>&JA ZA GORIŠKO I5T BEIEČIJO PRIMORSKI DKEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Stev. 213 (2209) Poštnina plačana gotovini TRST, sreda 3. septembra 1952 Cena 20 lir Spedizione in abbon. post. 1. gr. SOCIALISTIČNI« 5?VINIZEM "-'Itmu n? no poročale Mio bo odpoto. PSVq _^s jTt'° odposlanstvo k t; frJ Politične stran-J' *e nosi naslov bmjon „la. Giuiu1» — v P)er [j” U riz in na. Dunaj, bulec-j.j P°stcušalo pridobili t 2n ;j,e S0C!al>stične stran. ^ 0 }riaikih «sociaV,-if »iil 'sctu' Medtem ko J* ,itaiijarI' *'«*» pon demokratične sredo l! » rS £o mmisel, M Or?i» nafO£W našla aP°sloZe u Trstu, S ia lna PWoči!a o ‘Witods£w PSDf že "H ^ P1"6- Slep "; 0Psfce socialistične S ^* Podprejo to za-lžnjem zasedanju 4« /T, Pokaže že pri 5j^>kdo rohnejšem pre-CHiii *3en. resnični »• t0i„ 0 nJen» prani »iiJ'^SI,7,a toefca te ide’ ‘ega- na’ peIj“ v^s8iij samo dilema: ~ umik ^Sr^nif Cet s STO- t0 p '1 je i0.e,’’.prau tiste ovi-V^'nit 1 Preprečevala ( ®hte, Oglasne tristran- 'St^nsk* vojske \ 7 krj9oj, pravijo 1-1''i<7,a plebisdt? Ne-kh^ekor pa za ure. V-, 5’ilcli,.r?.n!,Ce izjave to-kS o*‘*f«ev vsega Tr- Posreef fc ItaUji■ Ce \.N»j» j‘Uresn,čit' ‘a h«« o ni’ 1 “Socialistična %,0,>raviln scitu pravza-VSj. sv°je delo; Rim >i«b!°je eilje tudi VX . Plebiscita. V*1 ** nan? o plebi- S na» ,.Pn.fcaže kot «so-Sh, 5,ce e!ananta fcomin-Sl?'10' STr\St' formalne <\k "g kot vrvega S j lalijj t- , tu‘ rseoa ^U*1^Pge ,’*» uaTianta, ki Vlp!o,naciiiQni odPre rim-*ice ^nevri USC t*ste Tn°2-«« it0: uč dei5tn v nekoliko No„jtin«asko°’ d“h*e Zanje Mnenju S V? ^oSUe ‘deie plebi-t * tržnih, "možnosti S >°rhladT*™ vPraša- V ^a oklenila »■£ ir" B°jiii 1. k'01 po f> p^Th v «*«* \yeike*°bne zamisli Ce ( £čenu ennanjemu da ««»■ k °>nelPrBi fdejan' Seu Uje»il» ---------- zavzemajo nas utrjuje ‘Venih VIsti nresniče- 'Sk *“• r>iebt£načemh jNeV,m,iee 5‘! P°stati namer~ diplomacije, tialisf romanj lKT*" ° m 2eI° pr°*°-’a>sti ZTno širšim- S »'Zadev?*'1’ manj o- tr£ fc<>'H“dUn3em i£a!i^ "c ip Otou t 8® lraperioi*8lužbi itali- K Ga*n0_. ,1U2b> 1 ttalii„„. italijan-je No,0cialai*! morali pre. \L, " *‘l p seda- N^^a k«d® bi sc >kt i C^iaraoT, ’e faši-\Me p Posebej /n_ aa •SS*£ šističnih oblasti v Trstu — nasilno spremenil na našem o-zemlju s politiko najbolj grobega nasilnega raznarodovanja, z odvzemom vseh materialnih osnov našega gospodarskega, kulturnega in javnega življenja, s politiko ognja in meča — zahtevati plebiscit v takih okoliščinah, pomeni sankcionirati fašistično nasilje, pomeni skrajno demagoški poskus ustvarjanja «demokratiemh» prividov na osnovah, ki so negacija demokracije. Se več — socialistična aza-misels je postavljena tako, da bi naj raznarodovalni stroj, ki ga je ustvaril fašizem in ki doslej v Trstu še m razbit, še nekaj let ustvarjal boljše pogoje za «plebiscit», in da bi se ta raznarodovalni stroj po možnosti vrnil tudi v con0 B, kjer je narodnoosvobodilna vojna z njim pometla. Lep esocializems v službi šovinizma, imperializma in genocida! Prepričani smo, da mu socialistične stramke v svetu, ki šo za razliko od P SV G in PSDI po večini res delavske IUGOSLAVIJA, TURČIJA IN GRČIJA -"EU lahko zagotovilo mir na Balkanu Izjave voditelja grške opozicije Papagosa o jugoslovanski vojski - Predsednik belgijskih socialistov o važnosti Jugoslavije za obrambo, za razvoj evropskega gospodarstva in za zbliževanje med narodi Šest vojnih ladij ZDA bo obiskalo Split - Odobritev važnih kreditov za pospeševanje kmetijstva (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Po enajstdnevnem obisku v južni Grčiji je jugoslovanska parlamentar. na delegacija, ki se pod vodstvom Moše Eijada vrača v do. movino, danes z letalom prispela v Solun. Na solunskem letališču je jugoslovansko delegacijo sprejel guverner severne Grčije minister Spais, predsednik solunske občine, zastopniki lokalnih oblasti, voj. ske, poslanci raznih političnih strank in jugoslovanski konzu) v Solunu Bogoljub Popovič. Takoj po prihodu v Solun je jugoslovanska delegacija v spremstvu poveljnika III. armadnega zbora generala Meni. dakisa in guvernerja severne Grčije Spaisa obiskala pokopališče v Zejtinliku in položila vence na grobove 8.000 srbskih vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni na solunski fronti. Nato so jugoslovanski poslanci obiskali dve tovarni, kjer so jih grški delavci navdu šeno pozdravili. Nato so se ju- in socialistične, ne bodo nase- goslovanski poslanci udeležili dl«. j svečanega kosila, ki so ga njim na čast priredile politične o-sebnosti Makedonije in Traki-je. Po svečanem sprejemu v prostorih jugoslovanskega konzulata v Solunu, katerega so se poleg jugoslovanskih poslancev udeležili guverner severne Grčije minister Spais, poveljnik III. armadnega zbora Manidakis, jugoslovanski poslanik v Atenah Radoš Jovanovič. člani konzularnega zbora( številni grški narodni poslanci in kulturni delavci Soluna, so se jugoslovanski ljudski poslanci udeležili svečane večerje, ki jo je priredil guverner severne Grčije minister Spais, Po polnoči so jugoslovanski ljudski poslanci z brzovlakom po dvanajstdnevnem bivanju v Grčiji odpotovali v domovino. V svojih izjavah na tiskovni konferenci v jugoslovanskem poslaništvu v Atenah sta vodja jugoslovanske parlamentarne delegacije Mola Pijade in Svetozar Vukmanovič odgovarjajoč na vprašanja grških in inozemskih novinarjev vnovič poudarila, da ne obstaja samo možnost, temveč da je v inte- Oster napad iranskega tiska na Veliko Britanijo in ZDA V pričakovanju dodatnih Mosadekovih izjav - Član komisije za petrolej Hassibi o nesprejemljivosti zadnjih predlogov TEHERAN, 2. — Kakor je danes izjavil tisku vladni predstavnik, bo Mosadek morda v kratkem podal nadaljnja pojasnila glede svojih zadnjih izjav o angleško-ameriški noti. Predstavnik je dodal, da Mosa-dek ni še sprejel ameriškega industrijca Jonesa, ko se je ta vrni) iz Abadana. Medtem se je izvedelo, da bo Jones odpotoval iiz Teherana v četrtek. Danes je Jones izjavil dopisniku AFP, da ni še končal svojih razgovorov z iransko vlado. Takoj ko bo te razgovore končal, bo podal tisku nekatere izjave. Kažem Hassibi, ki je eden od članov iranske parlamentarne komisije za petrolej, je danes na tiskovni konferenci očital Angležem, da priznavajo po-državljenje iranske petrolejske industrije samo pod pogojem, če Iran pristane na razsodbo Mednarodnega sodišča, kar bi pomenilo, da Iran avtomatično priznava pristojnost tega sodišča v petrolejskem vprašanju. Iran pa je vedno oporekal tej pristojnosti in poudarjal izključno pristojnost iranskih sodišč. Razen tega bi morala Perzija priznati bivšo AIOC kot izključno kupovalko perzijskega petroleja, kar bi pomenilo obnoviti položaj va-ruštva. Kažem Hassibi je nato poudaril, da deblokada iranskih šterlinških kreditov v Veliki Britaniji, ki ga Angleži in Američani predlagajo v svoji zadnji noti, ne bi imela nobenega praktičnega učinka, ker bi ta znesek vračunali v dolg Irana za odškodnino AIOC. Končno je Hassibi dejal, da je znesek deset milijonov dolarjev «v zameno pristanka na pogodbo, ki bi povzročila Perziji izgubo tisoč milijard dolarjev, smešen. Američani, je dodal Hassibi, so pokazali, da še ne poznajo iranskega ljudstva. Po takem predlogu ne bomo mogli več gojiti do Američanov istih čustev kakor prej*. Glasilo iranske narodne fronte »Shahed* objavlja danes izredno oster napad na Angleže, predvsem pa na Američane. List trdi, da je »Truman napravil svojo zadnjo nevredno akcijo kot predsednik, ko je skušaj preprečiti kapitulacijo Velike Britanije. Gostje Bele hiše, milijarderji in senatorji ne morejo razumeti idej, k; domujejo v revnih teheranskih domovih. Hočemo prodajati naš petrolej, toda ne naše vesti, naše svobode ali naše neodvisnosti. Bogati Američani ne morejo razumeti, kar se je zgodilo na Kitajskem, in kar se bo jutrj zgodilo v Teheranu«. List zaključuje: «Iran ni naprodaj ne za Američane ne za Angleže ne za Ruse. Ce bi se ZDA res zavedale položaja, bi morale, kakor Mosadek, poslati noto Veliki Britaniji in jo pozvati, naj brezpogojno sprejme pravične zahteve iranskega ljudstva«. Značilno je, da je kom-informistični tisk večkrat, napadel list. «Sbahed» in ga označil za filoameriškega. Ameriški državni departman je danes uradno javil, da je pisanje časopisov, češ da ameriška in britanska vlada pripravljata pošiljatev čet v Iran, «če bi nastopile določene okoliščine«, brez vsake podlage. Predstavnik državnega departmana je nato izjavil, da so «zelo zanimive« vestj iz Teherana, da je Mosadek zahteval »pojasnila« glede zadnjih angleško-ameriških predlogov. Ta zahteva pa vsekakor ni še prišla v Washington. Politična aktivnost v Londonu LONDON, 2. — Angleška vlada se bo sestala v četrtek, da med drugim prouči zadnji razvoj spora z Iranom, priprave za bodočo