Posamezna SJeviSIna »ione 1 krono. fchaje vsak četrtek In veija s poštnino vred eli v Mariboru s poiiljasijem na dom za ceio leio 40 K, pol leia 20 K, za četrt kla 40 K. Izven Jugoslovije 50 K. Jieročnina se pošlje na uprav-»ižtvo .Slovenskega Gospodarja" •t Mariboru, Koroška cesta ši. 5. list se dopošiijo do odpovedi. Naročnina se plačuie naprej. —:— Telefon štev. 220. —:— PoStnlna v cirSstvl SMS pfa-wSeilír. LIST LIÜOSTMÜ y POUK 1H ZABSVO 32i itOT. »a¡35i?2foox*, 11, avgusta J.©SS3u Udje .Ketol. tiskovnega društva« dobivajo liat bret posebne nt. fočnine. — Uredništvo: Koroška cesta št. 3. Rokopisi se ne vračaj«. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Cen« inseralom po dogovoru. Za vee£ irafr.e ogtnse primeren popu «t. Neraprle reklamacije so poštnin« proste. —:— Telefon št. 220. —:— ÍI^Sí IflRtTKrJiÍK» Zopet nm samostojne dobrote. „letino na obrambi kmetskili koristi"^ piše zadnji „Kmetijski list' in pravi: Minister za kmetijstvo iri vode, tovariš Ivan Pucelj, je z ozirom na grozečo sušo in pomanjkanje krmo predlagal finančnemu ministru znižan j8 izvozne carine za živino, Izvozn i carina bo znižana in se bo plačevalo za živino nad 400 kg 150 din. ((500 K j izvozne .carine od komada, za plemenske prašiče do 120 kg 80 din. ('620 K). Erašičj v zaklanem stanju in konji za mesarje bodo pa izvozne carine prosti. il!o je torej zopet en „velikanski us-speh" samostojnega ministra* .Vsak kmetski otrok pri nas vidi. da imamo živine že toliko, da ne vemo kam 2 njo, Povrh pa je še sedaj suša pobrala živinsko krmo in je velika nevarnost, da bo naša živina na zimo cepala od gladu, Pogled na preobilico •živine in na sušo je napotil finančnega ministra, da jte nekoliko znižal izvozno carino na živino, mesto da bi jo čisto odpravil, kakor to zahteva naš Jugoslovanski klub, iVendar pustimo samostojnim navidezno veselje, da je njihov minister prosil in dosegel znižanje ravnokar o-mtenjene izvozne carine. Pri pogleda na ta samostojni „uspeh" pa moramo našemu kmetu povedati, da to, kar je finančni minister z jedno roko navidezno dal, bo z drugo dvajsetkrat ver; vzel is žepov, vseh davkoplačevalcev. Ker bo vlada ublažila izvozno carino na živino vsled pritiska suše, odpade vsled tega finančni oblasti 150 milijonov letnih dohodkov in zgubi drŽava vsled naredbe u znižanju izvozne carine 100 milijonov dinarjev letno. Da pa država ne bo imela vsled ublažen j a izvozne carine nikake izgube, ampak znaten dobiček, bo uvedel ¡Eucljev prijatelj gospod finančni minister splošne doklade na vse davka razen dohodninskega in osebnega. Ta novi dokladni davek se bo pobiral za nazaj od 1. januarja 1920 do 30. maja ¡1921, Doklade na davek se bodo tako plačevale, da bo znašala doklada do J0Q dinarjev letnega davka 15%, za 400 dinarjev 20%, za 2000 dinarjev 3.0%* za 5000 dinarjev 34%, za 10.000 dinarjev 37%, za 20,000 dinarjev 39%, za 50.000 dinarjev 41%, za 100,000 dinarjev 46%, za 200.000 dinarjev 49%, nad 200.000 dinarjev pa 50%. im ravnokar navedenega je pač kot beli dan jasno, koliko je vreden ..sijajen uspeh" samostojnega ministra Puolja, ki je izprosil znižanje izvozne carine zato, da bodo še veliko bol] pri že početvorjenih dosedanjih davkih z novim davčnim vijakom priviti vsi davkoplačevalci ne oziraje se na dejstvo, ali so živinski izvozničarji an ne! Novi dokladni davek, s katerim nas bo oblagodaril Pucljev prijatelj gospod finančni minister pa ni edina najnovejša samostojna dobrota, ampak moramo našemu kmetu zaupati še eno — namreč novo državno posojilo. Na eni izmed zadnjih rednh sej zakonodajne skupščine so glasovale vladne stranke, med temi sev'e tudi na ši samostojneži, za novo državno posojilo v znesku ¿00 milijonov zlatih frankov ali 15 tisoč milijonov kron. To svoto si bo izposodil naš finančni minister Pucljev prijatelj v inozemstvu na račun vseh SHS davkoplačevalcev. Samo letne obresti od tega no vega državnega posojila, ako jih skro mno računamo po 5%, bodo znašale 750 milijonov kron. Povdariti pa moramo, da je proti predlogu o ravnokar omenjenemu novemu državnemu poso jilu odločno nastopil in glasoval proti naš Jugoslovanski klub, ki ima srcu in smisel za že itak prazne žepe naših pomilovanja vrednih kmetskih, da vkoplačevalcev, ki bodo po zaslugi samostojnih žeparjev plačevali izposojeni 15 tisoč milijonski kapital in letne več milijonske obresti , Iz navedenega lahko naši čitateljL vidijo in bodo tudi prav kmalu občutili, kako in koliko vredna je sijajna dobrota znižane izvozne carine na živino, s katero nas je na Pucljevo pri-prošnjo oblagodaril gospod finančni minister. Zato, da bodo razni živinski mešetarji, kot Kirbiš, mesarji kot Pucelj in živinski prekupci izvažali živino z nekoliko znižano izvozno carino, bodo pa vsi davkoplačevalci plačevali novi dokladni; davek na vse direktne davke in novo d'ržavno posojilo z milijonskimi obrestmi vred, S takimi „dobrotami" izmozgava tedensko ubogega slovenskega kmeta Samostojna kmetijska stranka in njeni poslanci, ki so prodali slovensko samostojnost za 200 milijonov, kakor smo že to poročali v zadnjem „Slov. Gospodarju". , Vojna posojila. ¡V, Beogradu se začne ta mesec posvetovanje in sklepanje o proračunu in financijskem zakonu za 1. 