Edini slovenski dnevnik
•: t Zedinjenih državah :•
Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
'ON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. 7., under the Act of Congrew of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND T.
NO. l. — ŠTEV. 1.
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 3, 1916. — PONEDELJEK,3. JANUARJA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
nuacija na Balkanu.
^r	-o--
ig-leži so v solunu aretirali nemškega, ilgarskega, avstrijskega in turškega inzula. — prepeljali so jih na neko fran isko bojno ladijo. — odločen protest. —
Sliko razburjenje v atenah. — kralj pe-:r V solunu. — bolezen grškega kralja.
Pariz, Francija, 1. januarja. — Iz oficieliiega vira se Idoznalo, da so se pojavili nad Solunom turški in bolgar-zrakoplovci ter da so metali bombe na zavezniški ta-\ Dve bombi sta padli na neki grški oddelek, ki se je ^btil v okolici.
London, Anglija, 1. januarja. — Tukajšnji 4'Times" je dobil iz Aten sledeče poročilo:
Angleži so aretirali avstrijskega, turškega, bolgarskega in nemškega konzula v Solium. Razen njih so aretirali tudi njihove družine in vse konzularne uradnike. — Vse skupaj (kakih GO oseb) so prepeljali na neko francosko bojno ladijo.
Pariz, Francija, 2. januarja. — Zastopniki Avstrije, Bolgarske, Nemčije in Turčije so izročili grški vladi posebno kolektivno noto glede aretacije avstrijskega, nemškega. bolgarskega in turškega konzula. Grški ministrski predsednik Skuludjs je sporočil diplomatom, da je že vložil pri angleški in francoski vladi tozadeven protest.
London, Anglija, 2. januarja. — Tukajšnja Reuterjeva agentura je dobila iz zanesljivega vira poročilo, da je francoska bojna ladija "Patrie" že doplula iz Soluna. Na krovu je odpeljala ' avstrijskega, nemškega, turškega in ^bolgarskega konzula. Grki se posebno jezijo na vrhovnega francoskega poveljnika Serraila, ker je izvršil aretacijo •isto na svojo roko, na da bi vprašal za svet grško vlado.
Grški ministrski predsednik je sklical poseben mini-irjki svet. Pri tej priliki so se razpravljalo, kakšno stali-naj zavzame v tem slučaju grška vlada napram zavez-irik|<m.
I Pariz, Francija. 1. januarja. — V nekem članku piše 4 4 Ti inps'' med drugim:
' Prepričani smo, da ne bo vsled tega čina noben naš prijatelj presenečen. Nemci in Avstrijci so se poslužili vseh dopustnih in nedopustnih sredstev ter nam poskusili na vse mogoče načine škodovati. Za to, kar smo storili, se Jahko pred vsakim človekom opravičimo. Grška vlada ima ^|manj vzroka, da bi se proti temu pritoževala.
Pariz, Francija, 2. januarja. —- "Matin" poroča: Grška j<- vložila pri nemški vladi oster protest, ker so lški letalci obstreljevali grški tabor pri Solunu.
Peter v Solunu.
Novi zapletljaji.
Baron Zwiedinek, načelnik avstrijskega poslaništva, pravi, da bo Avstrija poravnala krivdo.
HHjdon. Anpllju. 2- januarja. — 17. n poročajo. da jc doapH s?rb.ski ■ j Peter na neki fi;in<uvki bojni ■ji v Solun. Spremlja ca več s>rl,-K ministrov iu Častnikov.
[ Bolezen kralja Končaniina.
otidon, Anglija. 'Z. Januarja. — ki kralj Konstantin je zopet /.!««»-Spomluili je bil operiran, wslaj bu j«' (»t rana zujn-l odprla V Ate-Kta prišla dva <luuuj>ku :!*-«iali-i ki ^a bosta iiataui'uo pre'vkaLi (torila mh', kar je v njuni moči.
Nobene tiri urnosti. |s!ihii>ctflfi, D. <".. 1. junuaij:«. — pij >iiij> ■ mu ^1'škeuiu otiposiaiicii mj ^^JoT-ili iz Aten:
Ht^iujsku >>iHi-ialista sla izdala s>-IKn buletlu: Preiskala »va z.irnv-Htveno Manj«- nj**gtm>ga Veličanstvi In »va k'tis ta tirala, da je po>>it-m.a ■mvoljno. Kana. ki Jzza zrutnj«. o-Bienieije še ni ZMi-elila ni iMi|Ktin<>uta Bili? nevarna. Kralj bo v najkrajšem ■ (Psu toliko zdrav, da lio lahko oprav /ne diplcuiutičnc |to«lc.
TuiSke baterijo.
, Carigrad. Turčija. -J. januarja.
Turški generalni št:ib i«>ru>'u: L Turki začeli obstreljevati /-tver I nlfike postojanke pri Scdd-vl Itabru. I Francoska krflarka •'Haffrt-n" j«> i pila * akt-ijo |«i ni 4Wla idiVsar o-I praviti
liuinunska.
1 Leaden. Au^rlija. 'J. januarut. - 11 lofiidelDeKa vtr» *e je doznaln, »in akoncvatrkiila Rtnounska 0I1 boleti r-Hfci mtH tri infanterijske di\ixij<-. To BkT rr<>zi z «""»»ko otnmvo ob _trab*ki sneJL Rasni dfglmra rim V prepričani, da bo iUutiuu-BkpridružiLt zaveznikom.
r	TripoUtprtija.
Berlin, »mčlja, 2.' januarja. -- j ri-jolltanskl seuator Kalinu« n H Raru-I. ki J< dospel ix Severne Afriko v jo rekel nekemu Canikuv K^oL<i0orote\-alcu: iCo Jm*-- iariki auilan proklaii.lraI ^"^ttjno, me je dvignila oela Tri-bl. Čutari w linrilH IliUme
pri jf-zeru Volkano in Jih pognati v ijog. Zaplenili so pre<-ej denarja. pu;šk in veliko množino muulelje. Italjani so morali oditi iz notranjosti dežele, ter se zadovoljiti z mestom Triiiolisom in malim koOkom ozemlja ob obali.
Armada Seinizljcev je in^poluoma urejena. Aojaki s>i preskrbljeni z na>-dernbui topovi-ter strojnimi puškami. Prepričan sem. da ni več daleč eas, ko ne b«i v severnem d«'lu Afrike no-bepega Italjana ve<\
Obst reljevanje predmest in.
London, Anglija. J. januarja. — .Veki francoski zrakoplove«- s^ je jH>j;ivil nad pn^dnesstjem Carigrada je za-«"-el obstreljevati munieljsko sk'aiMsOe. Ko je padla na skladišče prva boi««ba. S4' je vnelo in eksplodiralo. Obrežne baterije m.» zrakoplov obstreljevale, pa niso niče*ar opravile, ker se je še pra-voeasuo umaknil.
Itolgarsko vojno posojilo.
Curih. SvU-u, '2. januarja. — Neki nemški časopis jtoroča, da je bolgarski (tarlament dovolil 10« uiiljoiiov vojnega i»osojila.
Direktna zveza.
Berlin. Nemčija. J. januarja. - Zadnji teden so zgradili Avstrijci pri Belgradu most preko Save in ga izročili javnemu prometu. S tem je ure-jena direktna zveza med Avstrijo in Nemčijo ter Bolgarsko in Turčijo. Pri tej priliki so jc vršila velika sia iio*t, kateri j«* prisostvoval tudi nadvojvoda Friderik, vrhovni pove'jnlk avstrijskih čet na Balkanu.
Srbtki kralj.
IxMidon. Anglija. 'J. jamuirja. — Kralj Peter, ki je bil pob»»gnil iz Srbije v Albanijo, odtam p« v Italijo, »e je pripeljal danes v Solun, kjer se je posvetoval s tamošujimi srbskimi poslanci.
Na 1 k »molu sta ga čakali dve stot-niji grških vojakov, ki sta mu izkazali ofleieiiio čast. Kralj, ki se ni za nikogar popolnoma nič zmenil, so je odpeljal naravnost v poslopje srbskega konzulata, ki nahaja v nekem injrrajenem parku. Neki časnikarski poročevalec, ki ga je gleda! skozi o-*r»Jo, je aporoOl bledeče:
Washington, D. C.T 2. januarja. Dasi je vladala tu velika bojazen, odkar je bil' potopljen angleški potniški parnik ''Persia!? v Sredozemskem morju brez svarila od avstrijskega podmorskega eolna, vendar upajo, da se ne bodo iz tega rodili nevarni zapletljaji. ker je zatrdil baron Erick Zwiedinek. naslednik in namestnik na tukaj-šnem avstro-ogrskem poslaništvu, da bo Avstrija gotovo poravnala ter uredila vsako krivdo, ki se je morda zgodila, ee je poveljnik podmorskega čolna delal po svoji volji ter se ni oziral na navodila vlade in admiralitete, da se ne sme potapljati potniških parnikov brez svarila.
Baron Zwiedinek je rekel, da se ne sme še soditi prenaglo, ker še niso znane nadaljne podrobnosti. Torpediranje se je moglo zgoditi na mnogo načinov. Tudi še ni dokazano, če je izvršil to dejanje avstrijski podmorski čoln, in če je, so bile morda okoliščine take, da je bilo dejanje opravičeno.
Zwiedinek je zatrdil trdno upanje, da se bo dalo rešiti vso zadevo na povsem zadovoljiv način in da bo avstrijska vlada kaznovala poveljnika podmorskega čolna, če se ni ravnal po navodilih. Že iz odgovora avstrijske vlade na zadnjo noto Združenih držav v zadevi parnika "Aneone" se razvidi, da ne misli avstrijska vlada na nepravilna in protipostavna dejanja.
V	nemških in diplomatičnih krogih pričakujejo ugodne rešitve t" zadeve in plačanja odškodnine za ponesrečene Amerikance.
V	ponedeljek bo obiskal baron Zwiedinek zveznega tajnika Lan-singa ter mu pojasnil vso zadevo in izrazil svoje mnenje.
Smrt v hotelu.
Colorado Springs, Colo., 2. jan. Joseph G. Iliestand, nek newyor-čan, se je danes ustrelil v nekem tukajšnem hotelu. Elsie Ryan, njegova hišna, tudi iz New Yorka, ga je našla mrtvega v njegovi sobi in poleg njega izstreljeno puško. Slišala je strel ter pohitela v njegovo sobo, pa je bilo že prepozno, ker je bil Hiestand že mrtev.
Kralj, zavit v generalski plaSč, je hodil po vrtu in gledal V tla. Vsakemu, ki ga je pogledal, so se za solzile oči. Kralj stanuje v zelo pri proti tem stanovanju. Pri njem sta samo dva čast nika iu zdravnik. Ko ga je obiskal ge neral Serrail. mu je rekel: Moja že ija je, živeti v miru. — Uazen zavezniških generalov in admiralov ne bom sprejel nikogar v avdlenei.
Invazija.
Rim. Italija, 'J. januarja. — Italjan-ski židje. ki so bili izgnani iz Jeruzalema, izročajo, da so začeli Turki graditi kakih deset novih cest. Nemški častniki vežbajo moštvo in rekogno-soirajo okolico. Vso to so predprave za invazijo Sueza in Egipta.
Francozi so ujeli na stotine špijonov na bojni trti.
Pariz. Francija, januarja. — Tajnik Malrv je izdal neko poročilo, v katerem se razkriva silno razširjen sistem sovražnega vohunstva, ki se ga je Francozom posrečilo razkriti. Ti vohuni so imeli razpletene svoje meje I»osebno na bojišču, kjer so dajali zelo važna poročila Neraecm. Izza začetka vojne so aretirali l.ll'-l oseb, ki so bile osumljene vohunstva. Od teh je b.-lo usmrčenlh, obsojenih v dolgoletno jetuišnlco in prisilno teško delo. 14 v posebne zai>ore in 29 jih je dobilo manjfte kazni. Za bojno črto pa je bilo prijetih 735 oseb radi vohunstva in od teh devet ustreljenih.
Vojni iiferantl v Italiji.
Odkar se je začela vojna, imajo na Italijanskem sodišča mnogo opraviti z v«»jnimi liferanti. Skoraj ga ni dneva, da bi časopisje no poročalo o aretaciji kakega ^jWrega vojnega liferanta. Edea goljufa pri žitu, drugi pri moki, tretji pri čevljih. Tudi neki lekarnar je ogoljufal bolnice za kakih J00 tisoč kron. Posebno veliko ropotanja je bilo v časopisih zaradi velikanskih go ljufij, ki4ji ve zgodile v Turinu. Soei-jalnoilr mmi atični "Avanti' posveča posebno poeornoat početju vojnih li-ferantov.
Cenzura časnikov.
Častniki armade Združenih držav zahtevajo, naj se upelje stroga cenzura časnikov v vojni.
Washington, D. C., 2. januarja. Načelnik generalnega štaba armade Združenih držav, general Hugh L. Scott, je objavil danes letno poročilo, v katerem se je pečal s podrobnostmi načrta, kako upeljati za eas vojne splošno strogo cenzuro za ameriške časnike po načiiiu držav v Evropi.
Poročilo pravi, da se je treba takoj pripraviti tudi v tem ozira, in sicer predno bi izbruhnila kaka vojna, ko bi bilo vse že prepozno ter morda usodepolno za Združene države. Treba je že sedaj izrabiti in določiti potrebno osobje in u-radnike, ker. če tega ne bi storili, bi se zamogle pojaviti iste težave, kakor so se leta 1914 v Angliji kjer tudi niso imeli potrebnih zakonov. ki bi omejevali preveliko svobodo časnikov, vsled česar st bili sovražniki Anglije poučeni t) vseh važnih zadevah vojaških o-blasti ter so se za vse mogli pripraviti.
General Scott pravi, da je treb^ postaviti najprej kakega zastopnika vojaških oblasti, ki bi se po svetoval s Časnikarsko zvezo ter zastopniki vodilnih časnikov ter z njimi določil in ukrenil vse potrebno, kčiko bi se v slučaju vojne nauspešnejše nadziralo vse brzo-jave, brezžične brzojave in poštne zveze. Vsi načrti, ki bi jih ti zastopniki določili v zvezi z vojaškimi oblastmi, bi se morali potem predložiti kongresu, ki bi jih tako prikrojil, da bi v vojnih časih vlada Združenih držav zanio-gla kontrolirati vse easništvo.
Nekdanji predsednik Mehike, Hu-erta, je baje na smrtni postelji
El Paso, Texas, 2. januarja. — General Vietoriano Iluerta, bivši mehiški začasni predsednik, ki je bil včeraj operiran, se nahaja baje v zelo nevarnem stanju, kakor je zatrdil njegov zdravnik.
Ze večkrat so poročali razni časopisi. v zadnjem času. da je general Huetrta zelo bolan, v zadnjih dneh pa se je njegovo stanje zelo poslabšalo in je malo upanja, da bi ozdravi].
Pozor, pošjjatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstriji bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno prt ko HOLANDIJE in SXANDINJ VUE.
Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiljat ve na ii plačujejo v južni TI&OLSKI, m GORIŠKEM, DALMACIJI in de loma v PRIMORJU. — Za de ISTRE, KRANJSKO vso in enaki spodnji STAJER in druge notra nje kraje pa posluje pošta kako« v mirnih časih, seveda traja po& ljanje in izplačevanje kaka dvi tedna dalj, nego t mirovnih ras merah.
Od tukaj se vojakom ne mor* denarja pošiljati, ker jih vedm prestavljajo, lahko pa se pošlji sorodnikom ali znancem, ki ga o* tam pošljejo vojaku, ako vedo s» njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dome stic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in ox» osebe, kateri se ima izplačati 0 4 n a : •
k	»
t.....90
10....	1 60
15....	2.30
20»...	3.00
85..,.	3.70
30....	4 40
85....	5 10
40....	5 80 6.50
BO....	7-30
66....	7.85
60.»..	8.50
65....	9.25
70....	9 95
75....	10.H5
80....	11.35
85....	12,0)
»0....	12 75
iro ...	11.00
110________15.40
K	$
180.m^	16 80
130«««	18.20
M®.«**	19.60
150...«	-21.00
16°....	33.4
170..M	93 80
180....	25 20
190....	26 60
800________38 0
850...,	36.00
300..M	48.00
350..^	4H.0O
400....	56,00
450....	6,1.0)
500....	70.00
«00....	84.00
700....	PB 00
800,...	119.00
900 ...	126.00
»000	133.00
Ker ee cene.sedaj Jako spremi njajo, naj rojaki vedno cladajo m naš oglas.
I TVBDKA. FRAHK BAKSBBb in Oomaatt at, mtm y«&m %
Povratek jetnika.
Jetnik, ki je v soboto ubežal iz jet-nišnice Sing Sing, se je vrnil prostovoljno zopet nazaj.
Po 24-urni odsotnosti iz zaporov v Sing Sing, odkoder je v soboto ubežal, se je sinoči prostovoljno vrnil jetnik Tough Mareno, eden častnih jetnikov pod upravo bivšega upravitelja jetnišniee Toma ža Osborne.
Tajniku novega oskrbnika Kirchweya je rekel Tony Mareno. da se je vrnil zato, ker ne mara zamere pri načelniku, kjer je užival prej veliko zaupanje in js bil nekak odgovoren posrednik med jetniki in oblastjo nad njimi.
Ko se je vrnil, so mu dovolili, da se je podal v svojo eelieo in baje mu bodo dali nazaj tudi staro zaupno eastno mesto. Okrajni dr žavni pravdnik Frederick E. Weeks pa bo morda posegel vmes ter skusal kaznovati pobeglega in vrnivsega se jetnika, ker je po zakonu nedovoljeno pobegniti iz ječe ter kaznjivo dejanje.
Prej so imeli jetniki-zaupniki dovoljenje, da so lahko nemoteno odhajali in prihajali skoz glavna vrata jetnišniee brez vsega spremstva. Med njimi je bil tudi Tony Mareno. Ko pa je novi oskrbnik Kirchwey zvedel za njegov beg v soboto, je prepovedal tudi drugin prostost gibanja. Pri povratku jc rekel Mareno, da je srečal v me stu mnogo bivših jetnikov in da sr mu vsi svetovali, naj se vrne, ker bo to boljše zanj.
Mohamedanci v Indiji zahtevajo samostojnost.
London, Anglija, 2. januarja. — Reuterjev dopisnik v Bombayu v Indiji, Ki je poročal, da je moha-medanska indijska liga prekinile svoje seje, je zopet sporočil, da je omenjena mohamedanska liga iz razila na svoji zadnji seji resne za htevc po samostojnosti v Indij pod angleško zastavo.
Zatrjujejo pa, da ne zahtevajr te ustavne spremembe takoj, temveč takoj po vojni, ko se bo pre novila iu izpremenila cela vladm oblika vsega angleškega kralje stva. V splošnem pa so izrazili m omenjeni seji zastopuiki indijskil mohamedaneev zaupanje in zvesto bo do angleške vlade in svojo ze dovoljnost z upravo sedanjega in dijskega podkralja, barona Har dinge.
Svetovna vojna.
Sedanja vojna se ne da primerjati z nobeno v svetovni zgodovini. — Pregled dogodkov.