gospodarsko konferenco držav Britanske skupnosti, predvideno zvišanje cen za nekatera živila ter program za novo parlamentarno zasedanje, ki se bo začelo prve dnj novembra. V kronskem govoru bodo pojasnjene bistvene točke, ki se nanašajo na dva zakonska osnutka o razveljavitvi podr-žavljenja transportov m jeklarske industrije. Churchill bo v soboto govoril v svojem volilnem okrožju. Pričakujejo, da bo komentiral sklepe kongresa sindikatov. V ponedeljek pa bo v Sheffieldu govoril zunanji minister Eden. Ridgwayev razgovor z Adenauerjem PARIZ, 2. — Kakor se je izvedelo, so predstavniki Francije. Velike Britanije in ZDA, ki so se včeraj sestali v Len. donu. da pripravijo zahodni odgovor na zadnjo sovjetsko noto, predložili vsak svoj osnutek. Tri osnutki pa so si podobni in medi njimi ni nobene bistvene razlike. Medtem poudarjajo pariški opazovalci, da se dh/evmi red1, ki ga je predlagala SZ v svoji zadnji noti ne more sprejeti. Poudarjajo namreč, da so tri zahodnP vlade pripravljene udeležiti se konference s Sovjetsko zvezo, dodajajo pa, da bi bilo možno res učinkovito razpravljanje samo, če bi začeli proučevati najprej nemiško volilno vprašanje. V bonnskih obveščenih krogih se je izvedelo, da se bo Adenauer sestal v četrtek s tremi visokimi komisarji in, se z njimi razgovarjal o zadnji sovjetski nota. Adenauer sc je že danes razgovarjal z ameriškim visokim komisarjem, ki mu je izročil besedilo sovjetske note. Danes je iz Pariza prišel v Koeln general Ridgway. Sprejel ga je podtajnik v nemškem zunanjem ministrstvu Hallstein. Ridgway je takoj po prihodu obiskal kanclerja Adenauerja. Uradno poročilo pravi, da s6 Ridgwaya sprejeli tudi trije zahodni visoki komisarji. Do-t>ro obveščeni krogi trdijo, da sta se Ridgvvav in Adenauer razgovarjala o evropski o brambna skupnosti. Po razgovoru z Adenauerjem, je Rid-gway časnikarjem izjavij med drugim: «Naš glavna smoter mora biti ohranitev miru za vsako ceno. Skupno sodelovanje je bistveni čirti-telj, ki služi temu namenu. Morebitni napadalec mora razumeti, da se mu bomo postavili skupov, v bran in ga zavrnili ter mu prizade, jali hude izgube. V tem smislu sodim, da je prispevek Nemčije življenjske važnosti«. Nocoj je Ridgway zopet od-potoval v Pariz. skupine iz vseh organizmov sklada in banke. Ameriški zakladni minister Snyder, ki se bo udeležil občnega zbora, je danes izjavil, da ZDA nimajo namena spremeniti cene zlata in tudi ne reval-virati dolarja. Dejal je, da je ameriško stališče glede važnosti, da se ohrani sedanja pari-‘eta ameriškega dolarja in zlata, znano. «Stainost. te paritete, je dejal Snyder, je vedno podpiral kongres, in mi sm0 mnenja, da naša politika jamči finančno stalnost v ZDA, in da je to velike važnosti ne samo za nas, pač pa tudi za ostali svet. Z mednarodnega stališča krepi stalna vez med ameriškim dolarjem in zlatom zaupanje sveta tako v zlato kovino kakor v ameriško valuto. Razpisane volitve na Južnem Tirolskem TRIDENT, 2. — Predsednik pokrajinskega odbora je določi' 9. november za dan volitev v pokrajinski svet pokrajine Trident - Poadižje. Pokrajinski svet bo štel 40 svetovalcev. Južna Tirolska je edina itali. janska pokrajina, v kateri še ni bilo pokrajinskih volitev. Izvedbo volitev je vlada zavlačevala z dolgotrajnim sporom, kdo naj izda volilni zakon in kdo naj volitve razpiše. resu obeh držav, da se razvije in utrdi prijateljstvo in sodelovanje na političnem, gospodarskem, kulturnem in vojaškem področju, kar se lahko doseže brez formalnih paktov. «Glede na današnji položaj, v katerem sta obe državi, je vprašanje obrambe na prvem mestu«, je dejal Moša Pijade in dodal, da je neobhodno potrebno, da se z namenom zagotovitve srečnejše bodočnosti obeh narodov utrdijo zveze in odnosi na vseh področjih. Moša Pijade je izjavil, da bo sredi septembra prispela v Grčijo jugoslovanska vojaška delegacija na razgovore z grškimi vojaškimi osebnostmi, medtem ko je Svetozar Vukmanovič opozoril na možnosti tesnega sodelovanja na turističnem, gospodarskem in tehničnem področju. Na koncu je Moša Pijade izjavil, da bo Jugoslavija storila vse, da se čim prej popravi svobodna cona v solunski luki, in je ponovno zagotovil. da nosi jugoslovanska delegacija iz Grčije najlepše vtL se in da se je prepričala, da čutijo vsi narodi Jugoslavije prisrčno prijateljstvo do grškega naroda. V izjavi jugoslovanskim novinarjem je vodja grške opozicije Papagos poudaril potrebo tesnega sodelovanja na političnem, gospodarskem, kulturnem in vojaškem področju med Jugoslavijo in Grčijo. «Moje mnenje je«, je poudaril Papagos, »da Jugoslavija, Turčija in Grčija lahko zagotovijo mir na Balkanu. Eventualni napadalec bi moral razmisliti, kako bi se znašel pred enotnostjo treh držav, ki so odločene braniti svojo neodvisnost. Zato je potrebno prepričati Združene države Amerike, da nam dajo čim več orožja. Spoznal sem jugoslovanskega voja. ka», je nadaljeval Papagos, «ki je prvorazredni vojak. Tak vojak mora biti dobro oborožen, kajti orožje, dano jugoslovanski vojski, ne bo izgubljeno«. V pismu centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije in mgršalu Titu je predsednik belgijskih socialistov Maks Buzet v imenu delegacije, ki je nedavno obiskala Jugoslavijo, med drugim poudaril, da so belgijski socialisti razumeli, kako velik potencial predstavlja danes Jugoslavija za obrambo, za razvoj evropskega gospodarstva in za zbližanje med narodi in mogo. če tudi za bodočo evolucijo narodov, ki so trenutno pod sovjetsko dominacijo. Buzet je poudaril glede na skrupulozno objektivnost jugoslovanskih voditeljev v zvezi s težavami, ki jih imajo v izgradnji socializma v Jugoslaviji, da bodo belgijski socialisti z največjim zanimanjem in z iskreno željo za sodelovanje sledili ogromnim naporom jugoslovanskih voditeljev za ohranitev neodvisnosti Jugoslavije in izvedbo socializma z industrializacijo in demokratizacijo uprave Maršal Tito je danes v spremstvu podpredsednika vla- viceadmirala Mate Jerkoviča in kontreadmirala Sčekiča obiskal Senj, kjer mu je prebivalstvo priredilo prisrčen sprejem. Maršal Tito se je zanimal zg lokalne probleme, dal navodila za njihovo rešitev, dal na razpolago pol milijona dinarjev za dom vojnih sirot in si ob navdušenju meščanov ogledai mesto. Predsednik vlade Slovenije Miha Marinko je danes sprejel bivšega ministra in sedanjega zastopnika Francije v OZN Ju-lesa Mocha s soprogo in ju zadržal pri kosilu. Jules Moch, ki se zanima za izgradnjo socializma v Jugoslaviji, se je med bivanjem v Sloveniji raz-gcvarjal s političnimi delavci ter obiskal nekatera industrijska podjetja. 25. avgusta 'zjutraj sta blizu vasi Jelovica po nalogu bolgarske obveščevalne službe prekoračila mejo dva bolgarska vohuna. Medtem ko se je prvi od bolgarskih agentov takoj po prihodu čez mejo prijavil jugoslovanskim oblastem, je bil drugi pri poizkusu, da se vrne v Bolgarijo, ubit. Preiskava je ugotovila, da je ubiti Marko Petkov Džunin, ravnatelj gostinskega podjetja v vasj Go-režda, agent bolgarske obveščevalne službe, ki je večkrat prihajal čez mejo in je lani v spopadu z jugoslovanskimi organi ubil jugoslovanske miličnika Konstantinoviča. Jugoslovanska vlada je dala privoljenje za novega turškega veleposlanika v Beogradu Aga-ha Aksela, dosedanjega turškega poslanika v Amanu. Indijska vlada je imenovala za veleposlanika v Beogradu Binay Ranjan Senija, dosedanjega veleposlanika Indije v ZDA. Pod poveljstvom viceadmira-la Cassadya bo 11. septembra šest vojnih ladij ZDA obiskalo Split. Med enotami, ki pripadajo 6. ameriški floti, sta veliki nosilec letal Coral Sea in težka križarka Salem. Nacionalne študentske unije Anglije, Zahodne Nemčije, Švice, Avstralije. Francije in Avstrije so odklonile svojo udeležbo na konferenci mednarodne študentske zveze, ki bo te dni v Bukarešti, v kolikor se na konferenco ne povabijo tudi zastopniki Jugoslavije. 