1920—21, Pri tej priliki se ne sme pozabiti na jedno važno zadevo, ki se tiče na tisoče in tisoče malih ljudi v naši novi državi. To so vojna posojila. Za drža vo je prišel čas, da vrne malim in u-bogtm ljudem njih denar. Proti vrnitvi ali' izplačilu vojnih posojil se navaja marsikak razlog. Najbolj pogosto se čuje: mi Srbijan-eev ne moremo sititi, da bi plačevali stroške za vojna podjetja, ki so bila naperjena proti njim. Na to mi odgovarjamo: Mi iz bivše Avstro-Ogrske smo morali povzeti vsa predvojna in vojna plačila bivše Srbije skupno ž njimi. In teh dolgov je mnogo več, ne go naših vojnih posojil. Mi smo tudi leta 1919 in 1920 in 1921 morali nositi nesorazmerno mnogo več plačil za skupne stroške nego bivša Srbija in Aojvodina, kjer se je izplačevanje davkov začelo še-le organizirati.. S temi plačili minulih treh let smo obnovili z milijardskimi stroški našo vojno o-pravo, obnovili delovanje občin in šol v Srbiji ter zgradili veliko število šol, uradov, železni« in železniških poslopij po pi-ejšnji Srbiji,, Brez vsake zavisti smo tudi mirno gledali, da so je vojni plen, kojega vrednost je znašala na milijarde, razdelil samo me ! Srbijance, in da se tudi vojna odškod nina daje samo njim, Tiho tudi gledamo, da se ruskim beguncem, med katerimi je tudi marsikateri klativitez in komunistični agitator, izplačuje mesevi no do 6 milijonov dinarjev podpore. Zato pač z vso upravičenostjo lahko zahtevamo, da nova država prevzame tudi oni del vojnih dolgov stare države, ki jih imenujemo vojna posojila, Mi smo živeli nad tisoč let v tuji državi in nihče ni mogel zahtevati, da leta 1914 postane ta narod naea krit do zadnjega človeka revolucionar. Vojna posojila se tudi niso vplačevala toliko za vojsko, ampak mnogo bolj v smislu, da se denar iinancijski dobro naloži. To bodo najbolj znali potrditi tudi slovenski demokratje po Mariboru, Ptuju in Gelju, ki so hodili po deželi v imenu vlade kot prigan' jači za vojna posojila. Demokratje in samostojneži sede sedaj na vladi ter režejo kruh narodu, a socijalni demokratje jim tiho in sramežljivo pomagajo. Od njih bo narod tirjal račun, ako ne izpolnijo njegovih upravičenih želj. Ako se bogatašem vojna posojila ne vrnejo, dobro. !A vrniti se morajo malim in ubogim ljudem ter zadrugam ubožnih stanov. Ako so se demokratje, samostojneži in socijalni demokratje vladi prodali, naj pokažejo svojo moč in naj dajo tudi narodu, kar mu gre. ,T. Somišljeniki darujte za sklad KZ, Za občine in okraje. Samostojneži in demokratje res hitijo „od uspeha do uspeha"«- Najprej so prodali avtonomijo Slovenije, potem se odrekli kmetskemu programu zemljeradničkega kluba, na zadnje «sklenili posojilo od 500 milijonov zlatih frankov ali 12 milijard kron za srbsko-bosanske železnice |er. za zunanje in notranje dolgove.' In sedaj se pripravljajo, da zopet zvišajo davke. Slovensko ljudstvo se mora počutiti i ako srečno, ker je pri zadnjih volitvah v precejšnji izmeri poverilo svojo zastopstvo „uspešnim" str ar kam. Sedaj, ko vse misli samo < na državne dohodke in dolgove, je treba o-brnitt pazljivost naše javnosti tudi na dve pastorki državne vlade in strank, ki podpirajo to vlado. To so naše občine ter okraji z njihovimi financami^ Gospodarsko stanje občin in okrajev je od dne do dne slabše, občinski In okrajni davčni vijak pa navit do skrči nosti. Vsled financijske nemoči niti občine niti okraji ne morejo več vršiti svoje kulturne naloge, Ne morejo o-pravljati cest in potov, ne šolskiii zgradb, ne morejo skrbeti za občinske sirote, ne morejo podpirati kmet-sko-gospodarske prosvete, skratka njihove peruti za socijalno-kulturni polet so porezane. V. Sloveniji in na Hrvatskem moramo vzdrževati vse občinske in o-k raj ne zadeve z lastnimi stroški in davki. To pa ni tako v Srbiji in deloma tudi ne v Bosni'. ,V Srbiji cesta vzdržuje država, tudi šole sedaj po vojski le država, čeravno zakon zahteva žrtve od občin, celo občinsko ln okrožno upravo vzdržuje država, a v. Bosni daje državne prinose za stroške občinske uprave. V. Srbiji občine ne plačujejo niti svojih delovodij (taji ni kov), ampak se plačujejo iz državne kase. ¡To nejednakost v plačevanju in podpiranju mirno gledajo naši samostojneži in demokratje. Socijalna pravičnost zahteva, da se ta neenakost zbriše s sveta, zahteva pa to tudi misel narodnega in državnega edinstva, kojega smo vedno zagovarjali. Sedaj v jesen pride, v državnem zboru na vrsto državni proračun in samostojneži in demokrati bodo imeli priložnosti da zopet dosežejo en „uspeh" in odpravijo to neenakost. Naši poslanci jih bodo gotovo na to pravočasno opozorili, .Vlade v drugih" državah imaja smisla tudi za gospodarske potrebe občin in okraje . /Ravnokar je končala Zaklad na otoku. Iz angleškega prevedeP Paulus. (Dalje.) Med tem pa sta si prišla grasSak HI kapitan Smollett hudo narazen. -Graščak svojega mnenja prav nič u skrival, preziral je kapitana, Kapitan pa z njun sploh ni govoril, razven č< Jo bil vprašan, in tisiikrat je odgcvar ¿al ostro, kratko in suho ter nobene ¡besede preveč, Ce ga je graščak u gnal s svojimi dokazi, je sicec pri znal, da je napačno sodil moštvo, da aa nekateri zares brihtni in vporebni tla si boljših želeti ne more in da s Jim ne da ničesar očitati, In v naše ja tirnico so je naravnost zaljubil. — -sMmpak", je dejal, „vse kar morem re Bi, je to, da še nismo doma in da mi KOŽnja ne ugaja." Na take besede mu je grašca» o-fernil vsigdar hrbet, stopil po krovu in jezno ter zaničljivo tiščal svojo brado K zrak. „Se malo", Je flejal oti taklii prib Sah", „pa se bom razleteli" Nokaj časa smo imeli slabo vre-«ae, ki je pa le dokazalo dobre lastnosti „Hispaniole." Moštvo je bilo vse- skozi zadovoljno, in če bi ne bilo, ne yem, kaj bi jih naj zadovoljilo. Kajti odkar je plul Noe na vodah, menda še ni kdo moštva tako razvajal z darili, kakor naš