311.
V Trst«, v četrtek, 9. novembra 191S;
Letnik XL!a
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frarfčiška AsiJkega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik Uonsorci) lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-37.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24,—
Za pol leta ...»..................• IJ*—
za tri mesece.....................• o.—
za nedeljsko izdajo za celo leto.......5.20
za pol leta.................2.60

Posamezne številke .Edinosti* sc prodajajo po 6 .vinarjev,
zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnlkov.....mm po 10 vin-
Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............rnm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.............2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.052
Pregled najnovejših dogodkov.
Italijanska bojišča. — Na Goriškem mirno. Na Tirolskem posamezni napadi odbiti.
Ruska bojišča. — Na severu nič novega, pri Tolgyesu nov neznaten uspeh Rusov.
Romunska bojišča. — Napadi južno Szurduškega prelaza odbiti. Napredovanje naših čet pri Spiniju in Predealu.
Zapadna bojišča. — Severno Somme manjše bojno delovanje, južno Somme močni, le deloma posrečeni francoski napadi. Ob Mozi topovsko delovanje.
Balkanska bojišča. — Ob Crni Srbi odbiti. Pri Mackensenu nič novega.
Turška bojišča. — Nobenih važnejših dogodkov.
Dogodki na morju. — Ponesrečeni napadi italijanskih letal na istrska obmorska mesta. Eno letalo sestreljeno. Uspešen na-pad naših letalcev na Vermeljan in Tržič.
Italijanska beiil£a.
DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se razglaša: 8. nov. 1916.
Italijansko b o j i š č e. — Na Goriškem nadalje mirno. Na fronti v Fleim-ski dolini so bili napadi posameznih italijanskih bataljonov v ozemlju Colbricona in ob postojanki Bocche odbiti; 3 oficirji, 50 mož in 2 strojni puški ste ostali v naših rokah.	t ^ ^ Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se razglaša:
5.	nov. 1916.
Dne 7. t. m. popoldne so sovražni letalci metali bombe na mesta Rovinj, Poreč in Novigrad. Napravljena ni bila m ti najmanjša stvarna škoda in nikdo ranjen. Lastna letala so se dvignila k zasledovanju. Eno teh (voditelj poročnik Drakulič) je sestrelilo enega sovražnega letalca, ki se je spustil poleg na odprtem moriu se naha-jajočiii sovražnih torpedovk navzdol. Torpedovk e so bile napadene po naših letalih z bombami in so se oddaljile proti sovražni obali. Zvečer istega dne je metalo neko sovražno letalo istotako brezuspešno bombe - Umag. Lastna pomorska letala so zvečer zelo uspešno obmetala z bombami vojaške objetke pri Vermeljanu in Tržiču in se vrnila nepoškodovana nazaj.
Brodovno poveljstvo.
Ruska bojišta.
DUNAJ, 8. (Kot.) Uradno se razglaša:
8. nov. 1916.	.	. _
Vzhodno bojišče. — Armada
princa Leopolda Bav.: Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoier. fml.
BEROLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan,
6.	nov. 1916.	,	.
Vzhodnobojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nič novega.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Romunska boiiSta.
DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se razglaša:
8. nov. 1916.
Vzhodno bojišče. — Armada nadvojvode Karla: Južno in jugovzhodno Szurduškega prelaza so bili romunski napadi odbiti. Pri Spiniju In jugozapadno PredeaJa smo potisnili sovražnika dalje nazaj. Na obeh straneh bodzaške ceste smo v posesti vseh naših postojank. Seve-rozapadno Tolgyesa so zamogli Rusi zopet pridobiti nekoliko na ozemlju. Pri Tatarovu je neki avstrijski letalec sestrelil ruski dvokrovnik Nieuportovega tipa. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoier, fml.
BEROLIN. 8. (Kor.) Veliki glavni stan, 6. nOv. 1916.
Vzhodno bojišče. — Fronta nadvojvode Karla: V tolgyeškem odseku so bili tudi včeraj živahni boji. Sovražnik je izvojeval nadaljne majhne uspehe. Dalje od prelaza Bodza smo Romunom zopet iztrgali v zadnjih dneh pridobljene dele naših višinskih postojank; ob prelazu Tar-tar—Havas so sovražni napadi odbiti. Uspeh v ozemlju Spinija smo zamogli izkoristiti. Število ujetnikov se je zvišalo.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Albansko - macedon-sko bojišče.
DUNAJ. 8. (Kor.) Uradno se razglaša: 8. nov. 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba} ol. Hofer, fml.
BEROLIN. 8. (Kor.) Veliki glavni stan, 8. nov. 1916.
Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Nobenih posebnih dogodkov. — Macedonska fronta: Sovražni napadi v kolenu Orne so bili brezuspešni. Živahno topovsko delovanje na fronti ob Belašici in Strumi.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Zapadna bolliCa.
BEROLIN« 8. (Kor.) Veliki glavni stan, 8. nov. 1916.
Zapadnoboiišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Severno Somme se tekom dneva bojno delovanje ni razvilo preko zmernih me). Nočni angleški napadi med Le Sar som hi Gueudecourtom so se izjalovili v našem ognju. Južno Somme so napadli Francozi na obeh straneh Ablaincourta. Naši južni na južnem delu Ablaincourta se nahaiaioči sprednji oddelki so bili potisnjeni nazaj, vas Pres-soire je bila zgubljena; na severnem delu napada je bil sovražnik odbit. — PreSto-lonaslednlkova grmada: Živahni topovski boji v ozemlju Moze. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
TurSka bolIKa.
CARIGRAD, 7. (Agence Tel. MUH.) Glavni stan javlja:
Tigriška fronta. — Nadlegovali smo sovražnika s svojim učinkovitim artiljerijskim ognjem. Južno felahijske postojanke na desnem bregu reke so naši prostovoljni lovci razpršili sovražni konjiški eskadron In so prisilili pehotni bataljon, ki je bil poslan v ojačenje, da se je umeknil. Pri teh spopadih, ki so popolnoma potekli nam v prid, je imel sovražnik velike izgube, d očim so bile naše čisto neznatne.
Kavkaska fronta. — Na desnem krilu nam v prid potekajoče praske. V središču smo s svojim učinkovitim ognjem razpršili sovražnika. Na levem krilu smo z uspehom zavrnili napadne poizkuse sovražnega poizvedovalnega oddelka. 4. bi 5. novembra smo nenadoma napadi zapadno Adalije ležeči otok Kekovo, ki je rabil že dolgo za skrivališče roparjem, ki so se tako hipoma pojavljali pod zaščito sovražnega brodovja na naši obali in plenili. Napad se je končal s polnim uspehom. Zajeli smo veliko število pušek ter moke in živine. Roparji so imeli 100 mrtvih. Ža-jeii Smo tuoi nekaj roparjev, ki jih obesijo. Francosko letalo, ki je 6. L m. popoldne od Mitilene Plulo proti Foči, je napadlo naše letalo in je sestrelilo, da je padlo v morje. Opazovalca in letalo je bilo mogoče rešiti. — Ž ostalih front se ne poroča noben pomemben dogodek.