28. avgusta so slovenski planinci iz Tolmina položili na vrh Mangrta umetniško izdelano spominsko knjigo s sliko maršala Tita namesto knjige, ki so jo nedavno* odnesli italijanski alpinci. Na nedavnem zasedanju jugoslovanskega gospodarskega sveta na Bledu je bilo sklenjeno, da se odobrijo 3 milijarde in 500 milijonov dinarjev kredita za pospeševanje kmetijstva. in sicer 250 milijonov za nakup živine, 400 milijonov za nove vinograde in sadovnjake in 2 milijardi 750 milijonov za dokončno izgraditev novih zadružnih objektov. Poleg tega je zvezm gospodarski svet 'klenil, da odobri določene kredite zadrugam, ki jih je doletela suša. ter kredite delavcem de in ministra zunanjih zadev, jn nameščencem za zidanje sta- Edvarda Kardelja, ministra hr- novanjskih hiš. vatske vlade Ivana Krajačiča.l B. B. v OZN NEW YORK, 2. — Pod predsedstvom brazilskega delegata Muniza je Varnostni svet na današnji seji znova razpravljal o sprejemu novih članov v OZN. Prvi je govoril ameriški delegat Warren Austin in sporočil. da ni bil dosežen noben pozitiven rezultat na sestanku petih stalnih članov Varnostnega sveta, ki je bil 21. avgusta. Dejal je. da se stališče posameznikov ni spremenilo, in zato ni bilo mogoče doseči sporazuma. Sovjetski delegat je dejal, da je mnenja, da ni umestno razpravljati sedaj o zahtevah za sprejem Japonske, Kambodže, Lausa in Vietnama. Dodal je. da bi morali z druge strani predlagati sprejem Libije in štirinajstih držav, ki že več let čakajo na sprejem. Obtožil je nato ZDA, da ovirajo sprejem sovjetskih satelitov v OZN in dejal, da se bo SZ vedno posluževala veta. »da prepreči nezakonite spletke Angležev in Američanov v Varnostnem svetu«. Ponovno je zahteval, naj Varnostni svet priporoča istočasni sprejem 14 držav. Razpravljanje se je nato odložilo na jutri popoldne, ko bo ameriški delegat obrazložil ameriško stališče. SLABA iredentističnega tiska (Po najnovejšem fašističnem zločinu) V Trstu ga ni človeka — pa naj pripada kateri koli politični skupini — ki ne bi včeraj zjutraj, ko je izvedel za zločinski poskus požiga slovenske srednje šole v Ulici Lazzaretto Vecchio, takoj lahko s stoodstotno gostovostjo uganil, kdo so bili in katerim političnim skupinam pripadajo Zločinski zlikovci. Tudi ni nobenega dvoma, da je vsak pošten prebivalec našega mesta ne glede na narodnostno pripadnost nadaljevanje fašističnih požigov ogorčeno obsodil. Spričo teh dveh dejstev Pa je nadvse značilno, kako je včeraj po tem najnovejšem zločinu na prvi dan izvajanja londonskih sklepov poročal tržaški iredentistični • demo-kristjanski in kaminfomvov-ski tisk. Kominf or mistična «Unita» c zločinu sploh ni poročala niti besedice! Ne verjamemo, da njeni tržaški" uredniki ne vedo, kaj se dogaja v našem mestu. In če vedo, so z molčanjem hoteli najnovejši fašistični zločin jte samo ignori-zadevo, tem-ojt-eljem hkrati a v našem■ me. kot nekoč na-ojo tradicionaU ■i vsemu, kar je Takšno ravna-posledica njihove rati kot ne več svojim tudi prikriti, stu isti zloči; daljujejo s no prakso sl nje je pa, prežetosti-^s fašistično vzgojo r-n italijansko kominformovsko iredentistično politiko: »saj je bil zločin naperjen proti tistim, pred katerimi je potrebno — kot je pozival pred meseci Vidali v Bariju — «reše-vati italijanstvo Trstov. No, zelo je verjetno, da bo tržaške kominformovske novinarje kakšen njihov predpostavljeni opomnil naj vendar zadevo na demagoški način vsaj dan pozneje einteligentnon izkoristijo in zato ni izključeno, da bomo v današnji «U- Britanski sindikati obsojajo zdravstveno politiko vlade Kongres odobril poročilo glavnega sveta in sprejel resolucijo, ki se zavzema za izvedbo oborožitvenega programa MAR.GATE, 2. — Kongres angleških sindikatov je danes soglasno odobril resolucijo, ki zahteva ukinitev dodatnih plačil, ki jih je naložila konservativna vlada za zdravniške preglede, za popravila zob in za .druge zdravniške pomoči, ki so vštete v brezplačni zdravstveni službi Dr. Cardew je pri predložitvi resolucije izjavil, da ti dodatni stroški navajajo številne ljudi, da ne gredo k zdravniku, in res se je v juniju število zdravniških predpisov zmanjšalo za 15 odst. Najbolj pa so se zmanjšali v Lan-cashire. Govornik ie pripomnil; «Ni le slučaj, da se je najbolj zmanjšalo število ljudi, ki so šli na zdravniški pregled, prav na področju, kjer so gospodarski pogoji najslabši zaradi krize v tekstilni industriji.« Na jutranji seji so na kongresu razpravljali o vprašanju oborožitve. Razpravo je načel tajnik organizacije Sir Vincent Tewson, ki je pozval delegate, naj zavrnejo zahteve bevani-stov za znižanje oborožitvenega programa. Dejal je, da čeprav se lahko zdi potrebna kaka sprememba teh programov, se v zadnjem letu ni nič takega zgodilo, kar bi lahko navajalo sindikate, da umaknejo svojo podporo politiki oborože. vanja. Omenil je nato stalno podporo zveze sindikatov OZN, NATO in načelom kolektivne varnosti. Na koncu je Vincent Tewson Boreisho imrašanie zone! nretl DZU? Ameriški predstavaik v OZM Gross poudarja, da bi morala glavna skupščina razpravljati o repatriaciji vojnih ujetnikov - Avstrijsko in tunizijsko vprašanje - Letno poročilo glavnega tajnika Tr$gve l.iea - Truman napoveduje važna razkritja v zvezi z zadnjo stavko v jeklarski industriji Mednarodnega denarnega sklada MEXICO CITY. 2. — Ta teden bo letni občni zbor Mednarodnega denarnega sklada in Mednarodne banke za obnovo. Češkoslovaška delegacija, ki je edina država vzhodnega bloka kot članica denarnega sklada, je predložila resolucijo, ki zahteva izključitev kuomintanške NEW YORK. 2. — Predstavnik ZDA v OZN Ernest Gross je danes sporočil, da bodo o korejskem vprašanju verjetno razpravljali na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN, bodisi da se medtem sklene premirje ali pa ne. Nasprotno s stališčem, ki so ga zavzele na zadnjem zasedanju glavne skupščine, so ZDA sedaj mnenja, da ni potrebno čakati na konec pogajanj za premirje, da se spravi korejsko vprašanje pred OZN. »Vprašanje, ki ovira sklenitev premirja, t. j, repatriacija vojnih ujetnikov, je moralnega in političnega značaja«, je dejal Gross, »in zato je prav, da o njem razpravlja glavna skupščina OZN«. Kar se tiče avstrijske državne pogodbe, glede katere je Brazilija zahtevala vpis na dnevni red skupščine, je Gross izjavil, da bi morebitni poziv OZN štirim zasedbenim državam. naj napravijo konec zasedbi, imel znaten vpliv q tunizijskem vprašanju je’ Gross dejal; «Upamo, da bo mogoče doseči sporazum pred sestankom glavne skupščine s pogajanji med Francijo in pravimi predstavniki tunizijskega ljudstva Ce se to ne bo zgodilo, bo večina skupščine nedvomno sklenila, da se razpravlja o tem vprašanju«. Končno je Gross izjavil, da je mnenja, da se napetost med Vzhodom in Zahodom ni zmanjšala v zadnjem letu, pač pa da «čas deluje za svobodne narode ker so se ZDA letos znatno okrepile in na ta način opogumile države Zahodne Evrope«. Glavni tajnik OZN Trygve Lie je objavil svoje letno poro- čilo glAvrai skupščini Združenih narodov, ki se bo ponovno se-stala 14! oktobra. Poročilo podaja pregled dela posameznih organov Združenih narodov od 1 julija 1951 do 30. junija 1952. V začetku navaja poročilo akcijo OZN za pomoč deželam, ki so pod zaiuprsiško upravo, da pridejo do samovlad^ in neodvisnosti. Trygve Lie izjavlja nato, da se prebivalstvo na svetu veča tako naglo, dp bo po eni generaciji potrebno skrbeti za prehrano novih milijonov in morda tudi za eno milijardo ljuda. V številnih nerazvitih deželah, kjer je gostota prebivalstva visoka v primeru z obdelano zemljo in z drugimi viri, se prebivalstvo množi tako, da se lahko predvideva, da se bo v eni generaciji podvojilo. Z druge strani poudarja Trygve Lie, da v bolj razvitih deželah, kjer se opaža padec bodisi v številu rojstev kakor v številu mrtvih, nastaja sedaj visoko razmerje starejših ljudi. Poročilo trdi, da se bo prebivalstvo na svetu povečalo predvidoma v prihodnjih 30 letih od 25 do 30 odst. Poročilo opozarja nato na nevarnost, ki jo predstavlja protizakonito kupčevanje z mamili na vsem svetu. Pripominja, da je nadzorstvo nad tem prekupčevanjem zelo težko, ker je sedaj mogoče mamila dobiti tudi sintetično, medtem je bilo svoj čas nadzor- stvo vsaj teoretično omogoče-1 kandidata kot glasnika onih no zaradi tega, ker se je lahko politikov, ki govorijo kar koli, izvajalo nad vsemi fazami dol ge vrste operacij, O korejskem vprašanju pravi poročilo, da »obstajajo dobri razlogi za mnenje, da bi večina javnega mnenja držav OZN z navdušenjem sprejela premirje na Koreji na približni osnovi sedanje linije fronte«, in da bi pri tem velik del sedanje bojazni in pesimizma izginil. Taka rešitev, dodaja poročilo, bi okrepila zaupanje svetovnega javnega mnenja v OZN kot sredstvo kolektivne varnosti. Glavni tajnik OZN pravi nato, da povsod odobravajo stalne napore Združenih narodov za razorožitev. Predsednik Truman, ki se vrača z vlakom iz Mihvaukea v Washington, je danes govoril v Parkersburgu v Zahodni Virginiji.Obtožil je voditeljere-publikanske stranke, da so povečali nevarnost vojne. Dejal je med drugim: «Govoreč tjavdan o osvoboditvi narodov Vzhodne Evrope, oni republikanec, ki nam je pomagal opredeliti našo zunanjo politiko, ve v kakšnem nevarnem polo. žaju je danes svet. Ve tudi, kako lahko bi bilo sprožiti novo vojno Vendar pa je samo zato, da 'pridobi glasove, pripravljen dopustiti, da republikanska stranka in kandidat te stranke govorita take reči, ki večajo nevarnost vojne«. «Ni prijetno zame ugotoviti, da se republikanski voditelji poslužujejo svojega uglednega pozval kongres, naj odobri resolucijo glavnega sveta zveze sindikatov, ki pravi; »Izvesti je treba oborožitev v najvišji