graščak, Dvojni grog so dobili ob vsaki najmanjši priliki in pijača je tekla ob posebnih dneh, n. pr-če je graščak izvedel, da zna kateri izmed moštva svoj rojstni dan, in sod ¿'abolk je stal na krovu odprt za v;.a kogar, ki se mu jih je zljubilo. „Nič dobrega ne bo iz tega prišlo!" je pravil kapitan zdravniku. — „Razvadi moštvo, pa boš imel vra^n ca- krovu! To je moje prepričanje!" ,T.oda to pot je prišlo nekaj dobrega iz jabolčnega soda, kakor bod&tP kmalu čuli. Kajti da ni stal sod tu na krovu, nihče bi nas ne bil opozoril na pretečo nevarnost in slepo bi bili poginili v izdajstvu in uporu. To je pa prišlo takole. Zapustili smo običajno pot trgov skih' ladij ter se obrnili proti našemu otoku — natančneje ne smem povedati njegove lege —, bližali smo so mu in skrbno smo pazili, kedaj se prikaže na obzorju. ¡Tisti dan je bil zadnji našega potovanja, tako smo približno računali. Po noči ali pa najpozneje predpoldan drugega dne bomo zagledali otok, smo sodili. .Vozili smo južno proti lugoza-nadu, imeli smo ugoden veter iu mirno morje Pod težo jadee se je naša „Hispaniola" krepko gugala in od časa do časa je oškropil visok val jadro na sprednjem jadrniku s svojimi penami. Moštvo je bilo na nogah, vse je Lilo dobre volje, saj se je prvi del našega potovanja bližal koncu. Solnce je zašlo za. neizmernim morjem, svoje delo sem opravil in sklonil sem, da ležem spat. Pa zahotelo se mi je, da bi si še vzel eno jabolko. Zlezel sem na krov. Mož, ki je stražil na sprednjem koncu ladje, je £-edal po morju, kje bi se prikazal o-lok, krmar si ]e potihoma žvižgal in opazoval jadra, molk je vladal na krovu in po ladji, le valovi so nalahno pljuskali ob' ladjine sfene. Prišel sem do jabolčnega soda, --skoraj čisto prazen je bil. Zlezel sem vanj s celim telesom, sedel na dno iu si privoščil osvežujoči sadež. Pa lema in tihota in uspavajoči rahli Šum v s lov Je tako vplival na moje u trn leno telo, da sem zadremal, ali vsaj bil na tem, da zadremam. Nenadoma sem se zdramil, Nekdo je s težkim telesom ¡«del i»b tod id nekaj je zaropotalo poleg nje« ga.- Sod se je stresel, ko se jo s svojo celo težo naslonil na njega, Sem ho tel skočiti iz njega, ko mož 'začne govoriti. Silverjev glas je bil iu ko sem za-£ul prve njegove besede, bi se ne bil pokazal iz soda za ves svet ne. iTibo ?em čepel, tresel sem se in poslušal sem poln strahu in obenem radoved-« nosti, kajti že kar iz prvih Silverje -vih besed som razumel,da zavisi sedaj od mene življenje vseh' pošteniH ljudi na krovu, XI. „Tistikrat", je pravil Silver, „jo bil Flint kapitan, Jaz pa njegov sle -ward.« Na istih deskah sva služila s» starim Petrom, on Je Izgubil svoje očt, jaz pa nogo. * Izgovori: stjuSrd — ladijski o-skrbnik, (Dalje prihodnjič.) ¿*oje poletno zasedanje češka posla-niška zbornica — poslanecka snemov-ae — in predno je šla na počitnice, j'e še poskrbela za finance občin in o-krajevf Češkemu, moravskemu in šlez i kemu deželnemu zakladu se je nakazala za L 1922 svota od 7. milijonov. »Ves čisti zemljiški davek od 1. 1921 in 1922 se odkaže v Češki, Moravski in Sieziji deželnim zakladom, a na Slovaškem in Podkarpatskem-Ruskem o-krajem» lz skupnega donosa obratnega in razrednega davka se odkaže 40 odstotkov avtonomnim jedinicam in sicer občinam 5%, okrajem 5% in ostanek deželnim zakladom za zvišanje do I hodkov avtonomnih uradnikov. j Poslanci iz bivše Srbije seveda ne občutijo težkoč, ki jih imajo naše občine in okraji s svojimi linanoamf. Vendar morajo razumeti, da tembolj občutimo te potežkoče mi, ki nismo tako srečni, da bi dobivali bogate državne podpore. Ker so nam samostojneži in demokratje ob dobrodušni asistenci socialdemokratov zaigrali avtonomijo, ki oi se morala brigati za te zadeve, za to moramo, dokler si ne priborimo avtonomne ureditve države, to skrb naprtiti državnim poslancem ter jim zaklicati: „Ne pozabite občin in okrajev"! T* Somišljenikom Slov. ljudske stranke. V tajništvu SLS v Mariboru, dobite brezplačne nasvete: 1. V zadevah organizacije: ustanavljanja ali preustrojitve krajevnih in okrajnih organizacij Kmetske zveze, ozir. SLS, delavske organizacije, vi-ničarske zveze, zveze kmetskih delavcev, Orlov, izobraževalnih društev, za družništva, županske zveze itd. Poskrbimo govornike za shode in slav-n osti. 2. V davčnih zadevah (sestavljamo vloge, prizive in pritožbe na davčno oblast). 3. V vojaških zadevah (prošnje za dopuste in vojaške oprostitve). 4. V prafnih zadevah, 5. V zadevah glede zavarovanja poslopij, premičnine in življenja. 6. V občinskih zadevali, brezplačne nasvete županom in občinam sploh Politični ogled. Kraljevina S H S. Iz Beo -grada so se razšli poslanci in večina ministrov. Vlada vrši le najnujnejše vladne posle in se še peča vedno s komunisti. Večina komunističnih poslancev je pod ključem, vsem pa so razveljavili mandate. Od vlade niso razveljavljeni samo vsi poslanski mandati , ampak tudi občinski. Italija je odgodila parlament za nedoločen čas in večinske stranice porabljajo to odgoditev za pogajanj glede sestave nove italijanske vlade pod predsedstvom Nittija. »Vrhovni svet v Parizu je začel zborovati in se bavi z vprašanjem Gornje Slezije. Francozi so za del t?v spornega ozemlja med Nemce in Pol -jake, Angleži pa so odločno za to, da se dajo industrijski kraji Gora.e Slezije kot nerazdeljena celota Nemcem , Odločitev v tem vpra-šanju pa ?e ni ♦-padla. Bolgarija mora razpustiti na pritisk medzavezniške komisije svojo vojsko in jo nadomestiti z dobr.ivoljci. G r. k o m se je res posrečilo, da so