Nekateri med nami se niti ne zavedajo, da žive v važni zgodo vinski dobi, v dobi svetovne voj ne. Devet držav je zapletenih v to grozno klanje, devet držav je sklenilo boriti se do konca. Kdor natančno ne zasleduje vseh do godkov, ne ve, kako se je vojna razvijala, ni mu znano, kdaj je ta ali ona država napovedala vojno in ne ve, kdaj je padla ta ali ona važna trdnjava. Potrebno se nam je zdelo sestaviti kratek pregled vseh važnejših dogodkov sedanje vojne tako da bo vsak rojak vedel natančno za dan, ko se je kaj važnejšega pripetilo.
Tozadevni pregled je natisnjen v letošnjem Slovensko-Ameriškem Koledarju, ki vsebuje razen tega še vse polno člankov, lepih povesti, raznih zanimivosti in slik. Nobena slovenska hiša bi ne smela biti brez njega. Ker smo ga leto&-nje leto tiskali le omejeno Število. opozarjamo rojake, da naj ga vsak takoj naroči.
Stane samo 35 centov s poštnino vred. Naročite ga pri: SLOVENIC PUBLISHING 00., 82 Cortlandt St.. Hew York, IT. T.
ko jaki pozo bi
Ker nam letos nikakor ni mofo-6e dobiti PBATIK iz starega 1traja* opozarjamo vaa cenjene rojaka in rojakinje, da naj pridna aat» tajoaaijnui
Novo piratstvo*
*
:-0 1
V SREDOZEMSKEM MORJU £E JE POTOPIL ANGLEŠKI POTNIŠKI PARNIK. — BAJE GA JE TOR-PEDIRAL NEKI NEMŠKI PODMORSKI ČOLN. — NA KROVU JE BIL AMERIŠKI KONZUL. — PRECEJŠNJE ŠTEVILO POTNIKOV. — ŠTIRJE REŠILNI ČOLNI. — IZJAVA AMERIŠKEGA KONZULA.
London, Anglija, 1. januarja. — Angleški potniški parnik "Persia", ki je plul iz Londona proti Aleksandriji, se je / bližini Alesandrije v Sredozemskem morju potopil. To poročilo je dobila danes Penninsular in Oriental paro-bvodna družba.
Pamik je potopil neki nemški ali avstrijski podmorski čoln. Neka druga brzojavka pravi, da se je nahajal na pamiku ameriški konzul Robert McNeely, 221 potnikov ter 200 mož posadke. Yeeji del teh oseb se je potopilo.
Razen ameriškega konzula so bili na krovu še trije ali štirje drugi Amerikanei.
"Persia" je imela 7974 ton deplaceuienta. Uradniki parobrodne družbe so zatrdili, da ni bilo na krovu nikake-ga vojnega materiala.
Parobrodna družba je pozneje naznanila, da se je potopil parnik v četrtek ob eni uri popoldne v bližini Krete. Takoj, ko je zadel torpedo pamik, je zapovedal kapitan spustiti v morje vse rešilne čolne. Ko so spustili mornarji v morje štiri čolne, se je parnik že popolnoma nagnil. V vsakem rešilnem Čolnu je bilo prostora za šestdeset oseb. Če so bili vsi čolni polni in če so dospeli do obali, se dose-daj še ni dalo dognati.
Iz dosedanjih poročil se da sklepati, da je utonilo od 75 do 100 oseb.
Parnik je bil zgrajen leta 1890.
Washington, D. O., 1. januarja. — Konzul Skinner je poslal danes sem sledeče poročilo:
Poiniški pamik "Persia" se je potopil v bližini Alek-sandrije. Robert McNeely, ameriški konzul, je bil odpotoval iz Londona in je nameraval nastopiti v Adenu svojo slažbu. Skoraj vsi potniki so utonili. Parnik je najbržb torpediral avstrijski podmorski čoln.
Washington, D. C., 2. januarja. — Ameriški konzul v Aleksandriji, Arthur Garrel, je sporočil, da je torpediral "Persio" neki podmorski čoln. Poveljnik podmorskega čolna je zapovedal parnik torpedirati, ne da bi kapitana prej posvaril, oziroma, da bi mu zapovedal ustaviti se. — Parnik se je potopil v teku petih minut; žnjim se je potopilo 245 oseb.
Brzojavka, ki jo je priobčil državni departement. se glasi:
"Persia" se je potopila 30. decembra ob Čni uri popoldne, 300 milj severozapadno od Aleksandrije. Potopila se je v petih minutah. Od 400 oseb se jih je rešilo samo 155. Ameriški konzul Robert N. McNeely je najbrže utonil. Nekateri potniki so ga videli v vodi, ko se je boril z valov-jem. Dosedaj se še ni moglo natančno dognati, če je imel parnik na krovu topove ali ne. Nekateri zatrjujejo, da je bil oborožen s petpalčnimi topovi.
Vest, da je hotel parnik pobegniti, ni resnična. Nahajal se je namreč le nekaj milj od pristanišča, in kapitan se je smatral popolnoma varnega. Vse priče, kolikor se jih je dosedaj zaslišalo, so potrdile, da poveljnik podmorskega čolna ni izdal nikakega svarila.
London, Anglija, 2. januarja. — Od 400 potnikov se jih je rešilo 150, ki se že nahajajo v Aleksandriji. Najbrže se jih je rešilo nekaj več, toda natančnega števila se dosedaj še ne more dognati, ker se še niso vrnile v pristanišče vse laaije, ki so odplule ponesrečencem na pomoč.
Aleksandrija, 2. januarja. — Vsi pasažirji, ki so dospeli sem, so izjavili, da je podmorski čoln potopil t4Per-sio", ne da bi jo prej posvaril. Naenkrat je nastala v sredini parnika silna eksplozija, pet minut kasneje se je pa že potopil. Pri eksploziji je bilo mrtvih veliko oseb.
Kapitan Bradshaw je utonil. Prvi in drugi častnik ter sedem strojevodij se je rešilo.
Nesreča pri velikem požaru.
Philedelphia, Pa., 2. januarja. --Pri velikem požaru, ki je uničil veliko petnadstropno hižt?, so našle sin rt tri osebe, en mož in ena ženska pa umirata vslecl poškodb, ki sta jih dobila pri tej nesreči.
Ob času nesreče se je nahajalo v poslopju kakih dvesto mož, žen in otrok, in za slučaj požara je bila lia razpolago samo ena stara le stva. *1 Ogenj v kleti" se je oglasil nekdo, in komaj so se zavedali ljudje, ki so prišli iz sob ter se hoteli prepričati o resničnosti svarila. so jih že objeli veliki plameni in oblaki dima. V strahu, ki se je lotil posebno žensk in otrok, so zaSeli skakati iz oken in pri tem se je zgodilo več uesreč.
Ognjegasci, ki so prihiteli takoj na pozorišče nesreče, so se marljiv vo lotili rešilnih del in jih mnog/ rešili. Tudi so z« celi iskati Se trii.
i
I a dveh otrok, ki jih pogrešajo in ki so bržkone poginili v plamenih.
Kitajski cesar.
Peking, Kitajska, 2. januarja. Juanšikaj, bivši predsednik kitajske republike, ki je pred kratkim sprejel cesarsko krono na poziv nekaterih odličnih Kitajcev, kakor to on sam zatrjuje, je na Novo leto vstopil v vladarsko palačo ter sedel na cesarski prestol in se pri uradnem sprejemu proglasil za cesarska Veličanstvo.
Ki,tajei ga že nazivljajo svojega cesarja, dasi se še ni vršilo običajno svečano kronanje z vsemi cere* mjbnijami.
Velika bitka pri Čeroovicah. Žcnevs, Švica, 2. januarja. — Vse nemško ifcsopisje poroča o veliki bitki. ki divja že tri dni v neposredni bil« lini Černovie. Civilno prebivalstvo je zapustilo mesto. __
The only Slovenian Daily in the United States.i
Issued erery day except Sundays \ —: and Legal Holidays.	I
-: 50.000 Readers« :«
IV 63505	List slovenskih delavcev v Ameriki. IV 63505 i
GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Owned and ftuMlsbed by ttoe SLOVENIC PUBUBHUfa CO.
(a corporation. > FRANK 8AKSER, President.
LQCIM BKNEIHK, Treasnrer.
Place of Business of the corporation
and addresses of above officers: 82 Cortland t Street Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in
Canndo......................$3.00
„ pol leta .................... 1.50
celo leto za mesto New York.. 4.00 „ pol leta ta mesto New York.. 2.00
M Evropo za vse leto..........4.50
•• •• m pol leta............2.55
.. Četrt leta.......... 1.70
•T.Las nahoda" Uhaja vsak dan
IsvseniMi nedelj in prasniiknT.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day except Sundays and Holidays.
Subscription vcarl.v $3.00
Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne
prioWujejo. Denar naj se hlacovoll pofiiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja nanVntkov pro simo. da se nam tudi prej&nje bi-valiftfe naznani, da hitreje naj demo naslovnika. ^
Dopisom In poSlljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA"
-rj <\>rtt»iult .«*t..	New York Piry
prazne in da bo uničen cvet vseih narodov.
To je cisto naravno. Tudi po končani francosko-pruski vojni so po vojni^froTG^fM&abili na one "vzroke", Sfp^gafti-ih so se zar čeli biti. Na ta način ostane vedno se nekaj takozvanega sovraštva. ki ga vladajoči, brezdelni stanovi umetno go je v sreih svojih narodov. To malo tlečo iskro vsplamene potem o priliki lahko v požar, kakor nam ga nudi sedanja evropska vojna.
Ce pa bi se ustanovila mednarodna razsodišča, ali podobnega kaj, bi se tam mirnim potom določile lahko vse stvari in poravnala vsa n&sprotstva.
Prestopili smo že drugi novoletni mejnik, odkar se je začela ta vojna, ki nima ne vzroka in ne eilja. Pa še danes ne moremo vedeti, kdaj bo vesela vest: "Mir je sklenjen!" začrtala v zgodovini začetek nove dobe...
Puder.
Spisal Milan Pugelj.
v*tu je vlada tema, enako v veži. Luž je gorela v kuhinji na levo. Tn ko so prihajali, je šinilo žen-i sko bitje iz kuhinje na vrt. s. — Ta-le je nemara! je odločil
■	Jo^a.' • *
Obadnik se je stresel. Vprašal
•	se je strahoma v mislih: Ali je to i ona, ki beži pred menoj ?
Ob hiši je stala na vrtu miza.
>	Ko so jo do tipali in se v temi raz-
>	gledali, so sedli. Vrt je bil opre-
•	deljen z visokimi lesenimi pre-grajki, po katerih se je vila vin-
■	ska trta. Za prvim se je prerni-i kala temna senca.
—	Greti, je klical Jož?., le bli-
•	že, le bliže! Rekla si, da imaš za Rožidara pismo. Evo, pripeljal
- sem ga, da mu ga oddaš, i Greti je stekla v kuhinjo. Obad-: nlk je vstal in videl, kako je vzela s kupa krožnikov pismo. Bli-' žaia se je, se smehljala, kakor bi jo davila naivna zadrega, in skrivala pismo za hrbtom.
—	Za vas, je rekla polglasno in izročila list ravno pred pragom. In nato je stekla za pregrajke.
—	Kaj je, kaj je? je spraševal z globokim glasom Obadnik. Kaj je, kaj je?
Šel je za njo. Stopil je za prvi pregrajek in Greti je stekla za drugi pregrajek, pohitel je za ! drugi pregrajek in Greti se je že ! | skrivala za tretjim, ■j — Pusti otročarije! je ukazal
■	hlastno. Greti, ustavi se!
L In stopil je po sredi dalje, a
■	medtem je stekla Greti ob steni 1 nazaj v prvi pregrajek; od tam
je bežala v kuhinjo. Obadnik je ! prišel na prag in jo karal. | — Z Bogom! je rekla ona, se ' ustavila, mu dala roko, se naglo okrenila iri izginila skozi nizke L duri onstran ognjišča.
Joža se je smejal in silil piti, " tovariši pa so molčali. Samo Viktor je razložil svoje pojmovanje.
—	Stojimo pred uganko življe-1 nja.
Odšli so kmalu. Tam, kjer pre-j ha j a staro mesto v novo, se je Jo-| ža poslovil. Rekel je, da pojde 1 obiskat svojo likalko. Pri mostu, ki vodi preko ozke rečice, iztekajoče se v morje, je razgrnil Obadnik pismo. Stopili so pod svetilko. Xajprej je čital tiho zase. potem je j) reči tal polglasno vse-m. Pismo je obsegalo štiri drobno popisane strani. Bralo se je kakor začetek i ljubezni. Prve strani so opisovale 'njeno ljubezen do njega. Zjutraj, ko posije solnce, vidi v solnčnili žarkih njegov mladi obraz. Zvečer. ko ležejo sence, vidi v sencah temne pramene njegovih, dolgih in mehkih las. In kadar je srečna in kadar bo srečna, se ji bo zdelo, da sliši biti njegovo srce. To, da bi ga ona kdaj pozabila, se nikoli ne zgodi. Notranjost njenega sr-i ea, to je odtis njegovega obraza. 'Kako ga naj potem kdaj pozabi? »Na zadnji strani pa je jemala slovo: Zdravo bodi. solnce moje, zlata zvezda, angelsko bitje, zdra-| vo bodi! Xaj hodi tvoja noga po rožah, ker jiii zate ni škoda. Naj venejo, naj poginjajo zaradi tebe, kakor venem in poginjam jaz. S solneem, ki bo sijalo nate, naj te obliva sreča, noč, ki te bo ogrinjala. naj bo tvoja sreča, in zvezda, ki te pozdravi z neba, naj ti kane srečo v misli. Zdravo bodi, solnce moje, zdravo bodi! Na veke tvoja in na veke nesrečna Greti. Pripis: Strgaj ta list takoj, ko
ga prečitaš! Prosim te. ne išči
•	me več! Potujem v Benečijo. Z :Bogom, z Bogom!
j Tega ni nihče razumel. Premi-' šljali so, stikali glave, ali uganiti niso mogli. Ljubi ga in v isti sapi prosi: Ne išči me več! O ženska J ženska! Ko je bil Bog najhudo-mušneje razpoložen, takrat je za-klical: Bodi ženska! Zdaj ti ima-! mo, ljubimo te, občudujemo te, ali kdo te pojmi! j To so bile večinoma Viktorjeve 1 misli. Razlagal jih je, ko se je slačil.
Oba<inlk je legel, ]5rosil Francija. nuj skoro pihne luč in se zagledal v temni strop. Mlelo se mu j je vse po glavi. Greti, šola, šola iai zopet Greti. Pouk je bil zane-j jmaril in ni kazalo vee drugega,' | kakor da se je vpisal pred štirinajstimi dnevi za privatista. Da bi delal ob koncu leta izpit čez tvarino sedme Šole, na to ni bilo misliti. Če je odprl pred seboj grškega klasika, je plesalo med črkami naenkrat Gretino ime. Če je I poskusil s številkami in formulami, mu je uhajal svinčnik v o-krogle črte, iz katerih je nastajala Gretina frizura, njegovo srce in ostra ter močna puščica ljubezni, ki ga neusmiljeno prebada. —
Nekega dne je povedal Joža, da je Greta njegova. Obadnik je bil pri njem ki pila sta močno dalmatinsko vino. ^^	j
IVIefttn 4tf87 Co rt land t_
•^potua^,
Neutemeljena vojna.
Svetovna zgodovina pozna mnogo vojn, a vsaka je imela svoj tehten vzrok. Nekatere so pod vzeli iz čisto človečanakih namenov, ki so jih po vojni tudi dosegli. Militarizem ui imel z njimi nohtnega opravka. O 4*pripravljenosti'' in podobnih umetnih besedah ni bilo govora. Uspeh onih vojn je bil odvisen le in samo od navdušenja in požrtvovalnosti na-j rodov.
Sedanja vojna pa ima dva posebna znaka. Prvič je najobsežnejša in najbolj uničujoča, kar jih pozna zgodovina. Drugič pa se njenega začetka ne more opravičiti z nobenim tehtnim vzrokom. Nastala je tako brez vzroka, kakor kak pretep podivjanih pijancev.
Niti eden vladar, diplomat, zgodovinar. učenjak, časnikar ali kak drug upliven mož ne more opravičiti začetka te strašne vojne tako, da bi mu lahko vrjeli.
Imeli smo v»jne že v stari zgodovini; vršile so se med Židi in Filiate je i, Turki in kristjani, protestanti in katoličani, in če so bile te vojne nepotrebne, pa se jih je moglo vsaj poj miti in deloma opravičiti.
Poznamo osvojevalne vojne, plemenske vojne Grkov proti barbarom, Rimljanov proti Kartaža-. nom. Rusov proti Turkom, Angležev proti Francozom. Zdaj pa ni nobena dežela začela vojne radi poželjenja po novih zemljah, vsaj zatrjevale so in še tako zatrjujejo razne države. Neračija ne bi mo-jrla zavzeti eele Rusije ali Francije, ker bi jih ne mogla navaditi na svoje narodno življenje in po-tujčiti. In na eni strani se bojujejo Francija, Anglija in Rusija, na drugi pa Nemčija in Avstrija z neštetimi narodnostmi v svoji vojski. Niti vera, niti narodnost ne more imeti dobička od tega in ne more biti vzrok vojne, ker so razne narodnosti in razne vere zastopane na obeh straneh.
Bilo je nešteto revolucij in uporov. Bili so v Evropi in v Ameriki. Amerika je preživela svojo osvolioditeljno \\ojno in v Mehiki še sedaj niso pr^v končali držav-1 jamske vojne. PrKl par leti so se balkanski narodi dvignili proti turškim zatirate!jeih in na Kitajskem je bila tudi Aevolucija. V vseh t« h slučaj ill so W hoteli'narodi otresti svojih zatirateljev in tiranov. V Evropi pa vsi narodi zatirani in po vseh <wža,vak trpe delavski stanovi od slojih vlad ia nimajo dovolj človeakih pravic, pa se ne bojujejo zato, da bi se teh slabih razmer otresa, temveč nasprotno.	\
Zdaj se bi je j o že dolgo V-asa. Ker nobena stranka ne more\ doseči odločilnega uspeha, se že Vsa-čenjajo pogovarjati o miru iVcL In kakor vse kaže, še dolgo ne Jto1 dosegla nobena stranka končnega uspeha. Nehali bodo morda potenA tam, kjer so zaželi, z edinim raz-1
1 očkom, da bodo žepi in blagajne j
■
In dvignil je kozarec in še enkrat mu je švignilo skozi misli: Privošči bližnjemu, bodi človekoljub! In nato je trčil.
—	Vesel sem, da jo imaš. Samo nekaj te prosim kljub vsemu, razumeš, kljub vsemu: Rad jo imej, rad, kakor sem jo imel jazi
Gledal mu je naravnost v oči in prišel je trenutek, ko je komaj zadržal solze. Posrečilo se mu je nazadnje in premagal se je.
—	In še to, je nadaljeval. Vzemi jo za ženo, poroči jo! Potegni jo iz močvirja!
Zdaj se je obrnil v kot in utripal naglo z očmi, da bi zadržal solze. V grlu ga je davilo. Joža je to zapazil in se zasmejal.
