davka
vila zakonskim ukrepom, kale- | na proizvodnjo za vrsto izdel-j ’am	‘	“■	pneuivo--«
ri hi jamčili delavcu v tovar-	i	kov. Podčrtal je, da je	treba	|	ma*° brezposelnih	je	fa
ni svobodo in dostojanstvo. V	j	ustanoviti prosto cono in da-	| c*r*!l	v podjetjih	na	teta	,
dročju in več tovarn"je že j
Tov. SARANZ je obra'V problem industrijskega pr’r nišča, ki je kljub velikim * razočaralo pričakovH*
zvezi s lem je navedel
ti našim ladjedelnicam naro-
motne primere, ki smo
jim pri- ! čila za gradnjo potniških ladij, I povedalo stečaj. Tov. Sarai'*]
ča v tovarni Fiat, v Trstu pa v čistilnici Aquila, kjer se izvajajo grobe diskriminacije, izsiljevanja s strani delodajalca in se sklepajo ločeni sporazumi. Tov. Burlo je nadalje prikazal nedopustne kršitve demokratičnih svoboščin, omejitve, ki jih postavljajo notranjim komisijam, diskriminacije pri zaposlitvi, korupcijo in klerikalno vmešavanje. Odgovornost
kar je bistvenega pomena tudi za delu in obstoj tržaških obrtnikov.
iznesel nekaj predlogov z»

Tovarišica NILDE 1RAGIA-COMO je iznesla nekatere probleme, ki se tičejo beguncev ; ostro je grajala politiko KD in razmere v begunskih taboriščih ter še posebno poudarila, da je treba čimprej rešiti vprašanje izplačila odškodnine za
dustrijsko pristanišče :	>	,
vsem pa je podčrtal, da j1’ ha tudi na tem sektorju stevati posebno vlogo Trs**l delati po načrtu. Priponi"1 nadalje, da je naš načf J gospodarsko obnovo učink" ] orodje za borbo s katero ramo prisiliti vlado, da vajala za Trst res novo p” ko, tudi z razvijanjem industrijskih naprav
ti»’'!
i
I)
KULTURA IN ZNANOST
Letošnja
Prešernova proslava v Avditoriju
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiii
^ nedeljo popoldne je bila v | Avditoriju v Trstu že trti-Jci<>nolna Prešernova proslava, lIjj| sta jo priredili Slovensko v yahka ljudska prosveta in ja '°V9nska prosvetna zvezd.
ivdSue^anosf je otvoril tajnik
I	Pip tov. Miro Kapelj, ki je v
II	f ieni nagovoru pozdravil pri-‘Ijjtite in objasnil zakaj se Pvs-t Nov0 proslava vrši nekoliko “fneje. Vzrok je ti teni. da ni
dvorana Avditorija doslej li f0st(l jn sta niora/i obe prosve-
‘°fl organizaciji, ki sta sicer h ravočasno vložili potrebno a't°*njo, sprejeti končno datum
4 "'arca.
e ili
jiii Slavnostni govor je imel pred-yslM'li/i SPZ prof. Andrej Budal, sir je ugotovit, ila Prešernove . P^lavp krepijo med nami srni-leP zu kulturne vrednote, ki MS zmeraj znova klijejo iz eti.tešernovih poezij. S citati iz ČjMnih Prešernovih poezij. 01[preceniti. zaslužnim sloveli-,jftiiti možem je govornik doka-škP’ da mnogo tega, kar je Pre-flC'A poudarjal za druge sloveti. n'kr‘ velikane, velja tudi danes zanj, ki je naš največji ysnik in nam je zapustil v -ij -''U knjižici poezij največ ,Pravnih zakladov.
H Začel,, se je nato revija pav-‘1A zborov, ki jo je otvoril mo-
0 1 Pevski zbor PD «Valentin
o«
rfh—--------------------------------
Partizanske poezije v bengalščini
^r- Sisir GKattopadhyaya, lr°fesor v Kalkuti, pripravlja etologijo jugoslovanske parti. |9»ske poezije v bengalščini. i^111 'e la indijski znanstvenik i °bjavil v bengalskem prevo-,IJ zbirko pesmi Franceta Pre-
Nna.
Pomen Prešerna za naše kulturno življenje
Revija pevskih zborov prosvetnih društev
Češkoslovaški likovni umetniki v Ljubljani
\f Moderni bljani
galeriji v Lju-1 šotne številne kulturne in poli-prejšnji petek j lične osebnosti ter zastopnik
odprli razstavo sodobne češko- j republiškega sveta za kulturo
Vodnikir iz Doline. Zapel je «Luna sije» in «Sinoči me dekle je. vprašalo». Sledil je zbor «Slovenec» iz Boršta, ki je za. pel «Kadar mlado leto» in «k gozdu». Po Bo ! stanili je nastopil tamburaški zbor iz Doline, ki je zaigral slovensko narodno «Naša družba» in Avsenikovo kNa Roblek...-»
Za tamburaši je nastopil mo. ški pevski zbor PD «Lonjer-Ka. linam», ki je zapel «Sinoči Ji res hišna noč bila» in «Vojači na polu»; nakar je barkovljonski zbor zapel «Luna sije» in Mozartovo «Uspavanko» za nji-mi pa zbor «Slovan» iz Padrič. ki je. podal Pregljevo «Od C jet-la do Žavca» in Venturinijevo «Kani?», ter mešuni zbor PD «Igo Gruden» iz Nabrežine, ki je zapel «Teče mi vodica» in «Prišel ljubi je pod okno».
Zaradi bolezni nekaterih članov nista mogla nastopiti napovedana pevska zbora iz Ricman) in Šempolaja ter tamburaški zbor «Tržaška tamburica» iz Rojana-Skorklje.
Prireditev se je I dostojno zaključila z veličastno izvedbo dueta in finale iz Zajčeve opere «Zrinjski» ter «Bilečanke» Ubalda Vrabca. Nastopili so, zu to priliko ojačani pevski zbor PD «Slavko Škamperle» od Sv Ivana, orkester Glasbene Matice ter solisti Elvira Piščanc, Rena. to Kodermac in Miro Čuk pod vodstvom dirigenta Kjudra.
slovaške umetnosti, ki jo je organizirala komisija za kultur-ne zveze FLRJ z inozemstvom.
Razstava prikazuje 128 slik, grafik in plastik okrog 30 avtorjev iz obdobja zadnjih 30 let in bo pozneje prenesena tudi v Beograd in Zagreb.
Otvoritvene svečanosti so se udeležili s češkoslovaške strani češkoslovaški veleposlanik v i Ijeuih stikov med ČSR in Belgradu dr. Viljem Pitbard, ] FI-RJ na področju iipodablja-večja, posebno če upoštevamo, j umetnostni zgodovinar in kritik J joče umetnosti. Po diskusiji so
dr. Miroslav Micko, češkoslo- j bili sprejeti nekateri sklepi za
Prireditev je bila na dostojni višini. Ugotoviti pa moramo, da bi bila udeležba občinstva lahko
in prosveto Boris Kocjančič in ravnatelj Moderne galerije Zoran Kržišnik.
Isti dan je bila tiskovna konferenca, na kateri je govoril dr. Miroslav Mičko, ki je na kratko karakteriziral pomen in značaj razstave, ter za-ključil z ugotovitvijo, da je sedanja razstava začetek obnov-
Slovenski slikarji v Vidmu
Po razstavi furlanskih umetnikov v ljubljanskem Jakopičevem paviljonu, o kateri smo nedavno poročali, so v sredo 26. marca odprli v Vidmu slovensko umetnostno razstavo kot je bilo tedaj tudi dogovorjeno. Na razstavi v Vidmu razstavljata slovenska akademska slikarja Marij Progel j in Boris Kobe ter akademska kiparja Zdenko Kalin in Stojan Batič.