Enver paša o razširjenju vojaške službe.
CARIGRAD, 8. (Kor.) »Tanin« objavlja izjave vojnega ministra Enver paše glede razširjenja aktivne vojaške službe na one mlade ljudi, ki so plačali odkupno pristojbino. On smatra za največji dobiček, ki ga ima Turčija od vojne, da se je narod navadil na vojaški duh. Mladi ljudje, ki stopajo v armado, se navadijo vojaškega življenja, njim je izpolnjevanje dolžnosti sveto. Minister je razpravljal nato o važnosti vojaške obveznosti in naglašal, da organizacija in priprava mladine izptalnuje vrzeli, ki ste jih pustili domača in šolska vzgoja. Vsak mladenič postane tako z veseljem dostopen za vojaški stan. Končno je odgovoril minister, da ukrene vlada potrebne odredbe, da ne povzroči izvedba novega zakona nobene gospodarske krize.
SIJAJNI NAPADI NEMŠKIH LETAL NA SOVRAŽNA TABORIŠČA IN MUNICIJ-SKA SKLADIŠČA.
BEROLIN, 8. (Kor.) Pod naslovom »Ve-lik uspeh našega letalskega brodovja ob Sommi. Štiri velika municijska skladišča uničena«, se poroča uradno: V noči od 6. na 7. t. m. je nemško letalsko brodovje napadlo francosko četno taborišče v kotlini Bois Gressaire in v Bois Celestin in doseglo dobre učinke v šotorih in barakah, kjer so nastali veliki požari. — Drugo nemško letalsko brodovje je bombardiralo isto noč veliki municijski kolodvor v Cersy, kjer so se nahajali dolgi tovorni vlaki. Kolodvor, ki je tvoril središče za do važan je municije Francozom in naokoli se nahajajoči municijski skladiščni prostori so bili večkrat zadeti in zažgani, nakar se je kmalu pojavil svetel plamen. Požar se je razširil na vsa velika municijska skladišča, ki so med neprestanimi eksplozijami zletela v zrak. Po«oriŠČe in žarometne oddelke so naši hrabri letalci obstreljevali s strojnimi puškami. Ogromni oblaki dima so se dvigali nad pogoriščem. Opazovati jih ej bilo mogoče Še z višine 2800 m. Eksplodiranje projektilov je bilo čuti še v St Ouentinu. Velikanski, neprestano se ponavljajoči ognjeni svit je bilo v nezmanjšani meri mogoče opazovati še ob jutranjem svitu. — Tretje nemško letalsko brodovje je isto noč napadlo kraje in taborišča za sovražno fronto, kjer so bili nastanjeni Rusi, pri čemer so bili konštatirani številni požari. Istotako so bile poškodovane z bombami železniške naprave pri Proyart Amiensu in Lon-gueau. Na progi Amiens—Pont Demes je bil s polnim zadetkom 50 kg težke bombe tamkaj vozeči vlak uničen.
Napad na nemške vojne ladje.
LONDON, 8. (Kor.) Admiraliteta sporoča k včerajšnjemu poročilu, da je dospelo še nadaljne poročilo podvodnikovega po-
veijnika, da je zadel dva dreadnoughta rkzrfeda »Kafeer«.
Sovražna uradna poroilla.
Italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 8. (Kor.) Poročilo italijanskega generalnega štfifea z dne 7. t. m,: V dolini Adiže so v noči 6. t. m. sovražni oddelki nepričakovano napadli našo postojanko pri San u južno ceste Lopio—Moti. Bili so
Sdbiti s protinapadom. V travinjski doni je sovražnik vztrajal pri mačrtem obstreljevanju in srditih napadih proti postojanki observatorija na pobočjih Cima di Bocche, ki pa so se vedno razbili ob prsih hrabrih brani tel jev. Na julijski fronti včeraj kljub slabemu vremenu Živahne topovske akcije. NaSa artiljerija je razpršila sovražne kolone za fronto. Naši so nadaljevali z utrjevanjem in očiščevanjem bojišča.
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ, 8. (Kor.) Poročilo ruskega generalnega štaba z dne 6. novembra: Zapadna fronta: V ozemlju vzhodno vasi Lipnice dolne in zapadno vasi Šlaventyn je izvršil sovražnik ponovno napade, da bi se polastil obvladujoče vi§jne, ki smo jo osvojili. Poizkusi sovražnika so bili vsled našega srditega topovskega ih pehotnega ognja odbiti. Boj se nadaljuje. V Gozdnatih Karpatih je sofvj-ažfljk trikrat napadel, toda njegovi pocovjil poizkusi niso Upeli nobenega uspeha. Naš Pgeni ga je vedno pognal nazaj. V oztemiiu Kirlibabe Je napadel sovražnik taborišče nekega našega mladega, a hrabrega polka ZVz vrst vzhodno Kirlibabe. Sil je odbit. Napad je bil ponovljen še dvakrat. Tčkoin zadnjega napada je sovražnik prodrl v naše strelske jarke in uplenil eho naših strojnih pušk. S protinapadom je bji Sovražnik zopet vržen iz strelskih jafrkov in je izgubil tudi strojno puško. V ozemlju južno gore Lamtele §o zavzele našfe čete z naskokom vrsto višin, ujele 8 oficirjev in $86 mož tp uplenile 6 strojnih pušk, 61 zabojev municije in 18 zabojev patron za strojne puške- — Južna fronta: Sedmogrđška: V ozemlju Prede-ala so bili Romfcni po trdovratnem, neprestanem boju prisiljeni, da so se nekoliko
umaknili proti lugu. V ozemlju Lirešti v bližini Targului so bili vsi prodiraliu poizkusi sovražnika odbiti. V dolini Jiu so potisnili Romuni sovražnika dalje proti severu. — Donavska frontai: Za nas ugodne praske konjenice in prednjih pehotnih oddelkoV.
Romunsko uradno poročilo.
DUNAJ, 8. (Kor.) Poročilo romunskega generalnega štaba z dne 7. t. nj.: Severna in Severoeapaidna fronta: Ob zapadni meji Mokiav& je položaj neizpre-meijjen. V dolini Buzeu smo napadli in nekoliko napredovali. Ujeli smo 88 mož in uplepili eno strotno puško. Pri Tablabutu srdito obstreljevanje. V ozemlju Drago-slavele smo odbili ponočni "napad sovražnika. Na levetn bregu Alute se vrši srdit boj. V dolini Jiu manjši, za nas uspešni boji. Pri Oršovi položaj neizpremenjen. — Južna fronta: Sovražnik je obstreljeval Giurgiu.	_
Vesti iz Grške.
Nadaljne okupacije zaveznikov.