—	Tako jo ima rad, ona je pa... Izgovoril je tisto besedo, ki je
Obadnik tudi zdaj ni mogel prenesti. Zardel je in se vznemiril. Poslovil se je kmalu in šel domov.
Čez dan, ko so bili njegovi tovariši v šoli, je pisal največ pesmi. Dokončal je bil novo pesmarico, katere naslovna stran je nosila zgoraj z velikimi tiskovnimi črkami "Margareta". Podnaslov se je glasil: Ljubezen neznanca. Spodaj je bilo geslo:
Neznane daljave, neznani bregovi, sami viharji, vseokrog in valovi.
Tn dalje je bilo: Poezije, zložila : Dobra duša 19.. j Te poezije so opisovale žensko, j ki pride iz neznanih krajev in v j ravno take spet odide. Začetek je bil tak:
Prišlo je nadme o polnoči, o polnoči, kadar zvezde gore, o polnoči, kadar sanja srce, so gledale name tvoje oči.
In na koncu je bila zapisana pesem s številko 27:
Se zadnja zvezda na nebu gori. še zadnja misel v srcu živi — i končano je, Margareta!
Na moje lepe, skrivnostne dni, na moje vesele in jasne noči padajo tihe solze...
Bližal se je konec šolskega leta. V prosto pristanišče se je pripe-i Ijala japonska ladija i:i tovariši so hodili nanjo gledat inozemske ptiče in izdelke. Obadnik si je kupil kletko in dva drobna rdeča ' ptička. Ta dva bosta pel i, si je mislil, in ga spominjala nanjo. In v stanovanju, ko je bil sam. je poslušal čivkanje tujih ptičkov in ■ slonel nad svojim zvezkom "Margareta". Zdelo se mu je, da vleče vase vonj znanega pudra.
Sola se je končala. Tovariši so bili stanarino zapili mesto plačali. I Sklenili so. da jo pošljejo pozneje skrivoma od doma, pustili so [ vse svoje stvari in vzela jih je noč.
Obadnik se je pripeljal domov z dvema japonskima ptičkoma. Izpita tudi jeseni ni šel delat, i temveč vpisal se je drugič v sedmo šolo. Doma se je spominjal na izprehodih Grete in želel si je, da bi jo zagledal v hosti, ko bi stopila izza drevesa, na mehki poljski poti, ko bi se bližala izza meje. Čez mesec in dan je prejel od nje pismo, dišeče po tistem znanem pudru. Bilo je dolgo, obupno ; pismo.
I Ona zdaj propada, bliža se teminam brezdna. One deviške či-, stote, ki jo je imela takrat, nima več. No cvetite več, lilije! Njega, angela svojega, se še vedno spominja. Ko moli, kadar je sama. ga vidi v duhu. Kadar umrje, se anu bo pridružil njen duh in bo hodil ž njim po vseh potih kakor seaica. Zadnjič ni mogla prestati drugače, kakor da je sedla v vlak in se peljala v njegov domačij kraj. Izstopila je v njegovem lojstnem trgu, videla je malo ko-čico ob globoki reki in blagoslo-1 vila jo je. Odpeljala se je tiho.1 Čemu povzročati bolesti njemu in njej i Naveličala se bo kmalu življenja. Takrat pride zopet in njen grob bo tiha in globoka reka, ki teče pod njegovim domom. Pripis: Ljubezen z Jožo me ni mogla osrečiti. To pismo strgaj in vrzi, v peč! Potujem v Budimpešto. Z, Bogom, z Bogom! j Obadnik je bral slastno in mi-' slil pri vsaki besedi. O njeni vožnji v njegov rojstni trg ni bila stvar točna. Tam skozi ali mimo, ne vozi še železnica. Njihova ko-i čica je velika hiša. Ali vsega tega Obadnik niti v mislih ni zaznamoval s hudo besedo. Celo pismo mu je delo nenavadno dobro in čital ga je dolgo vrsto dni po večkrat. In še zdaj ga ima doma, in kadar »če Sesa po miznici, naleti včasih nanj. Preneha iskati in — čita, Sita... I • m *..... I
—	Na vaše zdravje, pravi brivec in oteplje z rame zadnji las.
Obadnik počasi in leno vstane in se gleda dolgo v zrcalu. Njegove oči so trudne, pod njimi se vrsti guba za gubo in teče kvišku proti sencom ter se izgublja nazaj med lase. Po čelu je še tako malo las, tako malo! A ta znani puder še diši okoli njega, še nepretrgoma diši.
Počasi privleče denarnico iz žepa in plača. Brivec ponudi klobuk in palico, odpira vrata in se priklanja:
—	Klanjam se, gospodiue, do vidžeaija!
Obadnik prestopi prag in gre počasi po ulici.
Berači.
Češki spisal Vaclav Kosmak.
pripravljen kupiti 1500 krav zozemskega. ki jih bo na sv^ posestvu oskrboval in vse ml dajal mestu, če se mesto zai da kupi tiste krave, ki bi da manj mleka kakor bi ga bilo I ba. da se pokrijejo stroški.
POSLANO.
Preklic in sodna poravnava
Milwaukee, Wis., 27. dee. ■
Gospa Katarina Kanalec s| morskega, sedaj stanujoča v fi waukee, jo govorila proti raB osebam o svojima ožjima roji ma gg. Antonu Bizjaku in Ž| ku Ivaneiču take razžaljive J ri, da sta bila imenovana d« obrambo svoje časti, prisiB zateči se k sodišču ter sta gl Katarino Kanalec tožila za 1 škodnino $1000.
Po parkratni preložitvi \M imela vršiti obravnava duel decembra 1915. Do obravnavi sploh ni prišlo, ker je toženkal Katarina Kanalec, boječ se pl die svojega nepremišljenega! vorjenja, prosila javno v sfl dvorani in pred sodnikom to i Ija za odpuščanje in preklic svoje besede kot neresnične hi mišljene, nakar sta to/.itelja i no postopanje proti njej usta\j ker jima je ta izjava od strani] ženke zadostovala, njenega * narja pa se itak nista polakomila.
Ker pa govori gospa Kanalec sedaj okrog, kakor da sta se Anton Bizjak in Frank Ivaučič zbala obravnave in onadva prosila za odpuščanje go. Kanalec (!), sta imenovana rojaka sklenila, da priobčita rezultat njune tožbe v javnosti, da se s tem gospej Kanalec enkrat za vselej zaveže preveč gibčni jezik. Naprosila sta mene, da v tem ozira vse potrebno ukrenem.
Preskrbel sem overovljeni prepis tozadevnega sodnega akta ter se glasi izjava, ki jo je teženka, ga. Katarina Kanalec, podala pred sodiščem po >voiem odvetniku, v slovenskem prevodu takole:
Odvetnik toženke Mr. Rowan :j
"Prosim sodišče, iti smo to zid devo natanko premislili in dJ mnevamo, da toženka razžaljivil besed, katerih je obtožena, ni kdaj ni govorila., kolikor se spominja in pozna tožitelja kot mežij^ omadeževanega značaja in brem glasu; in ako bi pa tol nka le r<-s kedaj govorila kake Itake j besede z ozirom na tožiteljj, mej je ona pooblastila, da prosim v njenem imenu javno tukaj v sodni dvorani za odpuščanje, iri da v njenem imenu izjavljam, ni bila nikdar in ni s.-daj sovražnic;; tožiteljev in da ničesar slabega o njima ne ve."	-
Tožitelja se s to izjavo toži zadovoljita.
Vsled izjave, podane j J pred sodiščem, se je sporazui sklenilo, da se sodno postopl broz nadaljnih stroškov u>l (Sledi uradni podpis sodišča.I (31-12—1-1)	Ivan Kaki
Imam v zalogi
MOHORJEVE KNJI
za leto 1916. I
Izšlo je šestero knjig jn si
1.	Koledar za leto 1916 J
2.	Mesija, 2. zvezek. £
3.	Zgodovina c. in kr. peš J štev. 17.	1
4.	Zgodovina slovenskega m da, 5. zvezek.
5.	Slovenske večernice, 6QH
6.	Trojka, povest, namestol litvenika.
En iztis knjig po pošti 5.150, za naročnike v Pitsburgf5 i'levelandu in Chicagi pa saTil $1.30 ker v teh mestih imam zl logo. Sprejemam tudi udnino i prihodnje leto, ki znaša samo e| dolar.
ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402. N. Y. Cim
SAXATOGEN
DOBROTNIK ČLOVEŠTVA <
KRI ! Dosežejo oni, ki se zdravijoj MOČ ! z evropskimi zdravih, ker sol Zdravje ! najbolja. Posebno Sa-1
natogen je pravi čudež za vse bolehncJ slabotne in slabokrvne. 21,000 zdrav-l nikov ga priporoča po celem svetal Dobiva se pri nas. (Dom. Lekarna)! kakor tudi druga garantirana zdravila! Želodčne bolezni, ner-voznost, revmatizem, prehlajenje. spolne bolezni. zdravila za pridobitev možke moči in A za vse druge bolezni. J
S temi zdravili smo pomag&ii fl ko rojakom, tako lahko tudi vanofl se obrnete na nas. Na vsa vpra^H damo mi točna pojasnila o bol^B in zdravilih zastonj!
S tem si prihranite denar in pridobite si ZDRAVJE.
Priznalna pisma pričajo! tem jasno. Naročila se meti šujejo strogo zaupno. Ipsn naslovite two:
J. F. Doled Box 819 HhwrcH
(Konec.)
Obadnik je omagal. Stopil je k njej. nagnil je glavo in se je -! oklenil. Peljal jo je k stolu, sedel in jo vzel na kolena. Poljubljal jo je na usta, ali Greti se je vedla apatično. Z velikimi solznimi očmi je gledala v steno ter počasi in ponosno premikala trepalnice.
Potem je prišel Joža. Peljal je oba v gostilno. Pili so dobro Črno vino, jedli fine morske ribe; Greti se je pomirila in odobrovoljila.
—	Povedati ti moram, je dejal Jože, da sem govoril včeraj z Gretino gospodinjo glede Mažara. Greti jo rekla, da ji bo skočila v
i glavo.
i In Greti se je smejala in mu ) ljubeznivo pretila:
—	Zdi se, da imate vi roke
-	vmes. O. o!
i Joža je poiskal njeno roko, jo]
-	dvignil m poljubil ter se smejal
-	pri tem Obadniku.
» — Saj dovoliš, je rekel. I In ko so šli iz gostilne v kavar-
-	no, se je oklenila Greti Jožetove roke in vprašala:
—	Saj dovoli«, kaj ne? Obadnik je zadovoljno kimal in
" skakljal pred njima s svojimi su-j l himi nogami srečen in vesel proti
-	kavami. Proti jutru je spremil . Greto do borne hiše v starem me-
■	stu. Xa pragu, ko je odpirala vra-
■	ta, je pogumno šepnil:
—	Ali smem v tvojo sobo?
—	Ne! je odvrnila ogorčeno. : Nikakor ne! Kaj ti pride na misel!
In ta odgovor ga je nenavadno veselo iznenadiL Objel jo je slast-; no in krčevito ter čutil je, kakor( ! bi se naenkrat zjasnilo temno in oblačno nebo njegove ljubezni.
■	Za starim mestom na griču so peli. ptiči, noč je bledela, zvezde so ugašale, prihajalo je svetlo jutro.
—	Vse naj bo pozabljeno, ji je , šepetal v uho in ji stiskal spodnji mehki del uhlja nalahko z
■	zobmi. Midva pa naj bova srečna.
Proti domu je šel z veselim in i mehkim srcem. Po cesti sem iz i; dolnjega mesta je priropotal prvi tramvaj, stare ženske so šle k ma-1 ši, mlade so se vračale razmršene in blede z nočnih izletov. Morje jo bilo cisto, bledomodro iu mirno. Z zamolklim in žalostnim glasom je talija ladija, ki je plula i počasi v pristanišče. Ribiške bar-! • ke so se videle v dalji, kakor bi Čepeli po morja gladini veliki be-i li, zelenkasti in rjavkasti metulji. In zdelo se je, da lezejo tisti, ki so jako daleč, na morsko dno počasi, jako počasi. Prespijo dan in, ko se stori večer, pridejo zopet na površje in vso noč bodo lazili po. gladini.	j
Obadnik je čutil v nosu še vedno njen puder. Kadil se je okoli njegove glave v tenkih meglicah | in mu nepretrgoma predstavljal drobno, sanjavo, visoko in belo-kožo ljubico.	|
Tovariši so spali. Zjutraj je vprašal Franci, kako je.
—	Vse je v redu, je odgovoril Obadnik. Zopet se je izkazalo, da1 je vse prav.
* * *
—	Tragedija je že dosegla svoj višek! je vzkliknil Franci in se potapljal v nevoljo. Zdaj gre h koncu.	|
Hodil je po sobi, odpel pas in š-vrkal ž njim po stolih, mizi in postelji. Z Obadnikoro sta iskala Greto, ali našla je nista. Šele Joža je prinesel veselo novico, da | treba iti ž njim. Šli to vsi tova-j riši. Dospeli so v zakotno krčmo k starega mesta in skozi nizko ter Wkajeno vežo n® majhen in od • zl^ovja	TtKefe N« tem
Neko nedeljo sem prišel v romarski kraj Zarošiee. Ravno je prihajala velika procesija. Spredaj so vihrala bandera, za njimi je pela mladina, potem godci, duhovniki in drugo ljudstvo. Godba je igrala in iz tisočerih, ust se je razlegala glasna slava Mariji Devici. Stopil sem k mostu, vzel klobuk z glave, pa gledal triuno romarjev. Bili so zaprašeni in potni. Ženske so nesle pletene koše na hrbtu. Za mostom je sedelo sredi poti, ki je držala v cerkev, nekaj beračev. Da bi jih ne pohodili, so se morali romarji razdeliti na dve strani.
Takoj pri mostu je sedela nekaj čez trideset let stara žena in je kazala razgaljeno bobio nogo. Poleg sebe je imela dve bergli. Stezala je roke pa kričala: "0, duša krščanska, spomni se ubogega Lazarja. Vsak vinar svete miloščine ti povrne naš Gospod Jezus Kristus (pri teh besedah je sklonila glavo), romar moj mili. Obvaruj vas Bog, dobri krščanski ljudje, in daj vam ljubo zdravje.*'
Marsikatera ženica ji je dala vinar.
"Oj, povrni ti Bog, zlata, radodarna roka! Bog vas sprimi v tem svetem romarskem kraju!r>
Nekoliko naprej je vpil ogorel mlad človek. Stezal je z molekom , ovite roke, oči pa je buel zaprte. "Usmilite se. dobra srca. mene slepega berača, zakaj slepota je največja nesreča na svetu. Jaz nesrečni, slepi revež ne vidim solnea božjega — o moj Bog! — in večna tema je okoli mene. Povrni vam Bog stotisočkrat in obvaruj slepote vas in vaše otroke! O, pobožni romar, mamica dobra, usmilite se mene, slepega revčka. Jezus Nazarenski, usmili se me!"
Se nekoliko naprej je sedel majhen, upaden mož, ki se je držal pol na jok. pol na smeh in je mrdal kakor bi hotel govoriti. Levo roko je stezal po miloščini, z desno je pa pozvanjal z zvončkom.
| ''Poglej ubogega inutca!" so si šepetale romariee, pa mu dajale miloščine.	!
Sprevod je šel v cerkev, zvono-1 vi so utihnili, a v hramu božjem so zabučale orgle. Krenil sem v gostUnieo. shranil tam daljnogled ter odšel v cerkev. Stopivši iz go-stilnice, sem videl, da berači že sede tik eeste v senci pod dreve-' som. Mestece je bilo kakor izumrlo, nikjer žive duše; vse je bilo v cerkvi, razen onih beračev in kramarjev poleg pokopališča. 1 \ Stopil sem tiho okoli hiše. da bi me berači ue zapazili. Ženska je štela drobiž, a slepec je privlekel izza raztrganega jopiča steklenico žganja, krepko nagni!, pa'
ponudil še ženi: *'Na, pij! Si kaj dosti nabrala?"	i
i Hroma žena jo segla po steklenici, pila in pristavila: "Ni, da bi človek govoril! Trideset krajcar-j jev. Človek kriči in kriči, da se mu skoraj razklenejo čeljusti, pa i za prazen nič. Čemu se neki potikajo po božjih potili, ko pa nočejo nič darovati? Še najboljše je tamle onemu (namignila je z glavo proti muteu), ne črhue niti besedice, pa največ nabere.*'
Slepec se je obrnil k mutcu: "I, saj res, nas eden vpije in vpije, da ohripi; vi pa si polnite mošnjo brez vsake težave. Dajte nam vsaj nekaj od tega, kar ste nabrali, sicer vas izdam!"
Mutec se pa jezno namrdne: "Le me, a tudi jaz imam jezik, ■ da povem, kdo ste vi. sleparji sle-! parski. Fej te bodi!"
"Kaj praviš, da smo sleparji?" razkačeno zavpije ženšče. V tem se slepec slučajno ozre in zapazi mene (imel je brez dvoma nekakšen "svit"). Zgane se, stegne hitro roke in začne javkati: *' Usmilite se m«ne, ubogega, slepega berač«, dobri kgjKaMk^Tmtt*!"
j Hroma tudi pomoli roke, pa začne: "O, duša krščanska!" : j Mutcc pa jame zvoniti, migaje j z ustnicami, jaz pa grem meninič-tebinič v hišo Gospodovo.
Po službi božji se vsuje jo ro-' mar ji iz cerkve in se razidejo pol mestecu, nekaj v gostilniee, da se1 pokrepčajo, drugi pa med kramarje ob mostu. Berači pa še bolj kriče. Videl sem mlade deklice, ki so jih gledale z neko grozo, starke pa so sklepale roke in jih pomilovale: "To
so vam revčki nesrečni!" \ * * *
Pri nas v Martinkovein je ži-. vela revna in zapuščena starka;, nazivali smo jo Rezo. Še danes jo. vidim, kakor bi stala pred menoj. Bila je vela, suha, bolehna in je videla komaj dva koraka pred se-, boj. Nosila je dolga krila (pri nas smo ji rekli, da se nosi po gospo-1 sko), toda ta krila so bila že zbledela, oguljela. Stanovala je v, majhni, temačni izbi v občinski hiši. Ali še to sobico je morala; deliti s starim beračem, ki je večkrat prihajal domov pijan in ni imel nobenih ozirov do nje. Kme-j tiŠkega dela ni ne znala, ne zrno-' gla; beračiti jo je bilo pa sram. Pletla je ljudem nogavice (šivati; ni več videla). Živila se je s tem. kar so ji ljudje dali za to. Iz u-. božnega zaklada je dobivala kak-j šen groš in za to si je kupovala kavo. Toda kakšna je bila tista kava! Pa sem vendar često slišal od žen, ki so hodile k nam: "Kaj, boš, Reza je sladkobnega! Samo i kavo bi pila, a da bi človeka za j kaj prosila — in kdo bi ji rad ne J dal: Bog ne daj — rada bi veljala za gospo!"
Jaz vsega tega tedaj še nisem uanel, pa vendar se je to meni vedno zdelo grdo. Moja mati so se za Rezo vselej potegnili.
