Ob vpisu »zmanjkalo« 25 dijakov Na Sv. Gori glasbeni poklon žrtvam vojne V Brdih zadovoljni s turističnim obiskom JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 193 (21.430) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 21. AVGUSTA 2015 ■ 1 / /^14 P R i M O R S K i R E L A X POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 50 821 Pet pred dvanajsto je še priložnost Dušan Udovič Tik pred zapadlostjo določenega roka se naposled z napovedanimi težavami izrisuje osnovna slika bodočih medobčinskih unij. Kako se bo zgodba končala je sicer še odprto vprašanje, kajti nad zakonom deželne uprave o reformi krajevnih uprav lebdi na desetine pritožb na Deželno upravno sodišče. Veliko občin širom deželnega teritorija je iz različnih razlogov nezadovoljnih, čutiti je dvom in skepso, da bo reforma res obrodila večjo racionalizacijo finančnih resursov in izboljšala storitve. Kar zadeva občine, ki so na seznamu zaščitnega zakona za našo skupnost, je očiten različen pristop v treh pokrajinah. Na Tržaškem je bilo vložene veliko energije in dobre volje v dogovarjanje. Vsi zadržki manjših občin sicer še niso razblinjeni, a temeljno vprašanje dvojezičnega statuta je rešeno, kar je dober začetek. Spodbudno zveni tudi Medobčinska teritorialna unija Kras, Soča Jadran, ustanovljena v Tržiču, kjer sta tako uradni naziv kot statut dvojezična in se problem pravzaprav sploh ni postavljal. O obmejnih občinah vi-demske pokrajine smo že pisali, da niso našle skupnega dogovora niti glede teritorialne sestave občinskih unij, o slovenskem jeziku da ne govorimo. Žal je močno zašepala Gorica, kjer se bodo danes sestali upravitelji petnajstih občin, a zaradi odklanjanja trijezičnega statuta, ki mu nasprotuje goriški župan, med njimi njabrž ne bo ne Sovodenj ne Števerjana (slednjega tudi zaradi priziva proti reformi). Zaskrbljujoče je, da je pri osnovnem vprašanju enakopravnosti slovenskega jezika zatajila prav Gorica, mesto, ki je vendarle zmoglo pomemben čezmejni projekt, kakršen je EZTS, kjer je simbolno najodmevneje padla meja in kjer bi moralo biti sožitje z medsebojnim spoštovanjem narodnostnih predznakov življenjska nuja za graditev skupne prihodnosti. Kako bi zmogli večje podvige, če se zatakne že pri osnovnih stvareh. Ne nazadnje naj tisti, ki nasprotujejo trijezičnemu statutu, pomislijo na to, da bi samo italijanski težko prestal pravni priziv na pristojne organe. Kljub vsemu je še čas, da se stanje popravi. Današnje srečanje županov, ki so vsi seznanjeni s predlogom o trijezičnem statutu bodoče unije, je, pet pred dvanajsto, morda zadnja priložnost, da nad preživelimi predsodki prevladata razum in duh sožitja, s katerimi bi pridobili prav vsi. skopje - Zaradi velikega navala beguncev V Makedoniji izredne razmere SKOPJE - Makedonija je včeraj na svoji južni meji z Grčijo zaradi izjemnega navala migrantov razglasila izredne razmere in bo za pomoč pri obvladovanju razmer vpoklicala vojsko .»Zaradi vse večjega pritiska na južni meji ocenjujemo, da je na območju, kjer smo registrirali množične nezakonite prehode meje z grške strani, potreben večji in učinkovitejši nadzor,« je zapisala makedonska vlada. V skladu z zakonodajo razglasitev izrednih razmer pomeni možnost posredovanja vojske. Kot pričakuje vlada, bo sodelovanje vojske tako okrepilo varnost lokalnega prebivalstva kot tudi pripomoglo k boljši obravnavi migrantov. Migranti v Makedonijo prispejo iz sosednje Grčije, ki se v zadnjih mesecih sooča z izjemnim navalom migrantov. Prek Makedonije nato potujejo v Srbijo, zadnjo postajo pred Madžarsko in s tem schengenskim območjem brez nadzora na mejah. Na 2. strani ATENE - Kriza Cipras odstopil, Grki gredo spet na volišča ATENE - Grški premier Aleksis Cipras (na sliki) je sinoči odstopil in predsedniku republike predlagal, da bi bile predčasne volitve v Grčiji 20. septembra. Cipras bo sedaj po navedbah grških medijev sledil dvema ciljema - najprej se bo soočil z uporniškim levim krilom v svoji vladajoči stranki Siriza, nato pa si bo poskušal zagotoviti nov mandat pred nastopom novih varčevalnih ukrepov. Sicer pa Ciprasu minuli teden na glasovanju o nadaljnjih rezih ni uspelo zbrati večine koalicijskih glasov. Med poslanci Ci-prasove Sirize je »izginilo« kar 44 glasov podpore: 32 Sirizinih poslancev je glasovalo proti, 11 se jih je vzdržalo, enega pa preprosto ni bilo. S tem je levičarska vlada izgubila minimalno podporo, ki jo potrebuje, da lahko preživi. Na 2. strani trst - Dvojezični naziv nove zveze Julijska medobčinska teritorialna unija TRST - Nova zveza občin na Tržaškem bo uradno imela dvojezičen naziv: Unione territoriale intercomunale Giuliana - Julijska medobčinska teritorialna unija. Tako so se odločili župani šestih občin na včerajšnjem sestanku v tržaški občinski palači. Tudi statut bo uradno dvojezičen. Na četrturnem srečanju so zgladili vsa preostala odprta vprašanja. Osnutek statuta nove zveze občin bodo sprejeli v ponedeljek, 24. avgusta, potem ga bodo morali v roku enega meseca odobriti še občinski sveti šestih sodelujočih občin. Na 4. strani igor gabrovec »Delajo mimo in tudi proti manjšini« TRST - Deželni tajnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec v intervjuju ugotavlja, da je bil novi italijanski volilni zakon oblikovan mimo in celo proti slovenski manjšini. Gabrovcu, ki ocenjuje tudi prve korake deželne reforme lokalnih uprav, se zdi zelo težko, da bo v novi poslanski zbornici sedel slovenski parlamentarec, kar bo sicer odvisno od izbire Demokratske stranke. Na 3. strani Miljski občinski svet znova nesklepčen Na 4. strani Ponovno odprtje lokala Ausonia Jump Na 6. strani »Trijezični statut stvar doslednosti« Na 9. strani Prvi dan »pouka« tudi za »novi« Jadran Na 13. strani 1 km od Blejskega jezera, z lepim razgledom in domačo hrano. POLPENZION za dve osebi, 2 dni, 176,00 € DU ÉBflÉ www.mulej-bled.com 2 Petek, 21. avgusta 2015 SVET / bivša jugoslavija - Vlada je na pomoč poklicala vojsko Makedonija zaradi beguncev razglasila izredne razmere SKOPJE - Makedonija je včeraj na svoji južni meji z Grčijo zaradi izjemnega navala migrantov razglasila izredne razmere in bo za pomoč pri obvladovanju razmer vpoklicala vojsko. »Zaradi vse večjega pritiska na južni meji ocenjujemo, da je na območju, kjer smo registrirali množične nezakonite prehode meje z grške strani, potreben večji in učinkovitejši nadzor,« je zapisala makedonska vlada. V skladu z zakonodajo razglasitev izrednih razmer pomeni možnost posredovanja vojske. Kot pričakuje vlada, bo sodelovanje vojske tako okrepilo varnost lokalnega prebivalstva kot tudi pripomoglo k boljši