Uhaja ruk ^ rM-< r ui praaaikof. v Uoucd datlj eaaopt Saturdaje, Suodajr« and HolMeja. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE „ Uradni tki tn upravniftki proatorit a«67 South Lawndai« Ava. Offio« of Publioation: " S467 South Lawndala Ava. Taiephona, Rockw«U 4004 e^VBAE xxxil Com ltaia j« 96.00 MtUr Januar? M. 1SM. U« MrfMn undar Um A«t oT ConcraM ot Marah t, UTt. CHICAGO, I LU TOREK. 20. FEBRUARJA (FEB. 20). 1940 Subacripllon |«.00 Yearly ftTKV.—NUMBER .16 »a odbili napade na svoje pozhde bombardiranje nemikih ml^Matrdb angleška ladja POTOPLJENA Pariz, 19. febr.' — Nemci so včeraj ponovno napadli francoske pozicije ob reki Mozeli v bli-Mt tuksemburga, toda po poročilu, ki ga je sinoči objavilo poveljstvo francoske armade, ao >iU napadalci pognani nazaj. Napad je bil izvršen pod kritjem topniškega bombardiranja. V .soboto so Nemci dvakrat naskočili te pozicije, toda krogle ii francoskih topov so jih odpo- dile in razpršile vojaške končen- delegat na konferenci v Belgra- tracije. Francoska artiljerija je včeraj sipala krogle na nemške delavce, ko so gradili trdnjave ob gorovju Vosges. Delo je bilo potem ustavljeno. "Po dolgih pripravah je sovražnik napadel naše postojanke vzhodno od reke Mozele," ae glasi francosko vojno poročilo. "Napad se je izjalovil. V drugih krajih fronte so bile aktivne vojaške straže." Premier Daladier je včeraj ponovno konferiral z generalom Gamelinom, vrhovnim poveljnikom francoske in angleške oborožene sile. Berlin, 19. febr. — Vrhovno poveljstvo poroča, da je bilo več francoskih vojakov ujetih na zapadni fronti. Poročilo dostavlja. da so Nemci sestrelili angleško letalo v spopadu, ki se je vršil v zraku nad Severnim morjem. Undon, 19. febr. — Angleški rušilec Daring.Je bil torpediran in potopljen, se glasi poročilo ad-miralitete. Devet častnikov in 118 mož posadke je bilo ubitih, <-den častnik in štirje mornarji pa so se rešili. During je že šesti rušilec, katere so nemške podmornice potopile od izbruha vojne. Poleg Duringa so Angleži izgubili ruši Icc Blanche, Gipsy, Duchess, Exmouth in Grenvllle. V vojni na morju so bili v zadnjih dneh potopljeni štirje par-niki, dva švedska, eden angleški in eden holandski. Angleži so na drugi strani zasegli dva nemška parnika in ju odvedli v svojo luko. To sta Rostock in Morea. Angleške bojne ladje so ju zasedle, ko sta se nahajala v bližini španskega obrežja. Accoptanca for mailinf at special raba of poatag« providod for te wction 1108, Act of Oct. 3, 191T, authoriacd on Juna 14, 191* Ogrska kampanja proti Rumuniji Zatiranje ogrske manjšine Budimpešta, Ogrska, 1». febr. Nova kampanja proti Rumuniji jp v razmahu. Podžgala jo možnost, da bo Rumunija vrnila Bolgariji kos ozemlja, dočim Ogrska, ki smatra Transilvanijo VZNEMIRJENA še vedno za svojo posest, ne bo dobila ničesar. Na konferenci predstavnikov držav Balkanske antante, ki se je nedavno vršila v Belgradu, so bili sicer storjeni koraki glede poravnave spora med Bdlgarijo in njenimi sosedi, toda Ogrska je zavzela stališče, da so se vsi združili proti nji. Ogrska ignorira dejstvo, da je bila povabljena k prijateljskemu sodelovanju.* Rumunski du Grigore Gafencu, zunanji minister, je celo predlagal razširjenje Balkanske antante tako, da bi uključevala tudi Ogrsko. Vest, da je Mitita Constati-nescu, rumunski finančni minister, odpotoval v Sofijo, kjer se bo sestal z bolgarskimi voditelji, je razkačila ogrske kroge. Ti sklepajo iz tega, da je Ru munija že pridobila Bolgarijo za sodelovanje in poravnavo te-ritorijalnega spora. Rumunija je dobila od Bolgarije^Dobružo, od Ogrske pa TransilVan^p. | List Pester Lloyd, glasilo o-grškega zunanjega ministra Csakyja, je ponovno napadel Rumunijo. Objavil je poročilo svojega dopisnika, da rumunska policija zatirpKOjgrsko manjšino v Rumuniji. Aretirala je večje število Madžarov na obtožbo, da so člani nelegalnih organizacij« ker so se udeleževali sej kulturnih grup. List naglaša, da Ofp* ska ne bo dolgo mirno opazovala zatiranja svojih rojakov na drugi strani meje. ANGLEŠKA AKCIJA RAZKAČILA NACIJSKE KROGE V Berlinu ^groze z maščevanjem NORVEŠKA VLADA Domače vesti Obiski Chicago. — Frank Marklč, Peter Cerar, Valentin Stroj, Frank Buček in Pavlin* Buček, vsi iz Indianapolisa, ao 17. t. m. obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. • Nov grob v atarvin kraju VVhite Valley, Pa. — Frances Bohinc, članica iu tajnica društva 320 SNPJ, je prejela žalostno vest, da je v" Poljanah nad Skofjo Loko umrl njen oče Franc Perko v lepi starosti 83 let. V Združenih državah zapušča štiri sinove, tri v Milvvau- Berlin, 19. febr. — Nacijski krogi so silno razkačeni, ker je angleški rušilec napadel nemški parnik Altmark v bližini norvs-Hj škega obrežja in rešil tristo an->eeju, Wis., in tfiega v Detroi-gleških mornarjev, ki so se na- tu, Mich., v Pennsylvaniji dve hajali kot ujetniki na tem par- hčeri, v starem kraju pa sina in niku. Naciji vpijejo, da je ta na- hčer. pad bolj združil Nemce nego ka- terikoli drugi vojni incident in 1 levelandnke vesti ^ napovedujejo, da bo kmalu pri- Cleveland. — Jos. Valončič je šel čas obračuna. jbil pri delu v tovarni 13. t. m. ,,WaJ tin„ u™..^ An»iiiA»' poškodovan in odpeljali ao ga v ViirSffi,, bolnišnico. Oparila gs je para.-......_......__ vs veto v ni vojn i j iT b i lo pon w - ^ * vU vjet.U bojna letaia, ki so se H^ V^iil Vr ilin lfa ju izlioljšanje produkcije iultjanske župnije zakramente "r kljub vladnim odredbam. Mradi demonstracij, katere so •*orupcija se je razpaata. Na- priredili v znak proteaU proti u-^Iniki nekaterih državnih de- .toličenju novega župnika Vin-[»rtmentov ao falsificirali šta- centa Carusa. Šestdeset pol^e-mnogih usložbencev. Naved- j€V in grupa Kolumbovih vitezov " višje plače nego jih preje- v uniformah ni opravila ničesar ■»Jo.?- proti demonstrantom, ki so se 1-ist "menja, da se nekatere zbrali pred Italijansko cerkvijo '"ttnizacije ne zmenijo za za- in kričali, da ne marajo novega trmveč izvršujejo svoje župnika.. Nadškof je potem iz-^ po lastnih nagibih. 'To a« Javil, da upa. da ae bodo vemi-* več dogajati, kajti prišel ki apametovali in odnehali v opo-K 'ko je treba temu narediti! zkiji. ki - je postala ie javen •ooet," a vari Pravda. 