399 Dopisi. Iz Trsta. — Soditi je po nekih prikaznih, da žuga tukajšnjemu slovenstvu posebna nesreča — huja od dosedanje. Kakor je že znano, je zdaj v tržaški okolici več šol, kjer se mladina podučuje v svojem narodnem jeziku, kakor je edino pravo. Iz nekterih krajev pošiljajo pa Slovenci svoje otroke v nenarodne, namreč v italijanske ljudske šole, vzlasti zato, ker so k temu nekako prisiljeni: za-nje ni tukaj bližnjih narodnih šol. Zdi se pa, da narodne učilnice niso vsem po godi, in da se neki namerava spremeniti jih tam, kjer so zdaj, v nenarodne, to je, v italijanske. Saj smo pač po nesreči te dni slišali, da se je eden tistih gospodov — Italijanov, se ve — ki so nalašč postavljeni za varhe ali preglednike (kon-trolnike) vseh tukajšnjih ljudskih učilnic, izustil pri neki posebni priliki, da se tudi otroci slovenskega naroda morajo v prihodnje učiti le v italijanskem jeziku. Kakošna slepota! Kaj mar ni še dosti spričano, da se otroci le v svojem maternem jeziku najbolj in najlaglje uče, kar jim je znati treba? Zategadel naj temveč ti gospodje nasvetujejo, da ne bi se morale samo obdržati sedanje tukajšnje slovenske šole, ampak vpeljati jih še tudi v tistih krajih, kjer jih po nesreči zdaj še ni, pa so pa zelo potrebne. — Da pa slovenstvo ne zaide v presilno nevarnost, bilo bi po mojem mnenji treba še druzega močnega orožja, da se saj s tem to reši, kar je še mogoče. Zraven šol, primernih in lepih slovenskih pridig , kakor jih čujemo zdaj tukaj, in pa dobro napravljenih časnikov, ni ga gotovo za to močnejšega in boljšega orodja ali pripomočka, kakor bi bilo — večkratno izda vanje pripravnih, prav razumljivih in pa cenih knjižic v podobi malih brošur, na pr. po 6, 8 ali 10 soldov, za poduk in pa tudi za kratek čas.*) To je bila moja misel in pesem od nekdaj, in je še dandanašnji. Družba sv. Mohora in slovenska Matica! prevdarjajte prav dobro to stvar, in ravnajte na vso moč v izdelovanji svoje važne naloge tudi po tej mojej misli, da se naše ljudstvo jako vname za svojo narodnost — z večkratno napravo in raz-prostiranjem tacih knjižic med njim. JPa naj se po tem le širi in razsaja znana bolezen — nemškutarija — po slovenski zemlji, kakor jej je drago ! — na posled narava mora zmagati. — V prihodnjem mesecu bo začel izhajati tukaj nov list v italijanskem jeziku pod naslovom: ,,La Patria." Vrednik želi, naj se mu podajajo večkrat prestavljeni sestavki (zlasti novice itd.) iz slovanskih časnikov o slovanskih zadevah. Vr de Is ki. Iz tuhinjske doline 15. listop. L. D. — Une dni so „Novice" oznanile, da se v Ljubljani in njenih okolicah 100.000 centov konjske mrve skupuje za francozko armado. Kako to, da ga v tuhinsko dolino ni nobenega tacega kupca? Več kot 1000 centov take dobre krme bi letos lahko v naši dolini v dveh dnevih dobil, in vstreženo bi gotovo bilo kupcu in prodajalcem. Iz Ljubljane. (1% deželnega odbora.) V poslednji seji deželnega odbora je med mnogimi druzimi obravnavami bilo sklenjeno , da se po sklepu lanskega deželnega zbora osnuje za oskrbovanje vseh deželnih denarnih zadev lastna deželna blagaj niča (kaša), se razpiše služba blagaj ničnega kontrolorj a z 800 gold. (čas kompetencije do 15. decembra) in vsa ta osnova se predloži zboru v konečno potrjenje. — Do gosp. ministra finančnih zadev se je naredilo pismo, v kterem se prosi, naj bi se rešile prošnje de- *) Tacih knjižic sem nekdaj nahajal na Koroškem po slovenskih krajih, na pr. v Doberlej vesi in se drugod. Pa kakih? — nemških! „Oj vi prebrisani Nemci!" — sem si mislil, čute" si srce pobito in žalostno, da niso bile rajši — slovenske. Pis. želnega zbora zarad zaostalih doneskov iz državnega zaklada za leta 1861. 1862. in 1863. in zarad deželi vzetega premoženja, še drugo pismo pa na deželne naše poslance pod adreso na dr. Tomana, naj pri c. kr. mi-nisterstvu pospešijo to stvar, da se bode moglo prihodnjemu deželnemu zboru o tem poročati. —¦ Svetli knez in škof kranjski gospod dr. Jernej Vidmar so te dni izročili po dr. Jan. Bleiweisu veliki dar od 200 gold. Matici naši in tako stopili v vr3to ustanovnikov tega domačega zavoda, čegar delovanje spričuje, da mu je v resnici mar za povzdigo prave duševne omike naroda slovenskega. — „Danica" naznanja, da razun 38 pisem (adres), ki so bila iz Kranjskega zbornici gosposki na Dunaj poslana za konkordat, se jih je te dni zopet poslalo iz 17 srenj, in da tudi prečastita duhovščina kranjska, ktera ima zlasti opraviti z dušnim pastirstvom, je pretekli teden na gosposko zbornico poslala iz vseh dekanij naše škofije veliko prošnjo za ohranjenje