obravnavi migrantov. Migranti v Makedonijo prispejo iz sosednje Grčije, ki se v zadnjih mesecih sooča z izjemnim navalom mi-grantov. Prek Makedonije nato potujejo v Srbijo, zadnjo postajo pred Madžarsko in s tem schengenskim območjem brez nadzora na mejah. O posebej kritičnih razmerah v Makedoniji poročajo iz mesta Gevgelija, kjer se tisoči migrantov želijo vkrcati na vlak proti Srbiji. Na železniški postaji vladajo kaotične razmere in makedonska policija je tja napotila dodatne enote. Na nikogaršnji zemlji med Makedonijo in Grčijo je ujetih več tisoč prebežni-kov in beguncev, saj jim makedonska policija zaradi izjemnega navala na železniško postajo v Gevgeliji ne dovoli vstopa v državo. Pregnane družine z otroki brez vode in hrane spijo pod milim nebom, atene Grčija dobila 13 milijard evrov ATENE - Grčija je včeraj Evropski centralni banki (ECB) in nacionalnim centralnim bankam plačala 3,4 milijarde dolga, ki bi zapadel včeraj, so potrdili v ECB. Iz stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) so medtem v Atene poslali 13 milijard evrov v prvem delu prve tranše iz novega paketa evropske pomoči. Prvi mož ESM Klaus Regling je dejal, da bo izplačilo sklada Grčiji omogočilo nov začetek: »Današnje izplačilo 13 milijard evrov iz ESM bo Grčiji omogočilo poplačilo nujnih finančnih obveznosti Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) in ECB, pa tudi ostalih proračunskih obveznosti. Drugi del prve tranše, težak 10 milijard evrov, bo šel za stabilizacijo bančnega sektorja, ki se je po vzpostavitvi kapitalskih omejitev v juniju znašel v resnih težavah,« je še pojasnil Regling. Tudi šef evroskupine in nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem meni, da bo dogovor o pomoči, ki so ga formalno potrdili v sredo, Grčiji dal novo možnost za preživetje. »Ta dogovor grškemu gospodarstvu omogoča prihodnost in temelje za vzdržno rast,« je poudaril. Dodal je, da bodo v evroskupini pozorno spremljali Atene, ki morajo v zameno za pomoč sprejeti vrsto ukrepov. Grčija bo lahko do 86 milijard evrov pomoči iz ESM v skladu z odobrenim programom pomoči črpala v prihodnjih treh letih. Množica beguncev na železniški postaji v Gevgeliji repubblica.it mnogi otroci spijo celo na tleh med železniškimi tiri. Na omenjeni železniški postaji se dnevno zbira med 1.500 in 2.000 ljudi, a naj bi se zdaj nihovo število drastično ustavilo. Tiskovni predstavnik makedonskega premierja Ivo Kotevski sicer trdi, da niso zaprli mejnih prehodov, temveč so »le« okrepili nadzor na ilegalnimi prehodi meje. Nemčija medtem po mnenju notranjega ministra Thomasa de Maizie-ra na dolgi rok ne more sprejeti 800.000 prosilcev za azil, kolikor jih v državi pričakujejo letos »Letos to moramo in bo- mo poudarili. Dolgoročno je 800.000 prosilcev za azil preveč za državo, kot je Nemčija,« je izpostavil minister v jutranji oddaji televizije ZDF. To po njegovih besedah velja še posebej v primerjavi s prispevki drugih evropskih držav. »Zdaj sprejmemo 40 odstotkov vseh beguncev v EU,« je poudaril. Dodal je, da je sicer prepričan Evropejec in da se zavzema za odprte meje. »A če se druge evropske države ne držijo pravil, potrebujemo drug sistem, ki bo de-loval,» je še povedal. De Maiziere je k ukrepanju zno- traj EU pozval že v sredo, ko je razkril oceno števila prosilcev za azil v letošnjem letu. Kanclerka Angela Merkel je posvarila, da bi lahko problematika z begunci za Evropsko unijo postala večji izziv kot grška finančna kriza. Obenem je pozvala k usklajenemu pristopu v Bruslju. Nemčija se letos spopada z drastičnim porastom števila prošenj za azil. Migranti povečini prihajajo s konflikt-nega območja v Siriji, pa tudi iz držav, kjer ni vojaškega konflikta, denimo iz Albanije, Srbije in Kosova. (STA) atene - Pričakovana poteza predsednika vlade Cipras je odstopil in tako odprl pot predčasnim volitvam 20. septembra ATENE - Grški premier Aleksis Cipras je sinoči odstopil in predsedniku republike Prokopisu Pavlopoli-su predlagal, da bi bile predčasne volitve v Grčiji 20. septembra. Cipras bo sedaj po navedbah grških medijev sledil dvema ciljema - najprej se bo soočil z uporniškim levim krilom v svoji vladajoči stranki Siriza, nato pa si bo poskušal zagotoviti nov mandat pred nastopom novih varčevalnih ukrepov. Sicer pa Ciprasu minuli teden na glasovanju o nadaljnjih rezih ni uspelo zbrati večine koalicijskih glasov. Med poslanci Ciprasove Sirize je »izginilo« kar 44 glasov podpore: 32 Sirizinih poslancev je glasovalo proti, 11 se jih je vzdržalo, enega pa preprosto ni bilo. S tem je vlada izgubila minimalno podporo, ki jo potrebuje, da lahko preživi. Grška ustava sicer ne predpisuje, kdaj mora priti do glasovanja o zaupnici, ga pa priporoča v primeru, ko podpora vladi pade pod mejo 120 poslancev. Sicer pa je parlament takrat podprl nov program mednarodne finančne pomoči, zahvaljujoč opozicijskim strankam.Po sinočnjem Ci-prasovem odstopu bo v Grčiji posle pod vodstvom sodnika vrhovnega sodišča vodila začasna vlada. Cipras je pred televizijskimi kamerami povedal, da ima čisto vest in da je, kljub hudim težavam, vseskozi deloval v dobrobit Grčije in Grkov. »Moje delo in delo vlade bodo presojali volivke in volivci,« je dejal Ci-pras, ki računa na ponovno volilno zmago. Aleksis Cipras je sinoči odstopil ansa BIH poziva Srbijo in Hrvaško k ureditvi meje SARAJEVO - Predsedujoči predsedstvu Bosne in Hrcegovine Dragan Čovic je včeraj pozval hrvaške in srbske oblasti k čimprejšnjemu reševanju odprtega vprašanja meddržavnih meja. Obenem je ocenil, da obstoječa nedorečenost predstavlja veliko težavo v medsebojnih odnosih med državami. »Velike težave predstavljajo odnosi s Hrvaško in Srbijo, še posebej pri vprašanju meje,« je pred novinarji v Sarajevu dejal Čovic. Napovedal je, da bo naslednji teden na srečanju voditeljev zahodnega Balkana in predstavnikov Evropske unije, ki bo potekalo na Dunaju, s predsednikom Črne gore Filipom Vujanovicem podpisal meddržavni sporazum o meji, s katerim bosta BiH in Črna gora postali prvi državi v regiji, ki bosta po razpadu Jugoslavije rešili vprašanje meje. »Želel bi si, da bi to vprašanje zaključili tudi s Hrvaško in Srbijo,« je še dejal ter dodal, da ni razloga, da do tega ne bi prišlo. Obenem je dodal, da je treba vse urejati na osnovi sprejemanja mednarodno priznanih standardov. »Na ta način se moramo pogovarjati tudi s predsednikom hrvaške vlade Zoranom Milanovicem in s komerkoli, ki bo v prihodnosti na Hrvaškem na oblasti,« je dejal Čovic. (STA) Padci na skoraj vseh evropskih borzah LONDON - Trgovanje na glavnih evropskih borzah se je včeraj končalo s precejšnjimi