'škandal. ' _____ gleži zločinci in banditje. Predstavnik nemške vlade je dejal, da samo bedasti Anglež lahko o-svoji teorijo, da mora biti parnik s vojnimi ujetniki interniran, če pride v vodovje nevtralne države. "Anglija aplicira nasprotno načelo, kar je demonstriral slučaj ameriškega parnika City of Flint," pravijo naciji. "Altmark- ni bil oborožen, a ga je vseeno napadla angleška bojna ladja. To dokazuje, kaj morejo nevtralne države pričakovati od Anglije. Angleži bodo gotovo provoclrali še več »ličnih incidentov In nevtralne države se morajo zavedati, da oni ne upoštevajo ' načel mednarodnega prava, kadar so prizadeti njih interesi. Temelji, na katerih slo-, ____ n! nrfrno -tlvljenje ljudstev in • t j"m narodov, so bili omajjtni." IZ teUeraCl/6 Kampanja, da se dvigne nemška javnost kot celota proti Veliki Britaniji, je v teku. Apel po radiu, naslovljen ljudstvu, naglaša, da so angleški piratje napadli neoborožen qemški parnik v nevtralnih vodaK in brutalno postrelili Nemce, ki se niso mogli braniti. "Svet se bo moral še zahvaliti Nemčiji, ko ga bo rešila pred angleškimi raz-)ojniki," je dejal govornik." Berlin je poslal oster protest norveški vladi, ker ni zaščitila nemškega parnika pred angleškim napadom. .Nekateri krogi so namignili, da bo Nemčija za-ltevala odškodnino od Norveške, čeprav ti vedoi da se je morala ukloniti angleški sili. Norveška je alarmirana zaradi incidenta, ci se je pripetil v njenih vytlah. Zapušča sina In dve nem delu Finske, ki ao ubile najmanj 40 civilnih prebivalcev. Finci ao sestrelili 24 sovjetskih bombnikov. - - V glavnem mestu so se pojavili letaki s posivom, da se morajo letniki od I. 1807 do 1919, ki so bili izvzeti od vojaške službe, takoj prijaviti oblastem in podvreči preiskavi, ki ima ugotoviti, ali so sposobni za to službo. Vrhovno poveljstvo poroča, da je ruski pritisk v ofenzivi, ki se je pričela pred 18 dnevi, nekoliko odnehal, ko so se Finci u-makniy na drugo bojno črto Mannerheimove linije, Finci napovedujejo, da bodo napadi na to črto zahtevali še več žrtev nego so Jth oni na prvo A»oJ(>o črto. Finski letalci so z bombami uničili železniško progo, ki vodi iz I^eningrada na Finsko, v več krajih. Uradno poročilo pravi, da je bilo več ruskih tankov ras bitih v bitkah na karelijski fron delavska federacija Je včeraj,«. Severnovzlu>dno od Ladoške suspendirala pet krajevnih unij U* J°*era so Finci v prot ntpa-Mednarodne tiskarske unije na «»■" ""T-JTL SM Fašisti smešijo « ameriške diplomate Vti demonstrirajo ' nesposobnost Rim, 19. febr. — Rooseveltovo imenovanje jeklarskega magna-tu M.vrona'<:. Taylorj« sa oseb-nega representanta v Vatikanu je dalo priliko tukajšnjemu listu Popolo tli Roma za smešenje a-meriških diplomatov. "Vsi so predmet presiranja pri ljudstvu," piše ta liat. "Odlikujejo se le v pomanjkanju olike in kulture. Kot diplomatje nimajo nobenih spoaobnoati." Diplomatični krogi v Rimu so bili presenečeni zaradi napada na ameriške reprezentante v vodilnem italijanskem listu, ker je prišel na predvečer prihoda državnega podtajnika VVellesa In Tayk»rja v Rim. Wellesa je Roo-sevelt poslal v Evropo, da ugotovi, ali je sploh možnost za u-stavitev sovražnosti.' "Američani ne posvečajo nobene posornosti neizkušenosti svojih diplomatov," piše omenjali list. "Trgovec s seljenjavo dobi posicijo poslanika In potem strelja kosle. Ko se nekoliko I surl v svojem poslu, je posvan domov in nadomesti ga drugi." Liat omenja Joaepha P. Ken nedja, ameriškega poalanlka i Londonu, "ki je prodajal grah In papir predno je dobil to ^oiici Jo," in Wllliama C. Bullltta, poalanlka v Parizu. O -TiytorJu pravi, da je (skušnje kot diplo mat dobil na konferenci sa be gunce, ki ae Je vržlla v Evlanu Francija. Tiskarji v Chicagu prizadeti Chicago, 19. febr. — Cikaška ukaz VVilliamu Greena, predsednika Ameriške delavske federacije. Mednarodna unija je bila 670 ruskih vojakov je bilo ubi tih. V spopadih, ki so se vršili v bližini Kuhma, Je padlo 130 Berlin se izkopava iz snega Berlin, 19. febr. — Na tisoče delavcev je zaposlenih pri kidanju snega, ki je pokril mesto. Cestni promet je bil paraliziran. Zameti so vinoki več čevljev. suspendirana pred nekaj tedni, Itl,"HV; , ...... ko e i mol »kJkutivni «v,t AI)H' »''vJH.kl l«Ulcl.o a.pjdll. i t ui«.«.. l« 'bombami potniški vlak pri G ran- m je uprl« plačevanju pc»eWMK| ku aeenmenta v »klad ADI" w ' "« . . . _ „ financiranje boja Pr.U K;;„Kre. ^^ "S, v . J riJ' L ", n r' Jtl»n.klh letal v »,Wpadlb. Prej VodH vo tlakarak«. unije Jo na- » , t>0r0eil0 J j,. „U»|]o, HeVlnd' umikajo pred ruako . ... . us mi- nnci umikajo pred vanju aaeamenta, ker bi denar obon)jU5no Hilo nM ' kaMljakl šel za financiranje boja, ki bi ^ , ho , „ 8om. IKivečal razkol v vrstah organi- _ ,„ u.u.-i.ki,. ziranega delavstva. Suspendirane so bile unije št. 16, ki predstavlja večino orga , . - ; Fiamm nisi ran i h tiskarjev v Chicagu, prispevajo za t ince št. 2, š\. 903. št. ,'W<) in št. 9.' Gllleapie, 111.. 19. febr. — Tu-Slična akcija je bila podvzeta kajšnja rudaraka unija št. 1 P. proti tiakarsklm unijam v dru- M. W A. Je prlapevala $800 za gih meatih. finski pomožni sklad. mo. Johannes in Maksalahto. Progresivni rudarji Franci ja pomaga finski republiki Izjava militari-stičnih krogov Parls. 19. febr.—Milltarlstlč ni krogi so naznanili, da je Francija odprla svoje zaloge boj nega materiala Finski. Poslala ji je že veliko število topov, ImjJ nih letal In streliva. Ročne gra nate, katere Je |ioslala Francija 16. januarja, so bile te dostavljene finski armadi. Naznanilo vojaških krogov Je bilt> prvo poročilo o francosk pomoči finski republiki, sv,ala včlanjene države, naj pod pro Fince v boju proti 81 a I i u o v I m armadam. Francoska bojna letala že |*jma-gajo Fincem. Tu pravijo, da bo Francija poslala Finski tudi tež ke topove. lx»ndon, 1». febr. — Poročilo švedske radiopostaj« omenja zbi ranje prostovoljcev na Svod-skent ki bodo kmalu odrinili na Finsko. Na stotine prostovolj cev se Je že prijavilo za službo v finski arpiadi. . Kulturno sodelovanje med Rusijo in Nemčijo Moskva,, 1 rt. fabr. — Hergej Kisenstein, vodilni ruski filmski direktor, Je začel kampanjo za ANGLUA ZAHTEVA POJASNILO OD NORVEŠKE izpolnila ni svoje doli-nosti kot nevtralna država NTERNACIJA NEM« SKEGA PARNIKA lomoČ. Uradni krogi so zavseli stališče, da Je bila sahteva, da mora Norveška internirati nemžki parnik, v soglasju s provizijami mednarodnega prava. Ker je bila zahteva odklonjena, je bil napad na parnik upravičen. Oslo, Norveška. ID. febr.—U-sodu nemškega parnika Altmarka zavisi od ugotovitve, ali Je bil oborožen ali ne. Ce Je bil oborožen, tedaj bi ga morale norveške oblasti internirati. Angleži I rdijo, da je imel parnik protiletalske topove in Atlrl strojnice, dočim v Berlinu naglaša jo, da |Mimik ni bil oborožen. Doslej Norveška Še lil Ugotovila, katera trditev Je pravilna. Dva nadaljnja nemška mornarja mU včeraj umrla za ranami, ktere sta dobila, ko so Ali-gleži nupadll parnik. Roosevelt si ogledal "l , ___ «- utrdbe ob prekopu Konferenca s predsednikom Paname KmMhm. Pana. 1!» febr Pred sednik Roosevelt si Je včeraj o-gledai Utrdbe ob Panamskem prekopu in se (sitem vrnil na direktor, Je sačel Kampanjo /.a > • > Mjo ^ jt, (Rlrj|l„|| tesno kulturno k«*>|*;reilj» n.H ^^ ,,rgku ,mngm-ke (»žine Sovjetsko unijo in Nemčijo. V govoru raVg fU- |šlk*a sta apremljala krlžarko Tuacai«Miao, ko je odrinile na od- 'diago, omogočajo večjo kultur iut aorno. A to je le negativna stran cilja. Kaj pu (mzitivna stran? Kakšen socializem hočemo? Ce nočemo diktatorskega kolektivizma, ki