premagali Turke, kateri so v hit -lem pobegu pred grškimi četami, ki bodo najbrž zasedle Angoro in Čari -grad. Rusija se sedaj peča samo z vprašanjem: Kako prehraniti m'1 i jonsko straffujoče ruske množice? Ruska vlada je že odposlala posebna odnos -lanstva na vse večje in bogatejše države, da sklenejo pogodbe gleda na -bave živeža. Glad" in vsestransko pomanjkanje bosta zadiala smrtni sunek ruskemu boljševizmu. Naši shodi. s Veliki okrajni shodi Slov. Kmetske zveze, oziroma Slov. ljudske stran ke se vršijo po temle redu: v nedeljo dn'e 4. septembra v Ptuju in pri Sv. Križu na Murskem polju za ljutomerski in gornjeradgonski okrag, na praz ni k, (dne 8. septembra v Ormožu, v nedeljo, dne 11. septembra v Slovenski Bistrici. Na teh shodih poročajo poslanci in drugi govorniki. Natančni spored shodov se še bo objavil. Na vseh okrajnih shodih se bo po glavnem zborovanju vršilo tudi zborovanje županov, svetovalcev in odbornikov v svrho ustanovitve okrajnih organizacij. Radi važnosti teh shodov prosimo krajevne organizacije po označenih o-krajili da isti dan opuste svoje prireditve. s Shodi poslanca Roškarja se vr-Sijo po tem le redu: v nedeljo, 14. av. 7. V. železni3|ko-tarifnih vprašanjih (trgovcem, obrtnikom, zadrugam in zasebnikom, preskrbimo revizijo tovor n ih listov v svrho povračila preveft plačano tovornine, Pošljite ram tovorne liste, ki niso stari več kot eno leto. Opetovano železnica veliko preveč računa tovornine. Strokovnjak nam izračuna in prizadeti dobi vrnjen znesek, ki ga je preveč plačal. V sličnih in enakih zadevah se zaupno obrnite do Tajništva SLS v Mariboru (za celjsko okrožje velja Tajništvo SLS v Celju, „Beli vol", o-pišite vsako zadevo prav natanko, če treba priložite potrebne podatke. Za odgovor dodenite poštne znamke. Naš naslov je: Tajništvo SLS, Maribor, Cirilova tiskarna, I. nadstrop. gusta po rani službi božji pri Sv. Juriju ob Sčavnici, na praznik, 15, avgusta ob pol 9. uri pri Sv, Petru pri Gornji Radgoni v dvorani Posojilnice, isti dan popoldne ob 3. uri pri gospodu iTrstenjaku v Ivanjcih, v nedeljo, 21. avgusta po rani službi božji (pol 8. uri) pri Spodk Sv. Kungoti pri cerkvi, isti dan po pozni službi božji (ob pol 11. uri), pri Sv. Juriju ob Pesnici. Pozivamo pristaše Slovenske ljudske stranke^ da povsod agitirajo za obilno udeležbo. s Poslanec Pušenjak priredi dne 14. avgusta po maši na Gortinis nad Muto pod milim nebom shod Slovenske ljudske stranke. s V Cadramu bo v nedeljo, dne 14. avgusta po rani maši veliko politično zborovanje Slovenske ljudske stranke. Govori narodni poslanec Pi-šek in tajnik Zebot iz Maribora. Po shodu posvetovanje zaupnikov SLS. Somišljeniki konjiškega okraja, posebno iz Prihove in sosednih župnij, prihodnjo nedeljo v Cadrarn! s Dne 28. avgusta v Maribor. — Ta dan priredita Slovenska kmetska zveza in Slovenska, ljudska stranka v Mariboru velik shod naših somišljenikov, združen s cerkveno slovesnostjo v baziliki Matere Milosti. Po cerkveni slavnosti veliko zborovanje v Gotzovi veliki dvorani. V Slovensko Bistrico! Sldvenjebistriškr okraj je pri občinskih volitvah clal naši stranki nad 80% vseh občinskih odbornikov. Sko-rc vse občine tega zavednega okraja imajo župane, ki so zvesti pristaši naše Slovensko ljudske stranke. .V. nedeljo, 21. avgusta bo v Slovenski Bistrici veliki orlovski in ljudski tabor. Dopoldne ob 10, uri na trgu sv. maša, potem obhod, manitestaoijsko zborovanje, ob 3. uri popoldne javna telovadba, Pozivamo vse naše krajevne organizacije lepega slovenjbistriškega okraja, da. organizirajo za ta dan iz vseh župnij splošni pohod naših ljudi v Slov. Bistrico. Pripeljite se na okin čanih vozovih. Pripravite narodno nošo! Kmetski jezdeci prijašite na konjih! Dne 21. avgusta vsi v Slovensko Bistrico! Slov. ljudska stranka. t Vzporfid orlovskega tabora v Slov. Bistrici. Od 7. do 9. ure dohod telovadcev, telovadkinj in gostov v SI. Bistrico. Ob pol 10. uri sprejem štras-bnrške vrste in Orlovske zveze na kolodvoru. Ob' 10. uri sv. maša na trgu pri kapelici. Ob 11. uri obhod po mestu. Popoldne ob 3. uri javna telovad- ba na vojaškem vežbališču. Od 5. d< 9. ura veselica v prostorih g. Avguš-tin. Vstopnina za javno telovadbo: sedeži 3 din,, stojišča 1 din. Vstopnina za veselico 1 din, — Prijatelji Orla pridite v obilnem številu 1. Kako razmetujejo naš davčni denar. Sedanja vlada, v kateri ima Samostojna kmetijska stranka svojega ministra, je plačala muslimanom (Tur kom) za njihove poslanske glasove 1200 milijonov kron. Za to darilo so Turki glasovali za centralistično u-stavo. Samostojna kmetijska stranka pa je dobila kot nagrado, da je glasovala proti samoupravi Slovenije „malenkost" 200 milijonov kron. Vse to iz žepa davkoplačevalcev! In še so ljudje v naših krajih, ki capljajo čez drn in strn s „samostojno". , Urek, Mrinolja, Drofenik, Kirhiš, Vošnjak in. Puoelj pa se vam smejejo v pest. Sedaj veste zakaj tako neznosni davki! Tedenske novice. t Kraljevi namestnik za Slovenijo g. Ivan Hribar, potuje te dni po naših krajih, da prouči razmere in se prepriča osebno o stanju (pokrajine in ljudstva Obiskal je Celje, Maribor in Ptuj, Sv. Lenart v Slov. gor., Slov. -Gradec itd. Povsod, kjer se je pojavil, so mu priredili veličastne sprejeme . Kraljevi namestnik ima nalogo, da polagoma razpusti deželno vlado in deželno gospodarstvo v Ljubljani. Ustava je centralistična in zato ne bodemo imeli več deželne vlade, marveč obla-stnije. Slovenija bo razdeljena v mariborsko in ljubljansko oblast., Gospod kraljevi namestnik je pristaš trne