konkordata, podpisano od 510 duhovnih pastirjev. Konečno naznanja „Daniea" imenitne denarne darove , ki jih je še posebno viša duhovščina v Ljubljani zložila za sv. Očeta zlasti o spominu na to, kar se je poslednje dni godilo in se še godi po Rimskem in Avstrijskem. — Sej m sv. Ošpete je bil precej živ. Goveje živine pa niso prignali veliko na prodaj, tudi je bila prav draga; pa saj ne more drugače biti; revniši kmetje so prodali pretekla leta v sili vsak rep, ali pa so jim ga prodali; kdor živine zdaj kaj ima in ni v takošni stiski, da bi jo moral prodati, jo lahko redi, ker se je klaje pridelalo obilo. — Vsled nove društvene postave se bode v Ljubljani ustanovilo novo društvo „slovenskega sokola." — Nemila smrt nam je pretekli teden vzela dva obče spoštovana možd, domoljuba z dušo in telesom: prečastitega gospoda Jan. Poklukarja, korarja, kne-zoškof. konzistorijalnega svetovalca, dosluženega bogo-slov. profesorja, — in pa gosp. Franca Obl&ka, magistrata ega svetovalca v pokoj i, ki sta po dolgi bolezni, uni v 65., ta v 54. letu svoje starosti umrla. Domovina naša ohranuje rajnka v blagem spominu! Gospod Oblak je razun mnozih druzih dobrotnih darov tudi „Matici" zapustil 100 gold. — Nedeljska „beseda" v čitalnici, ktero so tudi gospod cesarski namestnik pl. Conrad Evbesfeldski, gospod deželni glavar pl. K. Wurzbach in glavarja namestnik gosp. F. Trpinec počastili s& svojo nazo-čostjo, je dobrotnemu namenu donesla lepo pripo-moč z 205 gold. 20 kr. in 2 tolarjema po gold. V pevsko-instrumentalnem oddelku „besede" sta se s prekrasnim in navdušeno pohvalo sprejetim petjem odlika-vala gospoda France Grbec in France Vidic, na viliončelu je z ravno tako živo pohvalo godel izvrstni naš gosp. Rajmund Pregel, in številni m ozki zbor čitalničin pod vodstvom pevovodje gosp. Forsterja je v četverospevu in še posebno v zboru častno pokazal, da se bode po mnozih nezgodah časa zopet povzdignil na tisto stopinjo, na kteri je po pravici slovel prejšni čas. Tudi vojaška kapela c. kr. topničarjev je godia zanimive piese iz Benj. Ipavčeve operete „Tičnik" itd. — Repaticam (kometom) je v starodavnih časih, ko zvezdoslovje ni še bilo temeljito dognano, bila ta osoda, da so se včasih poprej prikazale, predno so bile po zvezdogledih napovedane. Taka se je tudi godila „Repatici" naši v besedi nedeljski, da je prišla na oder — predno bi bila prav za prav imela priti. Od tod njena nesreča v nedeljo, ktere tudi hvalevredno prizadevanje častitih naših gospodičin ni moglo odvrniti. Sicer je pa tudi vrli Iffland že prestar za naše čase, in res je škoda, da se ni kaka druga igra izbrala za ta sicer tako lepo „besedo." — Naj govoreč o tej dobrotni besedi dodamo še to, da, kakor lani, je tudi letos ljubljanska hranilnica darovala 50 gold. blagemu namenu. — V „Wandererji" je neki dopisnik „iz Ljubljane" objavil neki čuden kolosbrodos, po kterem so slovenski dijaki na Dunaji poslali dr. Tomanu nezaupnico zarad njegovega glasovanja v šolski obravnavi drž. zbora. Iz Dunaja nam eden teh gospodov zagotovJja, da je laž, kar je o nezaupnici čenčal „Wanderer." — Gosp. Anton F dr s ter, pevovodja ljubljanske čitalnice je izdal ravnokar „kratek navod za poduk v petji." Prihodnjič povemo kaj več o tem dobrodošlem delu, — danes le toliko, da se dobiva pri izda-telji po 50 kraje. — Gosp. dr. Klun je dobil, česar je želel: zaupnico od 13 „verfassungstreuen" ljubljanskih mestnih odbornikov osnovano, kakor „Laib. Ztg." pravi, za vedenje njegovo pri prenarejevanji februarske ustave in pri razpravi o ločitvi šole od cerkve — in pa službo c. k. sekcijnega svetovalca v ministerstvu kupčijskem. Gotovo je oboje zaslužil. „Noviee" ne rek6 druzega, kakor da — z ozirom na misli njegove o šolsko-cerkvenih zadevah itd. — konstatujejo to, da mora vedenje gospod doktorja zdaj vendar-le zelo drugačno biti, kakor je bilo pri kandidaturi njegovi za deželno poslanstvo, ker takrat, ko je dr. Klun svoj program (spoved) v „Laib. Ztg." m „Novicah" razglasil, so gori omenjeni trinajsteri, ki so mu zdaj zaupnico poslali, njegovi najhuji nasprotniki bili in ga pri drugi volitvi res tudi pokopali. Eden se je tedaj zmotil: ali mi ali uni. Le to še vprašamo trinajsterico: kaj neki pomeni Vaš priimek „verfassungstreu" ? So li drugi ljudje „absolutisti" — morebiti zato, ker niso zadovoljni z Vašo „politische, biirgerliche und religiose (mar j u d o v na Kranjskem ?) Freiheit" in ker neprestano zahtevajo tudi n&rodno svobodo, o kteri nemški liberalizem nikoli ne črhne besede, Slovanom pa je narodna ravnopravnost mati vseh druzih svoboščin? 400