se naj izvrši s silo in upravlja s silo — če nočemo politično-birokratične diktature v komunistični ali fašistični državi, ali vurske diktature v stanovski državk— s čim naj nadomestimo odpravljeni privatni kapitalizem? Kateri način načrtne ekonomije je najboljši za delavca? Za delavca! — /.a mam) delavčevi__Za večino! — To je (Isto. Diktatura je morda nekaj časa dobra za neko kliko, za malino, ki vzdržuje diktaturo, Je pu prekleto slaba za ljudsko maso; za to maso je res nova sužnost, kakor pravi urednik Reading Labor Advocata. Trezni socialisti se morajo držati demokratičnega principa, če hočejo, da njihov načrt prinos* nekaj boljšega kot je privatni kapitali-zem. Svoboda iiosameznika. ki hoče (sišteno delati in pošteno živeti, mora biti zajamčena. Brez prave demokracije ne more biti »orlallz-ma ali kolektKuma, kakršnega stari socialisti pojmujejo že 40, M in 60 let. , Urednik ni odgovoril na vprašanje, kl ga je zastavil. Ampak odgpvor mora priti; odgovor mora priti od treznih socialističnih delavcev vseh dežel. Postaviti je tre!»a nov program, nove smernice in nov cilj —1nn» Ifm novyfl||n trdnem temelju je treba začeti iznova gladiti. Druge pomot i m Socialisti morajo očistiti svojo hišo vse ti-rauske navlake! — iz naselbini O tem in onem Kemmerer, Wyo. — Ko to poročam, imamo zelo nestanovitno vreme pri nas; zdaj sneg pada, čez par ur pa je zopet lepo. Zima je mila in do sedaj smo imeli le paradni v januarju mrzlo. Velika izprememba v zimi; letošnja ni skoraj nič podobna prejšnjim. Včasih je bil tukaj pravi sibirski mraz, snežena burja dan za dnevom, tako da smo včasih rekli, da-Imamo devet mesecev zimo in tri mesece mraz. Z (tetam V premogovnikih je različno. Pri Kemmerer Coal Co. delamo še pet dni ,na teden, ne ve pa se, kako dolgo bo trajalo. Ta kompanija obratuje tri premogovnike v tej okolici in*pri njej dela največ Slovencev. Diamond Coal A Coke Co. obratuje tukaj en premogovnik. Pri tej družbi' delajo že nekaj let bolj slabo, največ po dva in tri dni na teden, pa naj bo leto ali zima. Star Coal Co. obratuje en majhen rov, ki tudi nestanovitno dela, kakšen teden več ko drugi~JXa je rasen železnice in Hfa tudf vsa zaposlitev v tej okolici, ker Je drugega dela pri nas zelo malo. ^ Na društvenem polju smo pa dobro preskrbljeni. Menda imamo društva vseh podpornih organizacij, tako da se lahko vsak rojak zavaruje za slučaj bolezni, nesreče ali smrti, kar je tudi zelo - priporočljivo, ker nesreča nikdar ne počiva. Imeli smo že nekaj pogrebov rojakov, ki niso bili pri nobeni podporni organizaciji in so bili tudi žalostno pokopani. To je dokaz, da so nam naše podporne organizacije danes zelo potrebne. Torej zavarujte se danes, ker jutri bo mogoče Že prepozno. Kdor še ni član nobene podporne organizacije, naj pristopi k SNPJ, ki Ji največja in najboljša slovenska podporna organizacija. Ona v resnici prav po materinsko skrbi za svoje članstvo v času bolezni, nesreče ali smrti. SNPJ je Uidi prava delavska organizacija, ker svoje člane u-čl in izobrazuje s pomočjo Prosvete za boljšd človeško družbo, v kateri bo delavstvQ prišlo do svojih pravic in svobode. NaroČite in Čltajte Prosveto v svojo lastno korist. Anton Tratnik, 267. Iz tletele mormonske Salt lake Clty, Utah. — Kar se zime tiče, je tukaj še precej povoljna. Okrog božiča smo imeli par dni 8 nad ničlo, od tedaj pa Je precej toplo. Sneg včasih malo pobeli, a se takoj stopi. Tukaj v Mormoniji se še tudi precej dela, a je tudi še dosti ljudi brez dela. Tukaj so največ ru-dokopi, rudotopilnice in premogovniki, kakor tudi kmetije. Kmetje pridelajo dosti sladkorne pese in žita. Ljudje si mislijo, kaj je to za ena zverina: Mormonija. Prid par leti je prišel v Salt Lake Ci-ty neki Cikažan. Ustavil se Je na gasollnski postaji, da dobi gesa", in rekel delavcu, da bi rad videl kakšnega mormonca. Mož mu odgovori, da je on mor-monec. Cikažan ga začudeno gleda in pravijo, da imajo mormon-ci roge. Mož mu spet odgovori, da je on eden izmed takih, toda ima le en rog.. ____- Kar se tiče mormoncev, so prav taki ljudje kakor smo mL O* ni so mešanica Švedov, Norvežev, Angležev, Dancev, Nemcev. Ne vem, če je kateri Slovenec med njimi. Po velikih naselbinah imajo mormonci cerkev na vsake dre ali tri milje. Njihov škofje lahko vsakdo, ki je pismen; ni treba nobenih posebnih šol za to "saržo". Tudi v cerkvah nimajo nič malikov in človeka pokopljejo brezplačno. Pri pogrebu si izberejo tri ali štiri govornike, ki govore vsak 20-80 minut in eden bolj hvali mrliča ko drugi, pa magari je bil največji zločinec. Tudi se je že pripetilo, da smo Slovenca ali Slovenko pokopali po mormonskem obredu. Zelo ao ponosni, če se drugorodec pokoplje po njihovem obredu. Kar se tiče evropske vojne, bo par Fincev vse Ruse pobilo. Dokler ni Stalin začel pobijati vae tiste, ki so se borili proti carju, sem mislil, da je možak. Potem sem pa takoj reljei» da je največji krvolok* Gorje je bilo pod ruskim carjem, a tudi zdaj ni nič bolje, kot izgleda. On je pobil stare revolucionarje, da je dobil boljšo priljko, da se je združil s HitWFJem, ker drugače bi naletel na odpor. Veliko ae piše o Slovanih. Ampak zakaj je toliko tistih malih državic? In v vsaki državici malo drugače govorijo, da je več mržnje med njimi. Po mojem mnenju bo tako, dokler ne bo vsa Evropa združena pod eno vlado in z enim jezikom, dele jpotem bo mir v Evropi, prej pa ne. — Pozdrav vsem čitateljem. Joneph Shober, 12. Clevelarulčanje gredo v Straban* Cleveland, Ohio.—V nedeljo, 17. marca, bodo rojaki iz Cleve-landa podali zanimiv in Užitka poln program v dvorani društva Postojnska jama 188 9NPJ v Strabanu, Pa. Pričetek ob dveh popoldne. Za ta dan je društvo Postojnska jama določilo dvorano za Cankarjevo ustanovo, lp Cankarjeva ustanova se s svojimi člani in prijatelji pridno pripravlja, da poda tako pester program, da ga bodo ondotni rojaki in rojakinje v resnici uživali in ga pomnili Še dolgo, dol-go . . . Edino, kar želimo in bo tudi v zadoščenje igralcem in pevcem, ie to, da vi iz Strabana in okoliških naselbin napolnite dvorano omenjeni dan. Meni pa verjemite, da boste zadovoljni, če se boste udeležil v nasprotnem slučaju bo vam žal. Program bo sledeči (morda še tehnično popravljen): Igra: "E-den se mora ženiti." To je eno-dejgnka in bo trajala približno eno uro. Povzročila bo mnogo smeha. Petje: Dvospev in solo-spev—Jennle in Tony Perušek od soc. zbora Zarje. Dvospev in solospev—Uuis Belle in Frank Plut. Louis Hodnik bo nastopil s saksofonom. On je s svojim nasto|M>m na proslavi 30-letnice društva Cleveland št. 126 SNPJ v nedeljo, 11. febr., v Narodnem dor.iu na^St. Clair Ave. takoj pri prvem nastopu osvojil vso avdi-jenco, ki g* je nagradila z o-gromnim aplavzom. Komični prizor proizvaja Anton Eppich. NJega mi nI treba predstaviti. Maorjr Maverk*. Mvšl knn«re«ntfc In *«laajt hipan v Saa An laala. Tez. , -...... O nJem ste že doatrf slišali, ko je ,odfenfl prt raznih prireditvah. Omenim n«j le toHko, da je on naš amerflko-sloveftsid Charlie C ha plin. Ves ta program bo Cankarjeva ustaridvi iz Cfetefoid* vam podarila za 40 centov vstopnine. Otroci plačajo 10 centov. Vstopnice so bile že posalne tajniku draštva 188 SNPJ Johnu Žigmanu. Pri njem si jih lahko nabavite ali rezervirate telefo-nično predno poidejo.