AMSTERDAM, 8. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Atefi; Oddelek čef zaveznikov je zasedel arzenal in neki majhen otok, na katerem se je nahajalo rmmicijsko skladišče brodovja.
Razgovor z Venizelosom.
LONDON, 7. (Kor.) »Times« poročajo iz Aten: Časopfs »Eleutheros Typos« objavlja razgovor z Venizelosom, v katerem označuje isti vesti, da namerava udariti na Atene, kot veliko izmišljotino onih, ki hočejo izrabfti spor s kraljem za lastne namene. Venizelos je rekel: Mi smo kriti-kovali prestol, ko je bil kršen dogovor med prestolom in narodom. Čeprav so se dogajale velike zlorabe, nismo nastopali proti osebam ali napravam. Mi ne zahtevamo niti omejitve kraljevih privilegijev, ampak le natančno določitev pravičnosti in dolžnosti kralja za čas po vojni, ako preženemo Bolgare z grških tal in izpolnimo obveznosti napram Srbiji', da bo tako izbrisan madež, ki se nahaja v naši zgodovini. Ako se parlament sestane, mora natančno deiočiti dolžnosti in pravice prestola in onemogočiti, da bodo možje, kakor Streit, zatrjevali, da ima kralj pravico, da sestavlja ministrstvo iz svojih ljubljencev, ne oziraje se na željo naroda. Ko bomo imeli uspehe in bo naša politika s tem opravičena, bo kralj uvidel, kako napačno je ravnal, ko je kršil ustavo. Na vprašanje, ali namerava kralj staro maja 1915 izvoženo zbornico zopet sklicati, je odgovoril Venizetos, da ni izključeno, da se poizkusi tako izogniti volitvam. Vsi okraji, ki so jasno pokazali simpatije za narodno gibanje, vse kolonije, ki je tako zelo podpirajo, bi morale biti zadostno zastopane v novem parlamentu. Končno je izrazil Venizelos svoje zado-volistvo nad tem, da aliiranci z svojim nastopanjem priznavajo njegovo vlado in upa, da sledi popolno priznanje.
VOLITVE V AMERIKI. HUGHES IZVOLJEN.
AMSTERDAM, 8. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Newyorka: Hughes je izvoljen.
NEW YORK, 7. (Kor.) Republikanski kandidat je dobil v Newyorku, za predsedniško volitev važni državi, Večino.
NE\V YORK, 7. (Reuter. — Kor.) Jasno in mrzlo zimsko vreme, ki vlada v vsej deželi, ter veliko zanimanje za volitev predsednika sta imela za posledico, da se je oddalo nenavadno veliko število glasov. Poleg tega pa je v kakih 12 zapadnih državah, kjei imajo volilno pravico, glasovalo tudi več milijonov žena.
Rusi zopet kršili norveško nevtralnost.
KR1STIJANIJA, 7. (Kor.) Ruski lovec torpedov je 2. t. m. obstreljeval nemški podvodnik, ko se je lovec torpedov nahajal 2V2 do 3 milje in podvodnik pa tri do Štiri milje oddaljen od Homona pri Var-doiu. Vlada je naročila svojemu poslaniku v Petrogradu, da naj protestira proti temu kršenju nevtralnosti.
Novi slučaj »Baralong«.
LONDON, 7. (Kor.) Admiraliteta objavlja sledeče: Nemško časopisje skuša kovati kapital iz nekega pripovedovanja, ki ga označuje z imenom drugi slučaj »Baralong«. Na eni strani skuša s tem naščuvati ameriško mnenje proti Angliji, na drugi strani pa ustvariti temelje za neomejeno vojno s podvodniki. Dejstva so čisto jasna. Zjutraj dne 24. septembra 1916 je bil v bistvenem delu Kanala nemški podvodnik »U 4l« zaposlen s tem, da potopi neko angleško trgovsko ladjo. Med tem se je podvodniku in trgovski ladji bli-žafa neka v pomožno križarko izpreine-njena trgovska ladja. Njen značaj ni bil takoj spoznan in da bi se podvodnik ne skril, pradno pride križarka v strelno daljavo, je ta razobesila nevtralno zastavo in se poslužila torej popolnoma zakonite vojne zvijače. Ko je prišla v strelsko daljavo, je razobesila vojno zastavo, kakor se zahteva od vs^ke vojne ladje. Streljala je na podvodnik in ga potopila. Neposredna skrb poveljnika je bila, da reši moštvo potopljenega angleškega parnika, ki je bilo prisiljeno iti v čolne 50 milj od bližnjega •pristanišča. Ko je bilo to storjeno, se je trgovska ladja bližala enemu čolnov potopljenega pamika, v katerem sta bila dva moža izmed preživečih podvodnika. Bila sta rešena, tcida po njihovih žrtvah. — Wolifov urad pripominja k temu: Angleška admiraliteta pobija piredvsem le eno nemško dejstvo. Ona trdi, da angleška vojna ladja rii potopila podvodnika pod ameriško, ampak angleško zastavo. Ne oziraje se na to, potrjuje torej angleška ad-mifaliteta nemško poročilo točko za točko z molčanjem. Š tem je nepobitno dognano: Čoln z obema preživečima je bil namenoma povožen, da se tako umore zadnje priče. Oba preživeča sta bila potem, ko se to ni posrečilo, neusmiljeno brez pomoči zaprta v neko malo kletko. Težko ranjeni je bil vržen v ječo z odprto rano. Sploh se je storilo vse, dg bi umrl za ranami. Njegova izročitev Švici je bila odbita kljub prošnji angleške zdravniške komisije. Preprečeni so bili vsi poizkusi mučenika, da bi potom ameriškega poslaništva v Londonu poročal nemški vladi. V očigled tej skoro popolni potrditvi nemškega poročila angleška admiraliteta torej ne more zahtevati, da bi se nemško poročilo radi točke, ki jo pobija admiraliteta, zavrglo. Kljub temu ostane nemško poročilo tudi v tej točki resnično. Ta novi slučaj dokazuje vnovič, da obstoja ukaz ad-miralitete, da preživeče nemških podvod-nikov ni treba reševati. Angleška nota z dne 25. februarja 1916 tega ni pobila, ampak temu le oporekala; toda tudi to zamore delati le angleška hinavščina.
Angleška spodnja zbornica.