možni meri in v mejah naše zmogljivosti najti potrebna sredstva. To ni trenutek, da bi popustili pri naši odločenosti, da nudimo kolikor mogoče velik prispevek k obrambi svobodnega sveta«. Sledila je debata, med kate. ro je med drugim voditelj sindikata gasilcev in član izvršilnega odbora angleške komin-formistične stranke John Hor. ner napadel Eisenhowerja zaradi njegovega zadnjega govora. Delegat sindikata mehanikov Jack Stanley pa je dejal, da se približno polovica angleškega narodnega dohodka uporabi za obrambne programe, kar povzroča brezposelnost in vsakovrstne težave. Kongres je na koncu zavrnil resolucijo, ki kritizira oborožitveni program. Resolucija je zahtevala konferenco petih velesil, konec oboroževanja Nemčije in Japonske, ter poudarjala, da oboroževanje povzroča stalno padanje življenjske rav. ni angleškega ljudstva. Nato je kongres zavrnil drugo resolucijo, ki je zahtevala: znižanje oborožitve in prepoved bakteriološke vojne ter program pomoči zaostalim državam. Na koncu je kongres odobril poročilo glavnega sveta. Pozneje pa je bila. odobrena resolucija, ki jo je predložil sindikat znanstvenih delavcev, in s katero se priporoča britanski vladi, naj si prizadeva, da se s pomočjo OZ*N pripravi nova mednarodna konvencija za prepoved bakteriološke vojne. Glavni tajnik Zveze sindikatov se je ostro uprl proti tej resoluciji in dejal, da ne bi prišla na dnevni red kongresa, če ne bi bili kominformisti vodili propagandistične kampanje o tako imenovani bakteriološki vojni na Koreji. samo da gre po njihovi sodbi za nekaj, kar naj bi jim pripomoglo do oblasti. Nedvomno se republikanski kandidat zaveda. da se železni zastor in kremeljski zidovi ne bodo porušili pred navadnim trobentanjem volilne kampanje«. Dejal je nato, da Eisenho-werjeve besede o osvoboditvi Vzhodne Evrope pomenijo v sedanjih okoliščinah isto kakor govoriti o vojni. Zato so nekatere besede republikancev povzročile zaskrbljenje med evropskimi zavezniki. «Naši zavezniki v Evropi so se obvezali za skupno obrambo svobode in ne da se bodo udeležili propagande za vojno«. Pri svojem včerajšnjem govoru v Milwaukeu je Truman vnesel še nekatere izjave v tekst, ki je bil že prej izročen tisku. Sklicujoč se na zadnjo stavko v jeklarski industriji je dejal: »Te dni vam bom govoril o razvoju stavke jeklarskih delavcev in vam bom povedal vse, kar se skriva za odločitvijo sodnikov večine« Kakor je znano, je šest sodnikov vrhovnega sodišča, t. j. večina, izjavilo, da je zasega jeklarn neza. konita. General Eisenhower pa je danes začel svojo volilno turnejo po štirih južnih državah. Govoril je v Atalanti, kjer je ostro napadel demokratično vlado in dejal, da je ta spremenila ameriško življenje v zaporedno vrsto kriz, in da je sedanjo zmedo pripisati brezvestnim «politikom. ki lazume-jo državno službo kot način za Umrl je Avenol bivši glavni tajnik Društva narodov ŽENEVA, 2 — Bivši glavni tajnik Društva narodov Joseph Avenol je danes urorl v starosti 73 let v svoji hiši v Duil-lier-Sur-Nyon, oto Ženevskem jezeru. Avenol se je rodil v Franciji leta 1879. Študiral je pravo in leta 1907 je postal finančni ipšpektor. Leta 1916 ga je francoska vlada imenovala za svojega predstavnika v med-zavezniški komisiji za dobave v Londonu. Leta 1919 je bil delegat pri stalnem odbpru vrhovnega gospodarskega sveta in je vodil pogajanja s Krasinom za vzpostavitev trgovinskih odnosov z Rusija V povojni dobi se je kot finančni izvedenec u-deležil glavnih mednarodnih konferenc in je medtem postal član gospodarskega in finančnega posvetovalnega odbora Društva narodov. Leta 1923 je bil imenovan za namestnika glavnega tajnika te organizacije ob strani Sira Eriča Drummonda, čigar naslednik v predsedstvu je postal leta 1933. To mesto je zavzemal do leta 1940, ko je Društvo narodov prenehalo delovati. Od tedaj se je Joseph Avenol nita« čitali nekaj podobnega v tem smislu. Podobno je pisal demo-kristjanski «Giomale dl Trie-ste«, ki je v prav najbolj skritem kotičku svoje druge strani prištulil tri stavke poročila pod naslov, ki zadeva neki drugi slučajni požar, ki so ga povzročili otroci pri igri. Seveda la demokratični in pobožni katoliški list —• prav gotovo ne v smislu Kri-stusoizega nauka — ni zapisal niti besede zgražanja ali ogorčenja ali protesta, da bi s tem vsaj na videz prikril svoje zadovoljstvo nad, poskusom iz-preminjanja v pepel slovenske srednje šole ob nastopu službe 21 rimskih funkcionarjev. Najbolj značilno pa je tisto, kar so zapisali demokrščanski uredniki včeraj popoldne v svoje «Ultime Notizie«, v člančiču, s katerim polemizirajo z našim včerajšnjim poročilom o zločinu v našem dnevniku. Tem «pravičnežems predvsem ni prav, da smo poročilo objavili na prvi strani in z velikim naslovom čez pet stolpcev. Bog ve. zakaj se jezijo? In kaj mislite, kakšen bi bil naslov v »Ultime Netizie«, če bi n. pr. v Londonu sklenili, ime-novati namesto 21 italijanskih prav toliko jugoslovariškihf funkcionarjev v okviru ZVU* , in če bi na dan nastopa nji1 hove službe nekdo poskušal %-pomočjo bencina zažgati eno izmed italijanskih šel v T£-slu? Prav gotovo bi bilo razburjenim pisunom pri «U. IC». vseh devet stolpcev desetkrat premalo... Toda tem naslednikom ostudnega fašističnega popoldnevni-ka, katerega pisanja se Slovenci še prrav dobro spominjamo iz dučejevih časov in še prej, ko so goreli naši narodni domovi. ko so zločinci v črnih srajcah s svinčenimi kroglami delili svojo rimsko pravco pri Bazovici, na Opčinah, Proseku, ko so ropali in požigali naše vasi. ne gre v glavo, da bi imel pri tem zadnjem zločinu prste vmes kdor koli na pr. od tistih enacionalistovn. katere je ta list tako vneto za-’ govarjal ob marčnih fašistov-skih izgredih — da navedemo samo prrimer iz letošnjega leta Me! Veste kaj pravijo? Poslušajte: «Troppo sciocca la messin* scena, anche per i palati piči grossolani. Ali gre za gesto norcev ali pa gre — spričo nadvse nesorazmernega kan' kana ((Primorskega dnevnika* — za pravi pravcati avtole-zionizem, t.j. za nizkotno provokacijo; tutto fa brodo pur di scagliarsi contro gli italia. ni, specialmente mentre si ce. lebra in tribunale il processo contro i mancati autentici at-tentatori al Villaggio del Fan-ciullo, doye non si «giocava» con una bottiglia di benzinaj ma con «pani» di dinamite.« In da bo jezuitizem v resnici dovršen in popoln, poziva list policijo in oblasti nad in-tensificare la vigilanza...» Zadeva je torej zelo preprosta: ne samo predsinočnjim, temveč vedno smo tržaški in primorski Slovenci sami sebe ubijali, st požigali svoje narodne domove in svoje vasi in se zapirali za desetletja v ita. lijanske ječe in internacije, samo zato, ker »tutto fa brodo pur di scagliarsi contro gli italianit! V tem zadnjem primeru pa smo imeli še prav po. seben vzrok, zlasti mi pri našem dnevniku, ker se istočasno vrši pred tržaškim tribunalom proces proti pubertetnikom, ki so ustanavljali posebno protititistično stranko... Tako torej. Vendar bi bilo lepo. če bi uUltime Notizies odgovorile na sledeče vprašanje; zakaj je njihova jutranja izdaja poskušala zločin prikriti in zakaj je demokristjansko glasilo popoldne tako ogorče. no zakričalo. Ali ni morda vmes slaba vest? Zmanjšanje zlatih zalog v Veliki Britaniji LONDON, 2. — Poročilo državnega zaklada javlja, da so se kljub ameriški pomoči za 45 milijonov dolarjev zlate in dolarske rezerve Velike Britanije in šterlinškega področja zmanjšale v avgustu za 44 milijonov dolarjev in so konec avgusta znašale 1 milijardo in 672 milijonov dolarjev. Primanjkljaj je nastal predvsem zaradi kritja primanjkljaja 98 milijonov dolarjev v evropski plačilni zvezi v juliju. Britanski primanjkljaj v tej zvezi je znašal v avgustu še 4 milijone in 800 tisoč dolarjev in bo dokončno poravnan v septembru. Kratke vesti umaknil iz javnega življenja, napolnitev žepov in ohranitev I Živel je najprej v Franciji, na-oblasti*. 