padci. Vlagatelje skrbijo gospodarske težave Kitajske in nadaljnje padanje cen nafte, sprašujejo pa se tudi, kako bo Grčija izpolnjevala zaveze iz novega programa pomoči. Evro se je okrepil, nafta pa se je tokrat podražila. »Evropske borze še naprej izgubljajo tla pod nogami, saj se je okrepila zaskrbljenost vlagateljev glede Kitajske,« je dejal analitik borznoposred-niške družbe Gain Capital Fawad Ra-zaqzada. Rdeče so obarvane tudi ne-wyorške borze. Industrijski indeks Dow Jones je nekaj več kot štiri ure pred koncem trgovanja 1,22 odstotka pod izhodiščem, tehnološki indeks Nasdaq se je znižal za 1,22 odstotka, širši indeks Standard & Poor's 500 pa je izgubil 1,11 odstotka. (STA) Nazadovanje ZDA NEW YORK - Vodilni gospodarski kazalniki ZDA, ki jih spremlja indeks newyorškefa tržnorazi-skovalnega inštituta Conference Board, so julija nepričakovano nazadovali, čeprav so analitiki pričakovali novo rast.Indeks je junija napredoval za 0,6 odstotka in analitiki so tudi julija pričakovali rast, tokrat 0,2-odstotno. Vendar pa je indeks nazadoval za 0,2 odstotka. Analitiki Conference Boarda sicer zatrjujejo, da to ni razlog za preplah, saj sta od desetih kazalnikov krepko nazadovala le dva. Carter spregovoril o svojem raku ATLANTA - Nekdanji predsednik ZDA Jimmy Carter je odkrito spregovoril o svojem raku na možganih, ki so mu ga odkrili 3. avgusta, takoj po tistem, ko so mu odstranili rakasto tvorbo na jetrih. 90-letni Carter je dejal, da je imel čudovito življenje in da je pripravljen na vse, kar bo prišlo. Na tiskovni konferenci v Atlanti je bil dobre volje in se je šalil, da je po dolgem času spet slišal številne ljudi, kot so nekdanji še živeči predsedniki ZDA, pa drugi politiki in sedanji predsednik Barack Obama. Vsi so mu zaželeli hitro in uspešno okrevanje. ZLATO (999,99 %%) za kg 33.079,90 +533,78 SOD NAFTE (159 litrov) 46,99 $ -0,36 EVRO 1,1183$ +1,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. avgusta 2015 valute evro (povprečni tečaj) 20. 8. 19. 8. ameriški dolar 1,1183 1,1041 japonski jen 138,50 137,31 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,023 27,022 danska krona 7,4627 7,4633 britanski fun 0,71380 0,70490 madžarski forint 312,38 309,82 poljski zlot 4,1904 4,1 731 romunski lev 4,4357 4,4331 švedska krona 9,5014 9,4604 švicarski frank 1,0772 1,0755 norveška krona 9,2325 9,1680 hrvaška kuna 7,5493 7,5500 ruski rubel 75,3275 72,5580 turška lira 3,3105 3,2243 avstralski dolar 1,5287 1,5026 braziljski real 3,9190 3,8404 kanadski dolar 1,4679 1,4431 kitajski juan 7,1449 7,0614 indijska rupija 73,3046 72,0687 mehiški peso 18,7203 18,1282 južnoafriški rand 14,4775 14,2438 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 21. avgusta 2015 3 politika - Intervju z Igorjem Gabrovcem »Mi nočemo jamstev za SSk, temveč za slovensko manjšino« Kritika Demokratski stranki, ki glede volilne zakonodaje ni upoštevala Slovencev TRST - Igor Gabrovec je takoj po izvolitvi za deželnega tajnika Slovenske skupnosti napovedal novosti in skoraj preobrat v strankini usmeritvi. Pred nekaj dnevi je v Primorskem dnevniku namignil na možnost volilnega zavezništva s furlansko in nemško skupnostjo v Fur-laniji-Julijski krajini. Tajnik Gabrovec, gre za poletno »bombico« ali za resno zadevo? Gre pravzaprav za edino in paradoksalno obvezno izbiro, ki jo vsiljuje nov volilni zakon za poslansko zbornico, zloglasni italicum. Slednji je napisan na kožo velikih vsedržavnih strank in potreb njihovih tajništev. Kaj hočete s tem povedati? Velike stranke si bodo z blokiranimi nosilci list zagotovile sto v glavnem že vnaprej določenih poslancev, ki jim ne bo treba loviti preferenčnih glasov. Njihov aparat je tako zaščiten. Kaj pa slovenska manjšina? Kot da nas ni. Ostaja nam norma, ki listam priznanih jezikovnih manjšin omogoča izvolitev poslanca pod pogojem, da dosežejo vrtoglavo 20-odstot-no podporo na deželni ravni. V FJK to pomeni preko sto tisoč glasov. Za slovensko manjšino bi bila dosegljiva morda desetina, v najboljšem primeru petina te številke. In kaj torej narediti? Spričo povedanega lahko poskusimo zaigrati edino razpoložljivo karto. Kakšna je ta karta? Lista, ki naj združi v skupen projekt vse tri priznane jezikovne skupnosti. Edinole Furlanov je potencialno dovolj, da dosežemo omenjeni krivični kvo-rum. Mislim, da velja poskusiti, saj je v igri dostojanstvo arogantno potlačenih manjšin. Ali se s tem predlogom odpovedujete volilnim zavezništvom z Demokratsko stranko Na to vprašanje naj odgovori vodstvo stranke DS, ki ima trenutno škarje in platno, da probleme rešuje. Naša vrata so vedno odprta, kar velja tudi za telefone. Meni nihče ne more očitati, da nisem za dialog. Glede volilnega zakona očitno ni bilo interesa ali volje zanj. Part- Igor Gabrovec je deželni tajnik SSk in obenem podpredsednik deželnega sveta nerstvo je mogoče med subjekti, ki si zaupajo in se spoštujejo. V tem primeru očitno ni bilo ne zaupanja ne spoštovanja? DS naših predlogov v tem primeru, ki žal ni osamljen, sploh ni upoštevala. Naj spomnim, da je SSk s svojimi glasovi omogočila zmago leve sredine na deželnih volitvah, ki se je zgodila po zaslugi par tisoč glasov. Mislite, da bo Slovenec (ali Slovenka) spričo novih poslanskih okrožij spet izvoljen v italijanski parlament? Glede na zakonsko določilo bo izvoljen, če ga bo velika stranka, recimo DS, kandidirala kot nosilca liste. Kar je, glede na velike apetite, zelo malo verjetno. Vsekakor bi tudi v tem primeru šlo za kandidata, ki bi ga določilo vodstvo stranke, nikakor pa ne volivci ali kakorkoli že določena narodna skupnost. Jasno je zato komu bi bil tak parlamentarec hvaležen in komu bi odgovarjal. In kaj predlagate? Vztrajam, da mora priznana in zaščitena narodna skupnost imeti osnovno pravico, da samostojno evidentira svoje zastopnike. Zakon mora priznati pravico, da se izoblikuje svobodna in odprta kandidatna lista, ki lahko objektivno konkurira in preko katere je volivcem dana možnost, da izberejo med paleto kandidatov. To bi bila manjšinska lista ali lista SSk? Govorim o slovenski listi, ne o listi SSk. Mi bi bili gotovo zraven s svojimi najboljšimi kandidati. Kdor pravi, da hočemo garancije za listo SSk, preprosto laže ali pa ne razume naših predlogov. Kaj pa novi italijanski senat in predlog za zajamčeno zastopstvo Slovencev v njem? To je običajna igra predlogov s figo v žepu, ki nato trčijo v zid preračunljivega pragmatizma. Vrh vsega bi bil novi senat, vsaj tako kot je trenutno zasnovan, brezpredmetna klepetalnica in je zato brezvezen. Potemtakem naj ga ukinejo, da bomo vsaj prihranili pri računih za luč in