radikalne stranke in je nepristransko postopanje v vsaki zadevi napovedal ->e ob svojem prihodu. Po zaslugah demokratov in samostojnežev so avtonomijo Slovenije sicer pokopali, Rpajmo pa, da so v grob, katerega so ji tako neumorno kopali, padli tudi njeni ve -seli pogrebci. Kraljevi namesUri se bo lahko prepričal, da ljudstvo žaluje za zgubljeno nedeljivostjo Slov.mije. t Stojan Protič, odMčen srbski po litik In zagovornik pokrajinskih avtonomij, se je nekaj časa zdravil v Rimskih Toplicah, kjer se j'e razgo-varjal zraznimi političnimi osebnostmi. Sedaj nahaja v Rogaški Slatini. Stoj'an Protič spada med najres-nejše državnike naše kraljevine. Demokrati m njih „sorodne" politične po turice (naši slabostojneži} ga ne marajo, ker je velik prvoboritelj za pošteno državno upravo in proti umazanim načinom vladanja, t Novoizvoljeni ljubljanski župan g. Pesek še sedaj ni potrjen od Beograda in tudi menda ne bo, ker je ljubljanske demokrate strah, da bi jim novi župan preveč globoko pogledal-v njihovo dosedanje mestno gospodarstvo. t Slov. Orli so izvojovali na mednarodni telovadni tekani v Strassbur-gti (Francija) sijajno zmago. Nastopilo je 70 telovadnih vrst, a zmagala je naša. .Tekme se je udeležila naša 11 članov broječa prvovrstna skupina ljubljanskih Orlov. V Ljubljani jim bodo katoliške organizacije pripravile prisrčen sprejem. Slovenci smo lahko ponosni, da se j'e katoliška mladina v tujini tako sijajno izkazala. Vsa čast i n priznanje našim vrlim Orlom! t Nova maša. Pri Sv. Juriju ob Sčavnici bo daroval dne 15. t, m. Iran čiškan P. Rupert Suhač novo sv. mašo. Govoril mu bo frančiškan P. Got-hard Ploj, doma od Sv. Benedikta v Slov- gor, t Mlinarjem, posebno večjim, bo treba enkrat pošteno stopiti na prste/ Če daš v mlin čisto žito ali pšenico „ ali polovico žita in polovico pšenice , ali žito in pšenico pomešano s koruzo, "e — vse eno. Nazaj dobiš ječmenovo moko, v kaferi je zelo malo žita ali pšenice. Morda pa imajo mlinarji sedaj po vojni druge kamne, kakor pred vojno! In pri plačilu je tudi tako, da se Bog usmili. Vzame, kolikor se mu \idi. Zato bo morala vlada nekolika pogledati v mline, tla se ne to« preveč odiralo ubogo ljudstvo. t Osrednja zadruga za vnovčen e živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru ima v pisarni Kmetske zveze (v hiši Cirilove tiskarne) dne t. m. občni zbor, ¡h kateremu sa vsiui dje vabijo. Začetek ob 9. uri. Ako zbor ta čas ni sklepčen, se eno ur0 pozneje brezpogojno ponovi. Načjelstv0 t Umori in poboji. Preteklo nedei. jo ob priliki planinske slavnosti v Rušah je prišlo do spora med abitu-rijentom Serajnikom in delavcem CTr-nekom, V. sporu je dal Serajnik delavcu Trneku par zaušnic, nakar je poslednji potegnil iz žepa nož, ga zabodel v vrat in mu prereza* žilo od vodnico.) Serajnik, edini sin znanega glasbenika in učitelja godbe Serajni-ka v Mariboru, je izkrvavel in izdah-nil. Morilca so spravili pod ključ, l-stegft dne nekako ob 10. uri ponoči sta patrulirala finančna stražnika Mav-rič hi Kapun pri Sv. Ožbaltu nad Ma riborom. Hipoma sta bila napadena od tamošnjih nemškutarjev. Oba sta dobila tako težke telesne poškodbe, da se sedaj zdravita v mariborski bolnici. t Nezgode. V Veržeju je zgorelo nekemu gospodarju vse gospodarsko poslopje. Ogenj so zanetili mlatifii /. neprevidnim ravnanjem s svečo. Požar so komaj omejili, — V Smadu pri Jelšah je zgorela hiša in gospodarske poslopje posestnika Mihaela. Jesonko, Razun živine je zgorelo vse. Istočasno ,,e zgorelo tudi gospodarsko poslopje posestnice Ponkovšek. Gasilno društvo je rešilo hišo posestnice po nabornem delu. Skoda je ogromna. t Čuden slučaj smrti. M žpaptin-cih so našli v noči od 1. na 2. i.- m. mrtvega 701etnega prevžitkarja Kožarja. Na vcatu so našli odtise prstov, kar je povzročilo sum, da je bil imenovani umorjen. Tudi glava je bila ne koliko pobita. Storilca že zasledujejo. t Strašna uevihta je obiskala dne 4. t. m., ob drugi uri popoldan Luče v, Savinjski dolini. Toča, ki se je kar Hvakrat pojavila, je uničila dobro polovico letošnjih pridelkov. Strašen na-liv je občinsko cesto med Lučami in Sv. Antonom na šestih mestih zasul. Posestniku Francu Pečovniku je voda odnesla večjo množino lesa, kljub temu, da je bil na varnem zložen. Kar ni oškodovala suša, je vzela povodenj« Ljudstvo je skrajno obupano. — Dne '4. t. m. je istotam tudi ubila strela bika in telico. Bog nas varuj takih nesreč! t Toča na .Tinja. Dne 4. avgusta, nekako 00 4« .uri popoldne, je pridrvelo v smeri od Sv. »Treh Kraljev — proti .Velikemu Tinju strašno neurje Toča je strašno razsajala. Najbolj j« prizadet gornji del občine, posebno pa Ičraji Rep, Sv. Urh, Veliko Tinio, Jur-šna vas, Malo T in je, deloma tudi Reč! kovec in .Tinjska gora. Nujna pomo5* na ta ali oni način je skrajno potrebna. iTainištVo SLS se je za to zadevo zavzelo in bo posredovalo za čimprei-žnjo pomoč. t Toča. Starotrško in slovenjgra-ško poljiee železnicah, v izredno visokih cenah zelo čvrsto, cene "rastoče. - Žalec, Š vseh potrebščin za gorice .(žveplo, ga- ; avgusta. Nekateri večji hmeljarji h iioo., stroji itd.), za hrano in obleko se včeraj zmenili, da bodo letos pla-delavcev, v visokih davkih, ki^ne pri- ; čevali za obiranje enega škaia hmelja clejo v prid vinogradnikom, ampak so po 3 K in dajali bodo fudi običajne se porabili za nakup turških glasov hrano; brez hrane pa najmanj po 4 K itd. Visokih vinskih cen niso krivi - od škafa. Nekateri naši hmeljarji sc posestniki, ampak slabe razmere. 