Cankar v Bolgariji
da je proslavljanje našega veti
i	t	■	vaški konzul v Zagrebu Nerat	uresničitev	želja in načrtov
tega	n sema	pomeni	en	.	in kulturni ataše veleposlaništ-	prijateljev	jugoslovansko -	če-
tnrni	dogodek	v	življenju	vseh	j	va v Beogradu Laboda. Z ju-	|	škoslo vaškega kulturnega
Slovencev.	goslovanske strani so bile pri*	J	delovanja.
Sofijsko založniško podjetje (Narodna kultura» pripravlja knjigo izbranih del Ivana Causo- | kar ja. Knjiga bo vsebovala Ul i Ca n k a r j ovili s p isov,
Bodoči sovjetski
sputnik
bo tehtal šest ton
K
ot je v tem tednu sporo-
čilo moskovsko časopisje, bodo sovjetski znanstveniki v kratkem izstrelili tretji umetni satelit, ki bo tehtal najmanj pet do šest ton. Za izstrelitev tretjega sputnika bodo uporabili raketo, ki bo neprimerno ve-čja in močnejša od onih, ki so jih uporabili za spustitev prejš. njih dveh sputnikov. Sputnik III. bo poslan v vesolje v hitrostjo, ki mu ho omogočila, da ho naredil pot okrog lune, Oskarja nato pa se bo vrnil v svojo | krožno pot okoli zemlje, med.
Gradnja dveh velikih predorov
S°vjetski inženirji so .Oučev---
Ni dva
.	,—.. - .v i	začeli
i.°učevati možnost, da bi zgrabi “'a velika predora. Prvi bi d:
P°d Kaspijskim jezerom, vJi Pa skozi Himalajo. S pr-, , predorom bi povezali Ka-in Transkavkazijo, z t ?*. pa Sovjetsko zvezo in
»Kapitanova hči“ v jugoslovansko - italijanski koprodukciji
kratkem bodo v bližini Zre- i se, da bo to snemanje stalo obe slavij i. Po načrtih obeh podje-
njanina v Vojvodini začeli j podjetji okoli 1,850.000 dola-prvimi poskusnimi snemanji i rjevX °d katerih bo sarajevsko
velikega koprodukcijskega filma med «Bosna-filmom» in italijanskim producentom Dincm de Laurentiisom. Delovni naslov filma bo «Nevihta», snov pa bo zajeta po znanem Puškinovem romanu «Kapetanova hči». Zdi
S Prešernove proslave
Na nedeljski Prešernovi proslavi je med drugimi nastopil tudi moški pevski zbor Prosvetnega društva «Lonjer-Katinara» ki ga vidimo na našem posnetku
filmsko podjetje krilo 20 odst. stroškov. Distribucijo filma pa je prevzelo ameriško podjetje RKO in bo «Bosna-film» prejelo od vseh prodanih listkov v zaliodno-evropskih in ameriških državah 20 odst., dočim ho pre. jela celoten izkupiček vseh predstav, ki se bodo predvajale v ljudskih demokracijah in na Kitajskem. Po zamisli obeh producentskih podjetij bodo premiero predvajali istočasno v Rimu, Beogradu, Zagrebu, Parizu, Londonu in New Torku.
Prvo snemanje bodo pričeli v Rimu že ta mesec, medtem ko bodo v drugi polovici aprila na
►	Odletel bo do lune in se vrnil v svojo krožno pot okrog zemlje
►	Sovjetski znanstveniki predlagajo podaljšanje geofizičnega leta
tem ko bodo njegove naprave | znanstveniki, v času od S. do avtomatično poročale podatke o ; 15. aprila. Pred tednom dni so rezultatih poleta.	, sporočili, da je satelit do tedaj
Medtem pa ze napovedujejo 2000-kral obletel zemljo in v skorajšnji konec drugega sput- i tem času naredil 89 milijonov nika, ki bo v kratkem zašel v j kilometrov. Ves čas njegovega goste sloje atmosfere in bo z go- kroženja je satelit opazovalo rei, kol računajo sovjetski nad 80 postaj v Sovjetski zvezi
in nad 120 postaj v Evropi, Aziji in Ameriki. Z optičnimi opazovanji so ugotovili, da se je njegova krožna pot zaradi odpora v atmosferi znatno spremenila, pri čemer se je čas obhoda okrog zemlje znižal za devet in pol minule. Sedaj se drugi sputnik približuje, kot rečeno, čedalje gostejšim slojem : atmosfere in vsi opazovalci ga j tem hud ne je spremljajo, da bi mogli slediti njegovemu razkroju.
............ ............. Pri opazovanjih prvega sputni-
film dokončan že letos in bo j *»a so namreč ugotovili, da ini-
voj raziskovanj v geofizičnem letu, so sovjetski znanstveniki predlagali, naj bi se trajanje geofizičnega leta podaljšalo. Predlog so na posebni tiskovni konferenci podprli sovjetski po. lami raziskovalci, ki so bili na Severnem in Južnem tečaju. Na Južnem tečaju so sovjetski znanstveniki na dveh postajah prodrli okrog 800 km v notranjost Antarktike ter nameravajo, če jim bodo dopuščale vremenske razmere, prodreti še dalje. Znanstvenike pri tem zanima več vprašanj, med drugim tudi moč zemeljskega magnetizma, vprašanje, če je Antarktika celina ali otočje, temperature itd.
Atomsko orožje
ne sme služiti za samouničenje človeštva
Izkoriščanje jedrske sile v miroljubne namene
Atom v industriji, medicini in biologiji
Uporaba atoma kot pogonskega sredstva
m.
o vice, ki prihajajo v svet o proizvodnji atomskega oro. žja iz držav, ki ga proizvajajo, so maloštevilne in nejasne. Kljub temu pa se niso obnesli poskusi, da bi neka država o-branila zase monopol nad jedr-sko energijo. Danes je osnova proizvajanja jedrske energije znana že po vsem svetu in prišel bo dan, ko bodo tudi male države poznale postopek proizvajanja. Saj je pravzaprav to lastnina vsega človeštva, ker je to plod dolgoletnih raziskovanj in proučevanj učenjakov in znanstvenikov različnih narodnosti iz različnih obdobij.
Upati moramo tudi, da ta o-rožja ne bodo služila samouničenju človeštva, saj tudi nobena vlada ali država nima pravice, da dvigne svojo roko nad velika nezaščitena področja sveta, na katerih žive miroljubni in delavni ljudje.
Potrebno je torej, da sc u-
Jedrska energija
v službi miru in napredka
lij bo trajalo snemanje verjetno okoli tri mesece, tako da bo
daljevali s snemanjem v Jugo- bertu Latuadi.
pni zvočni izvod pripravljen že 1. oktobra.
Še večja senzacija, kar se ti-če igralcev. V filmu sodelujejo znani filmski zvezdniki, kot so Silvana Mangano , Paul New-man, Merle Obero n. Romi Schneider, Vittorio Gassman, Olivia de Ilavilland, Marlene I Dietrich, Jeff Chandler itd- Po-leg teh bo sodelovalo v filmu tudi večje število jugoslovanskih filmskih igralcev in igralk, od katerih je omeniti znanega Milana Srdoča. Režija filma je bila zaupana znanemu italijanskemu filmskemu režiserju Al-
ti.
ne malo časa od trenutka, ko pride satelit v najgostcjse plasti atmosfere v višini 3 50-160 km in dokler zgori. Na svoji zadnji poti obkroži sputnik zemljo kvečjemu dvakrat. Opazovanje razkroja satelita je za znanost zelo važna, ker so pojavi zadnjega obdobja njegovega kroženja podobni pojavom, ki jih povzročajo meteori in meteoriti. Zaradi lega bodo znanstveniki vsega sveta še s posebno pozornostjo spremljali konec drugega sovjetskega sput. nika.