1 to pa v Švici. WASHINGTON, 2. — Dr- žavni departman javlja, da se bodo morali evropski uvozniki blaga strateške važnosti iz ZDA od 20. oktobra dalje obvezati pri svojih vladah, da ne bodo zopet izvažali tega blaga brez uradnega dovoljenja teh vlad. * * # HAAG, 2. — Nova holandska vlada, ki jo je Willem Drees včeraj sestavil, jg danes prisegla. Popoldne je imela prvo sejo. * * * HONG KONG, 2. — Pekinški radio je danes javil bese. dilo Maocetungove brzojavke Stalinu ob priliki sedme obletnice zmage nad Japonsko. Na koncu brzojavke se Maocetung zahvaljuje Rusiji za njeno ((bratsko pomoč« pri obnovi Kitajske, I M M WA Daocs, sreda 3. septembra Sonce vzide Ml« Jutri, četrtek 4 septembra Rozalija, Nedamisei POMOČ NADŠKOFIJE ITALIJANSKEMU ŠOVINIZMU V njeni počitniški koloniji raznarodujejo slovenske otroke Učiteljica in duhovnik, nezavedna Slovenca, prepovedujeta otrokom celo govoriti slovenski GORICA, 2. — Kakor bacili stalno napadajo človeški organizem in ga skušajo uničiti, tako italijanska uprava neposredno in s pomočjo cele vrste šovinističnih organizacij in cerkve skuša slovensko skupnost v Italiji onesposobiti za nadaljnjo narodno rast, oslabiti njeno narodno zavest in jo pripraviti godno za asimilacijo. Med najnovejši tak poskus spada tudi počitniška kolonija goriške nadškofije, ki je bila v Fiera di Primiero na Tridentinskem. V tej koloniji je bilo tudi več slovenskih otrok, med njimi nekaj iz Pevme in Sovodenj. Pred dnevi so jih starši obiskali. Ob povratku v Gorico ■so začudeno pripovedovali o nezaslišanih vzgojnih metodah, kj vladajo v tej koloniji. Tako so vedeli povedati, da je voditelj kolonije slovenski duhovnik, ki pa v cerkvi niti zunaj nikoli ne govori slovenski, ampak s0 vse njegove pri mokracija oblast v svojih rokah, pomeni, da ima oblast Vatikan; ergo: šovinistično ravnanje vladne krščanske demokracije s Slovenci je dokaz vatikanskega šovinizma do Slovencev! In ravnanje s slovenskimi otroki v papeški koloniji na Tridentinskem to samo potrjuje. Spričo okrepljenega napadanja na našo narodno manjšino in predvsem na naše predšolske otroke, kar potrjuje zvišanje letnega nakazila ustanovi ONAIR na 120.000.000 lir, ter na šolsko deco,-ne smemo slovenski starši pozabiti, da se bliža pričetek šolskega leta in da ne sme biti nikogar, ki bi napravil zločin nad narodom in dal slovenskega otroka v poitalijančevalnico. Slovenski \ otrok spada samo v slovensko šolo, naj si bo to v slovenski vrtec, slovensko nižjo ali višjo gimnazijo, slovensko strokov- bomo več mogli opazovati mar. sikaj starega, kar se nam je ohranilo le v spominu na lepa otroška leta. Ves teden pa bodo prihajali na božjo pot device Marije verniki iz vseh vasi, ki spadajo pod staro cerkev v Nemah. Ta. ko bomo videli vsako jutro hoditi skozi vas procesije, ki bo. do molile in pele svete pesmi, To bo nekak teden priprav za veliko odpuščanje, ki se bo končalo v ponedeljek na dan Marijinega praznika. Sicer pa ima vas že sedaj praznično lice in je močno oživela. . &-> Mešani pevski zbor iz Podgore pri Gorici, ob svojem nastopu v Sempolaju avgusta. V PODJETJU S0LVAT ZSIZALI DELOVJNI CAS Ravnateljstvo se izgovarja na 300 milijonov primamkljaja TRZIC, 2. — Položaj v trži- • Rosignanu lahko krila prora- škem podjetju «Solvay» postaja vedno bolj zapleten. Delavci protestirajo proti odredbi tovarniškega vodstva, kj jim je tedensko odvzela 4 delovne ure in jih s tem prikrajšala za 16 delovnih ur na mesec, kar pomeni, da bodo delali na mesec dva dni in pol manj kot doslej. Ravnateljstvo je te dni dalo na vpogled svoj obračun iz leta 1951, ki kaže, da je imelo podjetje 300 milijonov deficita. To dokazuje, da je ta kemična tovarna v zadnjem času s proizvodnjo nazadovala. V primeri s prejšnjimi leti, ko je bila proizvodnja na višku, proizvaja tovarna samo petino sode. Do lanskega leta je tovarna v dige v italijanskem jeziku. j no šolo in slovensko učitelji-Kolonijo je vodila tudi neka šče. slovenska učiteljica, ki pa m bila nič boljša od duhovnika. Tudi ona je prepovedovala otrokom govoriti med seboj slovensko. Zato so otroci v svojem jeziku govorili le, kadar so bili oddaljeni od duhovnika in učiteljice. Po mašah je duhovnik dal otrokom v roke papeško zastavo in jih spravil v skupine, Postrojeni v vrstah so morah prepevati italijanske šovinistične pesmi, kakršne ob raznih prilikah lahko slišimo po go riških ulicah. Navadno jih je ob koncu duhovnik nagovoril v borbenem tonu in pozval otroke, naj tudi streljajo na sovražnika, če je to potrebno. In otroci so res pričeli oponašati streljanje pušk in brzostrelk. Ko so starši prišli s skupnega izleta domov s0 z velikim začudenjem pripovedovali ljudem, kaj vse so videli in slišali na otroških kolonijah na Tridentinskem. Bili so skrajno nezadovoljni in ogorčeni. Iz navedenega se vidi, da stvari okoli nadškofijskega dvorca le niso tako nedolžne in da je bilo naše pisanje ob izidu prvega Ambrosijevega pastirskega pisma, pisanega v italijanskem šovinističnem duhu, popolnoma utemeljeno. Nadškofijski dvorec in vodilni ljudje, ki vedrijo za njegovimi zidovi, so prav tako šovinistično in protislovensko razpoloženi do slovenskega naroda, kot je na primer sama italijanska oblast, krajevne oblasti in go-riška podružnica krščanske demokracije. Sicer pa drugače tudi ne more biti! Krščanska demokracija, vodilna politična italijanska stranka, katere je ima oblast, je stranka Vatikana, ki se bori za oblast Vatikana v Italiji. Ker ima krščanska de- Te besede toplo polagamo vsem staršem slovenskih šoloobveznih otrok na srce ob bližan ju novega šolskega leta, da preprečimo šovinistične nakane po oslabitvi ali odpravi slovenskih šol in slovenskega naroda v Italiji. Za sprejem v Dijaški dom C as za vlaganje prošenj za sprejem v Dijaški dom v Gorici je od 1. do 15. septembra. P0 tem roku ne bodo več upoštevali prošenj. Starši naj osebno vložijo prošnje na sedežu Dijaške Matice v Gorici, Ul. Ascoli štev. 1/1. Opozarjamo, da morajo prošnjo vložiti tudi dijaki in dijakinje, ki so že lansko leto bili v zavodu. jVelika.,šagra"v Nemah Za organrizathjo -pros.lave-ob veliki krajevni dšagri« v Ne-mah, ki je' všei Fwc laniji m morda najbolj značilna in važna v deželi, se je u-stanovil poseben odbor, ki bo pripravil program raznih manifestacij. Sagra bo na ponedeljek. Zato bo že nedelja zelo živa in se bo začelo praznovanje pravzaprav že ta dan. Zlasti bo vse živo zvečer na travniku blizu cerkvice in po livadah, kjer bodo razni vrtiljaki in druge igre. kioski za prodajo vina in živil itd. Igrala bo tudi godba, vmes pa bodo peli pevski zbori; videli bomo celo umetne ognje. Ker so zagotovili dobavo e-lektrične energije, pričakujemo, da bomo videli letos vrtiljake, ki se bodo vrteli na mehanski pogon. Pri tem pa ne Predpisi za obvezno prijavo Osrednja katastrska komisija določila gorske katastrske občine Izpustili so le nekaj občin iz Beneške Slovenije, čeprav imajo pogoje za to čun tovarne «Solvay» v Tržiču, ker je delala s celotno zmogljivostjo. V zadnjem letu pa znaša proizvodnja te tovarne samo tretjino polne zmogljivosti, kar je pripravilo ravnateljstvo do odpustov. Vsi ti dogodki, nanizani drug na drugega, nam potrjujejo, da se tudi italijanska kemična industrija bliža krizi, kakršna že več mesecev pretresa tkalno industrijo. občinskih davkov za 1.1953 Vsf tisti, ki javili, bodo ne bodo davkov pravilno primorali plačati denarno kazen SMRTNA NESREČA na Karmanu pri Gorjanih Po 30 letih se je vrnil iz Francije m se je ponesrečil pri lrqan|u planik V tragični gorski nesreči je zgubil življenje 55-letni zidar Ernesto Zanitti iz Gorjanov. Bil je nad 30 let odsoten z doma Potem ko je prihranil s svojim vztrajnim delom nekaj denarja v Franciji, se je pred nekaj dnevi vrnil v rojstno vasico. Toda tragični konec mu je preprečil, da bi svoja zadnja leta užival v miru pri svojemu ognjišču, potem ko je vse življenje trdo delal. Mož je bil zelo srečen, da se je vrnil med svoje drage in v soboto zvečer je spremljal svo. je nečake na goro Karman. Mladeniča sta šla spravljat seno in stric se jima je ponudil, da ju bo spremljal zlasti zato, da prebije med gorami, ki so ga tako spominjale na mladost, nekaj srečnih uric. Ko sta nečaka kosila seno, se je stric oddaljil in šel na vrh hriba. Dejal je, da želi nabrati nekaj očnic. Stric je kmalu izginil izpred oči nečakov. Ko je minilo nekaj ur, sta mladeniča po končanem delu sklenila, da gresta nazaj, ne da bi počakala strica Mislila sta pač, da se je zamudil pri iskanju planik. Toda zvečer se Zanutti še m vrnil na svoj dom. Sorodniki so bili zaradi tega zaskrbljeni in so sklenili, da se vrnejo na goro ter da ga bodo iskali. Vsi so bili v skrbeh ter so slutili, da se je moralo stricu kaj zgoditi Vse iskanje pa je bilo zaman in šele pozno v noč so se sorodniki in drugi vaščani vrnili na svoje domove. Iskanje so nadaljevali naslednji dan in ob 7. zjutraj se jim je nudil žalo. sten prizor. Truplo Zanuttija so našli na plazu v kraju, imeno- zmrcvarjeno. Kmalu so ugotovili, kako se je mož ponesrečil. Prišel je skoraj na vrh hriba in je skušal utrgati nekaj planik. Ker se je preveč sklonil na skali, je zgubil ravnotežje ter padel s približno 5 m višine, nakar se je še valjal kakih 70 metrov po plazu. Trčenje med topolinom In vespo GORICA, 2. — Včeraj okoli 17. ure je prišlo na Korzu v višini Drevoreda XXIV. maja do nesreče med topolinom GO 7639, ki ga je vozil 29-letni Peter Portolo iz Ul. Levada 49, in vespo GO 5989, ki jo je vozil 25-letni Ivan De Nutis iz Tržiča. Trčenje ni bilo močno in se šoferja nista poškodovala. Zato pa je nesreča zapustila večje okvare na vozilih. Neroden padec krojača GORICA, 