—Za Cankarjevo ustanovo— Loaia Zorko, tajnik. Vet nevernih Toma te r Nantleoke, Pa.—Vendar ao ae začeli oglašati člani in čltatelji, da se ne strinjajo vsi s sedanjo taktiko Prosvete. VMkrat je že urednik namignil, naj čitatelji poročajo, kako se strinjajo s Prosveto; tudi Barbič je že večkrat pisal, naj naročniki podajo svoje mnenje posebno o dopisih, ker tu imaš svobodo tiska. Zor-nik pa je enkrat omenili naj bi komentarji pri dopiaih izostali. Po njegovem mnenju bi bilo demokratično, naj bi čitatelji odločili, ali se strinjajo a tem ali drugim dopisom ali ne. Pravijo, da človek mora slišati obe plati zvona. KomanUrji so klofuta za dopisnika. Tak dopisnik navadno preneha z dopisovanjem. Veliko nas je enakih nevernih Tomažev kot je M. Vogrich. Ne gre samo za sedanjo vojno na Finskem. Ml opazujemo že par et, ko urednik in Garden z veliko prekljo udrihata po Rusiji, oziroma po Stalinu. Mi Tomaži ne verujemo, da je Stalin tako kosmat kot ga kapitalistični dnevniki slikajo. Ko bi se bil Stalin obril, podal roko angleški demokraciji in povedal svojemu judstvu: "Jaz grem v pokoj, tu-taj imate demokracijo, pa., volite kar hočete," bi Angleži ie davno zkoriščali ruske rudnike kakor jih izkoriščavajo v Jugoslaviji, na Finskem in drugod. Kar se tiče vojnih poročil s finske fronte, se ne izplača omenjati, ker se že vsaka ženska norčuje iz takih poročil. Zato tudf nI umestno, da Prosveta vse to ponatisne iz kapitalističnih dnevnikov. Mi neverni Tomaži tudi ne verjamemo, da bi bila Finska tako 100% delavsko demokratična država. Ni še minilo dva meseca, ko so si segli v lase Rusi in Finci, že je Hoover nako-lektal $600,000 za Fince. Celo papež je prispeval nekaj tisočakov. Kanadska vlada je tudi prispevala $100,000. Prispevki od povsod kar dežujejo za Fince. Kakšni so bili prispevki za Španijo, vsakdo ve; menda zato, ker so bili v lojaiiatični vladi socialisti in komunisti. Po mojem mnenju mora biti nekje nekaj narobe. Citali smo, da je bil Diesov odbor, ki krtači komuniste, odgovoren za poraz Mur-phyja pri volitvah v Michiganu. Ali ni to udrihanje po sovjetski Rusiji škodljivo za delavce? Zadosti je, ko kapitalistično časopisje udriha po nji že od začetka njenega obstoja. Delavskemu listu kot je J^roaveta bi ne bilo treba brenkati na iste strune. S takšno taktiko se ne bo dobilo ljudstva za pravo demokracijo. Zato pa mi neverni Tomaži ne verujemo v tako taktiko.—Anton Siipan, 447. Uredniška pripomba: Ta pripomba ali komentar je tudi druga plat zvona! Noben komentar ne more biti klofuta za dopisnika, če piše stvarno in se o-pira na dejstva. Ni se treba o-ziratl na kapitalistične dnevnike in magazine, če hočete izvedeti resnico o Stalinu in njegovem režimu — čitajte delavske liste, socialistične liste, čitajte. kaj pišejo bivši Stalinovi sodru-gl sami! Kadar zapišete, da Angleži izkoriščajo rudnike v Ju-rfoelavlji in drugod, tedaj nalašč ali nevedoma zavijate dejstva. Angleški delavci so tudi Angleži! Mar angleški delavci izkoriščajo? Ali veste, da delavska stranka v Angliji pobija iskoriš-čanjie,dofhn In v tujini In na vsej črt^jodplra vojno proti natijski w!!Wji in obrambo finskega ljudstva? Angleški kapitalisti še niso Anglija, kakor tudi Stalin še nI Rusija t Naj bodo poročila s finskih bojišč takšna a-H takšna, dejstvo je. da sovjetska armada dveh mesecih in pol še ni prišla nikamor. To je dejstvo. Kdor se ogreva za Stalinovo diktaturo, ne more biti za demokracijo VI se na vsaj črti poelušujete stalinovskih argumentov, ki so vseskoai demago- ški in lafnjivl! Žato nI nič čud-heg*. če so vam naši uredniški komentarji trn* peti. h metropol* ' Cleveland. — Spet smo imeli fcritfko prisostvovati proslavi 30-letnice pionirskega društva Cle-velanda 126 8NPJ, ki se je vršila 11. febr. i lepim ln obširnim programom. Predstavljeni so nam bili še živi in seveda tudi še aktivni ustanovitelji Lastni mladinski krožek je priredil kratko igro, dve članici tega krotka, hčerki Adamove družine, pa sta naatopili z umetnim plesom. V solospev u smo slišali sestro Jazbec in nastopili ao kar štirje pevski zbori — obe Zarji, Sloga In Jadran. Skoraj vsi so se dobro postavili in pomagali društvu do boljšega uspeha. Govornika sta bila Milan Med-vešek v angleščini in Matt Petro-vich v slovenščini, oba člana glavnega odbora SNIPJ. Naito-pil je tudi Lotita Hodnik, ki je na saksofon zaigral več sloven-kih komadov. Igral je tako lepo, da smo ga vsi z zanimanjem poslušali in bi ga bili še poslušali. Za svoje izredno igranje je prejel tudi veliko odobravanje. On večkrat nastopi na naših kulturnih priredbah. Njegovi starši so bili vedno med poeetniki naših priredb, kulturnih in drugih. Skoda, ker je njegova mati zadnje čase b«j pri slabem zdravju. Želja nas vseh jex da čim prej okreva in se spet vrne med nas. Upamo in želimo, da bo njen sin Louis še mnogokrat lepo igral na naših priredbah. Program je bil torej raznovr-sten, potem pa se je pričel ples in prosta zabava. Igral je orkester Franka Jankovicha. Vse je bilo veselo. Stari smo se pogovarjali in kramljali med seboj, pili in peli, nekateri so pa tudi plesali. In mladina — ej, saj veste, kako se mladostno zabava, kot smo se ml nekdaj. Prav za prav se ta mladina zna še bolje zabavati kakor smo se mi. Kar je najbolj važno, je bila tudi udeležba velika, posebno zvečer, ko je prišla mladina, je bila velika dvorana nabito polna plesalcev, prizidek pa poln pivcev in jedačev. Bil je lep moralen in upamo, da tudi finančni uspeh. V imenu društva Vodnikovega venca 147 SNPJ- izrekam čestitke bratskemu drifštvu Clevelandu k tako lepo uspeli SO-let-nici. Tudi naše društvo 147 bo letos praznovalo svojo 80-letni-co. Kdaj, Še ne yemo. To bomo še naznanili in vas vse povabili. Zdaj pa par besed o Primorcih. Br. Louis Pavlinich, evo ga pristnega Primorca! Cital sem njegov dopis iz Bellairja, 0., v katerem poziva, naj se oglasijo vsi Primorci, ki so naročniki Prosvete. To bi se po mojem tolmačilo, da ta klic velja vsem, ki so živeli v stari domovini pod politično oblastjo Volovsko (Novi grad), Trst in njegova okolica. Ne vem, a)co misli one, ki so živeli pod politično oblastjo Gorica, ali ne — mislim, da ne misli Ipavcev, ker oni so naši sosedje. Torej, br. Pavlinich, v tvoj poziv sem se malo bolj poglobil. Praviš, ako. se priglasi 25 pristnih Primorcev, boš mogoče enkrat — lahko večkrat — pisal v našem domačem, narečju. Br. Pavlinich, me prav iz srca veseli, ako boš kaj takega započev. Torej kako in kaj bi bilo? Mogoče takole: Ma udar ga! Ma strela ubila tri