LONDON. 7. (Kor.) V včerajšnji seji spodnje zbornice je liberalec Out\vaite -vprašal, ali vsi zavezniki enakomerno prispevajo k skupnim bojnim silam. Lloyd George je odgovori, da ni želeti, da bi se o tem podajala kaka pojasnila. Out\vaite se ni zadovoljil s tem, temveč se dvignil še enkrat, da bi govoril. Oglasili so se od vseh strani protestni klici. Klicali so: Sedite! Ne potrebujemo tu nobenih prijateljev Nemcev! Polkovnik Craig (unijonist) je vprašal, ali ne bi bilo mogoče, da se pre-preče vprašanja, ki imajo oči vidno namen, da povzročajo težave med zavezniki. Govornik bi rad, da bi postalo to pravilo; ako zbornica sprejme kak tak predlog, nima nič proti temu, da bi člani zbornice kazali svoja mnenja. Ne more pa dopuščati, da se motijo razprave. Outwaite vpraša nato, je-li vojni urad dajal Nortcliffu kake informacije. Govorniki s konservativne strani so vnanji urad kritizirali radi diogodkov v Atenah. Izražale so se želje, da se na Grškem ukrenejo odredbe proti prijateljem Nemcev. Nekateri poslanci so zahtevali, da zavezniki končnoveljavno pretrgajo odnošaje s kraljem Konstantinom. Lord Robert Cecil je izjavil, da hočejo zavezniki storiti energične korake, da se prepreči, da bi grške armade, ki so se pridružile solunskemu gibanju, naletele na težkoče. V splošnem zavezniške vlade ni-
majo vzroka, da bi bile nezadovoljne nad načinom, kako grška vlada izpolnjuje svoje obveznosti.
UKRAJINCI PROTI AVTONOMIJI GALICIJE.
DUNAJ, 8. (Kor.) Kakor poročajo listL se je včeraj pod predsedstvom podpredsednika, posl. RomanČuka, kot starostnega predsednika vršila skupščina ukrajinskega parlamentarnega zastopništva, ki so se je udeležili vsi člani ukrajinskega žavnozborskega kluba in gosposke zbornice. Predsednik je sporočil demisijo predsednikov ukrajinskega drŽavnozbor-skega kluba in ukrajinskega narodnega sveta zaradi napovedanega posebnega stališča Galicije, nakar je posl. Konstantin Levickij podaj obširno poročilo o pogajai-njih z vlado. Po čisto posebno Živalmi dd-bati se je nato sprejela resolucija, v kateri se po zgodovinskem pregledu o pripadu Galicije k habsburški monarhiji pravi tako-le: »Napovedano posebno stališče Galicije najgloblje krši že pridobljene pravice ukrajinskega naroda ter Četrti največji narod v državi izroča neomejeni nadvladi njegovega narodnega nasprotnika. Ukrajinski „ narod ne bo nikdar priznaval posebnega stališča Galicije pod poljsko nadvlado in se nikdar ne odreče zahtevi po samoupravi narodnega ozemlja in stvorltvi posebne kronovine v okviru Avstrije.« _
Bolgarski glas o vstajenju Poljske.
SOFIJA, 7. (Kor.) »Echo de Bulgaric --piše: Z vzpostavitvijo poljskega kraljestva popravite zvezna vladarja veliko zgodovinsko krivico. S tem dobe ljudje, ki hO ni j o slovansko idejo, zadostno zaušnico. Kot tlačiteljlce obrekovani osrednji vlašti ste sedaj vzpostaviteljioi poteptanih pravic in svoboščin, dočim ogrožajo njiju nasprotniki, ki se imenujejo sami z^Žčitniki pravice, pirocvitajoče narode z ujiioenjem. 3olgari si čestitajo kot prijatelji lil zavezniki k ustvaritvi poljskega kraljestva in pošiljajo svobodnim, samostojijim Poljakom bratski pozdrav. Živela Poljska!
junaška sinrt princa Henrika bavarskega.
MONAKOVO, 8. (Kor.) Princ Henrik, ki je bil dne 7. t. m. o priliki nekega poizvedovanja težko ranjen, je v noči od 7. na 8. t. m. umrl.
Norveški odgovor na nemško noto.
KRISTIJANIJA, 9. (Kor.) Norveški odgovor je bil danes izročen nemškemu poslaniku.
Sestanek med Joffrom in Cadorno.
RIM, 8. (Kor.) Agencia Štefani poroča: General Joafre in general Cadorija sta Imela dne 7. t. rn. v San Michele di Mo-riano (Savojska) sestanek.
Car in prestolonaslednik na fronti.
CARSKO SELO, 7. (Kor.) Car in veliki knez prestolonaslednik sta odpotovala na fronto.
Splošna šolska obveznost v Rusiji.
PETROGRAD, 7. (Kor.) Naučni minister je predložil dumi osnutek zakona, ki določa uredbo splošne šolske obveznosti v Rusiji.__
Razredna loterija.
DUNAJ, 8. (Kor.) 2.000 K z nagrado 700.000 K d'obi št. 83.063.
Potopljen parnik.
ROTTERDAM, 8. (Kor.) Poštni parnik »Arabia« (7933 ton) je bil dne 6. t. m. v Sredozemskem morju potopljen. Vseh 437 potnikov je bilo spravljenih na varno.
Razne politične vesli.
Delitev in vzpostava Poljske. Kakor znano, beleži zgodovina štiri delitve Poljske. Prvo v letu 1772, drugo 1793, tretjo 1795, četrto na dunajskem kongresu 1. 1815. — Vsakokrat so se dežele poljske delile med Avstrijo, Rusijo in Prusko, izvzemši drugo delitev, ki se je izvršila med Rusijo in Prusko. Kakor se je Poljska razdelila leta 1815., je ostalo do sedanje vojne. Na dunajskem kongresu (od tod ime Kongresna Poljska) je Pruska dobila Poznanj in zapadno Prusijo s Tornjem, Avstrija Galicijo, a Rusija ostali del varšavske vojvodine. Ruski del Poljske je iznašal 127.320 kvadratnih kilometrov in ima po zadnjem štetju 12.776.000 prebivalcev. Ruska Poljska je razdeljena na 10 vislanskih gubernii (Varšava, Kališ, Kielce, Lomža, Lublin, Piotrkov, Plock, Radom, Suvalki in Sje-dlec). — Glasom ravnokar izvršenega historičnega čina na podlagi dogovora vladarjev Avstrije in Nemčije postane Ruska Poljska samostojna država s svojo vojsko, organizirano po Avstriji in Nemčiji in z dedno monarhijo. Galicija ostane pod Avstrijo z dalekon sežno avtonomijo, a pruski Pojaki osta^ nejo pod Nemčijo. — Vprašanja, ki zahte>-vajo največje zanimanje, so sedaj, na kako stališče se izjavijo pruski Poljaki, za kako stališče se postavijo Malorusi, ali Ukrajinci, ki tvorijo v Galiciji večino prebivalstva, in kako bodo sodile novo uredbo nevtralne države. Glede malorusov vemo danes toliko, da smatrajo proglašg-i
Stran li.
„EDINOST" štev. 311.