Z ozirom na uspehe, ki so bili že doseženi in na dober raz-
stanovi mednarodna komisija pod okriljem OZN, kjer naj hi bile zastopane vse države, ki bi to želele, in bi se lahko vsak član seznanjal z delom na tem področju v drugih državah. V ta namen bi morala delovati mednarodna konferenca strokovnjakov za uporabo atomske energije v miroljubne namene
Izkoriščanje jedrske sile v miroljubne namene je velike važnosti, saj število prebivalstva ua našem planetu iz dneva v dan narašča. Današnje število dveh in pol milijard bo v sto letih doseglo šest milijard. Z naraščanjem prebivalstva pa se zmanjšujejo zaloge klasičnega goriva (premoga in nafte) ter bo verjetno že pred koncem stoletja treba poiskati nov vir e-nergijc. Izračunali so, da so zadnje tri generacije potrošile več goriva, kot dvajset prejš-njih.
V raznih državah so že ustanovili inštitute za raziskovanje in proučevanje možnosti upora, be jedrske sile v raznih pano-gah : industriji, medicini, biologiji ter kot pogonsko sredstvo, in prav tu bi se moralo osredotočiti delo in študij znanstvenikov.
Rezultati, ki so jih dosegli v nekaterih državah so zelo razveseljivi in spodbudni. V Sovjetski zvezi so že pred stirimi ieti zgradili v bližini Moskve prvo atomsko centralo na svetu. V njej se nahaja reaktor, ki proizvaja 30.000 kWh, od katerih jih 5.000 spremenijo v električno energijo. Pozneje so zgradili in še vedno gradijo še več drugih atomskih central.
Tudi ameriška vlada je naročila pri družbi Wcstinghcuse tako centralo, ki jo gradijo pri | r,„dlagi radioaktivnega stronri-Piltshurgu in ho proizvajala jevega izotop 60.000 kWh energije, kar ho
prebivalci. Angleški strokovnjaki tudi hitijo 7, delom pri izgradnji takih ekonomičnih central. V Calder Hallu v Cam berlandu gradijo dve atomski električni centrali, ki bosta dali skupno 50.000 kWh. Do leta 1960 misli tudi Avstralija spustiti v pogon prvo atomska centralo, kar ho za to celino š»* posebno velike važnosti, ker je tam izredno močno nihanje vodostaja rek in je kaj malo možnosti za gradnjo dobrih hidro-central.
Energija, ki se skriva v malih količinah urana 235 je tigrom na ; kilogram te rude proizvaja toliko energije, kol hi je dalo 2,600.000 kg. premoga ali 850.000 kg. bencina. Z energijo, ki jo daje kilogram urana, bi lahko ogrevali in raz. svetljevali mesto s 100.000 prebivalci za dobo meseca in pol ali pa poganjali vlak v daljavo 110.000 km. kar predstavlja skoraj trikratno pot okoli zemlje.
Večje uspehe za uporabo a-toma kot pogonskega siedslva so že dosegli tako v Sovjetski zvezi kot v ZDA. Zn*na je a-meriška atomska podmornica «Nautilus», ki lahko pluje pod vodo za dolgo dobo, ne da hi ji bilo treba priti na površino, kajti le 0,5 kg urana ji zadostuje za dolgo razdaljo 90.000 km. Pred kratkim so splovili še drugo tovrstno podmornico z imenom «Sea Wolf». V Sovjetski zvezi so pa dosegli velik u-speh z znanim ledolomilcem «Lenin», ki pluje lahko brez pristanka 400 dni in potroši dnevno 45 gramov goriva. V načrtu so tudi atomska letala, ki bodo v glavnem enaka današnjim večjim bojnim letalom, le da bodo letela z neprimerno večjo hitrostjo in skoraj na neomejene razdalje, ker ne bodo vezana na dobavo goriva med potjo. Zelo blizu uresničenja so tudi, tako v ZSSR kot v ZDA, atomske lokomotive, to-vozniki in osebni avtomobili tei celo atomska motoma kolesa.
Neka ameriška družba je pred kratkim izdelala «žepno atomsko baterijo», ki deluje nj
dovolj, da oskrbijo z električnim tokom mesto s 100.009
MARIO BAN
( l\adal jevan je sledi J
Tragična smrt Mike Todda
Sovjetska zveza je prva uporabila atomsko silo v miroljubne namene in zgradila več atomskih električnih central. Na' našem posnetku je kabina v atomski električni centrali Dudno, iz katere vodijo vse delo te največje centrale na svetu
y soboto se je s svojim zasebnim letalom smrtno ponesrečil ameriški filmski producent Mike Todd. Letalo, ki je bilo namenjeno v New York in je imelo na krovu še dva pilota ter scenografa Arta Cohna.
gen in je sin poljskih izseljencev, je bil splošno znan v vsem filmskem in kulturnem svetu. Zlasti se je o ujem govorilo v zvezi z njegovim filmom «Pol okoli sveta v 80 dneh», ki jo lansko leto dobil nagrado
je strmoglavilo v Novi Mehiki j Oskar, o njegovi podjetnosti in
v bližini Grantsa.
Mike Todd, katerega pravo one jr Avrom Hirsch Goldbo-
Mešani pevski zbor Prosvetnega društva «Slav-Škamperle» od Sv. Ivana in orkester Glasbene Matice, ki sta ob sodelovanju solistov Elvire Piščanc, Renata Kodermaca in Mira '-tika na nedeljski Prešernovi proslavi izvedla X zaključlcu odlomek iz Zajčeve opere «Nikola subic Zrinjski» in Ubalda Vrabca «Bilečanko»
IV.
Tj ornov, domov ! Da vam žena ne zgori ali ''	pa, če se vam nje škoda ne zdi, vsaj
svoje srebrnike pojdite olet!»
On tega niti ne čuje.
Kmetje zlete okoli hriba, kajti po bližnjem potu skozi gozd ni bilo zdaj mogoče priti do pristave. Oskrbnik, ki bi bil imel največ vzrokov hiteti, tava počasi za njimi. Tema se mu dela pred očmi, zdaj ter zdaj se prijemlje za glavo in stoka: «Jezus, kaj sem naredil ! »
Jasno mu je, da j è v hosti kadeč on sam po nevednem ogenj vrgel v suho listje. Pred seboj že vidi ječo, vešala, pekel !
Ko pride onkraj hriba, bil je velik gozd že pogorel. Listje in drobnejše vejice so bile hitro odgorele in ta ogenj ni imel toliko moči, da hi sc bil debel prijel, katera so se smodila in razširjala gost dim ; samo še ob krajih, ob tleh in tam, kjer je bilo kaj suhljadi, gorelo je s plamenom.
A pristavo, svoje stanovanje zagleda vse je v ognju ! Ženo je bolno doma pustil v postelji !
Ta domislek ga prebudi iz obupne otrplje-iiosti. Spusti se v tek in sopiha, kar ga noge nesti.
Okoli doma stoji mnogo ljudi, kmetje iz okolice hlapci in dekle z grada, vse vpije, nosi, gasi, podira.
«Kje je ona, moja žena ? »
Pokažejo na stran, na vrt.
Pod debelo jahlanjo, na deblo naslonjena, čepi žena, glavo ima zavito in- joka. Ko Pavel vidi, da se ji ni ničesar zgodilo, vrne se mn prejšnja obupnost in kakor besen skoči proti njej in kriči:
«Ti si kriva, da sem zažgal, ti in tvoja
JOSIP JURČIČ:
PIPA TOBAKA
hudičeva sitnost sla pahnila mene in tebe v nesrečo. Ti...»