ljudi! Frminasiti kamižola! Ma daj mi en špunja-let! Ma jaz Imam eno lepo pupo! —Ako boš kaj takega pričel, boš imel dosti čitateljev — še več kakor če bi pisal v ribniškem dialektu. Samo drugi ne bodo razumeli. Louisa poznam že nad 21 let. Kot že rečeno, on želi, da se priglasi 26 Primorcev, ki so naročniki Prosvete. Ravno sedaj sem pogledal v elevelandski imenik naročnikov In konštatlram, da Jih nI v Clevelandu nič manj kd 57 pristnih Primorcev naročenih na difcmik Prosveto. To že poka-zujejo Imena, kot primer Jusich (Rastavec), Jankovich, Sama-nlch (Rastavec), Siskovich, Sim-cleh, Sasich. Sigolin, Stanich, Satkovich (Kastavec), Bubnich — «7 ti jih lahko naštejem. Skoda, da .ti ne morem post reč i tudi • pristnimi Ipavci in s pristnimi Notranje! in Pivčanl, katerih imam v mojem imeniku stotine. Br. Pavlinich, primorske krvi je še veliko v naših žilah po Ameriki. In ta kri je večinoma napredna. * (Dalj« aa L atraal.) Kakšna je Rusija? H Norman Thomas in Joel Seidmnn n TEŽKOCE POTOVANJA — 8 Kljub strogim restrikcijam. je notranje^ tovanje po Rusiji neprimeroma lažje in «L nejše ko pa dobava dovoljenja za potovi.ni tujino. Skoraj ga ni sovjetskega d rta vi j ar, »J bi mu dovolili; da bi lahko potoval kot tiir. t druge dežele; kdorkoli bi vprašal za tako d ' ljenje — to bi bilo skoraj gotovo odklonjen!!^ bi mahoma poetal osumljen. Le tisti RUSj uT ko potujejo v tuje dežele, ki so poslani po »Ti' nih opravkih te ali druge vrste. Cestokrat njih družinam ni dovdljeno, da bi šle z njimi Z tiste, ki bi ostali v tujini preko določene^'/ • sa, pa lahko zadene smrtna kazen. — Sovjetske oblasti se silno obotavljajo da hi dovolile svojim državljanom izselitev v tuiin/ Na podlagi dekreta, ki je bil izdan 8 jJS 1934, je vsak civilist, ki bi skušat preko mej.,! drugo državo, podvržen smrtni kazni ali daJ. letnemu zaporu, za vojaka pa je določena smlt na kazen. Sovjetske meje go že dolgo najboh zastražene meje na svetu in kdor je-zasačen J ilegalnem prekoračenju meje, je ustreljen (v ni družine vojaškega dezerterja so podvrženi i» gubi vsega premoženja in zaporu od pet do d* set let, ako jim je znano o begu, toda dezerter ja ne javijo oblastem; in v slučaju, da jim „i ničesar znano o begu, so vseeno deportirani v Sibirijo za pet let. Le redki so tisti, ki dobe do-voljenje za izselitev v tujino; sploh je že nama vložitev prošnje nespametno postopanje, ker je dotičnik takoj osumljen, da je nezadovoljen Se več: skozi več let je bilo treba plačati pri. stOjblno za patrfi list v zlatu, do katerega r D* delavec sploh ni mogel proti. Med prvo petij ko je tajna policija uprizorila pogon na vse rf.. to po vsej Sovjetski uniji in ga pobrala brez«. | žira, če je lastniku prišlo v roke legalno ali ne Kar je ta postavka (felačitev potnega lista v zli. tu) pomenila, je bilo v resnici to, da so se lah-ko izselili iz Rusije le tisti državljani, ki so im*. Ii v tujini prijatelje aH svojce, ki so bili pri. 1 pravljeni plačati v zlatu ali tuji valuti od več sto do tisoč dolarjev,.. Toda niti vsi tisti niso ! dobili dovoljenja, za katere je bila na razpo-lago zahtevana vsota. Aplikantu niso nikdar po. ! jasnili vzroka zd odklonitev potnega lista in o. blasti so le včasih povedale prizadetim v tujini, da potni Hst ni bil izdan radi pomanjkanja delovnih moči, kakor tudi to, d abi izseljenci lahko postali javno breme v tujini; Čestokr&t ni.«o dobili dovoljenja niti stari ljudje, katerih, svojci v tujini so bili zmožni in tudi pripravljeni jih vzdrževati. Noben politični nasprotnik ne dobi dovoljenja, Čeprav tudi dela ni zanj v USSR. Vzrok za to politiko je najbrže v tem, ker se vlada boji sovražne publicite v zunanjem svetu, ako bi dovolila odhod nezadovoljnežem, na drugi strani bi se pa mogoče skušalo izseliti preveliko število Rusov, ako bi vlada odpravila ie restrikcije. Se celo tiste osebe, ki so bile ro-jene v Rusiji, toda so postale državljani druge države, po obisku Sovjetske unije niso vedno dobile, dovoljenja za odhod, ker so po sovjetskem zakonu še vedno ruski državljani. Dokler je režim potreboval tuje valute, so tujci, ki so poročili Rusinje, lahko kupili potni list za svojo ženo. Ampak zdaj se viza zelo redkoma dobi in mnogi tujci so morali odpotovati iz Rusije brez družin. .. .V prejšnjih letih so bili aplošno znani politični nasprotniki, kot je na primer Trocki ,in dru- j gi, izgnani iz Rusije, toda manj znani opozici-onalci so bili navadno vrženi v zapor in niso dobili dovoljenja za odhod razen v primerih velikega pritiska s trani mednarodnega delavskega gibanja. Zadnja leta skoraj ni mogoče dobiti takega dovoljenja za ruske državljane. Sovjetska vlada je celo prisilila Norveško, da je i* f gnala Trockega, ki je bil tam dobil azil. Sovjetska ustava iz leta 1929, člen 129, dovo- < I ju je pravico azila tujezemskim državljanom, ki so persekutirani radi obrambe interesov delavskega razreda. V praksi pa so taki begunci podvrženi enako strogi kontroli kakor velja u Ruse. V resnici se zna zgoditi, da bo tajna policija še bolj pazila nanje. Tudi imajo manj prilike za, obrambo kakor drugI tuji državljani, ker ne moaajo pričakovati pomoči s strani konzulatov.? Victor Serge pravi, da so tuji politični begunci, ki pridejo v Rusijo brez sodelovanja Mednarodne rdeče pomoči (frontna organizacija kominterne), navadno vrženi v zapor kot špionažni osumljenci. O mnogih beguncih govore poročila, da so bili vrženi v zapor sli s-streljeni, ali pa so se vrnili v svojo domovino kljub temu, da jih je čakal doma zapor ali i« tudi smrt. Kakšna usoda je doletela herojske "šucbund-lerje", ki so zbežali v Rusijo, ko so I. 1934 f«f»-sti zatrli svobodo avstrijskega delavstva? Ne-oficielna, toda zelo zanesljiva poročila govore, da jih je še zelo malo na svobodi v Sovjetski u-(Dalj« aa S. • trani.) (Iz Prosvete, 20. februarja 1920) • rVomafie peeti. V Chicagu Je Influencs pobrala Bernarda Novaka, člana SNPJ. — v J^ roni/Pa., je umrl 40-letnl Matevž Avčln ii K<* na Notranjskem, član SNPJ. # Delavki venti. Cikaški stavbni d«!