V Trstu, dne 9. novembra 1916.
no avtonomijo Galicije kot kršitev svojih pravic in kot uredbo, ki bi bila škodljiva tudi monarhiji. Slednjič pričakuje svet z zanimanjem, na kako stališče se postavi nemška socijalna demokracija. Kakor znano so socijalni demokratje Nemčije v zanesljiv osi on kancelarju Betlnnann - Holl-\vegu in so doslej dosledno branili njegovo vojno politiko pred ljutimi napadi šo-venov, ki očitajo kancelarju mlačnost v voievanju, in?!o da ne, — izdajstvo. Ali znano je tudi, da je socijalna demokracija sledila tej politiki s klavzulo, ki se izreka proti aneksijam in vsakemu teritorialnemu osvajanju. Vprašanje je torej, kako bi socijalna demokracija presojala ustanovitev samostojne države in dotlej ruskega ozemlja? Za sedaj je gotovo, da priznajo novo državo: Avstro - Ogrska, Nemčija, Bolgarska in Turčija. Kakor govore poročila je proklamacija samostojne poljske države izzvala med Poljaki v dosedanji ruski Poljski največje navdušenje, ki se izraža v radostnem proslavljanju in izjavah hvaležnosti do velikodušnih vladarjev Avstro-Ogrske in Nemčije.
Češki Nemci k položaju. V Pragi se je 5. t. m. vršilo zborovanje zveze nemških deželnih poslancev in zveze nemških čeških državnih poslancev in je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Trdno m odločno bodo zastopniki nemške Ceske delovali za neomajno vzdržanje, dokler si no priborimo trajnega in zavarovanega miru. Obenem pa morajo resno m s poudarkom zahtevati, da se končno ukrenejo priprave, da po končani vojni nastopijo urejene razmere v političnem življenju države in da bomo, osvobojeni ovir preteklosti, kos ogromnim nalogam, ki nas čakajo. Nemci na Češkem morajo pri tem vedno zopet postavljati v ospredje že dolga leta zaman zahtevana poroštva za svoj narodni razvoj, ker izkušnje vojne uče, da je stališče nemštva v Avstriji neločljivo zvezano z obstojem in uspevanjem države. V širokih krogih se čuti kot težak nedostatek, da je parlamentarno življenje Avstrije po začetku vojne ostalo izločeno, ker uspešen razvoj naših javnih razmer zahteva sodelovanja ljudskega zastopstva, ker izredno važni, dalekosežni ukrepi vojnega gospodarstva potrebujejo nadzorstva in ker morata tudi volja in možnost vzdr-žanja biti navdana po zaupanju moralnem samotvorne sile prebivalstva, ki se izraza v ljudskem zastopu, in ker se more razmerje z Ogrsko v smislu nagodbe iz leta 1867 vzdržati samo z udejstitvijo nase ustave. Toda z vso odločnostjo izjavljajo zbrani zastopniki nemškega naroda na Češkem, da se more državni zbor zbrati k zasedanju, ki obeta ustavnost in poln uspeh, le tedaj, če se ukrenejo gotovi ukrepi in ustvarijo potrebni predpogoji, ki za-jamčujejo i oni red v naših notranjih razmerah, i omogočujejo zasedanje parlamenta Toda politične razmere nas silijo,
da se ozremo tudi na splošni položal Nemcev v Avstriji. Vsebuje zopet nujno svarilo, da naj se pozabi vse. kar Iočj Nemce v Avstriji in se brez predsodkov ne samo stremi za visokimi cilji in izpolnjevanjem dolžnosti nemštva v Avstriji, temveč se tudi v izvedbo in izpolnitev zastavi v polni meri skupna moč. — bkup-ščina je sprejela nato še več resolucij o splošnih zahtevah glede preuredbe Avstrije in raznih gospodarskih stvari._
Prsd sodbe z§cMe.
Knez Fran Thun je plačal večnemu in nepremičnemu zakonu narave dolžni — zadnji tribut. Legel je k večnemu počitku. Ali niegov spomin — spomm na njegova dela njegove namene, smeri, ki jim je sledil v svojem javnem delovanju, spomin na njegovo politično individualnost, ki je krepko posezala v naše državno politično življenje — ta ostane. Naj se je že kdo strinjal z njegovim kulturnim, ali, kakor se rado govori, svetovnim naznanjeni, nam je njegov spomin pred očmi kot predstavitelja enega dveh velikih principov, ki se, odkar ima naša država kon-stitucijonelno življenje, neprestano borita drug proti drugemu, razdeljujoč državljane in s tem tudi narode države v dva nasprotna si tabora. Ta dva velika principa sta: centralistična in v jezikovnem pogledu uniformirana država na eni, m vs^m narodom enako pravična, razvoj vseh e-nakomerno pospešujoča država na drugi strani!
Pristaši prvega principa označajo drugega __ ako bi se udejstvil — kot nevarnost, da, kot nesrečo za državo, ker da mora destruktivne, centrifugalne moči — težeče proč od središča — dovesti do nadvladja in s tem državo v razsulo. Pristaši drugega principa so nasprotnega u-verjenja: da bi uresničenje tega principa šele ozdravilo, konsolidiralo državo, ker bi se šele potem v zadovoljenih in zado-
voljnih narodih oživelo veselje do države, udanost in zvestoba in tudi tisti zdravi egetizem, ki bi govoril narodom, da, služeč državi, služijo — sebi!
Pokojni knez Fran Thun je bil bojevnik za drugi princip — nepremičen, neomajen in ne meneč se, je-li mu je takozvano javno mnenje naklonjeno ali sovražno. Kakor je bil blag v načinu, koncilijanten, najblažjih oblik v občevanju, nasproten vsakemu trdemu sredstvu, tako neomajen je bil v svoji zvestobi do svojih načel. Zato je bil med najmarkantnejšimi poja-vami političnega življenja v državi. Zato se danes globoko in hvaležno klanjajo njegovemu spominu vsi, ki se bore za zmago principa enakopravnosti narodov, a mu ne odrekajo spoštovanja tudi tisti, ki so mu bili nasprotni in1 so ga trdo napadali v politični areni.
Tako meni »Hrvatska Riječ« — ki je baje glasnica tiste struje na Hrvatskem, ki ni soglašala z naziranji v tistih sferah, ki jim je pripadal knez Thun —, da je delo tega, sedaj pokojnega državnika kulminiralo v reševanju najtežjega problema avstrijske polovice monarhije: češko-nem-škega sporazuma! Gotovo. A ne le najtežjega, ampak tudi najvažnejega, ker je v njegovi rešitvi predpogoj za rešitev splošnega avstrijskega problema na podlagah, ki jih je ustvarjal grof Thun z ne-porušno vztrajnostjo: na principu enakopravnosti , zadovoljenja legitimnim aspi-racijam vseh plemen v državi.