Bilo je nekoč jeseni. Na našem vrtu je bilo že skoraj vse drevje golo, le na hruški so še rumeneli listi. Prišel sem iz cerkve domov. Mati so me poklieali v kuhinjo in mi tam vtaknili v žep dva zavitka s kavo in sladkorjem, v ruti pa zavito potico (gotovo so si jo bili sami pritrgali od ust), pa so mi zašepetali: "Na. pa nesi brž Rezi! Reci. da ji to pošiljam za praznike — pa ne povej nikomur nič, da veš!"
"Že vem!"* In kot bi trenil, stm bil tam. Kar zdirjal sem k Rezi. Sedela je pri majhnem oknu, pa imgavieo je pletla. V sobici je bilo temačno, mrzlo in vlažno.
"Hvaljen bodi Jezus Kristus!" sem jo pozdravil.
"Xa vekomaj, amen. Kdo pa si ti?"
"Tukaj vam pošiljajo mati nekaj za praznike", sem dejal na-liKsto odgovora in stopal bliže k njej. Poznala me je po glasu.
**A. ti si, ljubček moj, Bog te sprimi!"
Vzela je zavitka in ruto, jo razvozi jala. in ko je videla, kaj sem prinesel, je od veselja zajokala. Solze so ji tekle po bledem, nagubanem licu. Še izpregovoriti ni J mogla. Prijela me je za glavo in me poljubila na čelo. Ta poljub me še danes greje v duši. Naglo sem vzel ruto, pa tekel. Vpila je starka nekaj za menoj, pa ne vem kaj; nisem se vrnil.
Takrat nisem nikomur zinil be-' sediee o tem; no. zdaj pa že lahko povem: Mati moja so že odšli z Rezo vred v večnost. Tam dajeta skupaj o sebi odgovor. Meni je pa • ostal na vse to samo spomin, sladak kakor prijeten seu, nežen kakor narodna pesem in neugasljiv t kakor zvezda na nebu.
I * *.*
; Ne morem trditi, da so vsi javni berači taki, kakršni so bili oni | v Zarošicah. toda prav dosti jih je pa takih. Tajni berači ho pa vsi taki, kakršna je bila Reza. I Prijateljček dra<ri. komu boš
dal odsihmal miloščino ? ----
Nemški cesar.
London, Anglija, 31. decembra. Neka vest iz Berlina poroča, da pošilja nemški cesar za novo leto prijateljem na bojišču svoje slike z lastnoročnim podpisom. Tudi prestolonaslednik pošilja novoletna voščila na kartah z njegovo sliko v zakopih, ki je izdelana v barvah in opremljena z lastnoročnim podpisom. — Zdravje nemškega cesarja se je že precej zboljšalo. > v	4
1 Bolgarska kraljica Eleonora
je bila od avstrijskega cesarja odlikovana z zaslužno zvezdo Rdečega križa z vojno dekoracijo.
Ponianjkanje mleka ▼ Budimpe-i iti je pistalo jako občutno. Z ozirom Milje veleposestnik Maks Schif-I fer ftmudil pestili upravi, da jej
GLAS N'ARODA. n. JANT VR-TA, 191«.
Nizozemska.
Že kmalu po zadetku sedanje vojne j:- bila mobilizirana uizo-jf«'ti>-1 ;:!••■ Ma in pred nekaj i i- v nizozemskem parla-lii i *<»\\>riio tudi o preskrbi ■ojneir.i lu 'teriala. vse za slučaj ■a bi biia ogrožena nizozemska pmrtrmlnoct, bodisi od itnuw An lije. bodisi od strani Nemčije. Nizozemska je majhna in tiha [ržavH. i po svoji zemljepisni le-fi znamenitega pomena za evrop-ko politiko.
Nizozemsko -..i poetični potopi-ci eii>ih primerjali velikanske-au posestvu, kajti v prvi vrsti se >avi prebivalstva te dežele /. Ži-'inorejo in z vrtnarstvom. Zna-ilno da j.' v tej deželi 1.204 X)0 hektM-jev travnikov in pašni-tov it' - JlMO niiv in vrtov. Za '»ko jiovršino ima Nizozemska lpr<ogo . i\iiie, nad dva milijona r odi in 900.000 konj.
Izvoz mesa in sira je glavni dohodek kmetovalcev, a zaslužek je5 velik, kajti živinoreja, mlekarstvo in sirarstvo je na tako visoki stopinji, tla si na pr. slovenski lju d je tega se predstavljali ne morejo.
Na Nizozemskem nimajo ne železa. ne premoga, ne bakra, in morajo to uvažati od drugod. Posledica t< ga je. da ima dežela malo industrije. To je pač vzrok, ■ la Nizozemci sploh ne ljubijo no-sTeciti se industrijalni karijeri. ampak dnjo prednost kupcijstvu.
Pripoveduje se. da je prvi bankir v Amsterdamu, kateremu je bil predložen olmireu projekt /a : a pravo jako lukrativne tovarne, potisnil projekt od sebe. ne da bi ga bil le pogledal, češ:
Se ma** nam ni, da bi se ba vili z mdustrijaluimi problemi.
Kar j" tam industrije, so jo •»!;,> ro vmi u«t-inovili tuji ljudje s tujim kapitalom, največ Neradi.
Pač pa se Nizozemci radi p«-sv.K'ajo trgovini, bančni stroki, *pedi< :ji in posebno radi se bavi-» s šp.-k ilaeijami na borzi. Sko-ro vsak tretji Nizozemec je v sti k h z borzo. Deloma je temu vzrok tudi to, da Nizozemska nima nikakih carin. Vsled tega proevi tata trgovina in brodar^tvo.
Nizozemska torej izvaža živilo m sploh agrokulturne produkte uvii/.H pa industrijalne izdelke. N " i s -.••linja. Nemčija, pa ku p" ie nizozemske kmetijske pro d»tkt< in jih plačuje z industrija!-iiimi izdelki. Vilic temu so se N»-zozemei doslej odločno branili \ -ake tesnejše gospodarske zveze z Nemčijo.
NVriMii ekonom in politik Fr. List je leta	pisal :
« ^ samska je po svojem /Vrnljepisnem značaju« po svoji irjro\--ki ter industrijalni situva-• »ji- lH» jeziku in po plemenu svo lepa prebivalstva nemška provin-e« ki i'* bila v časih domačih na« nrot i odtrsrana oil Nemčije. C« ^e Niznz mska ne inkorporira Nem • i j i. ostane ta podobno pošlo pjn, eigar hišna vrata so last kakega tujca. Nizozemska pripade Nen. i ji. kakor pripadata Bret a-trna in Normandija Franciji.
List torej ni mislil samo na carinsko zvezo med Neme i jo in Nizozemsko. Ekonomično edinatvo mu jt bilo le prvi korak do politi čuega edinstva. in popisal je politično ed i ostro kot dobiček po sebfi' ./a pomena za Nizozemsko, češ. da postane na ta način Nizozemska voditeljic« in nositeljica vse nemške pomorske sile.
Kar je začel Fr. List. to so nadaljevali potem še drugi. Od List.t • to Kohrbachs in do Nauma-na je literatura, dokazujoča po trebno združenje Nemčije in Ni zozeinske. velikanska, a Nizozem-ei si niso dali ničesar dopovedati in skrbno čuvajo svojo politično in trtrovsko
neodvisnost.
Nemška diplomacija se je mno jro trudila, da bi pridobila simpa tije Nizozemske za Nemčijo. Po srečilo se ji je doseči, da se je ni zozemska kraljica Viljemina po ročila z vojvoc lo Makleiiburškim Ko je mlada kraljica obiskala sarski dvor v IWrolinu je eesaT Viljem omenjal skupne spomine rodovim Hohenzolleru in Orange ter v svojem pozdravnem govoru poudarjal:
_ Vaše Veličanstvo ne priba
ja kot tujka: sprejmemo Vas na pruskih tleh kakor članico rod bine!
To prizadevanje nemške diplo maeije so podprli razni veliki do godki: Anglija je zavojevala v Južni Afriki obe burski republi i ki, Združene države so vzele ot^V Kubo in vse velike države so s; poiskale novih kolonij. Francije se je polastila Mafoka. Nizozem ako je kot posestnico velikih in bogaUl^loton« začelo skrbeti —
L/
f
COPYRIGHT UMDERWOOO * UMOC
Največji 16-palčni top na svetu za Panamski prekop.
Furlanski begunci med moravskimi Čehi.
Štiristosedemdeset beguncev se nahaja v političnem okraju Moravske Ostrave. Razdeljeni so pc 33 vaseh, okoli 15 jih je v enem kraju. Politična oblast je odredi la tako, da ne obtežujejo v večji! skupinah posameznih občin.
Naravno je, da so se čutili ti u bogi ljudje spočetka kakor v pre gnanstvu. Živeti med tako res nim ljudstvom, kakršno so prebi valci teh krajev po svo;i naravi je bila prava kazen za naše fur lanske žene. klepetulje po naravi Najtežje je bilo za naše begunce ker niso mogli govoriti s prebi valstvom. — Kako naj razumen češki jezik? — pravijo naši l>e gunei. ker kadar hočejo reči da reče ne. to je "uno"' s posebnin naglasom na "o".
In kdo more našteti nespora zumljenja. kdo opisati prizore, k so se pripetili zlasti prve čase v sak dan. Ker niso vedeli na pri mer. kako se imenuje po češko — premog, krompir, jajce, so jemal« Furlanke s seboj kos premoga krompirja, jajce, a ko niso hotel« da se jim pripeti tako. kakor iu ki ženi iz Ločnika.
Sla je kupit popra. Vprašal; je pever in dali so ji piva. N< koč ni dosti manjkalo, da proda jalee ni baeil ven iz svojega it kala neko žensko, ki je prišla ku pit kruha. Stopila je v prodajal no in vprašala za štrueo kruha po furlansko "struzza d i pan". Prodajalec jo je začel gh-dati. Kt je videla, da jo ne razume, je za čela glasneje govoriti in kazat na usta. da lioče kruha. Prodaja lec pa. namesto, da bi da 1 Fur lanki kruha, je prijel ženo za rr ko io jo peljal skozi vrata. Bese da "pan" pomeni v češe in i gos pod, in trgovec je mislil, da se h( če ona ženska norčevati ž njim.
Navadna jed Furlanov je pe lenta. "kolača" pa je navadni jed Moraveev. Kolača je iz bele moke in potresena. Seveda jc — kolača boljša od polente.
Neki dan opoldne je stala neka ženska iz Ločnika pri vrati svojega stanovanja in jedla polento. Mimo je šla češka žena in jo pozdravila * Dobre poledne". Furlanka je mislila, da jo hoče dražiti in je jezno odgovorila :
—Seveda je tvoja kolača boljša ! — Nejevoljna je bila tudi Cehinja. Ali nista se razumeli. — Dobra Cehinja je želela dober po' »lan. furlanska begunka pa je ^o krivem čutila v "poledne" svojo polento. | Neka družina je morala pit' 1 več dni kavo brez mleka. Bila j« iz Ločnika. Ker pa tam zna;o tudi slovensko, si je hotela žena iz Ločnika pomagati s slovenščino: — Imate mleka
— Nemarne, ne-mamc! Drugi, tretji dan isto vprašanje. isti odgovor. In furlanske žene so šle vse te m a tu e, da ni mogoče dobiti mleka, l:«»r jih ni doma ! ....
Blizu Olomuea je šel Furlan iz Ajella k čevljarju: trebalo je bilo čevljem novih podplat« v, pe te pa so bile še dobre. Furlan je razložil po svoje in kazal, kaj naj stori čevljar.
Moravski čevljar- tak, tak, in ji? odložil čevlje. Furlan: ma no il tace. la suela •» rota Čevljar Ano. ano, tak, tak, suela no!
Furian jezen pobere revije it: prekolne vse moivvske e-ovljare. Zakaj ? Čevljar je nvr.v razu rael. kaj hoče, saj jc vendar videl, kaj treba pop*.:vic^ ali 'tak' po furlanski pomeni peta, p-?tc
1
kako ohrani svojo posest, ki je z lastnimi močmi ne more ubraniti l v slučaju kakega napada. To je ustvarilo pred nekaj leti na Nizozemskem precej močno gibanje _ za čim ožjo gospodarsko zvezo z Nemčijo, češ. samo ta zveza je v stanu ohraniti Nizozemski njene kolonije, vir velikih bogastev. j
Toda to prizadevanje je naletelo na jako močan odper, kajti v-sako približanje Nizozemske in Nemčije je pomenilo obenem največje nasprotje med Nizozemsko in med Anglijo, da. celo, direkten konflikt, ki bi ne mogel drugače končati, kakor da pripade Nizozemska ali Nemčiji ali pa Angleški in da pridejo njene kolonije v tuje roke.	1
Nizozemska hoče biti neodvisna tako od Nemčije, kakor od Anglije. Najbolje se je to pokazalo preti več leti, ko je cesar Viljem na potu iz Londona v Bero-lin prišel obiskat nizozemsko kraljico. Prebivalstvo ga je jako hladno sprejelo in vse časopisje je soglasno poudarjalo, da hočejo Nizozemci ohraniti svojo popolno narodno, državno in gospodarsko samostalnost, popobio na vse strani. Celo sorodniki Nemcev nočejo biti. Ko se je svoj čas neraši kancelar Caprivi razgo-varjal inter poeula z nizozemskim poslanikom, mu je med drugim tudi rekel, da jezik, ki ga govore Nizozemci, ni nič drugega, kakor pokvarjeno narečje.
— Prav pravite, ekscelenca. je odgovoril nizozemski poslanik. — Dovolite samo, da vašim izvajanjem pristavim: da je namreč pokvarjeno nizozemsko narečje že innlo svojo literaturo, ko mati-uemščina se prve slovnice ni i-mela.
To odločno voljo, ohraniti sa-mostalnost tudi tedaj, ko so odklonili vsako gospodarsko in politično /bližanje z Belgijo in posebno so to pokazali z zgradbo trdnjave Vlissingen. Ta trdnjava ima namen, braniti Nizozemsko proti Belgiji in preprečiti izkr-eanje kake angleške armade.
Kdo ve. č»- bi ne bili Angleži že poslali čez Nizozemsko ozemlje kake armade proti Nemcem v Bel _rijo. da jim ne zapira poti trdnjava Vlissingen.
V razvoju razmerja med Nemčijo in Anglijo bo Nizozemska i-grala se veliko vlogo. To pokaže vsak pogled ne zemlje v iti. Nemčija je velika pomorska in trgov--k asila. a nima ne obrežja, ne pristanov. Baltiško morje je zaprto morje in ima vrli tega nizko in ne varno obrežje. Ob izlivu Lahe in Wesre stojita Hamburg in Bremen, ki morata braniti svojo trgovino z milijonskimi žrtvami za premagsnje in odstranjenje naravnih ovir brodarstvu. Koj noleg Hamburga pa se začenja "Nizozemska in vlada na več kakor *200 kilometrov dolgem obrežju.
Ciganska sirota.
Spisal Ivan Cankar.
Združene države in Filipinski otoki.
Na Panamski razstavi se je nahajal velik oddelek Filipinskih o tokov. V tem oddelku so posvetil, posebno pozornost zboljšanju zdravstvenih razmer za časa, ko sc zavladale Združene države nad temi otoki.
Mladi in navdušeni zdravnik Alfred K. Hart on se je trudil pr. tem oddelku razstave z isto vne mo. ki jo je bil kazal, ko j«' sam osebno proučaval zdravstvene razmere sredi Filipincev, ki sestajajo iz kakili osemdeset raznih plemen. ki se kaj pogosto medsebojno sovražijo.
Po dolgem iu napornem trudu na Filipinskih otokih in na Kubi in v Panami so vešči zdravniki u-ničili in zatrli skoro vse posebne Krajevne bolezni in epidemije. A-ineriška vlada je potrošila za to borbo več kakor $120,000,000. — Tam so delali skupno zdravniki, jpravitelji, učenjaki, duhovništvo n drugi uradniki, posebno pa uči-elji.
Za posledico tega neumornega iela so se pokazali sijajni uspehi.
šestnajstih letih, to je med l89t a 1914. letom, se je znižala na ne aterili Filipinskih otokih smrt i>st od mrzlice od 40.00U na bOt -lučajev na leto.
Tam so napravljali lepe ceste, .suše val i barja in močvirja tei boljševali stanovanjske razmere n učili ljudstvo snage in reda v nišah in bivališčih. Mesto z lesom in grmiČjem poraslih pokrajin so se pojavile njive in polja. Zatrli so razne vrste zajedaleev in žuželk, ki so širile bolezni in epide mije. Sola je rodila na otokih med domačini nov, zdrav in bolj izobražen narod.
Zdaj ni nikakc nejasnosti več glede Filipinskih otokov in tamkajšnjega prebivalstva. Pokazale so se že dobre razmere, tudi v j gmotnih ozirih je začelo prebival-•stvo napredovati. Se uekaj let iu domačini in prebivalci Filipinskih otokov bodo dobili svojo lastno i samoupravo, kakor jo imajo vse države v Združenih državah.
S takim delom bi se lahko ponašali vsi narodi, ne pa s tem. koliko bodo pomorili in uničili, kakor to delajo v Evropi.
ZA ZED1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež- FOREST CITY, PA.
Inkorporirano d d« 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
PrtdMdnlk: JOŽEF PETERNEL, Box 96, Wlllock, Pa. L podpredsednik: KAROL ZA I, A K, Box 647. Forest City, Pa. EL podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Bock Springs, Wyo. Tataik: JOHN TKLBAJN. Box 7U7. Jforest City, Pa. Q tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City. Pa. Blagajnik: MARGIN MUH1Č, Box 537. Forest City. Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAB. 1004 North Chicago 8t_ JoUal III
VRHOVNI ZDRAVNIK > P^ tfAKTIH rVBO* 000 Chicago St. Jollet. m.
NADZORNI ODBORi
Prtdsednlk: IGNAC PODVASNIE, 4734 Hatfield St- Pittsburg*. Pa. L nadxorulX: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City. Pa IL nadsornlk: FRANK PAVLOVČlC. Box 705. Coneroaogh. Pa m. agdsornlk: ANDREJ BLAK, 7713 Issler Ave^ Cleveland. Obis.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN 0BREŽAN, Box 72, Bast Mineral. Kana. L porotnik: MARTIN fiTEFANčlC, Box 78, Franklin, Kans. EL porotnik: MTHAET. KLOPClC, 528 Davson A vs., R. F. D. L • Held. Detroit. Mlsb
UPRAVNI ODBOR t
Prsdiednik: ANTON HOČEVAR, R F. D. No 2, Box 11%. Bridgetwrt, O L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton. Pa. O. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402. Witt. ILL
Dopisi naj se pofiljajo L tajniku Iva« Telkaa. P. O. Box m. Oily. Prana.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
Nizozemska je naravni most iz Nemčije na Anplesko, tod so križajo komunikacijske zveze med , tema velikima državama, na Nizozemskem se izliva v morje R?-?ia. der d» utsche Rheiu, ob katerem jc tekom stoletij nastala pra-j va industrijahia hipertrofija. — kjer kriče ljudje in stroji po živežu iu surovinah, in od koder razpošiljajo po svetu tako velikansko množino industrijalnih iz-! del kov. V" so province ob Roni — polne premoga in železa, gravitirajo na Rotterdam, ravno tako Wostfalska. Hadenska in celo — Wuerttemberska. Rotterdam in Anvorsa sta v mirnih dueli sprejemala in razvozila po svetu več nemških izdelkov, kakor Hamburg in Bremen skupaj. Zlasti pa Rotterdam, ta direktni pot u Nemčijo na širno morje. jo bil centrala za uvoz iu izvoz Nemčije in je vsled tega tako br« zpri-meruo za bogatel.