1 -* • - ..... Konečno vzklikne: „Ker je posameznik brez moči, bi bila dolžnost vi-, narskih organizacij države, da odstrani vse nedostatke, kajti zadnji čas i je, da se odvrne polom od jugoslovanskega vinogradništva, V teku zadnjih dveh in pol let se je izgubilo na stotine milijonov narodnega premoženja. Vendar še ni prepozno, ako bi hoteli odločujoči faktorji rešiti v zadnji uri ogroženo vinogradništvo Jugoslavije. Ako pa ne čutijo v sebi te moči, naj takoj naredijo prostor — boljšim glavam. iTudi na polju našega vinogradništva se, jasni! S takim delovanjem kakor dosedaj, ne pridemo naprej. g Razvoj grozdja. Dne 1. avgusta S t. 1. še je ugotovilo, da ima en grozd ! m;llA crra.SAvina Pnr»talio 11109 v Ma_ čudaki,— predprodali so hmelj po 50 70 K za 1 kg in letošnji pridelek pa po komaj 100 K;, ves poduk in vso prizadevanje Hmeljarkega društva je za manj. Zalibog! g Cene jekla so v Ameriki zopet padle za 3—10 dolarjev pri toni (1000 kg). Amerika ne ve kam s svojim pcK-obilim blagom, pri nas pa je zaradi slabe valute vsak uvoz skoraj popol -noma nemogoč. g Vrednost denarja* Ameriški dolar stane 163-164 naših kron, za 100 avstrijskih kron je plačati 16% naših kron, za 100 nemških mark 208-210 in za 100 laških lir 722-728 jugoslov, kron. male graševine na Portalis 1902 v Ma-i riboru 111 jagod in da tehta 44 gra -mov. Ena jagoda tehta povprečno 0.3: gramov. Jagode vsebujejo 3.27 utežni!-! odstotkov svobodnih kislin, izračunje | nih kot vinska kislina. V. 100 cc soka ¡e 4.29 gramov svobodnih kislin izrar Dopisi. Sv. Lenart pri .Veliki Nedelji, .Tukajšnji Orel priredi v nedeljo, dne 21. t. ra. veliko ljudsko veselico z javmnr nastopom na vrtu g. Alojza Dolinšek. Vprizori tudi dve gledališki predstavi. Pridi tej, — Odbor. * j čunjenih kot vinska kislina. Zavod bo I .Velika Nedelja. Tukajšnja Mlad. dne 1. in 15. septembra zopet preis i L",Di3kllška Marijina družba obhaja jtal grozdje te trte in bo o sestavi po- j ¿Oletmco svojega obstanka dne 15. a\-ročal v. časopisu, da si bodo interesen &asta' na praznik .Vnebovzetja Device ti pravočasno lahko predočili, v ka - Marije. Pred praznikom bodo tridne* kem stanju se nahaja sedaj zorenje na ,tu'-°vne vaje za mladino, vodil .in ,-Sih trt. - Drž. kmetijski kemični w \ 130 iucarist Tumpe iz Ljubljane. Na vod v Mariboru praznik" sam zjutraj ob šestih general- g Cena živini neprenehoma pada, I i10 av- <-'ohajilo mladine, ob devetih ve-v mesnicah pa se cene mesu še niso ! iika i* ocesija organizirane mladine m znižale. Kako to?. Ali so zopet krivi ži- ! iud* XL sosednih župnij, ob desetih sv. vinorejoi, da morajo meščani in lab - «oter? tabor zunaj cerkve, go- riški delavci jesti tako drago meso? i l)0ldue Pa dve gledališki predstavi. Zdaj se vidi, kdo je kriv: gospodje, ki Sv. .Jurij ob Taboru, Dobroznani vedno kričite, da kmet in viničar lako dopisnik se je razmahnil v „Kraetijj -drago tižijo svojo živino. Kozla za v v t- kem hstu z uJemu lastnimi neslanost podarstvo naprej * - g Cene mesu je komisija za določevanje cen določila tako-le: volovsko I. vrste 18—20 K, 'drugo goveje meso 14-16 K, teletina 10-12 K 1 kg. Mesarji grozijo s Štrajkom. — Na živinskem trgu v torek, 9. avgusta v Mariboru so plačevali' krave in telice po 5—7 K žive teže. g Sejmsko poročilo. Na mariborski svinjski sejm dne 5, avgusta 1921 se j'e pripeljalo 63 prašičev in 4 koze. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 6 do 8 tednov stari komad od 350—400 aelavoljnost v prid občinstva. Šteli bi si v ponos, ko bi imeli še danes take poštenjake za župane kot je bil gosp. Alojz Lesjak, ki pač v svojem u rauo-;,anju ni poznal prav nobene sir.ukar ske strasti, kakor, smo morali ti žal podaje čufiti. .Vprašanje je še ali bi potrdili mi za njegove sluge oau naša „diktatorja", ki sta se z lastnem glasovi na to mesto vsilila. Kar «e pa tiče posurovelih očitanj na našega obče-spoštovanega. trgovca, ki ga napad >.udi njegovi somišljeniki obso -g Seuo plačujejo: sladko 450 do jaja, ter da se jih mnogo s studom ob-do 550 K, kislo 400—500 K 100 kg, sla rača od njega. Dobro tudi pomnim). dko 150—250 K. kdo je ired vojno kar na debelo odiral g Cene za žito. V Somboru je po- našo posestnike ter priplezal po vred-praševanje j.>o žitu zelo živahno. Pse- i tiili in debelih smrekah in kostanjih do nico prodajajo po 930—940 K meterski Vinski promet in vinogradništvo v Jugoslaviji je naslov članku, ki je izšei v dunajskem listu „Neue Wein-Zeitung" št. 30 in v katerem se jugoslovanski dopisnik A, P. prav energično in hvalevredno zavzema za izvoz naših vin v Nemško Avstrijo, kamor je šla do leta 1919 večina tega blaga. „Kam pa naj izvažamo?" vpraša člankar, "ali morda v Avstralijo?", ko stojimo pred polomom našega vinogradništva, ako imamo samo dve dobri vinski letini, Po ugotovitvi dejstva, da je vlada s svojo visoko izvozno carino 1. 1919 uničila naš vinski izvoz v Avstrijo, ter povzročila vinogradnikom več sto milijonov škode, preide omenjeni dopisnik na vzroke visokih cen naših stot, koruzo po 660—670 K, ječmen po 670—700 K in oves po 560—570 K meterski stot, V Sidu so cene za žito nekoliko nižje, kajti pšenico prodajajo po 820—930 K za met. "stot, koruzo po 620 —630 K, ječmen p 620—650 in oves po 550—560 K meterski stot. Zlasti po ovsu je popraševanje zelo živahno. g Hmelj. Zatec, dne 4. avgusta 1921.