Rečeni hrvatski list oživlja spomin, ki eklatantno govori o zvestobi grofa Thuna do svojih načel in namenov. Bilo je za časa Thunovega ministrskega predsedovanja. Z merodajnih strani se je zahteval sporazum med Cehi in Nemci, zahtevali so torej nekaj, kar je najiskreneje želel ravno grof Thun. In vendar je bila ta zahteva povod njegovemu padcu. Thun ni hotel ničesar storiti na svojo roko in je iskal sveta pri čeških zastopnikih. A, ker se s temi ni mogel sporazumeti, je raje odstopil, nego da bi se bil odmaknil od svojega uverjenja. Še drugo dejstvo. Cehi so mu nasprotovali, ko je bil prvikrat namestnik na Češkem in povzročili so pozneje — kakor že rečeno — njegov padec kot minist. predsednika. Ali to ni nimalo omajalo njegovega uverjenja, da treba izpolniti aspiracije naroda češkega. On je bil, ki je pripomogel Cehom do velike kulturne pridobitve z ureditvijo češke tehnike v Brnu. On je bil, ki je omogočil češko jubilejno razstavo leta 1891., ki je raznesla slavo češkega kulturnega dela v široki svet.
Pokojni Thun je bil velik človek, odličen državnik. In če je tudi kdaj zgrešil, nikdar se ni zgodilo z neblaglm namenom. To pripoznanje mu izreka tudi naš vladar v sožalni brzojavki Thunovi vdovi: »S polnim priznavanjem se spominjam odličnih služb, ki jih je pokojnik nudil Meni in državi na najpožrtvovalneji način.«
Vladar je izrekel najkompetentnejo sodbo o Thunovem delovanju. Narodi avstrijski, boreči se za zmago edino pravičnega principa enakopravnosti, ohranijo pokojniku neminljiv hvaležen spomin za to delo, v kolikor je bilo posvečeno za ta veliki cilj, trdno uverjeni, da bo opravi-čeno pred sodbo zgodovine._j
Domače vesti.
Namestnik, barcn Fries-Skene se je podal včeraj v službenih zadevah za par dni na Dunaj.
Osebna vest. Predsedništvo c. kr. po-morske oblasti naznanja, da je voditelj c. kr. pomorske oblasti, dvorni svetnik grof Viktor Attems-Heiligenkreuz včeraj dospel v Trst, kjer ostane dvanajst dni.
Razprodajo živil in drugih predmetov je aprovizacijska komisija preuredila kakor razvidno iz nje razglasa, ki smo ga priobčili v nedeljski številki. Glasom informacij, ki smo jih prejeli, so tej preured-bi sledeči vzroki in sledeči namen: Iz dosedanje uredbe razprodaje v razproda-jališčih komisije in po prodajalnah so izvirale velike težave in neprilike, ker je bil prve dni tedna velikanski naval, dočim je bilo zadnje dni le malo kupovalcev. Naval prve dni je bil tolik, da so morali organi razprodajališč poslovati preko določene ure, a je izhajal iz neopravičene bojazni ljudij, da pozneje ne bi dobili, kar hočejo kupiti. Komisija je opazovala ta proces in je na podlagi teh opazovanj, določila nov red za razprodajo. Preuredila je razprodajo po dnevih, oziroma progresivnih* številkah na vsakem razprodajali-šču za-se. To je: dan, kdaj ima kdo nakupovati, je določen po progresivnih številkah po vrsti kakor so ljudje kupovali v prejšnjem tednu. V to svrho se je skupno število razdelilo na 5 delov, oziroma na
5 dni, dočim se je šesti dan, sobota, prepustil tistim,, ki iz kateregakoli vzroka niso mogli kupiti določenega jim dne. Pre-uredba stremi torej po enakomerni porazdelitvi razprodaje, ki se bo po mnenju komisije vršila odslej gladkejše in brez tolike zamude časa. Razlika glede množine predmetov, ki se morajo naenkrat kupiti na živilske karte (koruzna moka, slad, jajca, fižol, ječmen, milo, kostanj itd.), je le v tem, da ie prišla zraven Se moka, ki pa prihaja — žalibog — le vsak drugi teden na vrsto in še to v razmeroma mali množini. — Drugo, kar se je kupovalo doslej na posebne izkaznice izven razprodajališč komisije (krompir, olje, slanina, kruh, mast, maslo), se bo ravno tako kupovalo kakor doslej: krompir na trgu. o-stalo po trgovinah. Naglašamo, da si bo v slučajih nujne potrebe možno pomagati in bodo na pristojnem mestu dovoljevali tudi izjeme. Povdarjamo pa še enkrat, da bo and, ki iz katerega-koli vzroka ni mogel kupiti določenega mu dne, mogel to v soboto, ki je rezervirana za take slučaje. In tako imajo kupovalci prav za prav dva dni na razpolago. Slednjič naglašamo, da daja komisija v razprodajo le tiste predmete, o katerih ve, da jih je dovolj za vse kupo-valce in vse dneve. Iz tega sledi da se ni treba bati nikomur, da ne bi dobil, kar mu je določeno. — Res prihaja iz nove uredbe neka nepriličnost, ki pa se uveljavlja le prvi teden in se bo morda nekoliko še v drugem. Za tiste namreč, ki so v prejšnjem tednu kupili n. pr. v ponedeljek, a jim je sedaj določen, recimo, petek. Ti bodo morali za enkrat čakati nad sedem dnij in dobe par dni pozneje. Pozneje pa bo vsakdo kupoval vedno istega dne v tednu, torej za prihodnjih sedem dnij in stvar bo uravnana enakomerno. Taki so bili razlogi in nameni reorganizacije razprodaje; ki — kakor razvidno iz gori rečenega — prinaša večjo udobnost za prebivalstvo m za organe komisije, oziroma razprodajal-ce.
Smrt poštenjaka. V Tinjanu, pazinskega okraja, je umrl dne 5. t. m. tamošnji bivši župan Širne Defar. Pokopali so ga v torek. Pokojnik je bil med tolikimi mučeniki nekdanjega zistema, ki je davil ubogo naše ljudstvo v Istri. Proti njemu so bile naperjene naj ljute je agitacije narodnih nasprotnikov, ki se jim je res posrečilo, da so s pomočjo domačih odpadnikov odvrnili od njega velik del občinarjev te izključno hrvatske občine in da je poštena narodna stranka na volitvah ostala v manjšimi. Peklo je to pokojnika, ali ostal je neupogljiv hrast do zadnjega diha. K temu se je pridružila še smrt sina, doktorja prava in nadporočnika - avditorja, ki je umrl za ranami, pridobljenimi na fronti. Tako je prišla katastrofa hitreje, nego se je mislilo. Pokojnik je tudi oče blagega župnika Defarja. Večni ti pokoj — poštenjak! Rodbini pa iskreno sožalje.