Dalje ne more, usta se mu penijo, oči vrte, divji se vrže na ženo, potegne ji ruto z glave...
Hitro ga zgrabi eden grajskih hlapcev in odtrga proč, rekoč : «Kaj ste obnoreli?»
Med ljudmi pak je naenkrat raznesel sc glas: oskrbnik je sam zažgal, sam pripoveduje. Drug za drugim se od ognja porniče, -umno gledajo gospoda Slamnika, ki s če-lom ob drevo uprl stoji, kakor bi od pijanosti dremal ; in ogenj je imel kmalu vso pristavo v svoji oblasti, nikomur ni bilo več mar gasiti.
«Žandarji pridejo!» začuje se. In še preden sta dva čuvaja reda in postave do pogorišča prišla, povedali so jima ljudje, kdo je zažiga lee. Oskrbnik vidi, kako kaže vse nanj, kako zaudarja neverno gledata. Zakrobota sc, kakor ga ni še nikdar nihče čul : ljudje so preverjeni, da je iz uma, da je ohluzncl, in župan, ki je navzoč bil, pravi : «Če ga pustimo tako, požge še nam.»
Zvežejo in odvedejo ga. On nobene besede ne zine, le pri odhodu zaničevalno pogleda svojo ženo, ki se od strahu ganiti ni mogla.
*	* 3=
^JT milo je nekoliko let.
V bližnjem malem mestu so mladi dečki iz popoldanske šole vreli in usuli se po trgu kakor roj čebel. Po ulicah je ležal sneg in z
neba sc ga je v gostih plahticah name lavalo vedno več in več.
Iz umazane žganjarske krčme pride na ulico mož v zapuščeni, raztrgani obleki, z divje poraslo sivo brado ; lica je bledega, upalega in mraz ima na raztepenem oTbutalu duri in vrata do golih nog odprte. Sani s seboj govoreč tava po sredi ulice, noga se mu vedno spotiče ob celi sneg na straneh gazu, večkrat zabrede v kraj, postaje, kakor bi hotel naslednje. svoje kofakc še premisliti, roku proti nebu dviga in kriči : « bog ! » kakor da bi nebo in vse njegove prebivatelje pozival na boj maščevanja.
Zdaj ga zapazi nad e polni mladi mestni zarod šolarskih dečkov. Ob straneh in spredaj tekajo ti po snegu, ubogemu pijanemu možu jezike kažejo ter kriče na vse pretege : «Pipa tobaka ! Mož, pipa tobaka ! » Eden izmed njih, kodrolas rjavec, poseže v sneg, naredi kepo ler jo krohotajo pijancu v hrbet zažene. Hipoma posnema vse mlado tovarištvo ta zgled in ubogi žganjarski brat je v ljutem boju proti neštevilnim snežnim bombam, ki letajo vse križem okoli njegovih ušes.
Tečaje dvigne palico in se zažene tja, kjer . je največje krdelo sovražnikov. A noga se mu v snežnem zametu zaplete in po vsem dolgem pade v sneg. Večjega veselja pak menda ne bi bil mogel svojim napadovalcem narediti, to je pričalo radostno smehovanje po-
vednih šolarčkov, ki so vstajajočemu jeli kričati : «Pipa tobaka, mož ! »
« Peklensko seme ! » rečeta dva moža, ki po trgu prideta in z vzdignjenima palicama zapodita mlado paglavsko četo v beg ter tako rešila pijanega napadene», kateri sc počasi v budi kletvi v stranske ozke ulici- obrne.
« Gnusen človek, laka živinsko pijana reva ! » reče eden izmed mož.
«Ali ga nisi spoznal?»
«Koga?»
«Tega pijanega, ki so ga otroci kepali? To je tisti Slamnik, ki je bil oskrbnik v srool-niški graščini.»
«Ni mogoče,» odgovori oni, hitro se obrne, da bi ga pogledal, a pijanec je bil že okoli ogla ovil in ni bil več videti.
«To je tisti, ki je imel za ženo...?»
«Da, da, saj si ga dobro poznal. Žena je umrla, ko je bil on zaprl. Zdaj je ves izgubljen, pamet je izgubil, berači in pije. Zdrav razum sc mu strašno malokdaj povrne Nekaj časa so ga imeli že v bolnici za blazne.»
«Zakaj je bil zaprt?»
«To je čudna stvar, rekel bi. da jr neumna, ko bi ne imela tako žalostnega konca, kakor si videl. On sam se je obtožil, da je požigalec. Potem sc je izkazalo, da je samo iz neprevidnosti, v bosti tobak kadeč, v listje ogenj za-1 rosil, To ga je tako prijelo, da zdaj skoro človek ni. Čuden je bil vselej. Zdaj ga lahko vidiš, kadar je na pol pri umu, da se ti bo jokal kakor majhen otrok in tožil, kako ga je ena pipa tobaka spravila ob srečo. Kadar je pa v svoji blaznosti, ne moreš ga z nobeno rečjo bolj razkačiti, nego ako mu pipo tobaka omenjaš. Tačas tudi svojo raj-nico ženo kolne, da je groza.»
(Konec)
njegovih sposobnostih organiziranja prireditev v velikem stilu.
Bil je mož znane filmske igralke Elizabeth Tavlor in je z njo pred kratkim prepotoval skoro vso Evropo. Oh lej priliki sla bila zakonca ludi v Moskvi, kjer je Todd predstavil svoj film in se pogajal za sodelovanje s sovjetskimi filmskimi podjetji. \ Moskvi sla zapustila lop vtis. ker sc ob povratku nista spuščala v puhlo protisovjetsko propagando. Bila sta tudi v Beogradu, Rimu in nato v Nici Končno sta sc vrnila domov in nenadoma je prišla... smrt. kateri se jo Liz Tavlor izognila samo zato, krije bila nekoliko prehlajena in se tokrat izjemoma ni podala na pot s svojim možem.
Leninov
vlak
X Leningradu bodo zgradili pavji jan. kjer bo razstavl jena garnitura \ laka. s katerim se je Lenin leta, 1917 pripeljal s Finskega v tedanji Vel rogi ad. Vlak je .Sovjetski zvezi podarila finska vlada.
PREJELI SMO:
GALEB, list za mladino ; leto IV. štev. 4, Trst 1957-58.
OGANJOK, mesečna revija, št. 12 - marec 1958. Moskva.
SODOBNA POTA. glasilo Zveze Svobod in prosvetnih društev, štev. 3. leto ITI0958.
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Stranke se vneto pripravljajo
bližnje volitve
na
TD riprave za volitve v poslan-
sko zbornico, ki bodo 25. in 26. maja, so žc v polnem teku. Skoro vse tržaške stranke in politična gibanja, tudi tista, ki se ne bodo udeležila volitev, so vložila svoje znake. Medtem so se pa vršila med raznimi strankami pogajanja za skupen nastop. V trenutku, ko to pišemo, še ni jasen ves položaj, ker se še točno ne ve, katere stranke se bodo pravzaprav udeležile volitev.
Kazen naše partije, ki je že v nedeljo predstavila svoje kandidate in je v dveh dneh zbrala več kot tisoč podpisov za predložitev svoje liste — kar dokazuje enotnost in strnjenost partije ter zanimanje tovarišev in simpatizerjev za ta važen dogodek v političnem življenju Trsta - so druge stranke šele proti koncu tedna začele objavljati imena verjet, n ih kandidatov.
Pri Krščanski demokraciji so se dolgo pogajali in so končno v torek, po celodnevnem zasedanju in ob prisotnosti ministra za trgovinsko mornarico Cassianija sporočili kandidatno listo, ki jo sestavljajo: prof. Narciso Sciolis, Giacomo Bologna, Laura Eulambio in dr. Mario Franzih Bivši župan Bartoli bo verjetno kandidiral za senat.