vratarje. V zaščitnem zakonu je zapisana olajšana izvolitev, tako v poslanski zbornici kot v senatu. Kdor nam ponuja eno v zameno za drugo, je že zaradi tega na napačni poti. Kako ocenjujete prve korake deželne reforme krajevnih uprav? Reforma na Tržaškem in Goriškem poka po šivih in ob vsakem koraku. Na Videmskem je še slabše. Z velikim zanimanjem pričakujem odgovor deželnega upravnega sodišča, na katero so se obrnile tudi nekatere naše občine. Težave že s samim sprejemanjem ustanovnih ak-tov-statutov potrjujejo pravilnost mojih predlogov v deželnem svetu, ki so bili žal vsi zavrnjeni. Nam lahko osvežite spomin? Dvojezičnim oz. zaščitenim občinam bi bila morala biti priznana pravica do svobodnega povezovanja na osnovi posebnih značilnosti. Velika mesta bi bila morala biti izvzeta, kar bi majhnim občinam omogočalo vzajemno povezovanje na osnovi enakopravnosti, učinkovitosti in dostojanstva. Pod udarom so predvsem majhne občine... Majhne občine se upravičeno borijo za to, da se v statute zapiše načelo, da Trst ne more sam vsiljevati lastnih odločitev vsem ostalim. Ker mu zakon žal to trenutno omogoča, razen da statuti ne določijo drugače. SSk torej glede reforme ne popušča in vztraja na vseh svojih stališčih? Naše zahteve so jasne, izhajajo iz zaščitnega zakona in slonijo na mednarodnih sporazumih. Statuti morajo izrecno predvidevati dvojezično poslovanje skupnih uprav in dosledno dvojezično nudenje vseh storitev, ki jih doslej samostojno upravljajo posamezne občine. Ne gre torej samo za uradne nazive statutov? Dvojezični morajo biti ne le nazivi, temveč vsak zunanji znak novih občinskih zvez, kot tudi poslovanje skupnih politično-upravnih organov. Kaj pa raba slovenščine? Slovenskim izvoljenim predstavnikom mora biti potrjena pravica do pisnega in ustnega izražanja v slovenskem jeziku, ki jo uživajo v okviru lastnih občin. In spoštovati morajo enakopravno vlogo in dostojanstvo tudi najmanjše občine. Kaj če tega ne boste dosegli? Brez tega se naša bitka nadaljuje. Sandor Tence V Medani tudi letos festival Sanje NOVA GORICA - V Medani bo med 27. in 29. avgustom potekala 6. izdaja festivala Sanje v Medani. Po besedah Tjaše Koprivec iz založbe Sanje bo festival povabil glasove, ki s tankočutnostjo in modrostjo predirajo stvarnost. Pester program bo v zadnjih avgustovskih dneh ponudila tudi Šmartno - pravljična vas, na Vipolžah pa bo potekal Forum Sanje. Festivalsko dogajanje bo že danes napovedal koncert s povorko na Krekovem trgu v Ljubljani, ki so ga organizatorji festivala - Založba sanje in društvo Festival Sanje - naslovili Pesmi pot in na katerem bo nastopil World Histeria Orchestra. Festival Sanje v Medani pa bo v četrtek, 27. avgusta, na gradu Dobrovo odprl večer s pesniki Ivom Svetino, Veroniko Dintinjana, Tino Kozin in Rokom Vilčnikom. Sklenil se bo s koncertom skupine Patetico. Petkov večer bo združil pesniške glasove Marka Tomaša, Miklavža Komelja, Simone Kopin-šek in Janeza Ramoveša, za glasbeni del programa pa bodo poskrbeli Drajnarjuva vampa ter Uršula Ra-moveš in Fantje z Jazbecove grape. V soboto bo na gradu Dobrovo občinstvo navduševala Svet-lana Makarovič, tokrat s šansoni. Na odru se ji bodo pridružili gostje Janja Majzelj, Ivan Peternelj, Višnja Fičor, Ljerka Belak, Aphra Tesla in Ivan Rupnik ter glasbeniki Joži Šalej, Nino de Gleria, Jelena Zdrale in Blaž Celarc. Festival Šmartno - pravljična vas bo potekal od 26. do 29. avgusta. Med drugim bo ponudil ulično papirnato predstavo Totem Teatra Papelito, pripovedovalski večer za otroke s Koprivčevo, koncert Bojana Ddrobeža in predstavo Lutkovnega gledališča Ljubljana Ti loviš. Dvodnevni Forum Sanje, ki bo potekal 28. in 29. avgusta, bo k besedi povabil kritične mislece, ki bodo preudarjali misel Srečka Kosovela »življenju nasprotne oblike bodo propadle.« Sodelovali bodo Tomaš, Komelj, Tibor Hrs Pandur, Svetina, Sandra Bašic Hrvatin, Jure Capuder, Uroš Prah in Irena Urbič. Prvič so na festivalu pripravili tudi Potep s Sanjami po Brdih in okolici. (STA) slovenija - Pojasnilo organizatorjev »Pobuda Bobni miru za uveljavitev sožitja« PORTOROŽ - Napoved sinočnjega koncerta Bobni miru (Tamburi di pace), na katerem je v portoroškem avditoriju igralo 67 mladih simfonikov iz 21 evropskih držav, je v Sloveniji povzročila nekaj hude krvi. Avtorja projekta Paolo Rumiz in Igor Coretti Kuret sta mednarodni projekt sicer zasnovala kot sporočilo miru, a napis na plakatih »Ob stoletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno« tega po besedah ne sporoča, so prepričani nekateri. Darko Štrajn iz Alternativne akademije v Delu opozarja celo na hujskaštvo, Božo Novak iz Civilne iniciative za Primorsko pa meni, da neofašističnega zborovanja, kakršno je bilo pred tremi meseci v italijanski Gorici, kjer so v znamenje protesta še istega dne shod organizirali tudi člani antifašističnih gibanj iz Italije in Slovenije, ni mogoče primerjati s tem koncertom. A vabilo na dogodek, se mu zdi povsem neprimeren: »Italijanska stran je dovolj izurjena, da nam posredno, skozi kulturo, ponuja svoja politična videnja in hotenja«. Medtem ko je vodstvo portoroškega Avditorija, ki organizatorju daje koncertni prostor, po Novakovem posredovanju sporni zapis že pred časom umaknilo s spletnega vabila, plakati po Primorski na dogodek, ki ga poleg predsedstva evropskega parlamenta in drugih podpira tudi slovensko veleposlaništvo v Rimu, še vedno vabijo s »spornim zapisom.« Dirigent Igor Coretti Kuret in pisatelj Paolo Rumiz imata s projektom Bobni miru plemenit namen, pravi organizator koncertov. Svetu hočeta poslati sporočilo miru in sprožiti kritični razmislek o tem, kako sta nesposobnost komunikacije in igra velikih kapitalskih interesov celotno celino pahnila v morijo.« S tem, da se odvija »manifestacija, katere namen je spominjanje na vojne grozote«, se strinja tudi tržaški zgodovinar Jože Pirjevec, »nikakor pa ne privolim v spominjanje vstopa v to morijo. Da se je na plakatih pojavil ta zapis, je tako neprimerno, kot bi bilo neprimerno koncept proslavljanja, še posebno na slovenskem ozemlju, postaviti v obeleževanje vstopa Italije v vojno.