Situvaeija Nizozemske je v šolanji vojni jako težavna. Želi o-stati neodvisna in samosvoja, a ker ni nevtralna država, to se — pravi, kjer njena nevtralnost ni zajamčena po mednarodni pogodbi. jc pač bila primorana mobilizirati svojo armado za vse slu-"aje. zavedajoč se, da zna biti tudi njena neodvisnost nevarno o-trrožeua ali sploh onemogočena, če bi se ta vojna končala z popolno zmago ene ali druge vojskujočih se državnih skupin.
Vojna Črne vasi.
Črni so zidovi, tramovi in veje dreves sivo, skoraj črno je nebo. •Črne so rane v mesu teles, črni vrani fro, iro.
Črne so misli v dnu src zakopane, ljubezni oropane.	{	,
France Bevk. v1
— '
Novo oCo
je napisal (l. d\Annuzio'in sirer jo je posvetil srbskemu narodu. Toda to dejstvo ni tako zanimivo, temltolj pa to. da je Italijanska cenzura odo deloma konfioirala. Italijanski cenzor, kakor pravijo švicarski listi, po višjem na ločni naseg lenekatera mesta, ki grdijo Nemčijo in nemškega eesar-ja. Značilno za sovrastvo Italijanov proti avstrijski državi pa je, da se rimskemu cenzorju ni zdelo potrebno zaječi v d'Annuzioveiu najnovejšem delu naravnost neverjetnih napedov na Avstrijo in avstrijskega cesarja.
Ogrski ernovojniki
letnikov 1873 do 1897 so sklicani pod orodje.
Trdnjavo Xovo-Georgfevsk
so prekrstili zdaj Nemci na staro polj- ' sko ime Modlin.
ue samega. Sonee, ki sem jih ki i ?al. so se ve loveči le ob mojem og n ju. Spoznal sem jih koj; point so bile do roba mojih misli iu mo jih sanj. moje oči so imele in moj obraz, preživele so bile moje življenje do kraja, še tisto zadnje, zti katero ne vem.
Ali vse. kar sem videl, j«' bilo ti sočkrat povečano, razmaknjeno ^ brezkončnost. Saj to nisem bil jaz ne jaz. prašek v poletnem žaru !
Ni bil en sani obraz — tisočkrat tisoč jih je strmelo vame! Ni bil en dan. ni bilo eno samo tisočletje — večnost je bila!
Trepeta je sem občutil globoko v duše dno. v radosti iti grozi, da ži vim na vekomaj, zato ker je večna in vesoljna že sama misel — moja!
Iz sanj me je vzdramil neprije-en. omleden duh, kakor po zasir-jenem mleku. V moji izbi so bile same blagodišcče cvetice; njih .'onj se je ubrano skladal, prijazno objemal s tobakovini.
Stopil sem v kuhinjo: tam ni bi-'o nikogar, tudi mleka ni bilo na ognjišču. Na mali. s pisanim prtom pogrnjeni mizi kraj okna je ležalo nekaj rdečih zvezkov: na vsakem jc bilo z velikimi črkami napisano: "Ciganska sirota". Na poglavitni strani je bila podoba, ki je oznanjala prečudne prigode, strahotne krivice ter navsezadnje veličastno odrešenje.
Truden in žalosten sem se vrnil v svojo izbo. Najprej sem začel premišljevati, kdo da bere zgodbo o tej "ciganski siroti''. Prestol in precenil sem ljudi, kolikor jih je bilo v hiši. Zadobili so nenadoma vsi kar drugo lice. nego so ga imeli poprej: gledal sem vse edinole skoz naočnike "ciganske sirote*': vse druge telesne in duševne lastnosti, čednosti in na kaze, so bile zabrisane.
—	Gospa Miei se je bila seznanila že z Dostojevskiin samim: — tudi zaradi bluz in slamnikov i-ma pravičen okus; kaj bi s — cigansko siroto?
—	Gospodična Angela spoštuje Prešerna, ve ga naizust od kon ea do kraja: kaj bi s cigansko siroto?
—	Gospodična Ana sc trudi, da bi govorila in pisala prijetno slovenščino: in sploh — —
—	Gospod Nando se briga edinole za politiko, drugače najrajši spi; kako bi ga vzdramile vse ciganske sirote na svetil?
—	Naša Micka. Bog ji daj leno | zdravje, bi se razjokala ob garje-|vem psu. ob ciganski siroti pa čisto gotovo ne!
\ Odkod se je bila privlekla kuga. odkod je bilo zadišalo to za-
sirjeno mleko 1 Zadelal sem izbo dodobrega. palil cigatero za cigareto, da bi pregnal ne všečni duh: toda silil je nevgnan skoz nevidne špranje v durih, ob okuicah. curljal je curkoma v žlahtni vonj tobaka in tuberoz. Sence mojih sanj so bile na tla pomendrane in s pomijami polite.
Ob mraku, ko je zunaj še inilo svetila izza drevja topla večerna zarja, sem sedel preti hišo. tla bi klical svoje sonee, kakor bežne ptice, ter se pogovarjal z njimi. Klical sem jih in prosil, ni jih bilo od nikoder. Pač pa sem zaslišal iz daljne daljave čudno pesem. ki me je vsega presunila.
Bilo je. kakor da bi sredi Bru-cknerjeve maše kdo zagodel po cestno kvanto. Vstal sem ter se napotil z omahujočimi koraki v tisto smer. odkoder se je glasila prečudna pesem. Glasila pa se je iz kuhinje. Na mizi je gorela svetilka. za mizo so sedele vse tri: gospa Miei. gospodična Ana in gospodična Angela. Kraj mize je ležal na tleh velik kup stročjega fižola? trebile so ga ter metale stroke v jerbas.
In vse tri so imele objokane o-či. Gospodična Ana je imela pred seboj tisti rdeči zvezek, klonile je glavo »rloboko. tako da je bil ožarjen ves blagi obraz. Brala je: brala je z enakomernim glasom, brez pik, podpičij in vejic, tako kakor bere v šoli priden učenec, ki zna berilo že naizust.
V drugem kotu je pobožna Micka pomilovala posodo: solza za solzo jc kapala v pomije.
Razločil sem iz pesmi le posa mezna imena:
—	Adolar Sokolski .... Vera ____ Marko Cingara.....
Šel sem iz kuhinje tako utrujen. kakor da bi nosil na hrbtu breme samega kamenja na vrli Beguujšice. Zaklenil sem se v svojo izbo, lege] v posteljo, skril sc pod odejo. Že sem bil zadremal. že so me bile narahlo pobožale tople sanje, ko mi je zabren-čala muha tik mimo ušesa, da sem stresel z glavo ter se vzdramil. Muhe ni bilo nikjer, pač pa se je glasila odnekod tista strašna pesem, napol pridušena, komaj razločna.
—	Adolf .. Marko Cingara ..
Potegnilo me jc iz postelje z
nepremagljivo močjo. Neusmiljena pesem ine je vodila na vrvici kakor slepca. Ael sem po prstih do duri, odprl sem jih brez šuma tipal po temnem hodniku, priti pal se do gospodarjevih duri ter prisluškaval.
—	Adolar .... Marko Cingara .. Marko Cingara____Adolar..
Spoznal sem glas gospoda Nan-deta samega. On. ki mu je bilo spanje vsega življenja pomen in cilj. je bral v postelji. Bral hitro, sunkoma, s pritajenim gla som; bilo je v toni glasu kakor sramežljivo ihtenje.
Tisto noč nisem spal. Ce sem za hip zadremal, se mi je koj prikazal grozni Marko Cingara; bil je velik dedec s črno' grivo in črnimi očmi. oblečen v našarjene.. pisane cunje; brnsil je nož, skryj pal z belimi -zobmi, bližal se stelji; nazadnje se mi je poigg-l
Ijivo nasmehnil, sedel nr. stol t else pričel brit i----Pod oknom je
| Adolar Sokolski brenkal na gi-taro ....
Zatekel sem se k molitvi. Ali v božjo besedo samo je brez vesti in kosanja posegel Marko Cingara ter jo preglasil. Nato sem sklenil, da napravim konce temu svojemu bednemu življenju.
Ko sem s** zjutraj pogledal v ogledalo, sem bil podoben smrti sami, nič več tistemu korajžnemu fantu, ki je bil nekoč in ki pra je brez greha obglavil mogočni — Marko Cingara.
Poliujšani so ljudje, nevredni lepote, že zato nevredni, ker je niso željni! Pojdi k živalim; tu-ili sveti Frančišek je storil takisto !
Sol sem k njim. J moli smo ka-kaduja. prijazno belopero živalco z rumenim čopom iu junaškim kljunom. Stopil sem k njemu in sem «ra vprašal:
Kako sodiš, o kakaduj, ti b*r loperi, o umetnosti in lepoti?
Namršil je rumeni čop, zavil obili vrat ter zajavkal milo in zateguj en o :
—	Adolar!
Poiskal sem svojega psička, te-}?a lepega, črnega, svilnodlakega, ki sem ga bil krstil za Firbca, zato ker je bil modrosti željan.
—	Kako misliš ti. o Firbec, o umetnosti, o njenih pravih ciljih ter o njenem pomenu za povzdi-go človeštva k nadzemeljskim višavam ?
Zaokreuil se je zanieljivo iu brez besede ter se s povešeniiUj repom napotil naravnost v kuhiy njo. k ciganski siroti.	j
Še ta, ki sem ga imel otl sria rad!	j
Pobegnil sem v gaj.	/
Rdeče listje je pošumevalfo v jesenskem vetru; ali gorjo( šumelo je eno samo pesem, brurz prenehanja. brez usmiljenja. /
—	Adolar .... Marko /Cingara .. Marko Cingara, Adolar ....
Moje lepe, ljube sencip so umrle. pokopane so brez /gomile in brez križa. Čemu bi žvvele in ko-mu ? V zasmeh ljudciu, živalim i" nedolžnemu gaju samemu.
Premagal in pokopal jih je vs<-po vrsti slavni Marko Cingar.i, njegov zmagoslavni krohot sc raz lega od obzorja do obzorja ....
Čutil sem. da se bliža koue«-. strašnejši od smrti same. Mrači-la mi se je duša. tonila jc v brazil an j o noč. Ali poprej se bo zgodilo še nekaj drugega t
Prikaže naj se po tej ali oni poti človek s tistimi rdečimi zvezki pod pazduho — ubijem ga s sekiro ter gn dam pokopati na svoje stroške! —
10.000 kron
je prispeval nemški državni kancler iz nemških državnih sredstev za v bodi sc nahajajoče Nenu-e v Galiciji. V to Avrho sc je nabraio na Nemškem dopedaj 163.000 mark.
/Požar v Pariz*.
V postranskem poslopju trgovske palače Bonmarche v Parizu, v katerem se nahaja velika vojaška bolnica, je izbruhnil velik požar. Ranjence so reJUli.
pa so bile dobre, in bolj ko je pra- j vil Furlan. da pet.i ne poj>ravlja- ' ti, bolj je pritrjeval čelvjar 'tak,' tak". Seveda se potem nista mo
gla sporazumeti____
Moravci postopajo z begunci prav lepo in skušajo po svojih močeh lajšati jim usodo. Ijjhov-j 11 ik v cerkvi je lepo govoril o be-; jruncih in dobri Moravčani so s
•	v	•	•	t
solzami v očeh zrli na nje ..... ;
Snoval sem dramo. Dramo o silnem človeku, ki je ob okrutnosti tega življenja mislil, tla je do kraja spoznal njega ničevost in minljivost. pa mu je bilo razodeto ob zadnji strašni uri. da je bil spoznal življenja vesoljnost in večnost.
Kar je bila že od nekdaj snov in misel vsake drame.
Lepi dnevi so bili: ves hrib j_* bi! tako sijajno obžarjen otl jesenske-i ga sonlea, kakor sama duša moja Ljudje moje drame, obrazi, ki sem jih bil samovoljno ustvaril, so sta-; li plahi v sencah. Če sem jih pokli-j .»al, so prišli blizu; ali bližali so se i nočasi. napol razločni, omahovaje: | »e sem posegel z roko po njih. so i w umeknili. so utonili.
V tistih urah sem okusil vso j lad kost. ki jo more okusiti človek ; ostvarnik. Kar je bilo od veko-i aaj v meni. se je izlilo v vesolj i lost in jo je oplodilo; in iz vesolj [ .osti je planil žarek nazaj v me

GLAS NARODA. S. JAXUAHJA, 1916.

tšP
Jngisloianska
a	:

Katol. Jedneta s
Xnkorporiraria dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. CLivn uiAimni
Oedaednlk: J. A. »KRM, 007 Cktajj ^17 of kos H» |R|
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALA NT, 112 Sterlin« Ave., Barberto* Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Elv Mitm Blagajnik: JOHN GOUŽB, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVHI ZDRAVNIK:
11» MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 01,
NADZORNIKI:
MM gUNICH, 421—7th St., Calnmet Mich. PETER ŠPEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City, gam, JOHN KRŽlftNIK Box 133, Bur dine Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th 81, La Salle. DL JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O,
POROTNIKI:
•"»AN JUSTIN 1708 E 28th St.. Lorain, O. O6EPH PISHLAR, 308—fith St. Rock Springs, Wyo « t PORENTA. Box 701 Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva ar. Cirila in Metoda, It*?. £ Ely, Minn.
•iOUIS CHAMPA, od druitva sr. Srca Jesusa, Ker. S, Ki
ifVnn
»OHN GRAHEK, «1.. od drnitva Slovenes, Iter. 114, My Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denara* •oftlljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pr <»fbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanor si ttl hod
Druftveno glasflo: "GLAS NAROD A™
Boji.
F. S. Finigar.
1
1.
Ne jaz, ampak vojna je napisala to povest, ki se je pričela pred desetimi leti, se hipoma ustavila in se vnovič Načela snovati 27. julija 1914.
Nihče ni tega dne prijel ne za koRo, ne za eepec in še pomislil 111 nihče, da bi zadel sekiro in bi se napotil v gozd. Vsa polja so molčala z grozdi vred tako smrtno molčanje, da si- ni vrnila niti jeka. ki so jo dratnili vriski odhajajočih.
In te vriske je poslušal edini Matieev France, ki je odšel s sekiro v gozd, odšrl stikiuo zato, da je sploh nekam šel. ko so šli vsi. Komaj deset korakov od pešpoti, ki vodi s Kozjega hriba na postajo, je zasadil sekiro v star štor, se vlegel na listje, zakril obraz s klobukom in si podložil za vsgiavje sklenjene roke. Tako je obležal. Iz doline se je slišalo drdranje voz. j>etje vojakov, vmes hropenjc tovornega vlaku in žvižgi lokomotiv. Matieev je bil žalosten. Dobro je vedel, da ga je marsikdo zavidal njegovega uezadolženega pol grata, zavidal ga to uro marsika-\ teri gospodar, ki je odhajal, in niuogo žena z majhnimi otroki, ko Je moral mož na vojsko. Vse to je vvdel France in preteklo nedeljo tudi slišal blagrovanje ljudi: — ''Ft^ij se ti mara. Matic!" France se Je ljudem na>mihal. skomizgal i širbkiini, težkimi pleči in si je mislil cisto nekaj drugega, kar so mislili ljudje. In vso noč je bila ta čisto drugačna misel pri njem, zjutraj se je zbudila in ga gnala samotnega »amoa v gozd.
"Blagrujejo rac", se ga je takoj lotila misel j ko je poležal komaj četrtinko ur*. "Sam Bog ve, ali so resnično ljudje taki hinavci, da to govore, ali so nespametni,'da ne vidijo, da je moja domačija pusta podrtina, ko ni v njej ne smeha ne joka. da je groblja, ki se je vsakdo ogne. "Kaj se ti mara!' O ljudje!"
France tu- je bridko nasmehnil izpod krajcev klobuka. "Vsaka hiša danes joka: JVkajo matere, jokajo žene. otroei, žlahta — in jaz nimam nikogar, da bi jokal za njim. in ni nikogar, dt*, bi se zjokal nad mano. Groblja, še cesar se te ogne in te ne poklic."
France je obždel tako pa listju in ni več slišal ne voz, ne petja iz doline. Celo par komarjev, ki sta plesala w pivkala nad njim tako dolgo. da sta se mu vsesala Via lice, ni občutil in jih ni odgnal\ Čutil je samo mračno spoznanje\da je nesrečen, ko nima nikogar,Via je puftta lazv.dina, štor v gocavi. ob katerem se ustavi človek, d« oede raaj, se odpočije in gre spei brez slovesa svojo pot in ne -pomisli nikoli več na parobek, kj«r-je počival. Še enkrat se je domi-
k • —.
fslil ljudske zavisti in se je še en-j krat bridko nasmehnil. Nato ga I je spreletela nenaaoma tista misel, ki se je je isko grozno ustrašil včeraj. Resnično se je tudi danes zgrozil nad njo, toda ne več s likim odporom.
*13og ve, če ni božja volja tako", si je miril vest in se začel vdajati pregrešni misli ki je segla nazaj
deset let in še več ter se ust 1-vjJa na rojstnem domu Dožanove France, ki j.' sedaj žena Blaža s Kozjega hriba.
Tr i leta je i-ahajal Matieev Fran ee k I>oza?io\im. In sosedje so pa takoj obsodili, da hodi na oglede.
"Kdaj bo?" so ga vpraševali.
"Bo že enkrat', je odgovarjal France in se smejal.
In Franco so nadlegovale dekleta :
"Ali te je že vprašal?"
Franca je bila v zadregi in se je izmuznila odgovoru, kakorkoli je mogla.
France je pa zahajal še drugo in še tretje leto k Dožanovim in vselej se je pripravil in sklenil, da vpraša njo in očeta. Ko je bilo pa treba izreči besedo, se je beseda u-stavila in je ni mogel izgovoriti. In kdar se je vračal po neizgovor-jeni besedi domov, se je vselej jezil nase, dokler se ni že blizu do ma prav takisto otresel jeze in se potolažil:
"Čemu prazne besede, ko je livar tako narejena, da vem jaz in ona in vsi brez besedi, kako je in da r,e more dregače biti."
Ali zgooilo se je, da je Matieev France zašel v boj dasi se ni nik-uu.' pretepal. Iz boja je prišel v :mpcr, in ko se je vrnil, ni bilo France več na domu. Bila je žena Blaža s Kozjega hriba. Francetu je bilo. da bi bil rjul in begal po gozdu kakor Kajn, pa ni. Tri dni je ležal zarit \ mrvi, nato je tli dni popJval, potem se je vrnil na dom, prespal in se lotil dela.