«**1 * htevajo $1.25 mezde na uro. Iz inozemstva. Jadransko vprašanj« j« * vedno nerešena zagonetka. Sovfeteht Rusija. Nemška republika * £ gaja za mir z Rusijo. — Spopad ameriških z Japonci v Vladivoatoku Vsi Kolčsk.tfi de. kreti so bili preklicani. .. TORFK 20, kovice ; i starega kraja i Slovenije ricn roparski napad > sejmarja Kamnik, 8. januarja. - V oteklem poletju je Kamničane razburil roparski napad na Bre«i kmečkega očanca, ki se vračal s sejma v Kamniku na dom v Volčji potok. Neznan ladenič ga je opazoval na sej-u ko je kupoval vola. Videl da ima precej denarja, ki ga ' ni izdal, ker mu kupčija ni |a po volji. Ko se je stari mož ačal po samotni poti čez gozd oti domu, ga je neznanec, ki u je previdno sledil, napadel, kateri poti bo šel domov. Za las [RKloben roparski napad 7,0 Izvršen na mengeški sej-ir.ski dan v gozdu med ZejS-i in Vodicami. Joeestink Jožef •bolj iz Vodic se je vračal s jma v Mengšu,' kjer je name-val kupiti vola. Ker mu kupčl-ni bila po volji, je popoldne n vola in s polno listnico de-rja sam krenil proti Vodktm gozdu ga je napadel mlajši nt, ki .po mnenju posestnika •bolja ne bo več star ko 22 let. lariJ ga je z ekim trdim predponi po glavi in mu vzel 9500 i. Posestnik Rebolj je star 72 in napadalca seveda ni mo-I zasledovati, posebno še, ker e tu za istega roparja kakor ed meseci v Kamniku. Izvrše-napad dokazuje, da je na delu i šibki, pa zelo drzni mlade-ki na sejmih opazuje stare marje, ko kupujejo živino in zasleduje, ko se vračajo po motnih potih sami domov, rfnega moža se ne loti, ampak l«ida samo starčke. Dokler skrivnostnega napadalne dobe v roke, je za stare marje edin izhod, da se "sami :o!i ne vračajo pp samotnih :ih domov. tiske nevšečnosti tiorenjskem Kamna gorica, 8. januarja. — dtem ko se mestni športniki več ur trsjajočem napor-m Mu. Večkrat pa jih sploh "»•"•' JO premakniti. S sekira-krsmpi obsekavajo led s Na tečaje vlivajo ženske ^"dllo se je, da so se ko-" "la vrteti in dvigati me-K" pa je pri vzhajajočem BEDA SLOVENSKIH OTROK - fcjubljana, januarja. — UnijA za zaščito dece v Ljubljani je začela akcijo za oblačenje dojenčkov. Začela je to akcijo v spoznanju, da je beda posebno po našem podeželju tako velika, da večina naših otrok ni pravilno in zadostno oblečena, prav mnogo pa je takih, ki trpe pomanjkanje najpotrebnejšega — in ki zato izgube zdravje in celo življenje. Človeka postane kar sram, če pomisli, da imamo že dvajset let svobodno državo, pa je beda vedno enako huda in je umrljivost naših dojenčkov celo narasla. Ker pri nas večina, mater še doji in imajo otroci torej pravilno hrano,^odpade umrljivost otrok v prvem letu po večini na bolezni dihalnih organov, prehlade, pljučnice. Te bolezni so navadno posledica pomanjkljive obleke in slabih, nekurjenlh stanovanj. Ni torej pretirano, če rečemo, da s preskrbo zadostne obleke lahko marsikateremu naših otrok rešimo življenje. ____Zadnji namen unije je torej, d i, posebno na deželi", "kmaiti^l**^*'*" 1 otroško opremo vse potrebne otroke. Prav bi bilo, ne le v imenu- dobrodelnosti in ljubezni, temveč tudi v imenu narodnega zdravja in obstoja, če bi mogli poslati vsakemu potrebnemu otroku ob rojstvu vsaj najnujnejšo opremo. A razlika med namenom in sredstvi je o-gromna. Treba bi bilo na stotine teh oprem. In unija nima svojih sredstev, da bi kupila potrebne stvari. Zato smo se že ponovno obrnili na javnost za pomoč; doslej je bil rezultat tega 280 din v gotovini s strsni nekaterih maloštevilnih socialno čutečih ljudi — in kup prošenj potrebnih mater, ki prosijo življenjske pomoči za svoje otroke, kup pisem od zdravnikov In babic, kl vidijo, da so otroci, kl.so jih pomagali spraviti na svet, od prvega trenutka ogroženi f, smrtjo od pomsnjksnjs. Tsks ao nekstera pisma, ki jih dopiva unija: Babica s Štajerskega piše: "Z velikim zaupanjem tn- prošnjo se kalo gozdno in sadno decembra sem imela porod pri Mraz je razklal najprej M. Z. Dobili so tretje dete . . 7 J! *'omagatl. Ali se ga more prisiliti na to? Ali *mem prositi za rellf? Imam te prvi papir. Odgovor: Stric nI po zakonU obvezan pod pi rs t i nečaka. Zali-bog nI mogoče prisiliti ljudi, da bi držali besedo, ako so z aftda-vitem obljubili podfioro. Kar se tiče doblvsnjs Javn« prslpore lakom prvih petih let bivanjs v tej deželi, je stvar precej kočiji-va, kajti izpostavljat« se nevsr-klavnicah {nosti deportarija. Dali bi se taka d*|»'rtarija mogla todi lares Republikanci objavili program Washington, D. C., m febr. — Voditelji republikanske stranke so objavili proghtm glede pomoči ameriškim industrijam, uravnovešanja budžeti inrasmsha privstnih podjetij.. Program o-menja enajst glavnih načel, katera naj stranka na svoji konvenciji uključi v svojo platformo. Program je sestavil posebni odbor, kateremu načeluje Glenn Frank, bivši predsednik državne univerze v Wisconslnu. ^ HUMOR Past Zena: ''Nlkoll te nisem lovila po gostilnah In silila, da se poročiva!" Mož: "Seveda me nlal; saj past tudi ne leti u mišjo, pa se miš vendarle ujame!" Nevaren ugrlt Ančka: "Jejhata, gospa Nudu, kako sem se ugriznila v Jetik. Strašno me Udi!" Nada: "Bo že minilo," v Ančka: *To je te res. A kaj, če sem bolna ta steklino . , .?" • — Na ribolovu Meščan (ribiču, kl lovi ribe): "Tu Je pa prav lepo mesto za postrvi." Ribič (kl ničesar ne ujame): "t), da, da, tako lepo se Imajo postrvi tu, ds nobena noče tapu-stitl vode l" Profesorske Profesor (svoji ženi): "Kam si tope t ta lož Ha moj klobuk?" 2ena: "Saj ga imaš vendar na glavi r Profesor: "No, Če ga Imam na glavi, potem ga bom že našel," Priznanje Gospodinja: "Nisem povsem tadovoljna t vašimi spričevali Služkinja: "Tudi Jat nisem, mllotsljlva, toda — najboljša so, kar sem jih mogla dobiti!" • Razlika Kakšna je ratllka med nami in Američani? Američani pravijo; "1'lačaJ In odpelii," pri nas pravimo pat "Mol* in plačaj." Čemu zahtevali novo vitamini* zirano Trinerjevo grenko vino? Danes bi morsll zahtevati vsi odjemsk'1 od lekarnsrjev ssmo novo Izboljšano Trinerjevo grenko vino, kstero vsebuje Vitsmln B-J, ker Vitamin B-I izboljša apetlt. prebavo, jača prebavne organe, pomaga rasti in varuje život pred živčnimi boleintmt. Mletje pšenica ta dobavo moke, čiščenje rlža ta ežala k ognju. Naslonila se je s hrbtom ob steno na desni od ognjišča ter atrmela v Gypa. Namignila mu je z glavo. "Zaprl tista vrata," je šepnila. "Zapri vrata ln stopi noter." Gypo ae je molče okrenil k vratom In začel vezati kopca pretrgane vrvice, da bi jih zopet pričvrstil. "Kje si bil?" je zašepetala. "Moj Bog,-kar arce nI mi obrnil v prsih." Gypo je petvezal vrata In je šel jaičasi in mirno k ognjišču. Stal Je tiho, ošinil z očmi staro žensko, nato pogledal Katie z odprtimi uati. "/.a |>etami so mi, Katie," je zamrmral in se zdrznil. . Nastal je molk. Gypo ae je vnovič zdrznil in sedel pred ogenj. Sedel je na tleh s komolci ob kolenih, roke pa je iztezal proti žaru, Katie ga je gledala z bleaketajočimi očmi. Nepremično je slonela ob steni. Obraz ji je pod zveženim rdečim klobukom pobledel« Oči so se ji saleske-tale. Gornjo ustnico je nabrala v gube. Starka v |>oatelji Je blisnila od Gypa do Katie in od Katie do Gypa. Oči so ji'od veselja plesale, V radostni ekstazi se je samo sel»e objemali« "O čem pa govoriš?" Je rekla naposled Ka-t le. "Organizacija mi je za petami," je zamrmral, ne da bi Jo pogledal. "Zapovednik Gallagher me hoče pihniti. Ušel sem iz celice v Itogev-llolu." 