2. — Prebivalci iz Ul. Baiamonti so v večernih urah telefoničn0 klicali Zeleni križ na pomoč. Iz neznanih vzrokov je namreč 62-letni krojač Leopold Gorjup padel na pločniku tako nesrečno, da je z obrazom udaril ob tlak. Pri tem se je poškodoval po obrazu. Zaradi udarca pa je pričet tudi krvaveti iz nosa. Odpeljali so ga v mestno bol nicio Brigata Pavia, kjer so ga pridržati na opazovalnem vanem «Garanolis», popolnoma 1 oddelku. GORICA, 2. — Po pregledu čl. 274 enotnega besedila za lokalno financo, ki je bil odobren 14. septembra 1931, vabi goriški župan vse tiste, ki so podvrženi zgoraj omenjenim občinskim davkom, naj prijavijo ali popravijo na posebnih tiskovinah obdavčljivi vir dohodkov- Omenjene tiskovine si nabavijo interesenti na občini in jih nato vložijo na občinskem davčnem uradu v Ul. Crispi št. 3 najkasneje do 20. septembra t. 1. Družinski davek: premičnin-ski in nepremičninski dehodki. ki jih družina skupno uživa, katerega koli izvora, način in kraj iz katerih izbirajo, prosti izdatkov proizvodnje, davkov, cenitve in vsakega bremena na premoženje (davku so podvrženi - hišni glavarji, ki imajo bivališče v občini pp čl. 43 civilnega zakonika). Davek na najemno vrednost: število in položaj stanovanj s I pohištvom, ki so na razpolago občini in realna ali domnevna pejemnine. < davku *o P°dvrže-ni samo tisti, ki nimajo stalne-ghj^jvališea v goriški občini in plačujejo druž nskega davka). Davek na vozila: število javnih ali zasebnih vozil, ki se uporabljajo za lastno rabo ali pa za prevoz os:b ali tovorov. Davek na biljarde: število zasebnih ali pa na posodo vzetih biljardov vštevši «biljar-dini» (ki ne presegajo dveh metrov dolžine in enega širine). Davek na patente: dohodek, ki ga kdo ima iz poklica ali pa poslovanja y trgovini, ko ni podvržen dohodninskemu davku. Davek na obrtnice: najemna vrednost kot se predvideva, če bi prosto dajali v najem: hotele, tudi dnevne, gostilne, penzione krčme, kavarne, druge krožke, kjer prodajajo alkoholne in nealkoholne pijače, javna kopališča, remize za avtomobile in vozila, lckale za hlev, javne plesne dvorane za biljarde in druge dovoljene igre. Davek na stroje za ekspresno kave: število in vrsto strojev ter ustroj in število dulcev za pripravilo čaš kave. Daivek na reklamne deske: lega, prostornina in tekst reklamnih desk, razglasov, reklam in podobnega, ki So stalno izpostavljene občinstvu in niso podvržene davku za reklame. Davek na pse: število psov vsake pasme, ki jih kdo ima. Davek na živino: število konjev mezgov, oslov, goveje živine, ovac, prašičev, ki jih kdo ima v občini. Davek na, klavirje: število zasebnih ali v najem vzetih klavirjev (davku so podvrženi samo tisti, ki nimajo stalnega bivališča v goriški občini in ne plačujejo družinskega davka. Davek na služinčad: število služabnikov, ki služijo pri davkoplačevalcu, ločeni po spolu in po dnevnem delu (davku so podvrženi samo tisti, ki nimajo stalnega bivališča v goriški pokrajini in ne plačujejo družinskega davka. Davek Za odnašanje smeti: števil0 prostorov, njihovo prostornino v kvadratnih metrih, 'ego in namen uporabljanja teh prostorov. Te prošnje niso dolžni napraviti tisti, ki so že vpisani ali pa predloženi za vpis v davčne sezname za tekoče leto če se njihovi dohedki niso spremenili po 20. septembru 1951. Kljub temu da bodo davkoplačevalci prijavili dohodke, bo lahko sama občina ugotovila, če so bili ti prijavljeni v pravi meri. Tisti davkoplačevalec, ki ne bo prijavil svojih dohodkov v zgoraj omenjenem roku. bo podvržen nadtaksi, ki je enaka eni tretjini skupnega dohodka za vsa leta# odkar je bila prošnja rešena. Kdorkoli ne bo pravično prijavil svojih dohodkov, da bi se tako izognil eni četrtini davka, bo podvržen nadtaksi, ki je e-naka eni tretjini razlike med pravilno prijavo letnega davka in tistega, ki bi mu bil naložen po prijavi. V obeh primerih, razen onih primerov, kp je naložena še hujša kazen, bodo davkoplačevalci kaznovani z globo do 50.000 lir. Motorist podrl kolesarja Kolesar je zletel na tla in se ranil v glavo. GORICA, 2. — Včeraj zjutraj je na Korzu Verdi prišlo prometne nesreče. Dr. Pirgior-gio Delfino s Korza Italia 44 je prihajal s svojim kolesom iz Ul. Contavalle proti Korzu, ko je nenadoma trčil vanj motorist 29-letni Cargnel Alojz iz Ločnika. ki je vozil po mestu s- precejšnjo brzino. Pri močnem sunku je Delfino zletel z vso močjo na cesto. Mimoidoči so ponesrečencu takoj pritekli na pomoč in poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki ga je prip ljal v mestno bolnico Brigala Pavia Po pregledu do zdravniki ugotovili le lažje praske po rokah in obrazu In globoko rano na„glavi-. Ozdravel bo v nekaj dnrh Na kraj nesreče je takoj prišla mestna policija za potrebne ugotovitve. Požar v spn ku KRMIN, 2. — V bližini Kr-mina se je včeraj nenadoma vnel senik trgovca Alojza Sif- fa iz Gorice, ki spada k stanovanjskemu poslopju in za katerega trenutno skrbi 64-letni polovinar Stefan Kristjančič. Požar je nastal iz neznanih vzrokov. V kratkem času je uničil senik s 50 stoti sena. stiskalnico, 12 sodov različne velikosti, 2 brenti in 2 krampa. Skoda znaša okoli pol milijona lir. Osrednja katastrska komisija je objavila prvi začasni seznam katastrskih občin, ki jih štejejo za gorsko ozemlje. Te občine so; Amaro, Ampezzo. Arta, Ahten, Barcis, Bordano, Castel. nuovo del Friuli. Cavazzo. Car-nico, Cercivento, Chiusaforte (Kluže), Cimolais, Claut, Ca-luzetto, Comeglians, Dunja. Dreka, Enelonzo, Erto, Caso, Forgiaria del Lauco, Ligosullo, Na kraj so takoj prihiteli \ Brdo, Naborjet, Praprotno, Me- duno, Moggio Udinese (Mužac), Gorjani, Ravascletto, Raveo, Rezija, Rezjuta, Rigolato, Sau. prostovoljni gasilci iz Krmina in orožniki, ki so preprečili nadaljnjo škodo. Borba z ognjem je trajala 4 ure. Medtem se je 55-letna Kristjanči-čeva žena, rojena Blažič, močno opekla po brazu. Odpeljali Sp jo v bolnico. Ozdravela bo v 8 dneh. Urnik vlakov na goriškem kolodvoru ODHODI; Proti Trstu. 6 20, 7.25 8.44. 10.04. 13.45, 15.57. 17.26. 18.33* 20.36 21 26, 00.01 Proti Vidmu: 4-50. 5.30. 6.36, 7.59. 8.28. 10.46 13.48 i6 0Q* 17.25 19.15. 20.18. 23.20 PRIHODI: tz Trstu. 5.26, 6.34, 7 57 , 8.19* 8.27. 10 44 13.44. 17 21 19.10 20.13. 23.18 Iz V dma. 4.4U. 6.18. 7.23 8.43. 10 00. 13.43. 15.55. 17.23 18 29*. 20.34. 21.24 23.59. * Ne vozijo ob nedeljah Izlet zena h Komskemu jezeru GORICA. 2. — Zveza slovenskih žena v Gorici bo priredila 13. in 14. septembra izlet h Komskemu jezeru (La-go di Como). Odhod iz Gorice bo ob 4. j uri zjutra: 13. septembra. Proga je Gorica-Treviso-Vicenza-Verona (Gardsko jezero). Bre. šefa in Bečgamo s prihodom v Lecco ob 12- Počitek do 15 ure. Odhod okoli jezera do Menag-gia Tu bodo prenočevali. Kdor bo imel potni list bo lahko šel naslednji dan ob 7. v Lugano (Švica) V Milan bodo prišli okoli 15. ure. Ob 17. odhod proti Gorici. Vožnja z avtobusom stane 2500 lir na osebo. Vpisovanje je v Ul. Ascoli št. 1-1, IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Italija, vino in finančni stražnik Agent ga je opozoril, naj ne preklinja Italije, toda vinjeni mož mu je razbil kozarec na obrazu 24. novembra lani in sicer okoli 22.30, je 47-letni Giuseppe Valeri, rojen v Trevisu in stanujoč v Devinu sedel v neki gostilni v svoji vasi in v vinje. nem stanju preklinjal ter vsevprek kritiziral. Prav tedaj je stopil agent finančne straže Salvatore Caretta skupaj s svo. jimi prijatelji Aldom Daneom, Giacintom Filippouom in Se-bastianom Terrizzijem v gostilno. Mož postave, ki je hotel biti bolj vesten kot ostali, je stopil k Valeriju ter ga surovo nagovoril ter mu prepovedal govoriti proti Italiji Jezen nad takim nastopom uniformiranega neznanca, je Valeri, ki je imel kozarec v rokah, izgubil živce in možu razbil kozarec na obrazu. Jasno je, da se je iz tega razvil pretep in medtem ko so trije prijatelji priskočili Caretti na pomoč, ie IZPRED ZAVEZNIŠKEGA SODISCA Lastnica dveh samokresov predana rednemu sodišču 42-letno Mario Sartori por. Bogatin, stanujočo v Ul. del Toro, pri kateri so v soboto našli v omari dva samokresa, so včeraj pripeljali pred zavezniško vojaško sodišče, ki mu je predsedoval Mr. Bay-liss. Zena, ki jo je branil odv. Gefter-Wondrich, je izjavila, da je samokresa hranila v spomin na svojega brata, ki je 10. maja 1945 leta izginil in je bil baje tudi ubit. Policijski agent, ki je vodil preiskavo, je izjavil, da sta samokresa v dobrem stanju toda brez nabojev. Predsednik Bayliss je ob koncu odločil, da predajo vse akte rednemu civilnemu sodi šču, ki naj Bogatinovo sodi >» # * Tudi Giordana Martina in Giuseppa Vecchieta, ki sta ob. tožena, da sta napadla in ranita dva ameriška vojaka, so po včerajšnji razpravi predali rednemu sodišču v nadaljnji postopek. Oba ostaneta še vedno v zaporu in bosta morala prositi