Prvo leto se je ogibal Blaža in še boij France. Blaža se je ognil, če se je ilahka mogel, pred Franco je pa ušel v grmovje, če ji ni mogel drugače izpod nog. Ljudje se ga ženili in mu naštevali neveste. Celo Blaž ga je večkrat opozoril:
"France, oženi se!"
F v i»:ej ^e odgovarjal vsem ena ko:
"Saj bi sc, pa se ne znam."
In vselej je bušil iz njega Čuden smeh, da se ga je vsak ustrašil, in v par letih je bila sodba splošna : "France ostane samski. Ni mu namenjeno."
in v par letih ga je eelo minil strah pred Franco in Blažem. Blaž ga je večkrat poprosil za priprego in France je začel hoditi k Kozja-ku. Otrokom, ki so ga klicali za strica, je prinašal rožičev in bonbonov, jih pestoral, jim delal vo zičke in mlinčke m Sale misli ni bilo v njegovi drtži. Le tuintam se -je ^e oglasilo kakor tfavttt in žalost Vdsebno na ve?«*, ko j* njegov* a?božna sestra Lojza prebirala
(
Nemški vojaki se poslužujejo avtomobila kot prsobrana.
'Cvetje z M'ta svetega Frančiški', naglušna dekla Jcra pa dremala na zapečku. Takrat je včasih primerjal svoj tihi dorn z Blažcvim, kjer je bilo v vsakem kotičku polno življenja, in se mu je za hip stožilo v tej tihi puščobi. Toda vse lej si je pomagal in se premagal:
"Mora že tako prav biti."
Ta dan, ko je pa izbruhnila voj na in je zvedel, da mora tudi Blaž nanjo, je izbruhnilo tudi v njeni Fbita zavist je vstala od mrl vili obletela ga je pregrešna slu:r ja da morda Tilaž pade — in petem... Ves se je stresel ob tej misli in z molitvijo jo je dušil in molil za Blaža. In ko ga je Blaž ves žalosten naprosil, naj zorje in naj po gospodari ko ga ne bo doma, in mu takorekoč izročil vse v var stvo, ga je bilo tako sram skušnjave, da si ni upal pogledati Blažu v oči. I11 danes, ko je ležal v listju, ga je obletela vnovič s tako silo. da je pešal in opešal.
"Saj sama ne bi mogla. — Kar nič drugega ji ne bi kazalo. — Morala bi se omožiti. — Anipik, moj Bog, Blaž naj le živi in naj se vrne. Samo tako mislim, če ti bilo namenjeno — Bog ve, da nvi ne želim h 1 tdega.?"
Tok misli se je ustavil. Ali sani ni vedel, kdaj so se začele tiho in zalazno snovati dalje. V mislih jej gospodaril 11a Kozjem hribu: 1:1 Blaževi zemlji je pripisal svojo, hišo pa je izročil sestri in še njivico poleg nje toliko, da bi živela in Bogu služila brez skrbi iu revšei ne. Do smrti samo. Po smrti bi jo zapisal Janezku, najmlajšemu, ki ga je posebno ljubil. — Morda pa Bog še njemu da kakega otroeiča. — Seveda potem bi moral imeti vse ta, ne samo hiše iu njivice. Vso njegovo zemljo. — In zvečer v hiši bi bilo vse živo in otroei bi mu ne rekli več stric, ampak ate. — In Franca! Saj jo je Blaž imel rad; kar je res, je res. Ampak ja7 vem. da se bo pomladila pri meni, tako bi ji stregel."
Ob misli 11a Franco se je ustavil in se pomudil. Vsa mlada je stala pred nijm, slišal je njen smeh, videl njene dolge, težke kite, lijem oči, ki so znale govoriti, in njeno hojo, ki je bila taka, kakor nobe ne druge.
Francetu je. silila kri v glavo, slišal je udarce srca, da se je prebudil iz omotičnih sanj, se n; dvignil iu sedel. Ko mu je zdrsnil klobuk z obraza in je odprl oči, ga je zaščemelo solnce, ki je svetilo z viška nauj. Moral je za hip spet zaklopiti oči, preden je izpregle-dal. Tihe bukve so stale naokrog, tisti nad njim je bil odlomljeu vrli, mimo katerega je sijalo nanj solnce. —
Ko je dodobra izpregledal, se mu je zdelo, da se je odnekod vrnil. s poti, ki je bila grešna "Spet ga je obšel sram, da je glasno zavzdihnil :
"Moj Bog. da seui tak revež."
Hitro je pobral klobuk, izdrl sekiro iz štora in se lotil prve bukve. prav tiste, ki je imela odlomljeu vrh. Naglo je udarjal, dokler se ni bukev nagnila in hreš-čeč padla med sosede, ki so ji kakor v slovo podrti na tla zamahovale z vejami, ki so se tekom let prepretle in prerasle med seboj. France si je obrisal pot s čela, se naslonil ob toporišče in gledal posekano bukev.
"Takle sem jaz", se je hipoma domislil. "Drevo brez'vrha, ki se polagoma suši." Naslonil se je niže, da so se mu Široka pleča dvignila in skoro zakrila vpognjeno glavo.
Takrat je zaslišal za hrbtom koraka, ki so ftotneK po steči, nastlani z -listjem. T^toMaMiHgjl^se-
"Z Bogom!" je ponovila Franca in ga pogledala, ko je zvijala ko bo treba."
"Nič — prosili", je hitel France in ni mogel ostati za njo. "Saj imam oči. da bom videl. Le zauesi se name."
"Poldne zvoni!" je rekla Franca, ko seje oglasil tenki glas zvona sv. Marjete, se ustavila, prekrižala in začela moliti.
Pozna sem", je rekla po molitvi in pospešila korake.
France je obstal na mestu, držeč klobuk vrhu toporišča, ki ga je bil postavil med molitvijo na tla. Gledal je za Franco in kar misliti ni mogel, da je to žena, da je not; šotorih otrok.
kiro. obsekal na porobku kvišku Štrleče trske, kjer se je odlomilo deblo, in vsekal na štor križ. da si ne bi brusil ob njem krempljev hudič. Nato se je šele obrnil in pogledal na pot.
Po poti se je vračala Franca s kolodvora.
Franee je zinil, da bi izprego-voril besedo, kakor si jo je pripravil za kogarkoli. Toda ob po 7ledu nanjo je obtičala beseda v njejm in v zadreg; je dvignil se tiro ter jo ogledaval, če ni dobila škrbine.
4'Ali si že v drveli?" je izpre-rovorila Franca kratko in šla svojo pot.
Prvi hip je bilo Francetu, da bi '.bežal pred njo v grmovje kot je tolikokrat pred desetimi leti. Ali danes ni mogel in ni hotel. Z dolgimi koraki je krenil proti njej.
"Ali je šel Blaž?" je vprašal. Ja je sploh izpre govori i.
Franca se je ustavila.
"Kaj ne. kako nas je zadelo? 'vdo bi si mislil!"
"Kes je hudo. Fram-ka."
Spet lii mogel reči kaj druge ga. Ušla mu je beseda Franka, k a kor je imenoval Blaže vo. ko je bi la še dekle. Ustrašil se je te bese de in se je je razveselil, kakor b bila nenadoma zabrisala deset let.
Tudi Franca jo je občutila 111 ga pogledala z objokanimi očmi.
"Iludo je, p«.se-ne boj. Franc ka'\ je ogrknil in pljunil, ko je s silo ustavil besedo Francka, ki je sama od sebe hotela iz srca.
"Vidiš, jaz bi pa rad šel na vojsko, ki me ni prav nič ..škoda. Se veda, če je pa človek zanič, jf pravzaprav za vse zanič."
"Zaradi dela se kar nič ne boj Vse bo storjeno. Blaž me je naprosil."
"Ko je bil tako skrben. Od ma še je prittHtel še enkrat domov, dr je vse pregledal 111 mi sporočil. Oh. jaz kar mislim, da ga ne bo več."
Franci so ulile solze.
Francetu se je smilila tako resnično, da si mu niti za hip ni upala prejšna misel v glavo.
"Ne jokaj, Francka", je rekr mehko in zaeno občutil, kako grozno jo neroden, ko bi jo moral tolažiti. Franca si je brisal oči, on je pa novič mislil na dre vo brez vrha in je bil jezen sam nase.
" Najbolj žalosten in tih je bii naš. Drugi so peli in vriskali. Bla." mi še besedice ni mogel reči, ko je šel v vagon. Kar skril se je in nič več se ni prikazal. Oh. boš videl, da to pomeni nesrečo."
Franca je glasno ihtela, Franee je drgnil z roko po toporišču sekire, ki jo je držal 11a levici, kakor bi jo pestoval iu mrmral: "Oh no! Bo že! Hudo je!"
Franca si je spet otrla lice z robcem, ki je bil ves moker od solza
"Z Bogom, France! Prosi Loj-zo. naj moli zanj. Ona je tako pobožna in molitvena."
"Bom prosil. Lojza je zares pobožna. Saj bom jaz tudi molil, vsi moramo, moliti zanje."
Franee je bolj jecljal nego govoril. Silno neljubo mu je bilo, da se je Franca tako naglo poslov Sicer ni čisto nič vedel, kaj bi ji rekel iu kako bi jo tolažil. Zdelo se mu je, da bi ne vedel in ne znal' drugega storiti, kakor da bi jo dvignil na svoje orjaške roke. kakor Janezka, če je jokal, in bi jo tešil. Nazavestno je stopil par korakov ob njej in besedoval:
"Le nič se ne boj zaradi dela. Vse vam bom podelal. Nič ne ne skrbi. Poglej!" rtr
Hotel je reci. poglej, kak hrast sem, pa ni-rekel. Le s-mo&Mmi, težkimi rokami je stfelral topbri-Kc.	-	»
'' Tole je pravzaprav vse, če ima človeka kdo zares rad 11a svetu. Če tega ni. čemu ti njive in hiša in gozd. Nerodno motovilo si in odveč sebi in vsem. — Oh, ko bi za mano kdo takole jokal, kot za Blažem joka Franca — o — sese-kati se dam na kosee od Turkov in Srbov in Rusov in od vseh sovražnikov in v obraz bi se jim smejal."
Preden je Franca krenila nav-
zdol proti. domu. se je skrivaj o-zrla nazaj.
"Moj Bog. kako me gleda", jo ;je spreletelo, ko ga je videla, da j .if stal golorok in močan sredi poti in nepremično zrl za njo. V njenem srcu se je hotelo dvigniti nekaj, kakor lepi spomini, ki se jih vsa žalostna ni razveselila.
France pa je opazil njeno kretnjo in ji je bil hvaležen zanjo. (Dalje prihodnjič.)
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI AT V O MK iTRTCDNT^TVf
NAŠI ZASTOPNIKI. .
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo 6troko spadajoče j>osle.
Jenny Lind, Ark. in okolica: Mitael Cirar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin, i Denver. Colo.: Frank Skrabec. j Lead v lile. Colo.: Jerry Jamnlk.
Pueblo, Colo.: Peter Chill g, J. M. Kojtz. Frank Janesh In John Germ, j Salida, Colo, in okolica: Louis Cast el I o (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch. i Clinton, Ind.: Lambert Bulskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rudman. Woodward, la. in okolico: Lukas Podbrezar.
Aurora, 11L: Jernej B. Verbis. Chicago, I1L: Frank Jurjovec. Depue, 111.: Dan. Badovlnac. La Saile, I1L: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich, John Zaletel In Frank Bambieh. Oglesby, I1L: Matt. Hribernik. Waukegan, DL: Frank PetkovSek An Math. Ojrrin.
So. Chicago, DL: Frank Černe in Rudolf Požek. Springfield, DL: Matija BarborlC. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovee. Frontenac, Kans. in okolica: Fran/f Kerne In Rok Firm-
Kansas City, Kara.: Peter Schnelke?. Mineral, Kans.: Job:. Stale. Mulberry, Kans. In okolica: Martin
Kos.
Ringo, Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mieh. in okolica: Pavel Shaltz in M. F. Kolie. Manistique, Mieh. in okolica: Frank
Kotzian.
So. Range, Mich, in okolica: M. TJ
Likovich. Aurora, Minn.: Joslp Fnglna. Cliisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrich.
Dul.iL. Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Iran Gouže M. L. Kapsh, Jos. J. Pcshel In Louis ; M. Perušek	j
Gveleth, Minn.: Jnrij Kotze. Gilbert. Minn, in okolica: L. Vesel. Hihhing. Minn.: T v an Pnuse
Kitzville, Minn, in okolica: Joe Adl
mieh.
Nashwauk, Minn.: Geo. M a urin. Virginia, Minn.: Frank HrovatlctLj St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridgc, Mont.: Gregor Zol>ec. Great Falls, Mont.: Math. Url J Red Lodge, Mont.: J. KoprivSek. J Roundup, Mont.: Tomaž Paulln. I (iowanda, N. V.: Karl SternlSa. I ! Little Falls, N. Y.: Frank GregoJ j Cleveland, Ohio: Frank Sakserfl ' ilarinčič, Chas. Karlinger, Jakob ifl nik in John Prostor.	J
j Rarberton, O. in okolica: Alois 1 lant.	I
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Oollinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, O. in okolica: J. KnmSe. Yonngstown, O.: Ant. Kikelj.
1
J Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambiidge, Pa.: Frank Jak5e. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Bridneville, Pa.: Rudolf Pletergel Rnrdine, Pa. in okolica: John El žišnik.
Canonsburg, Pa.: John KoklichJ Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. J Claridge, Pa.: Anton Jerlna. ^ Broughton, Pa. in okolica: A. De
5a)-.
Darragh. Pa.: Dragntln Slavič. Dunlo, Pa. in okolica: Josip Sahara Export, Pa. in okolica: Frank Tre-*
bee.
Forest City, Pa.: K. Zalar In FranS Le^^en.
Farell, Pa.: Anton ValentinCIC. i Fitz Henry, Pa.: F. Gottlicher. ■ Greensbnrg, Pa. in okolica: Joseph
Novak.
j Irwin, Pa. in okolica: Fr. Dem3&r. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc.
Luzerne, Pa. in okolica: Anton O-soinik.
Meadow Lands, Pa.: Georg Scholts. Monessen, Pa.: Math K.ikelj. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakshe, I. Podva.šnik. I. Magister in V. R. Ja-kobieh.
Steelton. Pa.: Anton Hren. Unity Sta., Ps.: Joseph Škerlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. Seme in J. Peter-nel.
Tooele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: L. Rlasleh. Black Diamond, Wash.: G. J. Po renta.
Davis, W. Va in okolica: J. liroslch Thomas, W. Va. in okolica: Frank
Koeijan in A. Korenchan.
Grafton, Wis.: Jolm Stampfel. Kenosha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik In Fnnk Meh. Sheboygan, Wis.: Heronhn Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Vat Stalich lo Valentin Marcina Kemmerer. Wyo.: Jos Mot oh
SLOVENSKO-AMERIKANSH
KOLEDAR
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke.
—	Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem Času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonali, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. ~ Podzemljsko mesto v Wieliezki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Poliab Ijenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov.
—	Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi — Smešnice. — Oglasi.
Slike:
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažan je avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. —Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti. — Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nenaci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akcij'. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Aneoni. —Avstrijska invazija na Poljskem
—	Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje.
SLOVENIC PUBLISHING CO,
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y
- • j '—
VI
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
MM
GLAS NAHODA, 3. JANTTABJA, 1916.

Za Bdeči križ je nabiral, pa v
svoj žep basal prispevke neki v j Dobrlivasi leta 1890. rojeni Janezi Wolautsehnig, ki so ga dne 29. novembra aretirali v Dhoršah pri Celovcu orožniki, ker se ni mogel i izkazati. Oblečen je bil v feldve-l belsko uniformo. Po več krajih. I zlasti v celovški okolici, je nabiral za Rdeči križ. Tako je povsod! pravil. SI ep ari l je. dokler ga ni j dosegla roka pravice.
PRIMORSKO.
Ustreljen po prekem scdu. V
Goriei je bil ustreljen italijanski trgovec Craves vsled klicev: Ev-viva 1 "Italia! in Abbasso 1'Austria! Vojaško sodišče ga je obso-j dilo na .smrt radi motenja javnega miru in obsodba se je takoj izvršila.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil svojcem Ciril Peternel iz Cerknega. Piše. da so nahaja v Venevu v tulski guberniji s 30 drugimi slovenskimi častniki. Njegova dopisnica, oddana 28. oktobra, je hodila do Ljubljane do 2. dec.
Umrl je v Trs-tu Fran Blokar. uradni sluga pri južni železnici.
Dve veliki bolnišnici so zgradili Italijani v Kobaridu in Starem sehi za Kobaridom. Med italijanskim vojaštvom morajo biti bolezni zelo razširjene. Tako je posneti iz nekega pisma.
Berlin za Gorico. Kakor se je izvedelo z izborilo poučene strani, je dogovorjeno med obema glavnima mestoma Berlinom in Dunajem, da obe mesti prevzameta v varstvo po eno vsled vojne uničeno mesto. Berlin hoče vzeti pod svoje varstvo Gorico, ki toliko trpi vsled italijanskega obstreljevanja. V mcrodajuiii berlinskih kro gib je bil tozadevni predlog z velikim navdušenjem sprejet.
Dunai za Gorice. Na nekem jtborovanju v Rudolfslieimu je re kel dr. Weiskirclmer: Ne morem drugače, nego da izrečem danes ? govorniškega odra prebivalcem Gorice svoje najgloblje sožalje in upam. da mi Dunajčanje ne bomo zaostali, kt) bo treba priskočiti na pomoč težko zadetemu mestu, d;? bo moglo po končani vojni zopet vzeveteti v vsej svoji lepoti.
Ognjegasci iz Gradca in Duna j p v Gorici. Domači ognjegasci, kolikor jih je sploh, še gasijo prid no, kjer morejo, ali ker jih je pre malo. so prišli na pomoč ognjegasci iz Gradca in Dunaja. Zlast je manjkalo gasilcem orodja Ljubljanski ognjegasci so se že vrnili domov.
St. Peter pri Gorici tudi obile j trpi vsled italijanskega obstrelje vanja. Granate zadnjih dni s* padle tudi med lepe velike ciprese na pokopališču.
Iščem kolarskega mojstra MATI-! •JO PRAZNIK, pri katerem sem I se izučil. Doma je iz Rudnika j pri Ljubljani. Cul sem, da se nahaja v Detroitn, Micli. Prosim ga. da sc mi javi, ali pa naj' kdo drugi naznani njegov na-i slov. — Frank Glašič, Box 238, j Alliqnippa. Pa. (31-12—1-1) j
Rad bi izvedel za naslov svojega! očeta JOSIPA ŽELEZNIK. Do-1 ma je iz Podlipe, "posestnik iz Z a plane pri Vrhniki, podomače: ZloŠovc. Zadnje njegovo bivanje je bilf> nekje v Montani.' Prosim cenjene rojake, če kdo! ve kaj o njem, da mi naznani.! ali naj se sam javi. — John Že-' leznik, Box 364, Angletou. Tex.
(31-12—4-1)	i
Rad bi izvedel za svoja dva bratranca FRANKA in JOHNA BENCH", podomače Hribovče-va iz Javorja pri Novem gradu na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi, ali naj s * pa sama zglasita. — John Va-kiičič. Box 41 ti. Norwich. Pa.