7 z vetrom, preko vseh zaprek. Spanje, apanje, spanje. "Saj je vseeno, zakaj so mi za petami," je /zamrmral. Zopet je zavladal molk. Spati, spati, spati! "Spraviti me hočejo spoti," je zamomljal. "Pa me ne dobe, Katie, za nocoj se bom tukaj zlehnil. Do jutri večer ostanem. Potle pa na jug. Tu je ves denar, kar ga imam." Preteknil je hlačni žep ter potegnil iz njega na dlani štiri šilinge šest penijev. Ponudil jih je nji. Približala se je ter obotavljaje nastavila desnico. "Daj ta denar meni. Daj ta denar meni," je zavreščala starka s postelje. Vzdigovala se je, da bi sedla. "Jezik za zobe, Louisa," je zarenčal Gypo čez ramo, napol obrnjen proti nji. "Jezik za zobe, če ne, te mlinčim." -, Starka se je reže zgrudila nazaj. Nato je zgrabila palico, ki je ležala poleg nje na postelji, Palico je tresla proti Katie Foxovi. "Vae mi pokrade, vse ml pokrade," Je tarnala s tenkim, skrhanim glasom. "Spal bom tukaj na tleh, Katie," je rekel Gy-po. "Hej, Katie. Spal bom tukaj pred ognjiščem. Kaj je s teboj, Katie? Zakaj ne govoriš z menoj?" Katie je bruhnila v ameh. Ko, je prejela denar, je aela na nizek atol na levi od ognja. Zdaj je akočila na noge in se zasmejala. Bil je poseben, suh smeh. V očeh ji je bil sanjav izraz. Gledala je v tla, v misli zatopljena. "Kaj si pijana, ali kaj ti je?" "Prav čisto nič mi ni," je zamrmrala Katie kakor v sanjah ter zrla še vedno v tla. Nato je globoko potegnila sapo ter se stresla. Bila je zopet vaa živahna in podjetna, čf«~ ato budna a prešinijivimi očmi. Prekrižala je roke na praih ter jela govoriti a presunljivo naglico. "geveda, Gypo", je rekla naglas in veselo, "lahko spiš tukaj do sodnjega dne, če te je ta-volja. Veš da mi Je connemarska Maggie po- Poljedelaki tajnik Henry A. VValace (deano) in pomožni polje delald tajnik Grover B. Hill. kler se" pred Haldo ne Spremeni v pravcato povorko. V mraku se zdi Halda velika baklja^Jeziki plamena visoko ližejo hladno meglo in dim, ki se zdi, kakor bi nadaljeval ravne linije tega gorečega hriba tja do neba. Pod svetilko v pio^nožju potke, ki edhnT vodi n£ Haldo— ker vse naokoli gori — se sliši vrve-|nje premogarjev. Tam stoji delavec, ki naj bi zabranil premo-garjem dostop na Haldo. Vrvenje se izpreminja v prerivanje. Premogarji hočejo na vsak način na Haldo, delavec pa jim brani. • ' ^Nikar, majko mu! Jaz bom zate odgovarjal pred direktor-torjem. Nekega dne ste porinili inženirja Fohta z Halde, in zdaj leži človek v bolnišnici." Med premogarji se vodi dogo- tnA™ilJ°L V aM m/xJf S"™?m"™? garjev oddtoji in krene skoz* Pridf ti k Biddy Burkovi pijana kot muha, pa ogenj na Haldo. Delavec skoči ti na vsa usta dolgovezi, kako ti je Bartly nastavil pištolo na glavo in te gnal pred seboj na cesto." "Lažeš, ni res", je zagodrnjal Gypo nekoliko preatrašen. "Ze mogoče, da ni nadaljevala Katie, "ampak —1 "Ali tf Je izročila funt, ki aem ga ji dal zate?" - "Funt? Ali si ji dal funt zame? No, lepi lažnivci! No, čedni razbojniki! Umazana koza-va sodrga! Ta ti pobere rozine iz potice! Verjemi ali ne, dala ml je aamo deset šilingov, in še za te sem se morala ravsati z njo. Saj nič ne pravim, čeprav bi lahko marsikaj povedala, ampak —" "O, nehaj mi s svojim klepetom," je zagodrnjal Gypo in tipal z roko za seboj po tleh. "Nisem volje, da bi poslušal tvoje meketanje, Katie." "Ne leži na tleh," je kriknila Katie skrbno. "Pojdi v posteljo. l*zi v moj kot. Nič ne ma-raj. Louisa. Kot je moj. Vanj smem pustiti kogar mi drago. Louiaa. če ml ne boš tiho ležala, te bom prekrišpala do smrti, kakor resnično Je , , tl . --'I* • • -- 1 Jame zijajo, ogenj gori, plini prednje in v hipu, ko se je obrnil, je že na potki kakor da se | je sprožil ogromen plaz in teče svojemu plenu nasproti. Dela-Ivec psuje in brezmočno maha z rekla natanko tako," je rokami. Natp postojl, razjarjeno pljune in se obrne prpti rud |niški direkciji. Počasi se premikajo silhuete premogarjev preko Halde. Na vseh straneh plapola ogenj, kar pa le malo zaleže, ker se vsled | dima ne vidi niti dva, tri korake daleč. Zgoraj je toplo, zato pa j duši dim, kakor bi jim hotel raz (trgati pljuča. (Nekdo kašlja. Nekdo prekli nja. Nenadoma nekdo krikne. Ta krik ni nikakšna šala in vsem bije v ušesa. Vsi lete v smer, | odkoder je prišel krik. "Semkaj! Semkaj,-sonce vam božje!" Srečni dobitnik Napisal F. Stueber . bil naš Gospod križan. Prav gotovo. Kaj si pa L VT ZijHJ0' °*enj *(>rt' F misli? Zdaj ti ne bom nič rekla. Gypo, ko vidim. duAe ,n UHtav,J»j° aapreke in Za božjo voljo, "Zakuj te hočejo pihniti? Jtakaj te hočejo pihniti?" Katin glas je bil hladan iu brez čust\a. a Gy-l»> tega ni zapazil. Okrog usten jI je igral čuden, tenek smehljaj, a Gyja» ji ni izgledal v o-braz Oči ho se ji bliskale, ko je govorila, toda t».v|Hj leg« m videl. Sanjavo je strmel v ogenj. Jf ve* tr,1oateljo. Stara dama je začela šlfckotno mahati po njem s svo-~jo palico. Ni ae zmenil zanjo. Brkljal je po gomili prnjavih odej terjal jih ovijal okoli nog. Katie je pobrala klešče izpred ognjišča in se od atranl približala postelji; naskrival je dajala atarki znamenja, naj bo mirna. Starka je godrnjaje odnehala. Katie ae je vrnila k ognju in odložila klešče. Zdaj ji Je is oči odsevala blaznost Uatnice ao se ji neprestano razpotezale v amehljaj, kakor mesečniku, ki mu brodi po kalnih možganih kaka pošastna burka. . (Dalj« prihodnjič) Se eden Der%|š Imamo* ič Jluuum!—ja\ ha rudniška si-rena šesto uro. To se pravi, da ijutraj premogarji —otroci, ki med odpadki nabirajo premog — zgodaj odpravili proti llaldi, ker so to dnevi njihove konjunkture in večje porabe. V takem jutru vreča premog« ni več za to premogarji skačejo in poskakujejo, pa ne morejo najti tistega, ki je klical. In znova se za sliši: "Sem. nebo vam drago!" Zdaj je tam ie cela gomila, ker pa je gost dim, ničesar ne vidi jo. Nekdo kaže z roko: "Mujo!" "Oh, Mu jo!" -Da. Resnično je Mujo. Zgubljen in sključen leže na kraj ognja. iz katerega se dvigajo plini. Prišel je semkaj prvi, ko ni prišla še niti ena partija vocič-kov, pa je legel, da bi se make ogrel pri ognju. Omamljajoča toplota je dala Muji tudi pokrivalo in blazino, da je zaspal in naU) ga je Ogljeni monoksid in dioksid objel, in Mujo je zase njal . . . In potem ae je aen prekinil, ker ga ni imel več kdo sprejemati: Mujo je bil mrtev. Ze se a vi ta ta slišijo ae motor- "ln če nastavimo tri. bomo „ WJ . . . . -j.. - ------- prodali več in pri dveh vrečah'J!^ boš zaslužil več kakor pri eni, . pa morajo delavci vstati. Ko zatuli;«"« dinarja. Z« to ceno »o se ,lv- d aedmo," tedaj ao sabodoeavorllLaaara vtMm mestni, oziroma rudarji, ki sta- >«rtel, In nihče ne sme prodaja- Igredo nujejo v rudamkih kolofuj«h aljjM 1*1**1 d\a dinarja. Le v takih |n» privatnih hmab, odpravljajo »*dk»h Jiitfih Je izjemna cena. n« "klht", Tudi šielv ilni delavci I dane* vsi ^lite in raftprav-pre|M*šačijo v sak dan po« HJnJo o1 tem, kakšno ceno bi če je prodaš po štiri.' Ti njihovi "pogovori o dobrem zaslužku so^z asocijacijami pove-zanl na razne atvarl In zato gredo vae hitreje In sdaj ae zdi, ne tija" se prikaže na Haldi. Premogarji ae zganejo. Delavci v sli alutnji krenejo proti njim. "Ze spet eden T" -"Da." Men izm«*d drlavcTv odide javit. Kaaneje pride inAenir in iz \a «„ k rr; t: «**{ ^.Ukv pri igri Njlho S.