Dolgo sc je govorilo o skupnem nastopu socialdemokratov in italijanskih socialistov, toda do četrtka še niso prišli do konkretnega sporazuma, ker je moralo o tem odločati vsedržavno vodstvo PSDI. Medtem so socialisti poluradno sporočili imena svojih kandidatov; ti so: Giusto Tolloy, Stane Bidovec, Salvo Teiner in dr. Bruno Pincherle.
Italijanska republikanska stranka in radikalci so se sporazumeli, da skupno predložijo naslednje kandidate:	Ma-
creili, Pesante, Geppi in Cum-bat ; dočim bo Liberalna stran, ka nastopila sama s kandidati Jona. Morpurgo, Ponis in Sut-tora.
Tudi indipendentisti si prizadevajo udeležiti se volitev, toda kot kaže se ne morejo sporazumeti. Tako Fronta za neodvisnost kot Tržaška unija sta že predložili svoje znake, vendar pa je malo upanja za skupni nastop. Po zadnjih vesteh bo Fronta za neodvisnost kandidirala dr. Maria Giampiccoli.
Monarhisti, ki so se, kot je znano, razcepili na dve stranki, so se tokrat skušali sporazumeti in tudi njihova poga-
Gotovi in verjetni kandidati
Propadla pogajanja za skupne nastope
V tržaškem okrožju je skupno 229.601 volivec
janja so propadla. Zaenkrat sc ve le, da bo Laurova «Ljudska monarhistična stranka» (PMP) imela za kandidata znanega generala Messe in je že odprla svoj «podporni urad» iz česar se da sklepati, da se bodo tudi
v	Trstu na široko delili Lauro-
vi	paketi s testeninami, kot se je dogajalo še ob vsakih volitvah v Italiji. Fašistična stran, ka (MSI ) se bo predstavila s kandidati: Morelli, Wondrich, De Ferra in Ida De Vecchi, dočim se misli predstaviti tudi skupina, ki se je svojčas ločila od te stranke in ki si nadeva ime «Narodna fronta dela».
Takšen je zaenkrat položaj, ki pa se bo kmalu popolnoma razčistil, kajti stranke, ki se mislijo zares udeležiti volitev, morajo predložiti svoje liste najdlje do 10. aprila. Zato bomo mogli po vsej verjetnosti prihodnjič dati jasnejšo sliko.
Medtem se je končala revizija volilnih seznamov in uradno je bilo objavljeno, da je v vsem tržaškem volilnem okrožju skupno 229.601 volivec t. j. 7.000 več kot pri upravnih volitvah leta 1956. Volivci so takole porazdeljeni: v tržaški občini 211.725, v miljski 8.789, uabrežinski 3.944, dolinski 3 tisoč 841, zgoniški 893 in re-pentabrski 409 volivcev. V vseh občinah, razen v repenta-brski, kjer je za spoznanje več
Zahvala
Ob smrti Perčič Franca iz Šempolaja se sin Ljubo, njegova žena in ostali sorodniki toplo zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali in v tako ve. likem številu spremili dragega pokojnina za njegovi zadnji poti.
Sožalje
Sekcija KP iz Šempolaja izreka iskreno sožalj e tovarišu Ljubu Perčič in njegovi družini ob izgubi dragega očeta Franca. Pridružuje se uredniški kolektiv «Dela».
moških, so žene v večini in jih je samo v tržaški občini 21.045 več kot moških volivcev.
Po mestnih ulicah so se tudi že pojavile znane table za lepljenje propagandnih lepakov, ki smo jih že videli pri zadnjih volitvah in to daje mestu že posebno izredno obličje. Tudi zastopniki strank so se že sestali z vladnim generalnim komisarjem, prefekturniin komisarjem na občini, poveljnikom karabinjerjev in tržaškim kvestorjem s katerimi so določili nekatera pravila, po katerih se bodo morale ravnati vse stranke, da bi se volilna agitacija razvijala v redu in bi se izvajalo volilno premirje.
Problemi naših
kmetovalcev predloženi Paiamari
XT ponedeljek je, vladni generalni komisar dr. Palama-
ra sprejel tajnika Zveze malih posestnikov tov. Marija Grbca in tajnika Kmečke zveze tov. Mirka Kosmino, ki sta mu v imenu kmetovalcev našega področja predložila več važnih problemov, katere bi bilo treba čimprej ugodno rešiti.
Predvsem sta zastopnika naših kmetov postavila vprašanje razlastitev na Hudem letu, Opčinah in v Velikem Repnu, zahtevo zastopstva slovenskih kmečkih organizacij v Tržaški zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo in nujnost razte-
Dobrodošlica novim članom
V torek L aprila ho v Ljudskem domu v ul. Madonnina družabni večer za dobrodošlico novim članom partije in komunistične mladine. Na večeru bo spregovoril tovariš Vittorio Vidali.
gnitve bolniškega zavarovanja za kmetovalce tudi na naše področje.
V zvezi s prvim vprašanjem je dr. Paiamara izjavil, da se zadeva tiče vojaških oblasti, vendar je pa obljubil, da se bo zanimal, da hi lastniki dobili za razlaščena zemljišča primerno odškodnino. Na drugo zahtevo je priznal, da se morajo v komisije zbornice vključiti tudi predstavniki slovenskega prebivalstva, kar zveni kot obljuba, da bo do tega prišlo. Tudi za bolniško zavarovanje kmetov je vladni komisar zagotovil, da bo zakon v kratkem razširjen tudi na naše področje.
Tajnika obeh kmečkih strokovnih organizacij sta predložila vladnemu komisarju tudi nekatera druga vprašanja, med temi zadevo škode, ki jo povzročajo na kmečkih posestvih prebivalci begunskega tabori-
Jutri
izredno
sirjenje
‘TUnità,,
Jutri bo za vse sekcije in celice dan izrednega širjenja partijskega dnevnika «l’Unità». Gre za veliko politično akcijo, s katero je treba pridobiti sto-tine novih bralcev* ki lahko postanejo naši volivci. Prav zato bo jutrišnji dan za vse tovariše nadvse važen. Doseči je tre. ha uspeh, ki ga ie naša federacija že dosegla 19. januarja, ko je Trst dosegel prvenstvo v širjeniu «TUnità». V tem smislu so se razne sekci je že konkretno obvezale na določeno povišanje običanje razprodaje, da bo prišlo glasilo naše partije v roke tisočev državljanov in se bo tako razširil in razvil naš razgovor v tisoči tržaških volivcev.
Praznik
pomladi
Danes, v soboto 29. marca
šča v Padričah. Vladni komisar \ ob 19.30 bo v Ljudskem domu je obljubil, da se bo pozanimal |v ul. Madonnina 19 praznik za stvar in izdal potrebne ukre- j pomladi, ki ga priredi krožek pe, da se domači kmetie zašči- I Zveze demokratičnih žena s li jo.	I Pončane.
V čistilnici Aquila podpisana
ločena pogodba
v škodo vsem delavcem
je
ff e zadnjič smo pisali o položaju, ki je nastal v čistilnici Aquila, kjer so začeli postopoma odpuščali, zastraho-vati in izsiljevati delavce, tokrat pa moramo zabeležiti za vse delavstvo mučni dogodek. V petek je namreč Delavska zbornica CISL nenadoma sklenila ločeno pogodbo z vodstvom čistilnice glede znižanja delovnega urnika ob nespremenjenih prejemkih. Zaradi tega je morala tudi Nova delavska zbornica odpovedati stavko, ki se je vršila te dni v vsedržavnem okviru in katere so se udeležile vse sindikalne organizacije. Odpoved CGIL je bila potrebna, da ne bi še bolj razdvojila delavce, ki so postali žrtev skupnega napada liberinske sindikalne organizacije in vod stva.