(3-1—1 .
Kje je GEO. RAZPOTNIK' Doma je iz Loke pri Trbovljah. Star je .">0 let. Pred 10. leti je bil v Ramev. Pa. Prosimo, da se javi upravništvu Glas Naroda.
(31-12—1-1)
HARMONIKE
Rada bi izvedela za svojega bra ta JOSIPA VALENČlC. Dem; je iz Javorja pri Podgradu nf Primorskem. V Združenih dr žavali biva že 10 let in pred dvema letoma je bil v Wauke gan. 111. Prosim cenjene rojake če kdo ve, kje je, da lui javi ali naj se sam oglasi svoji se stri: Rose Valenčič. sedaj omo žena Carič. Box 416, Norwich Pa.	(3-4—1)
KRANJSKO.	*
V ruskem ujetništvu je umrl
nad poročnik Henrik Majcen. Ranjen j«- bil 13. septembra v desno koleno pri Novem Aleksincu. nakar je bil ujet, prepeljan v Moskvo, trikrat operiran ter je v Ka-zanu 2."». oktobra umrl. Bil je gojenec Terezijanske vojaške akademije ter je bil zaradi hrabrosti iu spretnega vodstva odlikovan z zaslužnim križcem 3. razreda /. vojno dekoracijo, s signuin laudis in z najvišjim pohvalnim priznanjem. Prvič je bil ranjen v jes»em 1914. drugič težko ranjen na obeh nogah in na roki ter je ležal v ljubljanskem Leonišču. Ko je o-kreval, so ga zopet poslali na se-! verno bojišče, kjer je bil tretjič ranjen in ujet.
Umrli so v Ljubljani: v Slomškovi ulici je umrl v visoki starosti 77 let znani narodni poštenjak ► Ivan Cesar, uradnik južne železnice v pokoju, oče svojega imena vrednih sinov Julija Cesar, stotnika pri 55. pešpolku, in Ivana, revidenta južne železnice, pokojni je bil rojen v Mirni peči na Dolenjskem, bil je vedno odločen in neustrašen Slovenec, mož jeklenega značaja in nepremakljiv v svojem prepričanju ter do konca zvesti pristaš narodno-napredne stranke. — Zaharija Zurlini, spre-! vodnik južne železnice v pokoju, Radeckega veteran, jc umrl v starosti 90 let. Udeležil se je bojev v Italiji leta 1643., 1859. in lMJti.
—	1'mrl je vadniški učitelj Janko Janežič, bivši okrajni šolski nadzornik v Kranju. Pokojnik je bil znan kot izvrsten učitelj ter vesten in korekten šolski nadzornik '
—	Umrl je bivši p red si o j ni k računskega oddelka pri deželni vladi računski ravnatelj v pokoju Viktor Coloretto iz znane ljub-, ljanske rodbine. — Umrl je v Ljubljani Julijan Gerdol, tržaški mestni učitelj in kadet v rezervi/
Umrla je v Dvoru pri Žužcui-iH'rku trgovčeva soproga Antonija Može, rojena Suši. v starosti 48 let.
častno svetinjo za 4<»letno zvesto službovanje je dobil vpokoje-ni rudar Fran Golob v Idriji.
ŠTAJERSKO.
Padel na bcjisču. Iz Braslovč se
poroča: Žrtev vojne je postal med i
mnogimi tudi Josip Premošnik iz
Parižel, za koj i m bridko žaluje-...	.	.	I
sno, kajti vas je izgubila enega.
ki je 1»:! v pomoč in dobroto mnogim. < >b mobilizaciji še ni bil vojak, zato je pridno pomagal vsem | rodbinam. koje so poslale svoje pod orožje, a pozneje je postal vo-| jak. s.' udeležil hudih bojev v Rusiji, potem na italijanskem bojišču. kjer ga je zadela krogla.
Padel je 2GIetm Fran Zemljišč, želarsski sin iz Muračaka pri Kapeli. Januarja j«' bi! vpoklican k vojaktmi. boril se je najprej na italijanskem bojišču, nato v Sr- , bij i. Ko je stal ua straži, ga je zadela krogla naravnost v srce ter tunurti'a. Par dni prej je pisal do- 1 mačim, v kakih nevarnostih je že ] bil. pa vsikdar ušel. Nazadnje pa ; je smrt dohitela tudi njega. Njegov tovariš Anton Korenjak je ] naznanil smrt domačim iu prista- i vil: Bil mi je drag prijatelj, hra-j] ber vojak, lahko ste ponosni na ] junaškega sina.	m
Padel na bojišču. Iz Negove po- L ročajo: Z italijanskega bojišča je!1 došlo žalostno poročilo, da je pa-'« del. zadet od granate, priden inla- < denič, vojak slovensko-štajerske- 1 ga polka. Fran Ploj, star 21 let. i Padli > ■ je preteklo zimo bojeval na severnem bojišču, kjer je hudo o zebe 1, a zopet srečno ozdravel. Bil je na kratkem dopustu doma in ni1 pripravljal na zopetne težavne boje. Kakor s<* nam je sporočilo. je padci 22. oktobra. Počiva na Dobcrdobski planoti. Tam se nahaja tudi njegov br.it Alojzij pri topničarjih.
Umrl vsled dobljenih ran. I/. Starega trga pri Slov. Gradcu poročajo: V okrajni hiralnici v Ko-linu na Češkem je umrl obče priljubljen iu spoštovan posestnik Janez Rahtel podomače Zivortnik iz Gmajne vsled dobljenih ran na severnem bojišču, star 37 let. Glasom mrtvaškega lista je bil pokojni, ki zapušča žalujočo vdovo, zadet otl krogel v prsa. hrbet, prednjo ramo iu levu nogo, čemur se je pridružilo še vnetje pljuč in močen črevesni katar. Vdova ni pripustila, da bi truplo v taki daljavi počivalo rn je dala pokojnega lz Kolina v Stari trg pripeljati, kjer se je k večnemu počitku v domačo grudo položil. Takega po-
Kje je MARTIN J ANKO VIČ Doma j« od Iga. P; cd cu'u: le toiu je šel od tu nekam v Pu eblo, Colo., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Zato prosim cenjen« rojake, če kdo ve za njegov na slov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi, ker sporočili srn imam nekaj važnega — Jacob Trojar, Box 128, Farrell. Pa.
(3-5—1)_
Rad bi izvedel za naslov FRANKA TOMAŽ IN. Pred enim le tom je bival v Rich Hill. Washington Co., Pa., in pred petim: meseci pa v Kingston, W. Va. Iščem ga radi društvenih stvari. zato prosim, tla se mi javi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Anton Semee, Milburv, W. Va.
(3-5—1)
Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat JOSIP MAVRIC. Doma jt iz Podbež na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi j a vi, ali naj so pa sam oglasi. — Anton Mavric, Camp 35, Cheat Bridge. W. Va. (30-12—3-1)
EDINI SLOVENSKI SALOON v Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postajo na desni strani W. Michigan St. štev. 413.
Za obilen poset se priporočam _ J.Q& SCHARABON
so jazi nafto&uts se ka "glas naroda", največji slovenski dnevnik v 2dr. BMft^ttL
Rad bi izvedel za svojega bratranca FRANKA TOMAŽ IN, podomače Vitezov iz Novega sveta, Hotederšica. Če kJo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. -- Kuro! Logar, Mill Iron Ranch, Eka-
laka, Mont.
((29 31—12; I
Čudovita zdravljenja.
Če trp'te n* boleznih na pljučih, v želodcu, jetrib, obistib, na katarju, revmatizmu ali živcih, — ne odiašajte niti en dan. temveč pe informirajte erlede našega zdravljenja potom elektrike in serumov kot se jih rabi v največj h evropskih sanatorijih, ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki so bili v brezupnem stanju, a so sedaj zdravi in srečni. Poskusite naše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE.
Dr. L. E. SIEGEL^TEIN,
308 Perm&aect Bldg, 746 Eidid Arena« Cleveland, Oki«.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Cena mu je
35c.
Dobi se pri:
SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY, 82 Cortlandt St., New York.
TJ zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleve land, Ohio.
Charles Karlinger, 3945 St. Clair Ave. Cleveland, 0.
Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans.
Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Omo.
M. Ogrin, 12 - 10th St., N. Chicago, HI.
H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis.
Alois Rudman, 737 Hol mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah.
Fr. Cheme, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
Rok Firm, Frontenac, Kansas.
Jakob Petrič, Chisholm, Minn.
Frank Gabrenja, John stown, Penna.
Louis Vesel, Gilbert, — Minn.
Mat. Kamp, La SaUe, 111.
xccao^I
[? •«* II1 F.t CH i M
alcohol' ■-^EHiHuedla
«Hr.V, -J-"
ifs m
Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLEF
za retoiticrt bolečine, cktreiotl in Degib--nost sklepov in mi
iic
Pristni prihajf v zavoju, kot j« naslikan tukaj Odklonite vse za voje, ki niso zape čtieni z Anchoi varstveno znamko —
25 in Cfi centov v lekarnah ali naravnost od
F. AD. RICHTER & C O.
74-80 W»,biagtM St New York, N. Y.
I bodisi kakrfaekolt vrste iadelujera La popravljam po najnižjih cenah, a dalo Untzno la sanest J lv o. V poprav * zanesljivo vsakdo pošlje, ker tem 1« nad 18 let tukaj v tem poslu in i<edal ▼ svojem lastnem domu. V popravek v samem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po deln kako rfino kdo aahteva bres aadaljnla vprašanj
JOHN WEN ZEL, U17 Kaat C2nd St. Clevelaai. OUs.
PRVA HRVASKO-SL'iVi NSKA TOVARNA TAMBIMIC V AMERIKI
priporoča se v*ena Slo?en^kim t&ro-bnraškim zborom, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tambure. V tej tovarni se irde-luiejo tambure po n^jnavejiem »i»t«-■ u in ntjpepobej. iib umotaiiklk načrtih
Okrašene >o x biseri in vsakovrstnimi roiaml.
Velika talogs v«akovrptnih godal in naj boljših pra-moionov ter (inih ^ioveuskib plošt: i. t. d.
Veliki Ilustrova-□i cenik a slikami poSIjem vsakemu saston}.7
Ivan Benčič
4034 Si. Clair Ave., evaland. Okio
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, casta vo, regalj«^ god bene Instrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Uprašanj« Vas stane le 2c. pa si bode te prihranili dolarje.
Cenike , več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj-	*	i
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Fox
Moja osebna poslanica nade.
Želim, da me poena vtaki mol in vsaka iena v tej deželi, katera trpi na bolezni. Želim, da me poznaio vsi kot prijatelja—da vedo kdo aem jaz kaj sem storil v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko »pričuje, da sem osivel v medicinski praksi, katero vršim ie dolgo vrsto let; moji lasje »o danes sneto, bdi po dolgi K letih itudiranja. raziskavanja in dela. Skrbno sem proučil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jeninjene bolezni, ki mo tako teiko zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov le povrino znanje. Žrli m. da mi vsak bolan moiki in vsaka bolna	zaupa svoje teikoČe in tajnosti; vsakemu bom dal poKen nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Pilite po btscpUčao knji-fico. katero vam nudim, in čitajte mojo pnglaajra mir

ŽELODČNE BOLEZNI
okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmal zem, katar, naduha in funkcijonaine bolezni s se lahko vspešno zdravijo privatno na domu i * majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspr načinom zdravljenja na domu takih bolezni kaL sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, J slabost, moška nemoč, semenotok, slabost ^ nov, kongestivna striktia-a, bolezni na m< ledvicah in razne druge bolezni na spoli nih organih na katerih mnogi moški toliko^
Zdravniška knjižica, katei 96 strani, zastonj,
Pišite že danes po to knjižico in u njej bn fakta v razumljivem, materinskem jeziku. TA znanosti in vsebuje informacije in nasvete, vsak moški jn vsaka ženska; posebno pa tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej he bili nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo -spodnjem kuponu. Ne trosite denarji sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahke' in kako sc more vaša teškoča obvladati.
Kupon za brezplačno \
Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo
Dr. J. Russell Price Co.,
S. 1100, 208 N. 5th Ave.. Chicago, Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vaša a—toni in poštnina prosto.
fano la priimak..._________________________
Stav. h ali ca ali Bok.....................J
•	M
M-.-	A
SHKV ...... ........ ................... .m
( krntkiui se poročalo o smrti dveh 1 najboljših fantov iz Frama. ki sta; . padla lia bojišču, in sicer Fran , Viliar in Anton liezjak. Pa ravno-' . kar .*>mo izvedeli od vojaške stra-, . iti. tlii sta padla zopet dva nad vse . vrla fanta: Anton Leskova r iz Lo-. k<- in Konrad Breitenebuer i/. . Morja pri Fraiuu; prvi je padel 1 ua italijanskem bojišču, drugi pa j umrl v ruA^em ujetništvu, e! Vojak umrl. Iz Pulja poročajo, i da jt- umrl tamkaj v bolnišnici j - vojyk Jakob l.ovreiičič za vode-: i niko. Doma je bil iz Vitoiuarcc, i župnijo Sv. Andraž v Slov. gor. • Zapušča vdovo in ti majhnih, ne-. preskrbljenih otrok.
Jetiko si je nakopal v vojni. Pri, ;. svojih stariših na Kalobji je umrl j nadiK-iteljev sin narednik Gabriel . Gajsek v najlej>ši dobi 24 let, in . >vict*r na jetiki, katero bolezen si i je nakopal na bojišču.
Bolezen si nakopal na bojišču. l Ti Arje vasi pri CVlju. Tukaj je . umrl mladenič-vojak Martin Kak, , posestniški sin in član požarne . brambe v Arji vasi. Sel je v Ga-i lieijo 16. marca že bolan; tam se i je še bolj prehladil iu je po dolgi, . mučni bolezni 21. novembra zapu-
■	stil žalostne: očeta, mater in se-i stro.^Bil je šele 30 let star in po-
> nos požarne hrambe.	j
Ranjen na bojišču. Iz Sladke . gore pri Šmarju. Ivan Svetelšek, . ki se je boril na italijanskem bo-
■	jisču, piše svojim domačim: Xa-, znanim Vam, da sem v Feklbacku , blizu Gradca v bolnišnici. Bil sem . ranjen. Hvala liogu, mi ne gre
prehudo. Boljše se mi godi kot v švarmliniji. Vendar enkrat spim na toplem. Komaj so se mi ušesa odvadila strašnega bučanja, ki mi je vedno v glavi.
Ranjen na bojišču. V ormoško . bolnišnico je prispel ranjen četo-vodja Anton Lah. doma <k1 Velike Nedelje. Služil je pri pečpolku in je bil odlikovan s srebrnima hrabrostninia kolajnama I. in II. razreda.	i
Odlikovanje. Vojno poveljstvo podelilo srebrno hrabrost no svetinjo 11. reda Ivanu Mravljak,
I desetniku pri ST. pešpolku.	1
Odlikovan jo bil narednik Fran Petrovič z bronasto in srebrno kolajno 2. vrste. Odlikovanee je doma iz Spuhlje pri Ptuju.
Vojaški zaslužni križec '■>. raz-rtxla z vojno dekoracijo je dobil Fran Zwirn. stotnik 26. domobr. ' pt*Špolka.
Srebrno hrabrostno kolajno je
dobil eetovodja 47. pešpolka Va-| lent in Klemenčič. Isto (malo) hrabrostno kolajno sta dobila peš-I ca 47. pešpolka Jožef Lašie in Karol Sokol.	I
Odlikovan slov. učite'j. Zaradi hrabrosti pred sovražnikom je bil na južnozapadnem bojišču odlikovan okrajni pomožni učitelj, rez. kadet Mnkso Viher, s srebrno hrabrostno kolajno 2. razreda ter obenem imčnovau praporščakom.
Odlike van vej ni kur at. Duhovniški zaslužni križec 2. razreda na belo-rdečem traku je dobi! vojni kurat v rezervi 47. pešpolka Beno Kobal.
Odlikovane redovnice. V mariborski deželui bolnišnici je bilo o usmiljenih sester odlikovanih od
j Rdečega križa, iu sicer prednica , Placidija Pardeller s srebrno ko-!ajn(» z vojnim okraskom. 4 druge s; stri' pa z bronasto kolajno. — i V mariborski zasilni bolnišnici < v . šoli šolskih sester) je biia odlikovana Avguština Kitzler, prednica I bolniških s^st<*r. s srebrno kolajno Rdečega križa z vojnim okra-skom. — V celjski rezervni bolnišnici sta bili odlikovani z bro-rasto kolajno sestri Lid vina in Jožefa.
Oddaja vojnih ujetnikov. Vuja-
>ko j »o vel j.s t vo v Gradcu je določilo glede oddaje vojnih ujetni-f kov za razna dela sledeče: Odslej naprej je dovoljeno oddajati tudi IU—^iO vojnih ujetnikov kot delavce. M a n j kot 10 vojnih ujetnikov se ne bo oddajalo, pri čemur jc pripomniti, da se ne zahteva ramo okroglo število 10 ali 20. i Varščina se l>o zahtevala le od tistih prošnjikov. ki prosijo nanovo . /.;• vojne ujetnike, in sicer za ; manj kakor /a 30 vojuih ujetui-| kov. Iz tega sledi, da tistim, ki so j imeli že dosedaj vojne ujetnike, I ne bo treba polagati kavcije.
Smrtna k03a. Iz Celja. T mrla je Si. novembra ponoči v Ljubljani v Elizabetišču Franja Ali-' derwald. soproga bridkega mojstra v Ceiju in hčerka rodbine Strausove iz Ljubljane. Pokopana je v Ljubljani.	j
Umrl je pri Sv. Tomažu pri Ormožu po hudi bolezni cialeč okoli znani Josip Pmtarie, bivSi kmet v ftratonačieah m oče ža pokoj-
j nega kaplana Antona Piutariča. | v 77. letu.
j Umrla je Marija Vodenik. soproga gostilničarja v Rošpahu pri Kanu iic i.
I Umrla je v Celju Emilija plem. Sušičtva. vdova po polkovniku pl. Sušiču.
I Mrtvo truplo našli. Na državni cesti v Jelovcu pri Kamilici so našli ležati truplo približno 70 let starega in nepoznanega moža. Na truplu ni bilo opaziti nobenih znakov o kak on i« izvršenem nasil-Istvu. Timplo so spravili v mrtvašnico v Kamilici.
I Pcrcka, Pri Sv. Florijanu sta bila poročena Karol Drevlak, po-: sestnik in gostilničar na nekda-; njem Trafenikoveui domu, in Ju-lijana Fj-angež. natakarica iz Sla-; tine, doma v framski fari.
Nezgoda na železnici. Na železniški postaji v Ponikvi ob j. žel. je padel iz odprtega vagona tovornega vlaka sodček piva naravnost na železniško tračnico, kar je povzročilo, da j« vrglo sledeči železniški voz s tira. Predno so zopet spravili dotični železniški voz na tir, je poteklo precej časa, vsled česar so imeli vlaki nekaj ur zamude.