za začasno svobodo državno tožilstvo in ne ve£ vojaško sodišče. Valeriju pomagal njegov 19-let-ni sin Nellio. Posledice pretepa so se kma. tu pokazale; Caretta je imel globoko rano nad očesom in na nosu, Valeri pa rane na licih in nosu. Caretta se je moral zateči v bolnišnico, kjer so ga tudi sprejeli s prognozo okrevanja v 100 dneh, Valerija so prijavili sodišču pod obtožbo, da je užalil agenta in mu povzročil hude teles, ne poškodbe, po katerih naj bi mu ostale stalne brazgotine. Valeri je na sodišču izjavil, da ni kritiziral Italije, temveč sa. mo njeno vlado ter južnjake in Furlane. To so potrdile tudi nekatere priče. Državni tožilec je izključil možnost obstoja brazgotin ter znižal dobo okrevanja od 100 na 35 dni. kakor je razvidno iz zdravniških potrdil ter zahteval, da obsodijo Valerija na 1 leto’ zapora zaradi telesnih poškodb ter na 6 mesecev in 15 dni zapora zaradi psovanja agenta. Sodišče pa ni sprejelo tožilčev predlog, temveč je Valeri. ja obsodilo na 1 leto zapora ter mu dovolilo vse ugodnosti, ki jih predvideva zakon. Predsednik: Ostoich; tožilec: Grubissi; zapisinkar: Magliac-ca; obramba: odv. Kezich Obvestilo Združenja lastnikov lavnih obratov Združenje lastnikov javnih obratov vabi vse kategorije, da sodelujejo pri »Prazniku grozdja«. ki bo v tržaški in drugih občinah. Vse podrobnejše informacije, tudi glede sodelovanja pri raznih natečajih, naj se zainteresirani obrnejo na tajništvo v Ul. G. Gallina 5 med uradnimi urami Mile obsodbe za tatvino železa Štiri osebe, in sicer 41-letni Giulio Breccia iz Milj, 37-letni Viljem Klun iz Milj, 40-letni Mario Caldini iz Trsta in 39-let-ni Mario Silvani tudi iz Trsta so pod obtožbo sodelovanja pri tatvini železa v škodo ladjedelnice «Felszegy» sedele na zatožni klopi kazenskega sodi. šča, ki mu je predsedoval Ostoich. Morda ne bi nikoli našli tatov, da ni policija ponoči 13. avgusta tega leta v bližini Ore. ha ustavila z železom natovorjen tovornik. Ker je bila vsebina sumljivega izvora in ker sta se tako šofer kakor njegov spremljevalec sumljivo obnašala, je policija uvedla preiskavo, ki se je uspešno končala. Prišlo je na dan. da se je Klun zmenil s Caidinijem in Silvanijem, da bi prodali u-kradeno železp. V ta namen je Klun povabil oba moža naj se zvečer oglasita s tovornikom, na katerega bodo naložili material. Tovornik se je res ti. stega večera ustavil v bližini ladjedelnice in železo se je kmalu s pomočjo čuvaja ladjedelnice začelo kopičiti na vozilu. Po končanem delu je tovornik odpeljal, toda daleč ni prišel. Vse štiri so po končani preiskavi predali sodišču, ki je po kratki razpravi izreklo obsodbo in obsodilo Brecio in Kluna zaradi tatvine na 6 mesecev zapora, medtem ko sta bila Caldini in Silvani obsojena zaradi sodelovanja na 3 mesece. Vsem, razen Caldiniju, so dovolili ugodnosti, ki jih predvideva zakon, kar pomeni, da so prosti Caldini pa bo moral tri mesece presedeti. Predsednik: Ostoich; tožilec: Grubissi; zapisnikar; Magliac-ca: obramba: odv. Presti, Ja-cuzzi in DelFAntonio. ris, Sovodnje, Socchiave, Srednje, Sutrio, Tajpana, Trbiž, Tol. meč, Tramondi di Sopra, Tra-mondi di Sotto, Trasaghis, Treppo Carnico, Venzone, Ver. zegnis, Villa Santina. Vito d’Asio, Zuglio. St. Lenart. Iz tega seznama se vidi, da imajo vse občine v Karniji v Železnem kanalu in v Kanalski dolini za gorske občine. Isto velja tudi za doline Tera, Idrijce. Nadiže. Celline in Medune. Izključili pa so vse občine iz predgorja ter St. Peter Slove-nov, Neme in Fojde Pokrajin, ska ustanova za gorsko gospodarstvo je proučila to vpraša, nje in pripravlja dokumentacijo za vključitev drugih občin v seznam. Zakon namreč dopušča osred. nji katastrski komisiji, da klasificira za gorske občine tudi tiste katastrske občine, ki nimajo vseh ustreznih pogojev, če so v enakem gospodarskem-poljedelskem položaju. Zakon namreč določa, da morajo biti občine v višini 600 nr"had - mor jem, ali pa morajo-|' znašati višinska razlika med ! najyjšjim in najnižjim o/em ; Ijem v občini vsaj 600 metrov--1 ter da m hektarski donos višji 1 od 2400 lir. Ni težko dokazati, da imajo | n. pr. katastrske občine kot Ce. nebola, Brnas, Polčenigo itd. vse značilnosti, da se klasificirajo med gorsko ozemlje. Ustanova za gorsko gospodarstvo pričakuje objavo novih določb, da v tesnem sodelovanju z občinami in pokrajino ugotovi, kateri kraji spadajo v gorsko ozemlje. Zdi se, da bo treba prošnje vlagati en mesec po objavi novih določb. Tečaj za strokovno izobrazbo zidarjev Pokrajinski urad za diio sporoča, da se bo v ponedeljek 15. septembra pričel v Gorici tečaj za strokovno izobrazbo zidarjev. Pravico do posečania ima 30 učencev. Tečaj bo trajal 5 mesecev; vanj s-g lahko vpišejo vsi brezposelni med 18. in 40. letom, ki so bili 25. av gusta redno vpisani na uradu za namestitev. Tečajniki bodo prejemali na dan po 200 lir, pohvaljeni pa ob zaključku tečaja 3000 lir. Ako tečajniki ne bodo prejemali brezposelne podpore, bodo poleg 200 lir dnevnih prejemali še 100 lir na dan in 60 lir za vsakega otroka že 10 in starše, če jih morajo preživljati. Kdor želi posečati tečaj, naj se osebno zglasi na Pokrajinskem uradu za delo v Gorici. Vpisovanje se prične 1. septembra in se zaključi 10. septembra opoldne KINO VERDI. 17: ((Ponarejevalci«, F. Giacchetti in D. Duranti. VITTORIA. 17: «Umor», R Douglas. CENTRALE. 17: ((Morski ro- parji iz Barracude«, R. Came-ron in A. Mara. MODERNO. 17: »Vrni se dragi ideal«, C. Gora in L. Adani. ESTIVO. 21: ((Dvoboj s smrtjo«, R Navvkhoff in A. Rein-hold. ADRIA -EXPRESS priredi ob priliki Zagrebškega velesejma izlet z vlakom v Zagreb- TbTlll m SarnCltorc0 Oskarju Miliču „Garzunov" za Salež, ZgoniK. ura^j. Koludrovico, v Gabrovcu pri Ivanu Rustji v vec . 0J«r Opčinah na sedežu OF od 17 ure dalje, za d, jbe pri v Dolini na sedežu OF. za Škotije in Miljske ^ Bod. Furlaniču na Škofijah, na Plavjah pri Cvetku ^ ' v 1CU na ozvaujun, UUV|UU fju ^v~ Yr Knku, V pri Mili Hrovatin, v Štramarju pri Lazarju ve j .0p°\gt pri Aleksandri Babič, Ul. Senesi 1. Prijave„sP oetek zV v večernih urah. Vpisovanje se zaključi v P CENA VOŽNJE 500 o »ELI §IG 1951-52 Razvoj slovenske kul ,., ture ovirajo ‘čni in protislovenski zakoni, ki še zmeraj niso ,CQnj pa tudi rimske odredbe, ki se širijo v ^ kakor da bi bil ta italijanska provinca , src. !° itikt ^9. i? nadaljeva-* ^atiCTimi narodom. tojhja ietle J° . vrš'l° vsa Vi ni , so se izru- “■ on »u se izr u- lihega -‘9 v. gostovanjih •'niifi ai ansambla ali posa-! »Jelon™?” l sI°Veni3i ter tc«oc'°““;niu, jugoslovanskih iiloifc pn gledaliških prire- :t,,5nilc „„7 Juš Kozak, \^lianiTOtZaaJled?lUia. Mstooanfn»r.?!.!e 0 važnosti ‘*ete(! ‘ 7Gostovanja naših *®6ene irtn PreP°trebna in ,Clio «- ■ ^, * ~ ‘ ■w; ----------■■v,v..."liSSi.. 0 pomoči Jugoslaviji Jugoslavija je prejela med vojno in po osvoboditvi posojil in podpor za okrog milijardo dolarjev, mnogo manj kot Italija in druge manjše države O mednarodni pomoči Jugoslaviji po svetu zelo mnogo pišejo. Ni mogoče reči. da je v tem pisanju kaj izrazov naklo- KORČULA - otok cipres S,., 8n'Ia Umetniška ra- rK'?4 olivigostje d*e aNsča rektor, 4kToJ~“Ke9a gleda- Si ,E ‘"Osti ° Iprai- Aii. ‘te; Jn °f- Kumba-tfM.r Poznem ^da«an/nie3e.*e nekaj '%h ta*Bibm ,e -tudl " :h :N n,”"1 zanimanje » edal iška vpra- Nalezi sr vpra-tržaškimi f( j !ll!cen V oprali «RomPSflafcesPearo' *» Julija« '"•c elanJ°stume Sej ®. Drms ” Trstu. j!- «a. in stane časa .2?cetku sezo- i S? Pri PŠ j«,priboru v50me° in ,e’ Stn^'.9r°lčeva v »los e®- estnič V vlo- ’ C,«<• so se %ltera' da «kuD askl 9le-\Sni„ s°dobn0 p.Tetes>’jo 'S Za za dosp~- P daiiška pei3e s«- C'0bU* oiedaiiii!;1^eiouricrri umetni- ^:ifikah so Ut t'>«ar-^0nar°da pn- ^ ii’*0 Pomoč za K; k<^solnieva^ A- $0 HAViAUSK0 jN.:'uiiAw o S7ono P°- 70rane °a7„.souP°’ in ^‘977 Avtonomne V-81 Sr &t igrati^0711 SNG ni C® tau' C J finskem ‘anoup ,,r,, : mne hji ,t*Proti nh„-9 .tališče V KS«»«Bar,T,i e* Jmi V”’!"«»s.' torLfez°ni SNG rti tJ*o bilo to od- is oL^n'^0 ..že _Prcd ^in,7nda°sr°7J?' Ko odri alt VJ? n tak 1JS? odloč- a ii**, _VW odloč- disk rimfha- v°c*n*icn’ ?Uora«e, K$,lu!> tem« , ®3a*' Krr Ur« Ji« Vt fiie..;'1'11 m od« ln •'»im/o 't. '- »/a n ur1—1 Afjai J.Prodsta *t*> n! !kN>a ni,1)a “tdiakuj °9o ®. Pribori-wi na odqo- I1* do daljio °fner«iti „ProI“d7Ps^d- 'e cioi o "etni. dom ‘n sp .