Tretji Božič na boiifiču. Pod tem naslovom smo prejeli od urada za vojno oskrbo (v c. k. vojnem ministrstvu): V tretje se bliža bežični praznik, ki ga bodo morali naši zmagoslavni vojniki preživeti daleč od dragih svojcev, daleč od domovine. — Zapoved hvaležnosti je, če tem, v zvestem in udanem izpolnjevanju vztrajajočim junakom povodom božičnih praznikov pošljemo skromen znak zvestega spominjanja v pozdrav iz domovine. V tretjič se lo-tuje urad za vojno oskrbo c. in k. vojnega ministrstva, da s kakim darom našim vojakom na bojišču oiepša božični večer m poda dokaz* da se jih spominjamo v odkritosrčnem pripoznavanju. Od lanskega leta je nastal naši domovini nov sovražnik in večje postaje število onih, ki se bore na različnih bojiščih in ki jih je obdarovati. Zato prosi urad za vojno oskrbo c. in kr. vojnega ministrstva velikodušnih m cun skorajšnjih darov v ta namen. Vsi prispevki, bodi mali ali veliki, bodo sprejeti s hvaležnostjo. Vsakdo, ki se nahaja v domovini — naj že ima ljubih svojcev na bojišču, ali pa ne — naj smatra za svojo sveto dolžnost, da prispeva s kako trotii: co, da pripravimo malo veselje tist:m. Ki vse zastavljajo za čast in ugled nase ljube domovine. Urad za vojno oskrbo c. in kr. voinega ministrstva bo skrbel, da milodari, ki obstoje le iz predmetov, ki se jih v domovini ne pogreša, pravočasno dospejo četam na bojišču kot božičen pozdrav iz domovine in znak nade na srečno svidenje.	... , ,
Sodba o cenzuri, kakor jo je izrekel — Jožef II. Ta stvarni vladar je izdal dne 11. junija 1781 naTedbo o cenzuri, lam je rečeno: »Kritike, ako niso pamfleti, pa naj se tičejo kogar-koli od najvišjega do najnižjega (glavno je, da se avtot podpiše in se postavi kot porok za resničnost stvari) naj se ne plenijo. Vsakemu ljubitelju resnice mora biti v veselje, £e prihaja do resice tudi potom kritike.« Cesar Jožef je živel v 18. stoletju, ko še nismo imeli ustave
in drugih svobodnostnih naprav, vendar, je bil modern človek, ki najbrže ne bi soglašal z vsakim današnjim cenzorjem.
Izredna seia odbora ženske podružnice CMD v Trstu se bo vršila danes ob 4a/2 v prostorih »Glasbene šole«.
Dramatično društvo v Trstu. Ker se za zadnjo nedeljo sklicani sestanek vsled skrajno neugodnega vremena ni mogel vršiti, se bo vršil nov sestapek prihodnjo nedelfo, 12. t m. ob 1 OVe v veliki dvorani »Narodnega doma«. K temu sestanku so najvljudneje vabljeni predvsem vsi tisti, ki bi bili pripravljeni pristopiti k dramatičnemu društvu kot sodelujoči Člani, a potem tudi vsi, ki se zanimajo za razvoj našega »Dramatičnega drštva« in naše dramatične umetnosti v Trstu. Dramatično društvo računa z gotovostjo na to, da se odzovejo timu povabilu z namenom, da sodelujejo, vsi tisti, ki so v mino-lih sezonah sodelovali. — Predsednik.
Za prehranjevanje Šolskih otrok v Trstu je ravnateljstvo tržaške podružnice banke Union dalo na razpolago namestniku znesek K 250.
Mestna zastavljalnica. V petek, 10. nov., se bo vršila od 9V2 dop. do 1 pop. dražba dragocenih predmetov, zastavljenih meseca novembra 1. 1904. na bele listke serije 136 od št. 31.001 do št. 32.700. Isti dan se bo od 3Vo pop. do 7 jx>p. vršila dražba nedragocenih predmetov, zastavljenih meseca novembra 1. 1915. na rdeče listke se-rije 138 in sicer od št. 216.301 do 217.700.
To isi ono*
Rožno olje. Najnovejša poročila javljajo o bolgarskem rožnem olju, da so bile letos vremenske razmere neugodne za ta dragoceni proizvod, 3500 cvetov je dalo komaj en kilogram rožnega olja, ki stane 1200 kron. Letina 1916 je dala vsega skupaj 2800 kilogramov olja, dočim, je letina prejšnjega leta dala 3888 kilogramov. — Tudi v Anatoliji se začne razširjati gojitev vrtnic, a je tudi tu vročina škodovala letini. V Anatoliji se je pridelalo okoli 1200 kilogramov olja. Razvidno je iz tega, da so stremljenja turške vlade, da se uaoma-či pridelovanje rožnega olja tudi v Aimto-liji, dovedla že do znatnega uspeha. Treba pa bo še krepkega prosvetnega dela. med kmetskim prebivalstvom, da se mlada industrija postavi na trdno podlago.
Po dve ženi. Tridesetletna vojna je bila strašna v svojih grozotah. Moška moč v Nemčiji je bila naravnost iztrebljena in število prebivalstva le jako padlo. Tako je mesto Augsburg štelo v letu 1624. preko 80.000 duš, a 11 let pozneje samo 16.000. Vsled tega se ie bila sprožila mM sel, da bi mogla vsaka moška glava vzeti po dve tovarišici.
Draga gos. V Texelu je bil neki premožni meščan obsojen na 5000 K globe, ker je na brezmesen dan jedel pri obedu gos. Za slučaj, da bi ponovil ta pregrešek, mu ie sodnik napovedal 6 mesecev težke temnice.
Rudolf Uranič Ljudmila Blažič
danes poročena.
KOPER-TRST, 9. novembra 1916.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRA-
C1JA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne poste. Slovenska postrežba in slo-venski jedilni listi.______
MALI OGLASI.
V uveli fore iaklie vsake vrste. G. Stebel, uHca FVUPUJBlTj Torrente 36. Zaloga ža^ljev. 731
Ia2a Prt dekle za hišna dela. Ul. S. Francesco
lSlB SB d'Asaisi 23, II. nacUtr._780
n.,.. Kupujem volno, bombaž, pletenine, vol-rOZOL Lena pokrvala, voWne cunje m kovine po dnevni ceni. Acco, Ac^uedotto žt. 16
UimiiiAm volno, bombaž, eunje in kovine po
KUPUJEin Visoki cen!. Via Settefontane Stev. '260. Finzi. Montebello._ /3*-
Ml m d bo evnik iz bojne črte želi korespondirati niuu z prijazno gospodično v starosti do 20 l,t, naj rs je z goriško begunko Cenene dopise se prosi poslati pod „Dom v skalo^u št. 30*0« na Inser. odd. Edinosti._
PmmaIma takoj eno ali dve šivilji za Sprejme SE moške obleke. - Ivan to bal. Planina št 22.__3)11
Bala*««! ▲»ton Jerkič posluj«zopat v svojeia rOIuSTUl ataljsju v Trsta, Via deli. Poste Sfv. 10. ___
4fflrlin vsak« vrste kupuje prva slovanska trgo-LUlUjC vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri mestni bolnišnici.)	722
lla debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pip«, milo, gumijev« podpet-nike, razni gmmbl, denarnic«, mazilo za čevlje, «lektrične sv«tiljk«, baterij«, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponk«, pfStani rdečega križa, krama za brado, Ilice, razua rezila, roboi, mrežica sa brk«, platenina, srajc«, spodnje hlače, ogledala, ustnika, zazne glavnika, zaponka „Patent Knopfo" in drugo prodaja	LJKVI. ulica S. ilicolo
štev. 19,__™
___■ ---
fjRllUfljte Sl rSK8 jenfčnimraSuževabfm
patentnim praškom .Pmtent Waschpulverfc kateri se dobi v vseh protUjalnah jestvin, mirodilnicah in 7alogah mila. Glavna jraloga pri tvrdki ALES-SANDKO MAKANGONf, Trat, u . Chioz/a 30. (B)
Milft bel° in č«10 vino» čokolado, kavo, nilUi kondensirano mleko Vollmilch in Mager, sardine, lokarde na olju, kakao fn vsakovrstne druge jestvine dobavlja na debelo in drobno po zmerni ceni KARL REXINGERt posredovalec, ulica Kandler 7, II. u. od 9—10 predp. in od 2—4 pop.	_1006
Priporočljiva terdka.