Slepar. Orožniki v Radencih so prijeli mesarskega pomočnika L. Flieserja in ga izročili sodišču, ker se je izdajal za vojaškega dobavitelja pri nakupovanju živine ' in je pri tem izvrševal številna sleparstva.
Kužne bolezni. V dobi od 13. do 20. novembra so bile uradno dokazane na Spodnjem Štajerskem sledeče kužne bolezni: Bolezen na gobcu in pakljih v občinah: Celjska okolica. Sv. Pavel pri Preboldu. Sv. Peter v Savinjski dolini. Žalec. Brežice in Zakot. Vranični prisad: Braslovče. Pereči ogenj: Sv. Peter v Sav. dolini. Garjavost konj: Sv. Marjeta, Orehova vas, Partinje. Pobrežje, Zrkovei, Rogatec in Maribor. Pasja steklina:' Slov. Bistrica. Sv. Janž pri Spod.' Dravogradu. Svinjska kuga: Lei-tersberg. Brežice, Zakot. Bizelj-sko. Rdeča bolezen: Braslovče. Polzela. Ljubno, Bukovci, Razgo-uiea. Mestni vrh in Brebrovnik.
Pomanjkanje moke. V Mariboru se je zadnje dni pojavilo močno pomanjkanje krušne moke. Trgovci se izgovarjajo, da je ne dobijo, ker je promet na železnici radi velikih vojaških transportov silno omejen. Kaj pa mestna pre-! skrbovalna komisija?
Zajci zaseženi. Namestnija je zasegla tudi poljske zajce. Lovski lastniki smejo prosto prodati samo 20fJ postreljenih zajcev. Ce jih torej lovec ustreli 10, jih mora 8 ponuditi v nakmp politični oblasti, le 2 sme sam prosto porabiti ali prodati. Zaseženi zajci so določeni za aprovizacijo mesta Gradec. Po drugih mestih upajo, da se bo ta naredba kmalu spremenila, ker Gradeo vendar ne more imeti posebnih privilegijev. •
Bučne košcice niso zaplenjene. Namestnija je z odlokom dne 9. novembra odredila zaplenite v bu-činih in solnčničnih koščic {jo-drc) ter orehov. V tej odredbi jc bilo določeuo, da morajo posestniki vse zaloge teh pridelkov oddati. Bati se je bilo, da bo vsled tega kmečko iu delavsko ljudstvo na Slov. Štajerskem brez jedilnega olja, kar bi bilo tem hujše, ker je letos pridobitev svinjske masti radi pomanjkanja močnih krmil zelo težavna. Slovenski poslanci dr. Korošec, dr. Verstovšek in Phšek so pri vladi posredovali in dosegli, da so orehi, solnčnicne in bučne koščice, kolikor sc jih rabi za olje za domačo rabo pri kmečkih gospodarstvih, proste zasege. Komisijonarjem vojnega žitno-prometuega zav<nla se je od vlade naročilo, da naj za domače olje potrebne množine wori omenjenih predmetov pustijo dotienim posestnikom.
Semensko jaro žito. Okrajna glavarstva so naročila občinskim odborom in žetvenim komisijam, naj skrbijo za nabavo semenskega je.rega žita. V vsaki občini se naj napravi zapisnik, koliko jarega žita bi bilo prihodnjo spomlad dobili za seme v domači občini. Župani morajo potrebno ukreniti, da se jaro žito ne bo zmlelo, ampak kolikor mogoče shranilo za seme.
KO&O&EO.
Več krušnih kart je hotela. Neka v Št. Rupert u pri Celovcu bivajoča, že 31krat predkaznovana žena nekega železničarja je bila od okrajnega glavarstva kot politične kazenske oblasti na osem' dni zapora obsojena, ker je pretila sent rape rt&k^mu županu Ce-lestinu Wengerju, da mu bo pobila okna na stanovanju in njegovi tovarni ter ga javno opsovala, Seč, da je dobila premalo krušnih kaxL rs z
\
\
GLAS NARODA. 3. .JANTAR.!A. 191 G.


EMILE OABORIAU:
TATVINA


r
0	(Nadaljevanji';.
Taku. t»osj»oilična. tu je pismo iu upatu. da boste zelo zadovoljni. —
—	Hvala. Kako pa naj naznanilu CavaiUouu svoj naslov? — He*, čemu pa ni sam prišel? — Prosper vendar piše....
Bil j- zadržan. — je odvrnil Fauferlot. — a bodite brez ?»krbi. še dane« jra bom srečal in um vs»- povedal.
Nina je hotela poslati slujro po vo/. toda uijudni obiskovalec se je ham ponudil /a ta pose! ter takoj odiel.
Ko jt- hto«»il na e«'sto. je opazil prazen voz ter se dal spoznati vozniku kot detektiv Rekel mu je:
- Takoj bf. prišla mlada dama s prtljago. C V ti bo naroeila: da jo pelješ v hotel pri "Anjrelju" je dobro, in potem švrkni z bičem, če ti pa da kako drujro naročilo, stopi s kozla iu se delaj kakor da bi imel kaj opraviti pri konju. — »laz bom v bližini vse opazoval.
Ko je dal to navodilo, je stopil v vežo bližnje hiše ter se skril. Ni » akal doljro. k-«r mu j«* f*las.-ii pok z bičem kmalo naznanil, da se je posrečil njegov načrt.
No. ta mi je gotova je rekel vesel ter se uapotil na sodnijo.
3.
Prosper je sedel \ jeei tu čakal odločitve. Prva dva dni mu še nista bila preveč dolga tretji dan je pa začel sestavljati svoj obrambni
govor.
Po/.neje je postajal vedno bolj nemiren. — Ali bom vedno tukaj? -- je vzkliknil ii: nestrpno hodil semtetrja po eelici.
Le potrpite mu je rekel ob takih prilikah paznik — ne bodo vas pozabili, ne.
Po prt tekti »uiepa tedna se odprla vrata ob nenavadni uri, in Prosper je vzkliknil: — Ah. torej sem vendarle dočakal.
Ko je pa zagledal na pragu visokega sivolasega moža. je malo manjkalo, da ni omahnil.
—	Oče! — j« zajeeal — oče*
Neizmerno \ resenečenje se je naenkrat izpremenilo v neizmerno veselje. — Torej oče s«- ni plašil dolge poti. ni se bal stroškov, samo da je prišel obiskat svojega nesrečnega sina.
Oč<- — j« še enkrat vzkliknil, razprostrl roke iu skočil k njemu. —
Toda stari Bertomy ga je pahnil od sebe.
—	Proč!
Zatem je stopil v eelieo.
—	Oče ali t udi ti misliš, da sem jaz tat?
-	Nikar ne uganjaj komedij — se je starce zaničljivo nasmehnil — saj vem vse.
—	Nedolžen s«-m <»«'•«■. — Pri spominu na mojo mater in na tvojo ženo ti prisegam da sent nedolžen.
N«' .»kruhi njenega imena. — Dobro, da je že mrtva.
Oče, oče. nikar me še ti ne zaničuj. — Ravno sedaj, ko potrebujem največ poguma in prebrisanosti. — Daj mi že vsaj dober svet, če že drugega ne moreš.
Kaj naj to pomeni? — Ali si pri pameti, da greš o k rasti onega, ki ti je dal v svojem podjetju tako odgovorno službo, ki ti je ho-tel ustvariti najkrasnejšo bodočnost?
Poslušaj oče! Prosim posluš/j !
Ali boš morda rekel, da gospodar ni bil dober s teboj? — Ali ti mogoče ni hotel dati svoje svakinje v zakon?
—	Seveda, vse je res in vse je prav.
Ali ni mogoče res. da se sedaj ne meniš več zanjo?
Ne. oče. še ravno tako jo ljubim kakor sem jo ljubil prej.
-	R«*s? — je vzkliknil siaree zaničljivo. — Ljubiš jo in vendar si okradel njenega strica. — Swda. ti si vsega zmožen. — ("udiio, da nisi priš«! k njej ko si cele noči preživel z malov rednim i ženskami
-— Jaz presneto dobro poznam družbo, v katero si nahajal iu ljudi, s katerimi si občeval.
—	Čakaj, da ti povem. oče.. ..
—	Meni ni treba uieesar praviti, jaz ze vse sam vem. — V tvojem stanovanju sem bil in sem vs.- videl. — Svilnate preproge, lepo pohištvo.... Vse sem videl, vse v.-m.... Ni čuda, če ti je manjkal« denarja« —
Prosper se je opotekel. prcbledel, in ni rekel niti besede.
Oče je nekoliko pomolčal in nadaljeval z drugim glasom:
Toda pustiva to. — Nisem ti prišel očitat, prišel sem samo škodo poravnat. — 150.000 frankov imani jaz. moj svak bo dal pa drugo. ^Toliko bo že. da borno vrnili gospodu Fauvellu.
-	Ne, tejra ne smeš storiti — je zaklical Prosper, k — Da, t o bom napravil. — še danes, če hočeš vedeti. Takoj bom L k gospodu Fauvellu in mu plačal. — t isto sem bom moral omejiti,
^tradal boni mogoče, toda škodo moram povrniti.
—	Ne. tega ne boš storil, t« ga ne smeš storiti — je kričal Prosper L«.j.«.tekal .seiutertja. - Ne morem te prisiliti oee. da bi mi vrjei, mt ti samo t<*. da s,-m nedolžen. — Poglej, sin t; pravi, tla je ne-
in nikdo ti ne more reči. tla sem kriv. — Sodišče še ni odloči-ue obsojaj me. Oče. imej usmiljenje z menoj, iiz bom izpolnil samo svojo dolžnost.
raj prepada stojim, ti me pehaš vanj iu praviš, d.> Je to tvoja L - Zakaj veruješ tujeem. zakaj ne veruješ svojemu sinu? — Bdvo pristranski, oče. — Ni več daleč dan. ko se bo jasno Aia nedolžnost.
je nekoliko omehčal.
laj ti vrjainem, ko je vendar vse proti tebi? tkaj. da ti povem. — Ko sem nekega dne izprevidel, da 1 biti moja. sem se vrgel v vrtinee življenja, pri tem pa vubil zavesti. Pozabljeuje sem iskal, pa sem našel sa-l^tto. — Toda še enkrat ti rečem, da sem nedolžen. — me obsodijo, slednjič mi je že vseeno. — Tolažila By*"' nedolžen. Popolnoma drugačen človek sera po (-^fcvljenje ima samo en namen in temu je ime rnašče-'liši je moj sovražnik, tam ga bom iskal in tam ga
prosper. Ne veš kaj govoriš, r ne. Zakaj mi je Magda nekega dne prepove-■ovoriti ž njo, da ne smem več misliti nanjo? |a me ljubi in da pri tem grozno trj>i t Da, lju-mt imam zato.
ik in rekel, da je že minilo pol ure in da se
Lilo to slovo.
eti — je mislil oče. — In tudi ee bi bil £in. katerega sem tako ljubil, ktopil v eelieo visok človek z zlatimi o-^parni neprestano opazoval. Položil mu
J Bertomy. — Kmalo bomo videli, ee
ftdno presenetil. — Ko je hotel od-■er.
rasal stražnika.
—	Kako? V! ga ne poznate? To je vendar gospod Leeoq, elan tajne policije.
—	Leeoq? TV^a imena nisem še nikdar slišal.
—	Gospod Leeoq se mora reči. ne samo Leeoq. — To vam ne bo čisto nič škodovalo. — (Jospod Leeoq je mož, ki vse izve, kar hoče izvedeti, kar je sploh mogoče izvedeti. Če bi imeli njega namesto domišljavega Fanferlota. bi bil vaš slučaj že davno pojasnjen. — Sieer se mi zdi. da ga poznate.
—	Ne, še nikdar prej ga nisem videl.
—	Tega pa nikako ne morete reči. — Zdi se mi da pravega Le-eoqovega obraza ni še nikdo videl. — Danes ima plave lase. jutri rjave. danes je dvajsetletni mladenič, jutri je stoletni starec. — Srečam na ulici neznanca in začnem govoriti ž njim. Pozneje mi pove gospoc Leeoq v pisarni, da je bil on tisti neznanec.
—	Hog ve. kaj bi mu še vse povedal, če bi ne prišel sodnijski slu ga z naročilom, da mora Bertomy takoj pred sodnika.
—	Nihali st<- se že premislili? — ga je vprašal sodnik Pertingent.
—	Zakaj bi >e premislil? — Saj nisem kriv.
—	Nikar ue tajite, prosim vas.— S tem si boste le poslabšali svoj položaj. — Nikar ne mislite da bodo imeli sodniki z vami kako usmi Ijenje. —
—	Jaz ne zahtevam nobene milosti in nobenega usmiljenja.
—	Kaj bi mi odgovorili, če bi vam povedal, kaj se je zgodilo z o-niiui $350.000 franki.
—	("e bi vedeli, kaj se je /. njimi zgodilo, bi bil jaz že prost.
(Nadaljuje se).
4MU "GLAS MAEODA" skosi ŠOn *% n—ct inirno, lavaamil udilj tal po-stavnih pr&xnikor. "GLAS HAKODA" ^ Uhaja dnsvno na i—tih stranah, tako, da dobita tadaniko M itraal harila, v BMsacu 166 strani, ali 624 strani t ttilb ^fc mtMolh. "GLAS HAKODA' inamo poročila s bojišča Is k«. Sedaj ga tlsharnl dan nupoiUjaaa a.OOOi — Ta »tavilka jasno govori, da Ja list salo ntsiirjaa. '«• ocobl* Usta 1« organizirano to spada v (trokon* tnlU
MODERNO UREJENA
TISKAM! GLAS NARODI
VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŽUJE PO NIZKIH CENAH.
• • K
• • DELO OKUSNO, •
• • • SL
IZVRŠUJE PREVODE DRUGE
UNIJSKO
i * ii
ORGANIZIRANA
» • w
POSEBNOST BO i
DRUŠTVENA PRAVILA OKROŽNICE — PAMFLET1 CENIKI I T. D.
t8a naroČila pošljiti nai
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
Kaj icarfja vlssuljL aBsajakl la aiflaraikl • Kajltf 9mU sL
"Doli z orogemr
kMw MtaWi Mri«) J« »tel: Kajls* mm a ▼•litla amis« prebral In v ajej naiel veliko koristnega. Ta fcsjlsa S0« rpllra aa Človeka la obsega nebroj leplU alall „
Friderik pL Brfwifrft; Odkar J« umrla —Mul a| MI« aa avstn tako slame pisateljice kot Je Scttnerjsra.
PrW. dr. A. Dsdel: wDoll s oraijea Je pravo eglertalo asOaajft-01 lasa. Ko Borek pnfitt to knjigo, mora nehote pomisliti. Ii m bllicjo CloveAtvn boljši CasL Kratkomslo: selo dobra knjiga.
Dr. Lsi. Jaksbavski: To knjigo bi Oovek aajrajls pollabU« T Sao srea sse Je pretreslo, ko seip Jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Essumu piie: Sedel sem ▼ asksm ■sada pri Krleglacb la sem bral knjigo a naslovom "Doli • oreS-«emr* Prebiral mm Jo dva dneva neprenehoma In sedaj lahka reins, da sta ta dva dneva uekaj posebnega t mojem Uvljenjv.
sem Jo prebral, sem salelel, da bi se prestavilo knjigo ▼ tss knltnme Jedke, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi t ■slab ne smelo manjkati. Ma sveto so drnBw, ki rastlrjajo Brste Pisma. Ali Umu sssgle nstanavltl draft«, ki M rasitrjala le fcllgiT
■sarfE Hart I » Ve is najbolj sSaiUlra knjiga. Kar stas ea HaJ bral«.
C. Neamaan Hefsr: — To je aaJbolJAs knjiga, kar ee Jln ■*«-•ali ijodje, ki se borijo sa svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega Je imel leta 18B0 v Berlins >4 ■s bon daril knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemu jo bom p*-—aa Naj bi tUdI ta knjiga našla svoje apostolje. ki bi IU laja lorttemsvet ln ufilll vse narode....
ilnsnfnl minister Dnnajewski Je rekel ▼ nekem svojem geva> la v poslsnski sbornlcl: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi spisana na pretreelJlT način vojna. Knjige ni napisal noben roja« Ml strokornjsk. noben dišamlk, pafi pa prlprosta ieMks Berts bL Bottnerjeva. Prosim'Vas. posvetite par ur temo delo. Mldha, aa as as be alfcde vel aardnievai aa rojno, is bo prebral ta k»Ha* ena ft CRNIOT.
jdersiahe la erti
Slovenic Publishing Co,,
di Cortlandt Streat, Maw York Qitjf N. Y.
AAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Penn «ylvaniji sporočamo, da jih bo i •eratkem obiskal nas potovalni sa
-(topnih
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ci je pooblaščen pobirati naročni-
10	in izdajati tozadevna potrdila.
Upravništvo "Glas Naroda*'
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
L	J
"The Bureau of Indnstrien and mmigration" e& državo Ne^ fork varuje in pomaga priseljen •em, ki so bili osleparjeni, oropa
11	ali s katerimi se je slabo rav lalL
Brezplačno se daje nasvete pri »eljencem, kateri so bili oslepar i eni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljeval ■ev, kažipotov in posestnikov go-<tiln.
Daje se informacije ▼ natarali
'.acijskih zadevah: kako: postati Iržavljan, kjer ^e oglasiti sa državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandn ali pri Harge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OP INDUSTRIES
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in * sredo zvečer od 8. do 10. ure.
I
Veliki vojni atlas
ujskqjocih se evropskih držav in pa kolonij skih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov oa 20tih straneh in vsak« stran je ]0y2 pri ^Vz palca velika Cena samo 25 centov
Manjši vojni atlas
obaega deret raznih cemyerldo
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ GREATER-NEW TORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW 70RK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnja in daje potrebne naavete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se sanpno na nJega* kjer boste točno ln solidno poetreSeal.
NMI MiU I
t&ae. kakor tu-	1	y
brke in brmdo. . ;jltr* Sa ^fc^SSm j Uo m rabi to	^m^^^KP
Inth krasni. roti in dolari '»■j«. kakor
udi noiklm	^^H^^^Ht
brada in nebo- .^^ItflKw^HSSM "Jo odpadali i«
am oat vali. RcrmttiMm. koatlboi ah trsmnja v rekah. aosab in kriSo ▼ 8 dneh popolnoma osdravim. rane. opeklina, bala. tore, kraste in rrinte. potne nosa. k-i rja oii. bradoviee. aaebUaa ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bres uspeha rabil ma jamčim aa tt.00 Piiita tekaj po •Mik in kajUUeo. poftljam eastonj.
jakob wahčič. l*9t K. C4tk BL.	OevelanC O.
-'GLAS NAHODA" JB EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NAN J I
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka driara, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-nj ene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je.15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgiie in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
32 Cortlandt Street	New York, N. Y
na i straneh, vsaka stran 8 pri 14 paiccv.
Cena aamo 15 centov.
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, itevilo pre bivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
PoSljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naglo? in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
I
!
Slovenic Publishing Company,
^B Cortlandt Street.	New York, N ^^
I
i
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost fe 21 pri 28 palcih. i Cena 15 centov.




Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobregm sem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre; Srajejo pofiiljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino,1
100 K velja sedaj $14.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.