- Živahno povpraševanje, hmelj, leta 1920 se plačuje po 4000-4200 č K za 50 kg, starejši letniki pa po 1900 do 2000 č. K za 50 kg, cene rastoče. (Navedene cene veljajo za žateški umelj). g Hmelj. Zatec, dne 5. avgusta < (Uradno poročilo Saveza hmeljarskih društev.) Vobče se lahko reče, da se ie stanje hmeljskih nasadov pri nas poslabšalo: .vsled tega so cene tako poskočile. Cena žatečkeinu hmoliu n leta 1920 je od 4000 do 4250 č, K za 50 kg, za hmelj iz prejšnjih' let se pa ■ IV plačuje od 1500 do '2000 č, K za 50 kg. ; hiša v Crnemorlu jo že zopet utrpela Sploh pa sedaj niliče ne prodam, no- ; silno bolest nad prerano izgubo zve-go vsak čaka še na zvišanje cen. Akr ste Marijine hčerke, preblage Ciliko , v kratkem času ne pride do izdalnnga ki je bila vzor plemenitosti. Za njo ne deža, se bo cvetje, katero misli greha žaljujo samo ožja družina, temveč vsi, jati v kobule, posušilo in odpadlo, in ki smo jo kot takšno spoštovali. Nis -potem ni izključeno, da bodo nekateri mo še pozabili občespoštovanega, res-tukajšnji okoliši brez vsakega pridel- j nicoljubnega, trdnega gospodarja, o- blagosianja, ob katerem se danes košati ui komaadira nekaj p rev a ranili naših mož in si domišljuje, da bi mL r ali radi njegove vzvišenosti vt>i Scnt-jurčani pred njim na tleli ležali. Kar; zadeva aprovizacijo, potem, ko jo ie moral prevzeti bivši gospod gerent, še nismo pozabili, da smo potem sladkor ali moko — kar se nam je baje preje vsilje«. alo — menda komaj vsake kvr.t-re po enkrat malo videli in da se je s strankami ob razdelitvah često nečist no postopalo, .Vemo, kdo je bil tisti, ki so je drznil ponujati našemu župniku 10.000 lv nagrade, da bi mu pomagali do liajerčevega posestva. Dati riu jih seveda ni bilo treba, ker je bil njegov nečeden poizkus resno zavrnjen; vsekakor se pa mor.a dotičnik svoie me-« Šetarije sramovati vsaj danes, ko se imenuje že kar sam za „gospoda." Vi vsi no? en? Sentjurčani pa sodite! — Opazo» alei. Sv. Jurij ob' Taboru, Smoletova četa Smoletovega, ki smo ga morali iz ! ročiti hladnemu grobu lani na 1. maj-nika. Težko ga pogrešamo vsi občani Bil je večletni odbornik okrajnega zastopa, občinski svetovalec Ud. Koj ob začetku prekrute vojne pa je postal žrtev našega osvobojenja tudi mlajši sin Ivan, kot ljubljenec cele družine ter, soseščine. Smoletovi hiši naše obče s> žalje! St. Jan z pri .Velenju. Zadnje obe. volitve, pri katerih je dobila naša KZ 10, samostojneži pa skupno s socijal -nimi demokrati 6 odbornikov, so bilo ovržene in v nedeljo, dne 14. avgusta, se vrše nove volitve. .Tokrat nastopu, iri svanke in sicer naša krščanska K-Z in dve protikrščanski:i socijaldemo-tratska in Samostojna. Vrhunec agitacije pa smo dosegli menda v. nedeljo, dne 7. avgusta» ko so se vršili po sv. maši obenem in skoraj na istem prostoru kar trije shodi. Na shodu K-Z, ki je bil sijajno obiskan od naju^ie dnejših posestnikov, mladeničev, zfcn m deklet cele župnije, je govoril naš poslanec Pušenjak, ki nam je mirno, priprosto in stvarno razložil sedanji politični položaj, orisal delo poslancov naše KZ, pojasnil razna gospodarska vprašanja ter. očrtal važnost občinskih volitev. Poslušalci so pazljivo in z velikim navdušenjem sledili njegovim izvajanjem. — Istočasno je imel shod sa mostojni poslanec Joža Drofenik, ki je kričal in se napenjal, da so kar. sline letele krog njega, kakor da bi imel tu pred seboj same gluhe poslušalce, katerih jo bilo po dvakratnem natančnem štetju z otroci vred ravno 28, nič *eč in nič manj. Kakšni so bili ti „difini" j>oslušalci, o tem ni treba pisati nobene besedo; videli smo jih vsi in poznamo jih dobro. Čudimo se samo, ka-n.o je v to čedno, pisano družbo zašel iudi posestnik Franc Uelakorda Njegova nekdaj ugledna, vzorno krščaii -ska hiša izgublja bolj in bolj ves svoj ugled in res naravnost sramota je zy njega in njegovo hišo, da se da .voditi od brezverskega, brezposelnega go Lajkača ter od v najlepši moški dobi m pri krepkem zdravju vpokoienega železničarja, ki vleče za svojo br.s¿-delnost lepe tisočake nezaslužene pokojnine Kaj vse je natvezal Drolenik svojim vernim backom, vsled njegovega strašanskega kričanja sploh' ni bi-«o mogoče razumeti; slišali pa smo v vsakem drugem stavku čedne besede:, farji, klerikalci, hinavci, svetohlinci i. i d. Ko se je Drofenik dovolj nakričal m mu je zmanjkalo sape, tedaj je nastopil pred istimi poslušalci in na istem mestu socialdemokratski govornik, ki je skakal, kakor da bi bil iz guini-iastike ter mlatil z rokami okrog sebe. da je bila velika nevarnost, dá lede zdaj in zdaj dobil ta ali oni poslušalec „enp okol ušes." Ko se je indi ta dovolj naskakal in upehal in je sacio-u'ojni Drofenik med tem zopet prišel do sape, je še enkrat povzel besedo, ter menda razložil svojim vernikom, üocí katerimi pogoji so samostojni goslanc; glasovali za centralistično ustavo in prodali avtonomijo razkosane Slovenije. .To so storili pod pogojem:. 1 da go stane njihov vodja dr, Vošnjak poslanik v inozemstvu (Praga); 2, da do-bijo naštetih kar na roko malenkostnih £00 milijonov K; 3. da se dovoli svoboden izvoz živine iz Slovenije in 1 na pridejo trije „lačni ' samostojne?! k polnim jaslim pri pokrajinski vladi. Kako so si samostojneži tistih 20Q milijonov K med seboj razdelili, toga seveda Drofenik ni povedal; tudi jo iz j,revidnosfi zamolčal, da so ga njegov"; sorojaki v St. Juriju ob južni žel. na kolodvor.u skoraj pošteno „namlatili", ker je trdil, da je živina še sedaj predraga in da dobijo kmetje Še preveč zanjó; ravnotako ni povedal, kako nesramno je v Beogradu v zbornici la -gal o nekaterih slovenskih duhovni -J ih in da še do danes ni teh laži preklical kliub temu, da so ga dotični duhovniki iavno v časopisih s svojim — podpisom imenovali lažnjivca itd. Vsega tega Drofenik ni povedal, zakaj ne. je že vedel, vemo pa tudi mi. Tako jo klaverno končala samostojno-sooijalde-moknatska komedija brez kake večje nesreče, če izvzamemo nopriliko, da jp vsled prenapornega kričanja -¿ospodn Drofeniku parkrat zmanjkalo sape m da je moral celo v sredi njegovega govorniškega zabavljanja in psovanj? na stopiti socijaldemokratski govornik -Tisti pa, katerim se Še sedaj niso oo- e zriaso tam» eni kupci, ki Se c-imajo posestva aH katerih posest roje Euajsno. Kupci ki žele oatenčaejče iafirmscije, naj se o-brnejo na notarsko pisarno v Preval j ah. 1—2 562 Lep Gig Gostilno 5un, že mogoče v trgu al! mestu, lodi na dežeM. Naslov t opravi Slov. Gospodarja. 