Manufakturne trgovine.
SUCCESSORI (Nasledniki) PIETUO TAVOLATG Trst, Leseni trg (Piazza della Legna) štev. 1. — Bogata i?b»ra manu/akturnega blaga. — Cene zmerne.	194
ZDRAVNIK
M, Dr. M kmllll
stanuje v Trstu, ul. Glulia 76 HI. n. (zraven
Dreheijeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za »•ftranje« nervozne in otroik« bo-le*ni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
V ulici Butltetto II, 10
(Piazza deil* OsDefiale)
(i>rej mBekarna Romanj
— se prodaja po zmerni c —
Štajerska m]Mm perutn: *?.
Kopuni, mastne gosi (6«7 ^ g), varani tudi na drobne, dlviat^a, srnjaki (stegno hrbtišč* ) Jerebice, fazane, zajci i. ft. d- 5- d. ter gosova mast.
U vsaki vsče? | t
g oh 9% 2
vela liitia m\m~
ŠOJT Vstopnina K
Naznanilo.
Županstva Te^nisa, Škr. : rj Gabrovica okr. Sežana / ^ aiiujajo,
da imajo začas m svoj sedež v Selan« (obe. urad) od dne 28. 10. 1916.
Dalje se naproša begunce imenovanih občin, da takoj naznanijo svojim uradom svoje sedanje bivališče, ker je to velikega pomena in strankam v lastno korist, bodisi glede podpor ali drugo, ter županstvom v olajšavo na razna vprašanja pri uradovanju.
Z1M£SQCL Pin@
Trtt, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd.
Cene zmerne.	Cene zmerne.
KilMM II
Trst - Via Stadion 10 - Trsi
Odprt od 8' 2 zvečer naprej
i ceno: i. orste K Z. II. vrste K1.
t . / ____
ZOBOZDRAVNIK
Dr. L Cermdk
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
izdiranje zohov brez :-: bolečine. :-: Plombiranje. :-: UMETNI ZOBJE.
tatovnciia „ZOBKO" no OH.
Podpisana naznanja siav. občiastvu, da je prevzela v svojo oskrbo dobroznano restavracijo „ZORKO" na Opčiaali (nasproti tram. remize), ter se najuljudnejše priporoča slav. občinstvu na mnogobrojni obisk. Restavracija ima lep solnčni vrt in pokrito kegljišče. Preskrbljeno je, da se cenj. obiskovalcem postreže z gor-kimi in mrzlimi jedili, pivom, vinom in dragimi raznimi pijačami.
BivSa restavraterka openskega drž. kolodvora Pepina Staudacher.
PODLISTEK.
Mlegov čas.
Roman. Iz angleškega.
— Ljuba moia, zadela si tu ravno ob odprto rano, — je dejala kneginja. — Ljudje v Miloslavu so njegovo mater častili skoraj kot svetnico. Bila je milega značaja in je bila čudovito lepa. Po smrti svojega moža je živela večinoma tamkaj. Ustanovila je šole, da bi se kmetje učili marsikaj koristnega, Sili tolažila in skrbela za njihovo telesno blaginjo. Njena največja želja je bila, da bi Gricko izvršil in izpopolnil vse te načrte in ustanove. Umrla kneginja nikakor ni bila prekomerno bbe-raina, toda imela je mehko, ljubeznivo srce, ki jo je napotovalo na osrečevanje vseh njenih podložnikov, kolikor je bilo v njen! moči, in jim dajalo navodila, kako naj sami ustvarjajo svoio sreča
—	In najbrž je vse to opustil, — je menila Tamara.
—	Tega ravno ne, — >e odgovorila kneginja in vzdihnila, — toda zdi se mi, da mu veseli tovariši ne dopuščajo dovolj čaca, da bi storil, kar ie potrebno za take naprave. O. ko bi ti vedela, Tamara, kako ljubim Gricka in kako čutim, da so vse velike in plemenite lastnosti njegovega značaja takorekoč nepiodovite in neobdelane, potem bi umela mojo bol
—	Kako si dobra, tetka! Imeti pa mora vendar potemtakem siaboten značaj.
—	Ne, slabič ni; toda divji in drzen je, in te dve lastnosti večkrat zatemnjujete vse druge. Njegova volja je železna in besede ne prekrši nikoli. Toda naloga, ki je doslej še ni rešil nibče, pa je, da bi ga pripravil kado tako daleč, da bi smatral stvar za resno in tudi obljubil kaj. Večkrat mislim, da bi se prebudila njegova duša, Če bi velika ljubezen stopila v njegovo življenje.
Tamara je povesila oči in sklenila roke. _ Da bi se zgodilo to. ie pac zelo ne~
verjetno, tetka.	n
Kneginja je zopet vzdihnila Potem je
rit*!ojo •
—	Želela bu da bi te ljubil, dragica.
Ko Tamara ni odgovorila, je nadaljevala. kot bi govorila sama s seboj, bolj po-
tihoma:	x .
—	Mo* brat Aleksej je bil po značaju
zelo podoben Gričku. Uganjal je vse mogoče pustolovščine, ko Je bil pri mem v Londonu, tedaj, ko sve bOitvojainatiin jaz, še mladi. Mi trije sn» bih vedno skupaj. Veš, da je pozneje padel v dvoboju! Bilo je vse zelo žatastno. Tamara je nežno pobožala roko svoqi
komici.	, ,,
—	Ljuba, ljuba tetka! — I© rekla saroo.
Vsako nadalino sentimentalnost ste zatrli. Izpod roke se držeč ste zapustili sobo, da se preoblečete za obed. V teh treh kratkih tednih ste postali prijateljici.