Vsem delavcem je jasno, da je ločeni sporazum vse prej kot v korist delavcev, ker slabi njihovo enotnost in borbeno moč
in jim veže roke pri vseh morebitnih nadaljnjih akcijah. Delavci čistilnice Aquila niso postavljali le zahtevo po znižanju urnika, marveč tudi vrsto drugih zahtev, ki jih bo sedaj težko načeti.
Pokrajinski svet
odobril letošnji proračun
♦
♦
Nastopi proti slovenskim šolam
Odnosi med pokrajino in prefekturno oblastjo
j delovanje pokrajine.
Pri odobritvi vrste ukrepov
p okrajinski svet se je v preteklem ledu dvakrat sestal.
Na seji prejšnji petek so po daljši razpravi v zvezi z letošnjim proračunom odobrili pro. račun z običajno večino, dočim so naši svetovalci glasovali proti.
Iz razprave naj oraeuimo, da sta republikanski* svetovalec Hazzaro in fašist Pieri nastopila proti proračunski postavki za stroške slovenskega šolstva, češ da pokrajina favorizira slovensko šolo na škodo italijanske. Odbornik za finance je republikanskemu svetovalcu o-brazložil, da je postavka za stroške slovenske šole večja, ker mora pokrajinska uprava plačevati najemnino za prostore, kjer so nastanjene slovenske gimnazije.
Tudi predsednik prof. Grego, retti sc je v svojem zaključnem govoru dotaknil vpraanj slo-venske manjšine in povedal fašističnemu svetovalcu, da pokrajinska uprava nikakor ne favorizira slovenskih šol, marveč vrši le svojo dolžnost kot jo bo storila tudi, ko bo zgradila novo slovensko šolo s prispevkom vladnega komisariata. V odgovor na intervencijo tovariša Šiškoviča je pa dejal, da so gonjo proti dvojezičnosti u. metno napihnili nekateri politični krogi ter zatrdil, da bodo Slovencem zagotovljene njihove pravice po republiški usta-
vi, ki ščiti interese narodnih manjšin.
Druga pokrajinska seja je bila v torek in na njej so v glavnem razpravljali o manj pomembnih upravnih vprašanjih. Edina izjema je bilo dokaj važno vprašanje o odnosih med pokrajinsko upravo in pre. lekturo, ki ga je postavil demo-kristjanski svetovalec Degano. Po predpisih notranjega ministrstva bi morala prefektura nemudoma reševati vloge po-’ krajinske uprave, v Trstu se pa godi, da čakajo nekateri važni sklepi že dve leti na odobritev ali zavrnitev nadzornih oblasti. Prof. Gregoretti je priznal, da birokratično zavlačevanje prefekture večkrat ovira redno
upravnega značaja so komunistični svetovalci glasovali proti obnovitvi konvencije z nunami iz Castelletta za službo pri otro-škem vrtcu v «Villa Giulia». Tovariš prof. Weiss je obrazložil, da so naši tovariši proti temu sklepu, ker so mnenja, da ne sme biti razlik pri najemanju uslužbencev.
Ravnateljstvo čistilnice, ki je že pred tedni odpustilo nekaj delavcev, je v sredo spet sporočilo enemu svojemu nameščencu, da je odpuščen. Pri vseh odpustih je vodstvo na. vedlo opravičilo češ da prizadeti delavci niso sposobni za delo v čistilnici, pa čeprav so zaposleni v podjetju že od 10 do 20 let. Tudi ni hotelo pristati na pogajanja na uradu za delo in si je zato izmislilo posebno metodo, to je, ne skupne odpuste določenega števila delavcev, marveč odpuste poza-meznikov, ki jih je izvajalo v kratkih presledkih. Kot kaže, ima vodstvo podjetja pripravljen večji seznam delavcev, ki jih bo treba odstraniti iz tovarne, da bi bližnje volitve v notranjo komisijo potekale, kot si vodstvo želi in bi zmagala sindikalna organizacija, ki je pripravljena sklepati ločene pogodbe in poslušno služiti ne interesom delavcev, marveč gospodarjev. Vse obsodbe pa je vredno tudi dejstvo, da je med odpuščenimi delavci največ Slovencev, ki so, kot kaže, vodstvu najbolj v napoto.
Nadaljujejo se odpusti z dela
Vodstvu so zlasti slovenski delavci v napoto
scito osnovnih svoboščin tei človeškega in socialnega dostojanstva delavcev.
Predavanja tovariša P. Robotti
Spričo nastalega stanja je tajništvo Nove delavske zbornice CGIL poslalo predsedniku republike, ministru za delo in vlad. nemu generalnemu komisarju posebno spomenico, v kateri je zahtevalo, naj vsak s svoje strani posreduje v obrambo ustavnih pravic državljanov za za-
Smrtna kosa
Na Katinari je te dni po dolgi in mučni bolezni umrl komaj 25 let star Peter Gregorič. Bil je član Prosvetnega društva «Lonjer - Katinara» in, dokler je bil zdrav, tudi agilen član pevskega zbora.
Ob bridki izgubi izreka iskreno sožalje težko prizadetemu očetu tovarišu Antonu in vsem sorodnikom sekcija KP iz Lonjerja. Toplo sočustvovanje izrekajo tudi člani Prosvetnega društva in uredniški kolektiv «Dela».
Pri Acegat hočejo razveljaviti podpisani sporazum
~Vr občinskem podjetju Acegat se stanje čedalje zaostruje. Kljub že sklenjeni in podpisani pogodbi, namerava vodstvo podjetja zanikati dosedanjo e-notno delovno pogodbo in razdeliti svoje uslužbence v več kategorij, za katere naj veljajo zadevne vsedržavne pogodbe, tako bi morala v enem samem podjetju veljati delovne pogodbe posebej za električarje, za nameščence pri plinu, pri vodovodu in pri tramvajskih prevozih.
Sindikalni organizaciji sta se seveda temu uprli, toda na sestanku, ki je bil v torek, ni prišlo do nobene rešitve, kei vztraja ravnateljstvo na svojem stališču, da bi nameščence razkosalo na razne kategorije z različnimi prejemki
Delavci so ogorčeni, ker sc v tem občinskem podjetju ni-
kakor ne morejo delovni odno-si urediti in umiriti in ji.r. vod stvo neprestano greni življenje Zadeva je zelo resna in bi lahko imela težke posledice, če bo vodstvo vztrajalo na svojem stališču.
Na vsak način menimo, da bodo delavci spregledali kako znajo upravljati sedanji voditelji podjetja in kdo nosi za vse to odgovornost. Saj so krščanski demokrati in pripadniki ostalih bivših vladnih strank dokazali, koliko so jim pri srcu koristi nameščencev Acegat. Višek vsega pa je to, da je v predsedstvu upravne komisije socialdemokrat in dopušča metode, proti katerim protestira jo sami voditelji PSDI !
X7" torek zvečer je bil v Ljudskem domu sestanek članov sekcijskih razsodišč, kateremu je predsedoval tovariš Pacco, predsednik federalne kontrolne komisije. Tovariš Paolo Robotti je tovarišem ob-jasnil naloge kontrolnih organov, ki so bili ustanovljeni na VIII. kongresu na podlagi narodnih in mednarodnih izkušenj. Poudaril je, da je bila njihova ustanovitev dejanje o-krepitve in obnovitve partije in njene notranje demokracije.
Tov. Robotti je nato podčr-tal važnost teh organov kot sodelavcev vodilnih komitejev in poudaril, da sc morajo tovariši, ki sestavljajo razsodišča, zavedati svojih dolžnosti in nudi ti svoj doprinos pri političnem delovanju partije. Zlasti je tovariš naštel naloge, ki pripadajo tovarišem v sedanji volil, li bitki, da bi prispevali k u-spehu naše liste. Prisotni tovariši so 'ob zaključku govornika toplo pozdravili in se mu s tem zahvalili za dragocena navodila.