« Kljub temu pa ni treba iz muhe delati slona, pravi Pirjevec. Podobno razmišlja tudi slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič. fotoutrip '15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Pozor, pozor tudi sem prihaja Primorski! cam 1 2 Četrtek, 20. avgusta 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu reforma krajevnih uprav - V statutu ob italijanskem tudi slovensko ime zveze občin Julijska medobčinska teritorialna unija Snujoča se zveza občin na Tržaškem bo uradno imela dvojezičen naziv: Unione territoriale intercomunale Giu-liana - Julijska medobčinska teritorialna unija. Tako je zapisano v prvem členu osnutka statuta nove krajevne upravne enote. Za dvojezično ime zveze občin so se včeraj dokončno domenili župani šestih občin na Tržaškem na sestanku v tržaški občinski palači. Na prejšnjih srečanjih - potekala so za zaprtimi vrati - naj bi imela tržaška občina nekatere pomisleke glede dvojezičnega poimenovanja nove zveze, včeraj pa je bila zadeva »zglajena«, in to v pičlih petnajstih minutah. Toliko je pač trajal včerajšnji sestanek. Ob gostitelju, tržaškemu županu Robertu Cosoliniju (prisoten pa je bil tudi občinski odbornik za osebje Roberto Treu) so se srečanja udeležili štirje slovenski župani: Vladimir Kukanja (Devin-Nabrežina), Monica Hrovatin (Zgonik), Marko Pisani (Repentabor), Sany Klun, s podžupanom Goranom Čukom (Dolina), miljsko občino pa je ob odsotno- Zveza ali unija? Naposled - unija! Eno od vprašanj, ki se je zastavilo ob uradnem slovenskem imenu nove zveze občin, je zadevalo poimenovanje nove upravne enote: »zveza« ali »unija«? V prvotnem besedilu je bilo zapisano »zveza«, kaže pa, da naj bi tak naziv nekatere preveč spominjal na ... Sovjetsko zvezo. Zato je bila predlagana druga inačica, »unija«, ki naj bi bila bolj v sozvočju s sedanjo evropsko stvarnostjo. Kar je bilo nazadnje tudi sprejeto. M.K. sti obolelega župana Neria Nesladka zastopala podžupanja Laura Marzi. V 3. odstavku prvega člena osnutka statuta so zabeležena imena občin, sodelujočih pri zvezi. Ta so bodisi v italijanskem bodisi v slovenskem besedilu zapisana tako, kot se občine uradno imenujejo: Comune di Trieste, Comune di Muggia, Comune di Duino-Aurisina -Občina Devin-Nabrežina, Comune di Sgonico - Občina Zgonik, Comune di Monrupino - Občina Repentabor in Comune di San Dorligo della Valle - Občina Dolina. V pičle četrt ure so predstavniki občin tudi »razrešili« nekaj odprtih vprašanj glede načina glasovanj ob nekaterih postopkih in zadevah, ob katerih so se razšli na četrtkovi seji. Nadalje je bilo potrjeno, da bodo posamezne postopke o delovanju zveze občin uredili v pravilnikih. Tako so bili pomisleki odstranjeni in dogovor o osnutku statuta je bil na dlani. Konferenca županov ga bo uradno sprejela v ponedeljek, 24. avgusta. Dokument bo nato romal v posamezne občinske svete. Ti jih morajo odobriti v roku enega meseca, to je do 24. septembra. M.K. Z leve Sandy Klun, Laura Marzi, Marko Pisani, Monica Hrovatin, Vladimir Kukanja in Roberto Treu fotodamj@n Cosolini: »Opravili smo res dobro delo« Tržaški župan Roberto Cosolini je bil včeraj pred poldne vidno zadovoljen nad doseženim dogovorom o statutu zveze občin na Tržaškem. »Opravili smo res dobro delo. Pri pripravi statuta smo dosegli neobhodno potrebno ravnovesje. Zupani smo dokazali, da je mogoče s konstruktivnim duhom premostiti ovire. Julijska medobčinska zveza je posebna zaradi svoje raznolikosti, zaradi ene velike občine in ostalih majhnih občin, pa tudi zaradi kulturnih razlik, različnih identitet in seveda prisotnosti slovenske manjšine.« »Prav zato lahko trdim, da je bilo delo opravljeno zelo odgovorno, z dragocenim prispevkom županov vseh šestih občin.« »Pripravo statuta Julijske medobčinske teritorialne unije smatram zato kot generalko za nadaljnje skupno delo v skupščini županov v prihodnjih letih. In dovolite mi, da to podčrtam: skupno delo županov se bo v prihodnjih letih še nadaljevalo, in to uspešno.« M.K. Marko Pisani fotodamj@n Pisani: »Skušali smo dobiti čim boljši statut« Repenta-brski župan Marko Pisani je takole ocenil doseženi dogovor o statutu zveze občin: »Kljub temu, da je zakon o reformi krajevnih uprav pokazal vse svoje pomanjkljivosti in proti kateremu bomo seveda podvzeli vse možne, tudi zakonske postopke, da bi ga spremenili, mislim, da je bila dolžnost nas, upraviteljev, ta, da smo skušali dobiti čim boljšo zasnovo osnutka statuta, ki zagotavlja, vsaj kar se je dalo, da se raven zaščite pripadnikov slovenske manjšine v naših občinah ne bo znižala.« »Statut je, seveda, komaj prvi korak. Delovanje večine zadev bo treba določiti s pravilniki. Res je, da bo imel Trst, kot največja občina, skoraj večino glavnih pristojnosti, okoliškim občinam pa nam je uspelo obdržati veliko avtonomijo, kar se tiče odločitev o rednem delovanju posameznih občin, vključno z načrtovanjem na našem ozemlju. V tej zvezi bodo imele posamezne občine zadnjo besedo.« M.K. Deželni prispevek za miljski vrtec Mavrica Dežela je na predlog odbornice Mariegrazie Santoro odobrila milijon evrov za obnove in popravila stavb, v katerih domujejo otroški vrtci. V tržaški pokrajini je prejemnik deželnega prispevka (nekaj več kot 160 tisoč evrov) edino slovenski vrtec Mavrica v miljski občini. Enel prva po telefonskih storitvah v tržaški pokrajini Energetsko podjetje Enel se je v Trstu zopet uvrstilo med najboljša tri podjetja po kvaliteti telefonskih storitev. Lestvico dvakrat letno izdela Oblast za električno energijo, ki ocenjuje 38 največjih italijanskih energetskih distributerjev. Enelovi telefonski operateri-ji so v drugem polletju lani v tržaški pokrajini prejeli 40.000 zahtev telefonske pomoči za skupnih 34.000 dobaviteljev. Boljša tržnica v Sesljanu Danes bo v v parku sesljanskega kopališča Caravella še zadnjič zaživela tržnica rabljene opreme, za katero skrbi kulturno društvo Cose di Vecc-hie Case. Letošnja boljša tržnica je zaživela v povsem novi obliki, saj večjo pozornost namenja umetniškemu obrtništvu. Obiskovalci tržnice pa bodo lahko še vedno brskali med starimi vinilnimi ploščami in stripi. Tržnica bo odprta od 10. do 22. ure. Parkirišče v parku kopališča Caravella bo brezplačno od 18. ure dalje. Manifestacija na mejnem prehodu pri Bazovici Včeraj od jutranjih ur do 17. ure so predstavniki Gibanja Svobodni Trst na nekdanjem mejnem prehodu pri Bazovici delili informativne letake avto-mobilistom z namenom, da bi jih seznanili z vprašanjem STO. Podobne manifestacije so v prejšnjih dneh izvedli tudi na ostalih mejnih prehodih v tržaški pokrajini. Prekleti ovinek na Padričah Ovinek in visoka hitrost sta pri baru Guštin na Padričah tudi včeraj terjala svoj davek. V sredo sta čelno trčili dve vozili. Tri osebe so bile ranjene. Včeraj popoldne se je terensko vozilo, katerega voznik se je peljal v smeri Trebč, obrnilo na svoji osi in čelno trčilo v zid na nasprotni strani ceste (ob hiši pri Luk'tvih). Še dobro, da v trenutku se v nasprotno smer ni peljal nihče. milje - Danilo Šavron o ponovni nesklepčnosti občinskega sveta »Vse skupaj je žalostno« Skupščina ne more na noben način nadomestiti dveh svetnikov leve sredine, ki sta odstopila Danilo Šavron (Slovenska skupnost-DS) »Vse skupaj je zelo žalostno in klavrno.