1—8 576 Vinogr. posestvo, gospog:a hiša, gospodariko poslopje, 1 in pol urt od Maribora v občini Gornji Dnplck v izmeri S oralo r in alcer 8 orale vinograda, ameriški nasad, ie vgled starosti lastnika proda ta 880.000 K. Vpraša se pri lastnika E. Stiegler, Einspielerjeva ulica 42, Maribor. __m Posestvo, SS^epro- da, Jablane« 4, p. Sv. I irbara pri Maiibora. 577 Kmet, zadruga v Kačjem ima še okrog 700 kg ajdovske la$e in 2090 kg fižola, katero razpreda, kaSo po 16 E, fiiol po 5 K t kg. Interesenti, naj blagovolijo evoja narečila direktno poslati. 661 PrtSPfitVA ^ hektarov, po-lOSCRlVU, ^pj» »¡dttt, 27 let gostilna, tik velike tevarae, s konji in govedo ln z celim inventarjem se proda. Naslov Franc Bacmon, CerSak, [eita St. IJj v Slov. gor. VprtStnjo se naj priloži znamka sa odgeror. 668 Viiiičarja s tremi delavskimi močmi sprejme Karel Worsche, trgcec, Maribor, Gosp. ulica. 8—8 6B8 Trgovina se tSče r cat ti p ali najem. Ponudbe sprejema is prijaznosti Iv. Hajny, Maribor, Aleksandrova sesta 45. 3—8 527 Mlinar ¿kega Xmiii p» učenca zanesljivega sprejme takoj J, B6hm t Franu. Via 0-skrba donsa, plača po dogtvorn. 2-8 585 Posestvo ioWmSS: če ▼ Dravski dolini ždim kupiti. Ponudbe pod „Ve2 sreče 669" na opravo lista, 2—8 539 Proda se 1 orali zemljišča: gozd, vinograd, sadonosnik, njive. Lahko se kupi : tudi samo hišo z pekarijo in le ; nekaj zemlje. Natančneje se izve i pri Vinc. Zormas sv. Trojica v Slov. gor, Za pismeni odgovor znamke. 2—3 553 TTJSfillPi» dobro vzgojen s I «JIjCIIC^, primerno šolsko 1 izobrazbo se takoj v mestno mešano trgovino sprejme. Ponudbe pošljejo se naj na uprav-ništvo usta. 2—2 563 Lepa nova hiša s 4 sobtml, kletmi, hlevi, t oiol-ccc, sušilo'c o sa bmelj >n i orali zemlje, vce et železnici ia državni cesti bliti kolodvora je aa prodsj v Št. Petru v Bar. dolini. Oglasiti se je pri Mari|i Čiemoi-nik, Sp. GrtSovlje v Št. Petro v Sav. doL 1—2 567 Oves kupi Matija Obrsn, Maribor, ' 2—8 LoSka ulica 16. 650 Na debelo 1 Na drobno! OBLEKO. Priproit« in finejie. Točno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, stmo pri: Alojziju Arbeiter ▼ Maribora Dravska ulica it nostu), 15 (pri tiar«m 8—10 581 tepim vsalo množino suhih, lepih bukovih drv. Ponudbe z navedbo cene na Julij DevnovSek, Mavlbop, 3—3 Meljska cesta 41. 540 Gospodarska zveza, CentraiaVza skucni nakup in prodajo r. z. z o. z. Ljufeijana, podružnica Celje« !fezia§&ia u'ka It. 1, ima ca zalegi Špecerijske predmete, kolonialno blago, vse vrete žita, moke i.t.d. Prvovrstno češko in angleško manofakturo, najboljši splitski cement, lahki in težki bencin, vsakovrstne poljedelske stroje in želenima. Največja izbira mesnatih izdelkov. Nakup domačih vin, kakor tudi naknp in predaja vsakevstnega lesa. Vse inicimacije naj Be zahteva od podružnice Celje. 5—506 TialrUpa 7 let stsrai se ULltU^«, da za svojo. Več pove uprava listo. 2—2 557 P redno si nabavite oglejte si bogato novo došlo zalogo vseh vrst čevljev za otroke, dekbce, moške in ženske po zelo znižanih cenah pri tvrdki JOS. MARTINZ, Maribor. i-3 574 Preklic, Polpisana Frane in Marija Weingerl, posistnika na Rofiici obžalujeva žalitve, ki sva jih izrekla glede g. Vrane* Plataj», posestnika na Eočisi gt. 28 in glede njegove pokojne žent Terezije, roj. Lorber te- iste preklicajev», ker to neresnične. Na Bočici, doe 1. avg, 1921 649 Franc in Marija WeiagerL upim vsako mnoiino Ponudbe na naslov Andrej Osei, Slovenj-gradeč.1 Kupim tudi drva, pitano živino, jabolonik in vino. 4—4 521 Dr. Viktor jregorm, okrajni zdravnik v Oor« Polj^anah ordinira vsaki dan v hiši g. Sevski-je 1-3 od 1. avgusta naprej, m Gonilni jermeni za tovarne, mline, žage in poljedeljske atoojje v vsak širini v zalogi pri Ivanu Kfsvosi Maribor» Aleksandrova cesta 14. 569 Kdor ne verjame, tfčttfiE Klobuke, ždv^e, obleke, perilo. dokolenice, potov, košare, torbice t »trg i is raza» galaot, blago najboljše in najeonejde pri tvrdki - -p- Jakib Lah, Maribor, Glavni trg 2. Stara žeieini izbrano za kovače, kljnSavničarje, sodarje. va5/i.ov/stB& orodje in stroje, dele strojev itd. prodajata :-: Brata Arbeiter, Maribor, 3—5 Usnjarska ulica 2. 53* Kupujeta tadi vsako vrsto starega železja, kot sttu* litino in odpadke po dnemih cecah. m iipiif: Razglas. 678 na Hnnllaica is pcsojilnfca Ljubnem Ima redni občni zb;r dne 16. arg. t, 1. točno ob 2. ori popoldne v draštveni piiarai. Dnevni red: 1. Pregled ia odsbrtnj« rai. za- ključka sa 1. 1029. 2. Cltanje reriaijekega poročil». ' 5. Prememba pravil. 4. Volitev ravnateljstva ln nad-zontra. 6. Raneteroati. čs bi ob določenem časn o*>-. , : ' , ■ -P; ; --i&M I v trgovini Jos. Osolin-a v Laškem 8-8 ■e (tolbi vedno 686 najboljše blago po zelo nizki ceni in se priporoča za naknp. izdajatelj Id za!,» Kat. tisk. društvo. .Odgovorni urednik:, STado PuSenjak. iTisk' Cirilove tiskarne v Maril?ora.