V	sredo zvečer je imel tovariš Robotti v Trebčah javno predavanje, na katerem je objasnil vsebino svoje knjige «V Sovjetski zvezi se tako živi» (Nell’Unione Sovietica si vive così). Številno občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo njegovim izvajanjem.
V	četrtek je tovariš Rolrtetti govoril v Ljudskem domu v Miljah o stališču KPI v sedanji volilni bitki. V petek pa ie govoril o isti temi v kinodvorani v Skednju, na javnem zborovanju, ki ga je organizirala krajevna sekcija KP.
namestitvi. Prošnjam se mora priložiti potrdilo o italijanskem državljanstvu. To potrdilo pa ni potrebno za učitelje, ki so nameščeni na šolah na tržaškem področju, in za tiste prosilce, ki so ga že predložili lani. Prosilci naj navedejo v prošnjah tudi pri kateri ustanovi, ki prireja kolonije, želijo nastopiti službo. Med temi ustanovami so tudi tri slovenska dobrodelna društva.
Rubrika
za propagandiste
Svoboda v tovarnah
ysa javnost je ostala zaprepadena oh odkri-tju tega, kar se dogaja v tovarnah FIAT, kjer je Valetta, vodja turinskega monopol a, sprožil ofenzivo proti sindikalnim organizacijam	in ne samo pro-
ti CGIL da hi mogel ustanoviti «z vsemi sredstvi» svoj uslužni sindikat s pomočjo bivšega voditelja CISL v FIAT Edoarda Arrighi, ki je bil izključen iz te organizacije.
Večja skupina italijanskih intelektualcev je po teh dogodkih naslovila na predsednika republike poziv, v katerem postavlja dramatična vprašanja:
«Katic posledice lahko izidejo iz dejstva, da neko veliko podjetje postavlja za zaposlitev svojih nameščencev pogoj, da morajo pripadati določeni politični tendenci, ali izključuje pripadnost eni sami od drugih tendenc?... Ali v takšnem položaju obstaja še ali ne več svoboda mišljenja?» Pismo se zaključuje s pozivom vsem državljanom, maj budno pazijo, kajti usoda svobode ponovno zavisi od vzajemnega dela vseh.
Ta poziv se tiče vseh Tržačanov. Tudi v Trstu imamo gospoda Valetta, to je FIAT, ki ima 49% delnic podjetja Aquila, kjer so začeli uvajati metode, ki so jih preizkusili v Turinu: obširno zastra-hovalno akcijo proti delavcem, ki so vpisani v CGIL ali niso vpisani v nobenem sindikatu, s pomočjo «zasliševanj» katerim se posvečajo določeni delovodje; pritisk na delavce, da se vpišejo v sindikat, ki je po volji ravnateljstvu, in se s tem izognejo odpustu z dela ali dosežejo napredovanje do katrega imajo pravico; «pozivi» naj glasujejo pri prihodnjih volitvah za no-
tranjo komisijo za listo, ki je po volji ravnateljstvu, katero misli po nadvse resni izjavi enega od voditeljev «z vsemi sredstvi» zagotoviti zmago dotične liste, ker je to pogoj, kot pravijo, za do« sego finančnih sredstev s strani rotacijskega sklada. Vse to po številnih diskriminacijskih odpustih.
V Aquili imamo, poleg metod Valette, sokrivdo raznih krajevnih Arrighi, kot socialdemokrata Pin-guenlinija, ki je hil vse prej kot odstranjen s položaja tajnika Delavske zbornice, ali kot nekatere republikance, ki nimajo v sebi prav nič republikanskega. K delavcu, ki je bil komaj «zaslišan» pri delovodji, pošiljajo tekače sindikata, ki se imenuje «svoboden» in «demokratičen», ter mu ponudijo... krušno izkaznico. Podpisali so ločeno pogodbo, ki je vedno v škodo delavcev, ker stremi za tem. da se zaostri razkol, da se razbije delavska sila.
Kar se dogaja v Aquili predstavlja zadnji člen v verigi vrste nedopustnih zlorab, ki se pridružujejo omejitvam delovanja no-stranjih komisij in njihovih članov v naših tovarnah, prepovedi širjenja političnega in sindikalnega tiska, prepovedi sindikalnih zborovanj v podjetjih, odpustom zaradi represalij in diskriminiranim namestitvam.
ZA TEDEN DNI

List
.
pol
J 30
I
Sobota, 29 - Ciril, Alma Neielia, 30. - Angela,
Ponedeljek, 31. - Modest mir.
------
\lma W .
la, Ljuf i
dest. »J I
Borba za svobodo in dostojanstvo delavca v tovarni jc danes bolj kot kdaj koli osnovna naloga slehernega tovariša in bi morala biti tudi za sleherno stranko in slehernega državljana, ki se sklicuje tia demokracijo. V tem našem Trstu pa, ki je pod oblastjo komisarjev in pre. puščen na milost in nemilost klerikalnemu gospodovanju, imamo socialdemokrate in republikance, ki se nc obotavljajo postavili sc ob stran gospodarjev
FIAT in Aquile!
APRIL Torek, 1. - Hugon, Mu.imi; Sreda, 2. - Frančišek. G ..1 Četrtek, 3. - Rihard, Zarkul Petek, 4. - Izidor, Dorisla'j (ščip)
e
RADIO
ODDAJE

Tli
I -
lz
-SOBOTA: Iti. Radijska tj verza - Kako so živeli stj Grki - 18. Oddaja za najmj še: - Carlo Carli: «Deček.| je našel izgubljeno raoosll 19.15 Sestanek s poslušal-kaf - 21. Neice: «Krištof Kolurn| igra v 2 dejanjih NEDELJA: 9, Kmetijska j daja - 1U. Prenos maše iz sipati niče sv. Justa - 13.30 Gls-, kri po željah - 16. Slovenski A ,(sy ri - 17. František langer: hr„ skra v pepelu», igra v 5 Igrajo člani Rad. odra »' 1 !• plesna čajanka	avlja
PONEDELJEK: 13.30 Lalj- da melodije - 18. Dvorak: Sunjenih nija št. 5 v e-molu op. 95 - kro<]n Vokalni tercet «Metuljček>lr(|j(e
20,30 Giuseppe Verdi: «Otfj^
lo», lirična drama v 4 slik«
%
%
TOREK: 13.30 Glasba 'p -željah - 18. Boccherini: Sol^hos ta v C-duru za čelo in klaf spoi - 18.30 Pisani balončki, ra#>Vne] skl tednik za najmlajše - I kat Simonitijevi, Pregljevi in ila damičevi samospevi - poje W pranistka Ileana Bratuž lv0r n
19.15 Zdravniški vedež
SREDA: 13.30 Zabavna g1!,. -ba - 18. Haydn: Koncert v P. je» duru za trobento in orkeSjtih - 1-8.55 Vokalni kvintet <4® za rja» - 19.15 Sola in vzg°joj»0{j
prof. I. Theuerschuh: «Tr.p%; ____
nje in Vstajenje v družiniL ^ 21. Antonio G Galeazzi: gu podobni», preludij v 2 ji ! lih. Igrajo člani Rad. odra» 0 12 1TRTEK: 13.30 Onerne °ak
ČETRTEK: 13.30 Operne H rije - 18. Chopin: Sanata šlpizž v b-mohl op, 35 - 18.50 Crn^C p, duhovne pesmi - 19.15 Nom-g
la: Ivan Cankar: «Četrta Ì
te ( 'jo
staja» - 20.30 Bachovi -kot	01
-	21. Palestrinove kompozicv
-	22.15 Cherubini: Requien1 e-molu.