« Občinski svetnik Slovenske skupnosti-DS Danilo Šavron takole komentira neverjetna dogajanja v miljskem občinskem svetu, kjer je ponovno spodletela nadomestitev dveh svetnikov leve sredine. Slednja nima večine, zato bi morali sklep o nadomestitvi podpreti vsaj nekateri svetniki opozicije, ki pa tega niso in ne bodo naredili. Namesto občinskega sveta bo nova svetnika Igorja Donadela in Die-ga Crevatina v prihodnjih dneh imenoval komisar, ki ga bo imenovala Dežela. »Milje politično gledano žal niso več Milje,« grenko ugotavlja Šavron. Opozicija po njegovem deluje nepremišljeno in destruktivno, nekaj krivde za zaplete ima po njegovem tudi leva sredina, ki bi lahko pravočasno (pred polemičnim odhodom odbornika Fabia Longa) sprejela odstop Stefana De Colleja in Francesce Riosa. »Najbolj bo nastradala miljska skupnost, ki čaka na pomembne sklepe, začenši z regulacijskim načrtom,« dodaja edini slovenski predstavnik v miljskem občinskem svetu. Zupana Neria Nesladka, ki si je v nesreči zlomil gle-ženj, ni bilo na seji, svoje razočaranje nad zapleti je upravitelj izrazil na facebooku. »Desnica je ob podpori Fa-bia Longa v občinskem svetu uprizorila pravo farso. S tem da so njeni občinski svetniki spet zapustili sejno dvorano so onemogočili ne samo demokratično soočenje, temveč tudi postavili v nevarnost pomembna javna dela. Skoraj gotovo se bomo morali odpovedati novemu sedežu krajevne civilne zaščite. To je grobo nagajanje, ki je odraz tudi osebnih zamer,« je na svojem profilu FB zapisal še Nesladek. Prepričan je, da bodo miljski volivci prihodnjo pomlad kaznovali te ljudi, ostaja pa veliko razočaranje, da bodo najbrž splavala po vodi nekatera pomembna javna dela. S.T. / TRST Četrtek, 13. avgusta 2015 5 šolstvo - Vprašanje osipa ob prehodu z nižje na višjo srednjo šolo Ob februarskem vpisu »zmanjkalo« 25 dijakov Pregled osipa v zadnjih letih - Kam gredo tisti, ki ne izberejo slovenske šole? Kam gre določen odstotek malih maturantov, ko konča šolanje na nižji srednji šoli? To vprašanje se človeku porodi, ko leto za letom primerja število vpisov v prvi letnik višje srednje šole s številom nižješolcev, ki na Tržaškem v istem šolskem letu opravijo malo maturo in zapustijo nižjo srednjo šolo. Številke enih in drugih se ne ujemajo, saj je vsakič število vpisanih v prvi letnik višje srednje šole nekoliko ali kar precej manjše od števila malih maturantov. V okviru letošnjega februarskega vpisovanja je 133 nižješolcev izbralo nadaljevanje študija na kateri od slovenskih višjih srednjih šol. Vse lepo in prav, če ne bi hkrati ugotovili, da je bilo letošnjih malih maturantov 158, kar pomeni, da je 25 nižješolcev izbralo kako drugo učno pot, namesto da bi se vpisalo na slovensko višjo šolo. Število tistih, ki se ob koncu nižje ne odloči za slovensko višjo srednjo šolo, se iz leta v leto spreminja, že nekajkrat pa je bilo kar precejšnje. Če pogledamo za nekaj let nazaj, vidimo, kako je bilo leta 2011 126 malih maturantov, vpisov v prvi letnik višje srednje šole pa le sto. Leta 2012 je bilo malih maturantov 123, vpisov na višjo šolo pa 113, medtem ko je leta 2013 študij na nižji srednji zaključilo 131 dijakov, vpisov na višjo šolo pa je bilo 110, lani pa je bilo 138 malih maturantov in 126 vpisov na višjo srednjo šolo. Kam gredo tisti, ki se niso vpisali na slovenske višje srednje šole? V zvezi s tem vprašanjem je treba bralce opozoriti, da podatki, ki jih je bilo doslej mogoče zbrati in predstaviti v pričujočem članku, niso popolni. Zagotovo vemo le, da je na Nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v Dolini vseh 14 letošnjih maturantov izbralo študij na slovenski višji šoli (v glavnem na Liceju Franceta Prešerna, Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana ter Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška), na NSŠ Iga Grudna v Nabrežini pa se je od letošnjih 31 maturantov sedem odločilo za študij na italijanskih šolah, kot so po- Z NIŽJE NA VIŠJO SREDNJO ŠOLO Leto Mali maturanti Vpisi v višjo šolo 2011 126 100 2012 123 113 2013 131 110 2014 138 126 2015 158 133 morski zavod Nautico in tehniški zavod Da Vinci-Sandrinelli v Trstu, dalje licej Buonarroti v Tržiču in izobraževalni zavod Malignani v Vidmu, medtem ko je en dijak izbral licej Prešeren, vendar je ciljal na športni licej Ingeborg Bachmann na Trbižu. Vsako leto so se nekateri odločili tudi za študij na kmetij- 26. in 27. avgusta bodo podeljevali suplence Prihodnjo sredo, 26., in četrtek, 27. avgusta, bodo v Trstu in Gorici podeljevali letne suplence za učno osebje šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem. To izhaja iz dopisa vodje Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino Igorja Giacominija. Suplence za tržaške šole bodo podeljevali 26. avgusta na sedežu Urada za slovenske šole v Ul. Santi Martiri 3 v Trstu in sicer ob 9. uri za vrtce in osnovne šole ter ob 10. uri za nižje in višje srednje šole. V Gorici bo podeljevanje naslednji dan, 27. avgusta, na sedežu Pokrajinskega šolskega urada v Ul. Rismondo 6 in to ob 10. uri za vse stopnje šol. 24 ur pred imenovanji bodo na spletni strani www.scuola.fvg.it v raz- delku »Šole s slovenskim učnim jezikom/imenovanja za določen čas« objavili sezname razpoložljivih mest. Upravičenci lahko poverijo izbrani osebi, da v njihovem imenu sprejme pogodbo, če pa želijo to nalogo poveriti Uradu za slovenske šole, morajo pisno obrazložiti, po katerem vrstnem redu bodo izbirali razpoložljiva mesta. Kdor ne bo navzoč pri podeljevanju oz. ne bo predstavil pooblastila, bo izgubil pravico do imenovanja. Za morebitna nadaljnja imenovanja za mesta, ki bi se sprostila po 1. septembru 2015, sta pristojni referenčni šoli: to sta Tehniški zavod Žige Zoisa za tržaško in Izobraževalni zavod Trubar-Gregorčič za goriško pokrajino. ski šoli v Gradišču, letos pa te opcije ni izbral nihče. Od desetih letošnjih maturantov na NSŠ Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu nekateri zagotovo niso izbrali slovenske višje šole, ampak študij na poklicnih zavodih (tudi na Ad forman-dumu) ali na italijanskih višjih šolah, kot sta npr. umetnostni zavod Nordio (na slovenskih šolah umetnostne smeri ni) ali licej Petrarca. Glede razlogov za izbiro ustanove, ki ne spada med slovenske šole v Italiji, je tu več dejavnikov: po eni strani gre za izbiro smeri, ki jih naše šole ne nudijo, poleg tega je tu še družinski faktor, ko se pretežno italijanske družine odločijo, da bodo njihovi otroci nadaljevali