^ut^ v. ,l.v, »mm.«, v krp.. !„ kLk„ ^ ...... \ s«a onii u-j« «» i«-m, aaasno ceno 0| na- roU.- •„ .w.i,-.,.li a ' ""% njinovi idiotski ^ d«iina m »Mi^aaJ-tavili, to j* «|| naj prodajajo ,„ ko ! n J t«m^ L « T m mort>° kaj io ... ni ...i.... ..k___ ________ iui • .i ^n .. i ji_ !i "" n,l» lsm ne murcio do mnn..L.u i. to ao mestne ulice ip n«\<*ezgo> daj zelo li\ahne, Sinoči je jnkIH stieg. t«ida |n» polnoči se je zjaanilo if) zdaj škriplje hog«mi. Zato ao se |s» tri ali |si »tiri dinarje vreCo « e nastavimo štiri, bomo s| l«o prod«jali." "Zato |»« je t rel»M bi alt." manj na- Zato . .. ■ J[ do- Jr monoksid in dioksid ln tMotem je par letalo zašlo med oblake. Spodaj so ležala mesta in vasi, med njimi so se pa kakor ravne nepregledne črte vili travniki in zeleni gozdovi. Tam, kjer se je v to neskončno zelenje zarezala srebrna nitka, je žuborel potoček aH pa tekla reka. * Za vso to lepoto je bil pa popotnik v letalu gluh in slep. Nesrečnež je prvič potoval z leta lom. Zmerom je mislil, da je zibanje v letalu lahkotno in elegantno, zdaj se je pa na lastni koži prepričal, da je ravno narobe. Lotevala se ga je vrtoglavica, pred očmi se mu je temni lo. Kljub obkladkom in raznim pomirjujočim zdravilom je postajala omotica čedalje hujša. Tudi konjak, ki so mil ga ponudili nekateri usmiljeni sopotniki, ni prav nič pomagal. Imel je pač značilen primer hudega obolenja. "Gotoyo se peljete z letalom službeno, da bi prihranili na času" ga je previdno vprašal neki star gospod z brado in s kov-čegom z vzorci. "Potujem za zabavo!" je odgovoril bolnik na kratko. Po eni uri guganja je letalo elegantno in lahkotno pristalo na cilju. Popotniki so smeje in kramljaje odhajali iz letala. Zadnji med njimi je s klecajočimi koleni stopal po lestvi na trdna tla naš bolnik. Potniki so se kakor mogoče hitro razkropili in se z avtobusom peljali proti bližnjemu mestu. Prej so nekateri še južinali. Samo naš bolnik se nikakor ni mogel ločit od 'letala. Z velikim zadovoljstvom ga je ogledoval in je bil silno razočaran, ko so ga naposled odpeljali v hangar. "Kdaj se odpelje naslednje letalo?" je vprašal pilota. "Cez četrt ure." je odvrnil pilot, potem je pa začudeno dodal: "Saj se menda ne mislite odpeljati že z njim? Zdi se mi, da ste potrebni okrepčila. Oglejte si mesto, IKizneje se boste pa lahko spet vrnili. Saj qi potrebno, ds bi vsakdo potoval v letalu, če tega ne prenese.*' Naš popotnik se je žalostno nasmehnil in dejal zagrenjeno: Vi lahko govorite, v|, ki ne poznate življenja. Takoj moram odleteti nazaj!" Pilot, ki je hotel ie oditi, ae ' " '"^radovedno vprašal: "Kako ste rekli, da mora te Jako j spet odleteti nazaj?" ' "Tako je," je odgovoril popotnik že nejevoljno. "Sem namreč reževalec križank." "Reševalec križank?" Kaj pa ima to z letenjem skupnega?" je nejevoljno vprašal pilot. "Več, kakor bi človek mislil," se je razvnel bolnik. "Ko sem namreč pred kratkim reši) neko nagradno križanko, sem za nagrado dobil brezplačno vožnjo z letalom do tu in nazaj. Ker živim v skromnih razmerah, nisem vzel s seboj toliko denarja, da bi mogel tu prenočiti in se dodobra spočiti." Pilot se je silno začudil: "In vendar gospod! Če se zdaj spet odpeljete domov, bo to prav gotovo škodovalo vašemu zdravju." "O, tega pa na verjamem I" je odgovoril popotnik. Pfl razočarano dodaj• "(H-. bi nikoli mislil, da tolij*-Ali ni morda prav to leJTj sto, ki me bo odpeljalo dj \ Ko je letalo čez nekaf2* vzletelo, je skozi prvo olL^ kasto bledi obraz srečne,* bitnika in reševalca kri^J'1 Ženitvena ponudb Slovenec star 48 let * j spoznati a Slovenko farm«!! samsko ali vdovo. imaiT2 vsoto v gotovini. Katero v^ in resno misli, naj naslov: "BODOCl FARMad^ 2657 S. Lawndale Ave. cSS ju. S.- ... ■ AGiTfRAJTB ZA PRoeTPi TISKARNA S. N.P.J SPREJEMA VSA Tiska v tiskarsko sbrt spadajoč« dela ka vabila sa veselica in shode, vizitnice, tasnike, kniis koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ a TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • ■ ■ Va« pojaanila dsja vodstvo tiskarne.—Cene smerne, linijsko delo prvi Pišite po informacije aa naslov: — SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE - TsL Beekw«U 4S04 _ CHICAGO. ILLINOIS AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR ZA LETO 1940 . ir *«•». » ^ ~ T '. 1 J • . ' • i r ' ''> •.> v j . ,;* . .-. J vsebuje 11 povestnih spisov in črtic, 3 spise i iz zgodovine naših organizacij in naselbin,; potopis o Mehiki, 9 razprav, člankov in opisov, j IX informativnih spisov, koledarske podatke, i pesmi, okrog 70 slik in drobiž. j Obsega 224 strani in je vezan v platno i Stane 75c, kar je za slovensko knjigo v takem obsegu in • tako bogato vsebino izredno malo. . i Razpošilja ga knjigama "PROLETARCA" I 2301 So. Lawndale Avenue - Chicago, IU. je vrnil in" ne, n dioksid, tako tu . Prav. M. K. NAR0Č1TESI DNEVNIK PROSVEIO P« sklepa Ik redne koaeeaeije ae lahka narečl aa llat Presvet« Is prišteje ode«, dva. tri. »tiri aH pet llaaor Is ene druiine k eni nsror nial. Liat Praaveta sUae aa n» eaak«. aa člaaa ali nečlane $«.N m e«« letno naročala«. Ker p« členi ia plačajo pri aeeaaienta $12« » tedalk. aa Jla U prlšUJe k naroČidal. Torej sedaj nI varoka. reči. d« J« Ust predrag sa člane SNPJ. Llat Preereta Je eaša lastnlss is setev« I« v vsaki druiioi aakdo. ki kl rad HUl liat vsak dan. Cess list« PraavaU Je: Z« Zdrai. država I« K««ado.SS.H 1 tednik In.............4.SS t tednika In............ see S tednike In............ 2.4S 4 tednik« In............ i.m 5 tednikov ln........... nI« Z« Evropo Je. . Za Cleero in Cklcago Je... S7.5# 1 tednik I«............. S tednik. .............. S tednike In............ 4 tednike I«............ 171 I tedRlkov I«........... .........ss.se lap^«iU apodnjt kupon, pHMUu potrebno nst« denar*, sli Mssej Order v plama in al aaročite ProsvoU. Hat. kl )« vaš« lastalns PojanniIo t—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti člss SNPJ, ali če ae preaell pro« od drušlne in bo aahtaval sam svoj U tednik, bode moral Usti «Us ia dotične družine, ki Je Uko »kupne naročena aa dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lisU. in obenem doplačati dotttno vsoto lista Prosveta. Ako tegs ne ateri, tedaj mora upravnlštvo znižati datum a« to vsoto naročniku. PROSVETA. SNPJ, JS57 8o. U«ndale Ava, Ckleag.. PrilnŽea« poMliaai «ar«čai«o a« IK« Proaveta v»«ta S.......... ° ,B>•.............. ............CL dr«štva .......... Naslae ......t.................................................. LutavM. tedalk ft g« pHpišite k m«)I aaročalnl od .ledečih ■•ie d nižine t __________--- ..................................CL drašlva št-....... W.........................................CL drvite a šl 4)#....................................>..CL drnštva št........ §>.......J.................................Cl drnštva It........ .............. .......... Dršnva....... N«v •aroč.ik ............. , ^ uriMh...........