PETEK: 13.30 Bach: Fani	,
zija in fuga v g-molu - 18-kate van IM,rale: «Proces»s' vei^n nočni misterij v treh del j. Igrajo člani Rad. odra
Lonjerski kmetje ne morejo sprejeti predlagane cene
Sestanek lastnikov Hudega leta
\J sredo zvečer je bil v Lo- j s kih zborov, saj prepeva že od njerju sestanek lonjerskih leta 1905. Že za časa Avstrije
kmetov, ki imajo svoja zemljišča na Hudem letu. Sestanku sta prisostovala tov. Marij Grbec in inž. Pečenko. Kmetje so temeljito pretresli zadevo razlastitve zemljišč in ponudbe, ki jih vsebujejo pisma, katera so prejeli pred dnevi od vojaškega tehničnega urada.
Vladni
komisariat
sporoča
Vsi, ki želijo biti sprejeti v službo v polclnih počitniških kolonijah, naj vložijo prošnjo na navadnem papirju, naslovljeno na urad za kolonije pri prefekturi v ul. Teatro 2 in sicer od 1. do 28. aprila. V prošnjah je treba navesti ime in primek. datum rojstva, naslov, šolsko izobrazbo in morebitne druge kvalifikacije, ki dajejo prosilcem prednost pri
Prizadeti lastniki so soglasno prišli do zaključka, da sicer pristanejo na razlastitev, nikakor pa ne na ceno 135 lir za kvm., ki jo oblasti ponujajo in ki ne odgovarja stvarni vrednosti zemljišč 'in škodi, ki jo bodo kmetje utrpeli z njihovo izgubo. Zaradi tega bodo vsi e-nako odgovorili, da cene ne sprejmejo, ker je prenizka. Vsi lastniki so mnenja da bi jim morali za zemljišča izplačati vsaj 350 lir za kv. meter. Pri njihovih pogajanjih z vojaškim tehničnim uradom jim bosta pomagali Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza.
je omenjeni zbor opravil zelo dobro delo, saj je pogostoma nastopal in gojil veliko družabnost. Svoie delovanje im je še povečal v dobi med prvo in drugo svetovno vojno, ko je zbor vodil skladatelj Zorko Prelovec. Tedaj je nastopil tudi na samostojnih koncertih v tujini. Po smrti Prelovca je zbor vodil Dore Matul, sedaj pa ga vodi operni dirigent Jože Hanz.
«.Ljubljanski zvon» ima danes 65 pevcev in pevk. Sedaj se pripravlja za nastop na mednarodnem tekmovanju pevskih
zborov v Arezzo.
itali jonskem mestu
Omenimo naj še drugo vazno delo. ki ga opravlja omenjeni zbor s tem, da izdaja zelo pomembno revijo «Zbori». v kateri so ponatisnjena in razmnožena skoraj vsa zborovska dela slovenskih zborovskih skladateljev. To revijo pošilja tudi zbo-rom v Italiji. Avstriji in Ameriki.
Za nedeljo, torej, se nam obeta velik kulturni dogodek, na katerega opozarjamo vso slovensko javnost na Tržaškem. Prosvetni društvi «Opčine» in «Andrej Čok» z Opčin, ki organizirata nedeljski koncert, vljudno vabita k številni udeležbi.
SOIA
GLASBENE MATICE
v Trstu
"•V
asm
'e i;
»S0r
priredi
' sredo 2. april6 ob 20.30
dvorani stadiona Prvi maj - Vrdelska e. 7
javno
produkcijo
Nastopijo gojenci z6 klavir, violino in klarine1 ter otroški godalni orke' ster in pevski zbor.
„ P
"azi
»č ,
eVei
Ka
Vs;
tal
le j
"lik
veze
"•"d:
$
Kot gostje nastopijo: sopranistka Berginc Gojka, mezzosopranistka Bitenc Marija in baritonist Milič Danilo.
?ati.
'tti|a
'"lik
"*rti
rehi
'"se]
'**U
Vabila so na razpolag0 v pisarni Glasbene šole * ul. R. Manna 29/1. ter| eno uro pred pričetkoiv pri blagajni dvorane.
KINO
Opčine
E
Kot smo že zadnjič omenili, je naša partija obvestila o položaju komunistične parlamentarce in se bo še nadalje zanimala, da se ne bi prizadetim lastnikom Hudega leta, kot o-nim na Opčinah in v Velikem Repnu, zgodila krivica.
“Ljubljanski zvon,, v Trstu
IZ netleljo popoldne bo gostoval “ v Prosvetnem domu na Opčinah piwski zbor «Ljubljanski zvon», eden najboljših in lahko rečemo najstarejših slaven-
Zasedanje združene SGKZ
XT nedeljo se je vršilo v Tr- I obveznosti o prizanju enako-* stu ustanovno zasedanje pravnosti tržaških Slovencev na glavnega sveta združene Sloven-1 vseh področjih, izvajanje splo-ske kulturno-gospodarske zveze, šno priznanih načel o človeških
pravicah v korist Slovencev na
ki bo odslej enotno delovala na celotnem ozemlju Italije, ki je naseljeno s Slovenci. Prisotni so bili številni vidni predstavniki slovenskega javnega življenja iz Trsta, Gorice in Beneške Slovenije.
Po poročilu, ki ga je podal dr. Jože Dekleva so prisotni so. glasno odobrili pravila Zveze in izvolili izvršni odbor. Za predsednika je bil imenovan dr. Jože Dekleva.	r
Na zasedanju so tudi odobrili posebno resolucijo, v ka-Ieri Slovenska kulturno gospodarska zveza zahteva izvajanje člena 6 italijanske ustave o zaščiti jezikovnih manjšin, izpolnjevanje mednarodno sprejetih
Goriškem in v Beneški Sloveniji z zagotovitvijo obstoja oziroma ustanovitvijo šol v materinem jeziku, zagotovitev uporabe slovenščine v javnih uradih in na sodišču ter enako ravnanje s slovenskimi prosvetnimi, kulturnimi in športnimi organizacijami, kot ga uživajo odgovarjajoče italijanske orga-nizacije. Na koncu poziva resolucija vse Slovence, naj se vključijo v borbo za dosego leh zahtev, italijansko napredno javnost pa, naj «nudi svojo pomoč za dosego miru in ena. kopravnosti med narodi in ljudstvi vseh ver, ras in jezikov».
Sobota, 29. marca: «Očetje 'ra.i
U"-a, uo. lUdati. «L/LCIJC	J
sinovi» (Padri e figli); l!'Ln
hn
nemascO'P Italcines. "dei Nedelj:., 30. marca: se po»8]*!*», Ponedeljek, 31. marca: se P:*;, novi.	jlM-
: K
'n ,
Tcrek, 1. aprila: «Njen toS varuh» (H suo angelo f' stode). Film MGM.
Sreda, 2. aprila: se ponovi Četrtek. 3. aprila: «SpartaHdja. S. Marco film	!"ad
Sobota, 29. marca ob l9.q ' j «Ščit Falwortsov» (Lo 'r>'' do dei Falworts); bar'1 Nk, film Universa!.	'v(l|
Nedelja, 30. marca ob 16. ti' se ponovi.	, v
Sreda, 2. apr. ob 19.30: «UP6/ /*’
Prosek
nik sedmih morij» (II
1 die.
belle dei sette mari)
V nedeljo 30. marca ol‘ 17. uri gostuje v Prosvetnem domu na Opčinah pevski zbor
elij
ie Pol "h
“Lj*ublj*anski
zvon*
s.
hf-,
iz Ljubljane.
K obilni udeležbi vlju^* oh vabita
PD «Opčine»
PD «Andrej Čok’’ z Opčin
.