študij na italijanski šoli, svoje odigrata tudi zemljepisna bližina šole in socialni položaj: zgodi se namreč tudi, da otroci iz socialno šibkejših družin izberejo šolanje na zavodu za poklicno izobraževanje, da bi čim prej prišli do dela. Ivan Žerjal opozorilo Latinska imena v člankih Pravilno latinsko poimenovanje volčje češnje je Atropa belladonna in ne atropa belladonna. To izhaja iz opozorila o pravilnem pisanju latinskih poimenovanj rastlin in živali, ki nam ga je poslal ornitolog Kajetan Kravos v zvezi s člankom o zastrupitvi z volčjo češnjo, ki smo ga objavili včeraj na 5. strani. Njemu in bralcem smo sicer dolžni opravičilo, saj je pred natanko šestimi meseci (20. februarja) poslal dopis z opozorilom o pravilnem pisanju latinskih imen (v zvezi s člankom o zatiranju kostanjeve šiškarice), a smo ga, kot kaže, spregledali. V omenjenem dopisu Kravos opozarja na »mikroskopsko malenkost«, kot jo sam imenuje: »Že nekajkrat sem opazil, da pri citiranju znanstvenih (latinskih) imen živali ali rastlin pišete z malo začetnico, kot na primer v današnjem članku na spletni izdaji PD: Kostanjevo šiškarico bodo zatirali s kitajsko osico, kar ni pravilno, saj bi moralo biti prvo ime (Rod) z veliko začetnico, drugo ime (Vrsta) pa z malo,« piše Kravos, ki pri tem podaja primer latinskega imena kitajske osice, ki se glasi Torymus sinensis (in ne torymus sinensis). Pri uporabi znanstvenih imen, piše dalje v dopisu, veljajo naslednje smernice: prvič, imena rodov pišemo ležeče in z veliko začetnico (npr. Homo, Rosa, Saccharomyces); drugič, vrstne pridevnike pišemo ležeče in za imenom ali okrajšavo imena rodu (npr. Homo sapiens ali H. sapiens, nikoli pa samo sapiens, saj taki označevalci niso nujno specifični. Vedno jih pišemo z malo začetnico.); tretjič, imena višjih taksonomskih (se pravi na podlagi nauka o razvrščanju in imenovanju) skupin pišemo z veliko začetnico, vendar pa neleže-če (npr. Hominidae, Mammalia, Animalia). vzhodni kras - Vse do ponedeljka Na Opčinah praznik patrona sv. Jerneja Openska župnija se pripravlja na praznovanje zavetnika svetega Jerneja. Kot običajno bo 24. avgust le vrhunec večdnevnega praznovanja, ki se je pri-čelovčeraj z župnijskim romanjem v Le-skovec in Brežice. Danes ob 15. uri so verniki in drugi domačini vabljeni na tradicionalno odkrivanje domačega kraja, njegovih posebnosti in znamenitosti. Tokrat se bodo udeleženci sprehajali po Banih, kjer bo zgodovino vasi pripovedovala Neva Magagnato na osnovi pred kratkim postavljenih tabel z ledinskimi imeni. Jutri bo dan, namenjen glasbi: večerni maši v cerkvi sv. Jerneja bo ob 20. uri sle- Cerkev sv. Jerneja na Opčinah arhiv dil koncert baročnih in klasicističnih skladb. Protagonisti tega večera bodo sopranistka Mojca Milič, trobentačica Živa Komar in organist Gregor Klančič. V nedeljo bo ob 9. uri slovesna maša s procesijo okoli cerkve, zvečer ob 20. uri pa bo na sporedu nastop harmonikarja Aleksandra Ipavca in njegovih učencev. Svetega Jerneja se praznuje 24. avgusta: čeprav bo slovesna maša dan prej, bodo župljani obeležili god zavetnika tudi v ponedeljek z bogoslužjem za vernike slovenske in italijanske skupnosti in družabnostjo med lipami za cerkvijo. (ROP) repen - Nocoj odprtje razstave Kipar Begic v Kraški hiši V Bosni in Hercegovini rojeni kipar je nagrajenec Prešernovega sklada Muzej Kraška hiša bo ponovno gostil izvrstno razstavo. Nocoj ob 20. uri bodo odprli kiparsko razstavo kiparja Mirsada Begica, nagrajenca Prešernovega sklada. »Kipar Mirsad Begic je v dobrih štirih desetletjih zasnoval poseben opus "zasebnih" del, ki so nastajala vzporedno z drugimi, vendar bolj intimno, iz notranjega navdiha in potrebe. Nastajala so pod vtisi iz starih prostorov v gradovih ali takih, kot je staro skladišče soli Mon-fort v Portorožu, v katerih so ga inspiri-rali denimo kupček soli, svetloba, umazanija in patina (...) Begičevi reliefi delujejo kot nekakšne omare, police ali niše teh bivališč, lahko pa kot prehod v nov prostor, ali izgledajo kot ležišča, deli opreme ali orodje. V nekaterih elementih prepoznamo le zamotke in kokone, lahko pa tudi kompleksne oblike negibnih teles nenavadnih bitij s kljunasto glavo. Nekatera telesa so skledasta ali čol-ničasta, od njih pa izhaja peruti podoben del kosaste oblike. Te forme so hkrati nežne, strašljive in gnusne. Podobne večje tvorbe ali "bitja" večjih dimenzij iz tega opusa so včasih postavljena pokonci k zidu, kot da so na straži. V nekaterih umetninah razbiramo posamezne znake in simbole, katerih pomena ne poznamo. Lahko si le predstavljamo, da gre za nekakšno pisavo ali simbolni jezik teh bitij, s katerim kipar komunicira z nami. Zgodbo o videnem snujemo sami s pomočjo umetnikovih namigov. Eno od razstavljenih del v Kraški hiši Kipar svoja dela ustvarja iz predi-va konoplje ali jutaste vrečevine, vate, voska, papirja, najlona in drugih materialov. Oblikuje nekakšne pajčevine, za-predke ali kokone, opne in telesa. V nekaterih delih vestno in natančno prileplja na podlago vzporedne snope tankih drobnih vrvic in ustvari vrvičasto površino, ki daje vtis kože, skozi katero pro-sevajo žile, ali reliefa s simboli«. Tako je v predstavitvenem tekstu za priložnostno zgibanko zapisal kurator razstave Denis Volk, ki bo avtorja in dela tudi predstavil v Kraški hiši. Umetnik je rojen v Glamoču v BiH leta 1953. Po končani srednji umetniški šoli v Sarajevu je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1979 diplomiral. Spe-cialko iz kiparstva je končal pri prof. Dragu Tršarju leta 1986. V letih 1982 in 1983 se je izpopolnjeval na St. Martin's School of Art v Londonu. Od leta 1983 živi in ustvarja v Ljubljani. Sodeloval je na številnih kiparskih simpozijih in kolonijah. Njegova dela so v mnogih umetniških zbirkah in je avtor več javnih spomenikov in portretov. Razstava v Kraški hiši bo na ogled do 4. oktobra. 