^® ie KaH- Kf?0a ( ? iiSk®' -JT^tPn do t li«. “ Edinstven položaj glavnega mesta na otoku - Korčulanke ubranile oblegano mesto pred Turki - Dragulj srednjeveške stavbarske umetnosti - Del otoka naseljen že pred „Moreška“, viteška igra, ki jo vsako leto igrajo na otoku Mo-tiv s Korčule rinska patina, na vsakem koraku zadeva človek na srednji [Vgkv, Se je ohranjeno starjfi^ko obzidje in še groze štiri mrke 'utrdbe, od koder so prfd 471 '‘leti' pogumne korčulanske ženč ubranile mesto pred n-apadajo-turško silo. Moški so izgubili pogum ter so se umaknili v otoške gozdove, ženske pa so Sj nadele vojaško opremo in se drenjale po obzidju, razpravljajo), kako in kaj in grozeč brkatim Turčinom. Ulus-Alibane. turški vojskovodja, se je ustrašil tolikšne vojne’ sile. kot je mrgolela po obzidju in dal je ukaz za umik. Silovit vihar je prav tedaj prihrumel po ozkem Korčulan-skem prelivu in pognal turško ladjevje proti Hvaru. Korčula je bila rešena. To se je zgodilo 15. avgusta 1571. leta, kar pričajo spominska plošča v mestu in vrsta iz onih dni ohranjenih sulic v stolnici. Pač redek primer v zgodovini. da so ženske ubranile oblegano mesto! V®’* n'f'nu Ba kol? rarliif0 „ P°sebnega K Kot Korzika v Sredozemskem morju je otok Korčula Jadranu izrazita v morje vi žena gora. Tak je njen vi dez, giedan z morja ali s kopna. Dva vzporedna gorska grebena rasteta tako rekoč naravnost iz morja ter se vlečeta od vzhoda prot: zahodu čez cel otok, po vmesni dolini pa so se vgnezdila naselja, medsebojno povezana s cesto in potmi. Najvišji vrh doseže otok Klupči, 568 m, tovorna pot, ki veže naselja, pa se seve.no od nj» vzpne čez sedlo do 46Ž m visoko. Samo sto štirideset metrov niže se je na p ros 'ari, visoki planoti, nazvani Blat skr, polje, raztegnilo največje otoško naselje, gosposko Blaio ricijske hišf. loža iz 15. stoletja in knežji dvoi uričajo o minul, slavi in bogastvu. Tut bldtsko kolo «Kumpanjija» je še slikovit narodopisni ostaneic Iz one dobe. Danes živi osem tisoč vaških prebivalcev predvsem od rodovitnega polja, ki se širi okol, velikega naselja. Svoje pristanišče ima Blato v Pri gradiči na severni otoški obali. Treba je pripomniti, da sta zaradi strmine tako severna kot južna otoška obala kjju-b številnim zalivom revna na dobrih pristaniščih. Zato živijo tri petine prebivalstva znotraj otoka. Tam je tudi ljubka vasica Cara in posebne omembe vredna podjetna Smokvica. V njeni okolici raste odlično vino in uspeva sijajno sadje. Kmečka delovna zadruga Jerko Tomašič v Smokvici je najboljša v ljudski republiki Hrvatski. Svojo prodajalno je odprla celo v beli Ljubljani. Otok ie šestkrat daljši kot znaša njegova največja širina. Razmerje 47 ktn: 6 - 8 km. Površina 276 km2. Ves je zelen in obdelan, njegova južna obala ,e posejana z bujnimi vinogradi. Posebno barvitost in južnjaški poudarek mu dajejo vitke ciprese. Nikjer v Dalma-cjji jih menda ni toliko kot na Korčuli m na pelješki obali onstran ozkega preliva, ki loči otok od celine. Avtomobilska cesta se vije, vzpenja, in nate-zuje čez vso otoško dolžino od mesta Korčule ob vzhodni obali do Vele Luke ob mogočnem naravnem zalivu na zahodnem koncu otoka. Tudi tamošnja vinorodna okolica spada med najroriovi'neiše na otoku. Srce goratega otoka. k1 mu je dalo tudi ime. je mesto Korčula. Vsepovsod se ga drži sta- Korčula nameščena med zali-1 rejen Korčulan. Po zgodovin- voma konec vzhodnega otoške-jezička, ima po grmenju poznavalcev najlepši položaj med vsemi kraji v Dalmaciji. Mogočna kulisa njenč^a celi rilskega zaledja je razorana ka-menita gmota peljeških vršacev, obrabljena ob morju z večnim zelenjem, ki med njim spet prevladujejo ciprese. 15 km severovzhodno rastejo iz morske gladiine obris; otoka Hvara, za mestom se dvigajo zeleni bregovi, ki jih reže bela cesta. V mestu samem pa se gnetejo med majhnimi trgi in ozkimi ulicami stare palače z balkoni, s kamnitnimi stebri in ograjami ter slikovitimi dvorišči. Vse mesto je tlakovano s kamnitnimi ploščami, vse njegove komaj dva metra široke ulice se stekajo na trg pred stolnico, ki je bogata z umetninami Bassana, Tintoretta, Tiziana in drugih. V bližini stoji stolp De Polo, spomin na znamenitega svetovnega potnika Marca Pola, kj je bil baje Vela Luka i in organizira še danes državna prvenstva v pokritih in odprtih bazenih. Prvo ameriško državno prven-stvo v vaterpolu je bilo leta 1914 v Chicagu. Ker so bila pravila nepopolna in so jih igralci z lahkoto izigravali igra v Združenih državah ni bila po-sebno priljubljena, dokler niso — kot smo že rekli — uvedli evropskih metod in mednarodnih pravil. Združene države so zmagale v vaterpolu na olimpiadi v St. Louisu leta 1904. Toda na tisti olimpiadi tuja moštva niso nastopila. Evropske države niso sprejele vaterpola na uradni spored olimpijskih iger vse do londonske olimpiade leta 1918. Od takrat je na climpladcCh zmagala Velika Britanija trikrat, Madžarska trikrat. Francija, Nemčija in Italija pa po enkrat. Vzporedno z razširjanjem igre, so se ameriški igralci tudi kvalitetno dvigali. Na letošnji olimpiadi v Helsinkih so nastopili tekmovalci ZDA brez posebnega slovesa, mirno in tiho. Toda po prvih zmagah in še posebno po vstppu v finalno tekmom-nje je bilo jasno, da je moštvo, ZDA največje odkritje letošnjih iger ako izvzamemo velik napredek in izvrstno aplikacijo novih pravil, s čemer se je odlikovala jugoslovanska sed-morica. Na olimpiadi so ZDA dosegle četrto mesto za Madžarsko, Jugoslavijo in Italijo, toda pred Holandijo (evropski prvak). Belgijo, Scvjetsk0 zvezo in Španijo. To je bil velik uspeh. CARL SHEPHERD Zopet dve smrtni nesreči pri motornih dirkah DOUGLAS, 2. — Danes so zabeležili zopet dve smrtni nesreči na motornih dirkah. Angleški vozač Ivor Arber je izgubil oblast nad svojim motorjem in se je z brzino 140 km na uro zaletel v zid ob strani dirkališča. Bil je na mestu mrtev. Malo kasneje je padel 24-letni Jaskson in prav tako podlegel ranam. Pred tem se bo 8. septembra v Luksemburgu sestal ministrski svet skupnosti premoga in jekla; na tem sestanku bodo potem obravnavali posarsk-Italia. 16.00: »Za not Viale. 16.00: »Tai^^J Kino ob morju. 16-v-besa«, D. 0’KeeTe._j» r Modeftfb. 16.00: jočejo« J. Crawforo._|j),-i I Savooa. 16.00: »N®*1 880», Burt LancasMf' ^ Vittorio Veneto. 16'30'n-v,.. je izginila«, if«a' Azzurro. 16.00: Belvedere. 16.00: «Kn£ Marconi. 17.00: «NaP#l vlak«, S. AlexiS. j^nai. Massimo. 16.00: «Ka J« sen***' Novo cine. 16.00: « Odeon. 16.00: ^ V Radio. 16.00: «Obso»« morete«, O. 11 sr POLETNI KH0, CIRCUS APOLLO V* Jutri, v ^^JnSTAVA- *L LIKA GALA-PRE». v^opiri roči la in ATEC, Trg Garibaldi. 21-00: Sati«, Bob Hope-^ ^oče * Ginnastica. 20-00’ daije ubiptu. te fhjubC0 Kino na gradu. Pod P* Opornik z Pončana. 20.00: ^, srd* Rojan. Sv. Ivan. 20.00-ska«, P. Neal. RADIO STSf, petek, 5. 5.45 Jutr. glasba. '• 30 Slovenske narodne- ■ ^ tr la. 13.45 Od včeral 13.50 Domači z'-'™!', poj<> rarnii obzornik. V zbor radia Reka. j j dije v melodijo- * pot 23.10 Glasba za Zadnja poročila. 306,1 11.30 Lahki otkf £-vsakega nekaj. 1 j3,40 13.00 Domači n**11"-,očil»vL(* melodije. 14.00 Plesna glasba. Sonata za violino ' Stravinski: »Apol 20,00 ,-iod 19.45 Poročila. , |n 1 gff ne arije. 20.30 S* f. 20.45 Lahke melo . rtvU-duru. 21.31 Glasba Večerne melodije. . 11,00 Simfonična Dramatiziran r°|” , J. pori" Merimea »Golob- j3.0° 12.30 Lahka pe^-jte#1 čila. 14.00 Franco*k« Slavni solisti: A 5t)a, ' 18.00 Operetna 8 po^%n/ perna glasba. 20.00 Z c. ^ ap'JUU A UKVU UAaiHCllUll ■ - J . publicista vzel «gada», kakor je mogel. ter J' vzet:, ker mu je bilo to docela nerazum J* > tišini, ki je trajala nekaj minut, začel: hoeete £ «Gad, gospod! Gad, gospod Pott.-gospod? — Vi se šalite, gospod?« ^vil 2 *~ cvoJ^f »Šalim, gospod!« je vzkliknil Pott ter_lia zalt^®1, njo, ki Je kazala, da ga zelo skomina. ( Ted gostu srebrni čajnik v glavo. »Šalim, 8° wnji g ^" fem biti miren, čisto miren, gospod!” se J pen^ sam ter se v dokaz svoje mirnosti, v rean nostl vrgel na stol. .. ^ 0(j K8, »Moj dragi gospod,« Je rekel gospod ,atl. «^SP, P. »Dragi gospod,« je začel Pott spe^ „ega, P »Dragi gospoa,« je zacei dragega. b ~bete se morete predrznitl. Imenovati me j^i re morete biti tako drzni, da mi gledate v |f, gospod?« »Ah, če hočete tako, gospod,« !e . v od »kako morete biti tako drzni, da mi 8* c ; te z gadom, gospod?« »Ker ste gad,« je odvrnil gospod Pot ' g°sp »Dokažite to, gospodi« je vzkliknil raz »dokažite to!« (fjaddli^ Glavni urednik BRANKO BABIC,— Odg. urednik STANISLAV RENKO. — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St 6, III nad. — Telefon Slev. 93-808 In 94-638. — PoStnl predal 502. -« UFRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od' 8.30 ■ 12 ln od 15 . 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vtSIne v 8*rlnl 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mnr< Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod 7.TT. — Podruž.: Gorica. Ul S. Pelllco l-II.. Tel 11-32 — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jug0Sl*^'atičneg» 10 n z Postni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo; Agencija dero Rega tiska Ltubllana TyrSeva 34 - tel 200t tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 - Izdaja Založništvo .