6 Sreda, 19. avgusta 2015 TRST / nočno življenje - V tržaškem zabavišču po prisilnem zaprtju Ausonia: odprtje v znamenju varnosti Po petnajstdnevnem prisilnem zaprtju so v Ausonii v sredo ponoči prižgali žaromete in ozvočenje, mladi pa so kljub dežju spet zaplesali na ploščadi znanega tržaškega kopališča. Ta se proti večeru spremeni v nočni klub Ausonia Jump, ki pa je v letošnjem poletju zaslovel predvsem po pretepaških epizodah, tako izven kot znotraj samega lokala. Kapljo čez rob je predstavljal zadnji ravs med skupino petih tujih državljanov, v katerem je bil ranjen tudi varnostnik lokala. Še prej pa je v noči na 11. julij 35-letni Romun Raul Iurisevic kmalu izgubil vid po pretepu z dvema Koso-varjema. Zaradi vseh teh nasilnih dogodkov je tržaški kvestor odredil 15-dne-vno zaprtje lokala. V noči na četrtek je bilo na Trajan-skem nabrežju spet živahno. Sredin dogodek z naslovom Black Magic Shake je kljub nenaklonjenemu vremenu privabil lepo število mladih Tržačanov. Večer je od uradnega odprtja ob 23.30 do zaključka ob 4. uri zjutraj potekal v znamenju poostrenega nadzora. Napovedanih nadzornih kamer sicer konzorcij Ausonia ni še namestil, saj njegovi predstavniki pričakujejo pridobitev vseh ustreznih dovoljenj za postavitev video-nadzornega sistema. Kamor pa še ne seže elektronsko oko, posežejo dokaj vešči varnostniki lokala. Ti so po opozorilu kolege dokaj hitro nudili pomoč dekletu, ki se je onesvestilo v bližini stranišč. Dekle si je kmalu opomoglo, drugih podobnih dogodkov ali epizod nasilja v teku večera ni bilo. Sicer je Ausonia vedno bil klub, ki je preko upraviteljskih podjetij vlagal v Kljub dežju so obiskovalci napolnili plesišče lokala varnost. Pretepi so se v tem poletju v večji meri odvijali na parkirišču ob vhodu. Po besedah medijskega predstavnika upraviteljskega podjetja Anubi srl Gianfranca Mesghetza, ki že dve leti stalno skrbi za zabavo Tržačanov v Au-soni, v lokal ne puščajo mladoletnih, predvsem pa ne vidno vinjenih ali nadležnih oseb. Včasih pa lahko kak primer tudi zbeži nadzoru varnostne službe, ki je od vhoda do blagajne kar precej strog, saj marsikateri obiskovalec Ausonie na prvi pogled težko izkaže polnoletno starost. Podjetje Anubi letno vlaga približno 55.000 evrov v varnost. Večji delež omenjene vsote, 11.000 evrov, je zabaviščno podjetje odštelo ravno v prete- Večina obiskovalcev Ausonie si po epizodah nasilja želi le varno zabavo fotodamj@n tekmovanje - Najlepše domače mladenke V vrsti za naslov miss Trsta V torek na Gradu sv. Justa zadnji izbor, 4. septembra na Velikem trgu veliki finale V torek, 25. avgusta, bo na Gradu sv. Justa potekal zadnji izbor za udeležbo na letošnjem tekmovanju za miss Trsta. Pretekli ponedeljek so se kandidatke zbrale na selekcijskem predtekmovanju v lokalu na tržaškem nabrežju. Žirija jih je izbrala dvajset za nastop v polfinalnem izboru. Na Gradu sv. Justa se bodo kandidatke predstavile v navadni obleki, v elegantnih oblačilih in v kopalkah. V »noči zvezd«, kot so organizatorji poimenovali veliki finale 4. septembra na Velikem trgu pa se bodo finalistke sprehodile po pisti tudi v poročni obleki. Miss Trsta in njene spremljevalke se bodo nato lahko udeležile dveh vsedržavnih lepotnih tekmovanj s področja umetnosti, mode in lepote. Včeraj danes Danes, PETEK, 21. avgusta 2015 IVANA Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 20.04 - Dolžina dneva 13.52 - Luna vzide ob 12.44 in zatone ob 23.15. Jutri, SOBOTA, 22. avgusta 2015 TIMOTEJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,2 stopinje C, zračni tlak 1016,6 mb ustaljen, vlaga 67-odstotna, veter brezvetrje, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 24,8 stopinje C. □ Lekarne fotodamj@n paškem juliju. Treba pa je poudariti tudi dejstvo, da so bili varnostniki odločilni tudi pri takojšnji identifikaciji prete-pačev 11. julija. Klub Ausonia Jump je v teh dneh preko svojih upraviteljev že napovedal priziv na deležno upravno sodišče, saj jih je prisilno zaprtje prikrajšalo za nezane-marljivih 50.000 evrov. V večji meri naj bi to bili razni upravljalni stroški, najemnina prostora in plačila uslužbencev. »Zamrznitev« nočnega življenja na Tra-janskem nabrežju so občutili tudi upravitelji bližnjih lokalov, ki so od srede do nedelje v večernih urah beležili 40-od-stotni upad obiskov, taksisti pa do povprečno 70 nočnih voženj manj. Sredin dogodek je v Ausonii marsikateremu več ali manj rednemu ljubitelju tržaške zabaviščne scene predstavljal vrnitev k ustaljeni ponudbi (včasih še vedno preskromni) tržaških noči. Pod odrom na odprtem plesišču v ritmu črne in hip-hop glasbe udeleženci in udeleženke večera niso popuščali, saj so plesali vse do zaprtja, ko je sicer nekdo še želel stopiti v lokal. Vinjenega obiskovalca varnostnik ni prepustil v klub, mimogrede se je ob vhodu pojavila tudi izvidnica karabinjerjev, ki pa je opravljala le običajni preventivni nadzor. Tokrat, kot tudi v večini ostalih večerov, je noč minila brez izgredov. Poostren varnostni nadzor ob pomoči videokamer pa naj bi jamčil še dokaj miren preostanek zabaviščne sezone, ki se bo zaključila 31. oktobra. Andrej Marušič Od ponedeljka, 17. do nedelje, 23. avgusta 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. s. Giusto 1 - 040 308982, Ul. Piccardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. s. Giusto 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - 040 639042. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 23. avgusta. Tel. 040-229439 KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Bazovici do 23.8.2015. Vabljeni! 338-6048054 Zaprto ob sredah. Hfl Osmice H Šolske vesti DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 22. avgusta ob sobotah zaprta. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi zaprti ob sobotah do vključno 22. avgusta. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote v avgustu. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bodo popravni izpiti za dijake s preloženim ocenjevanjem v ponedeljek, 31. avgusta in v torek, 1. septembra, ob 8. uri. Izidi bodo objavljeni predvidoma v četrtek, 3. septembra, ob 12. uri. SKLAD MITJA ČUK organizira od 31. avgusta do 4. septembra teden ponavljanja matematike in angleščine. Namenjen je študentom, ki bodo letos obiskovali prvi razred srednje šole ter tistim, ki bodo letos obiskovali prvi razred višje šole. Za informacije na tel. 040-212289 (pon. - pet. 10.00 - 12.00) ali urad@skladmc.org. S Poslovni oglasi IŠČEM V NAJEM manjšo hišo na tržaškem Krasu. Tel.: 349-1593556 0 Mali oglasi IŠČEM knjige za 1. razred jezikovnega liceja F. Prešerna. Tel. št.: 340-6152830. PO ZELO UGODNI CENI prodamo novo kuhinjo veneta cucine. Prevoz in montaža vključeni. Tel. št.: 3472552495. PRODAJAM knjige za prve tri razrede liceja F. Prešerna, tudi za jezikovno smer. Tel. št.: 338-7470678. PRODAM čoln pasara elan iz 80. let, motor tomos 4HP, dolžina 4,5 m, popolnoma prenovljen l. 2014. Cena 1.200 evrov ali po dogovoru. Tel. št.: 347-1223432. V SEŽANI prodam moderno nadstan-dardno prostorno stanovanje v objektu z dvigalom in parkirnim mestom v garaži. Cena 190.000 evrov. Mail: mojca.geolab@gmail.com Loterija 20. avgusta 2015 Bari 46 59 31 66 39 Cagliari 44 3 9 76 74 Firence 4 11 85 58 74 Genova 61 70 39 69 27 Milan 5 62 2 13 73 Neapelj 60 30 86 63 11 Palermo 3 58 20 59 21 Rim 35 61 56 15 29 Turin 72 16 20 59 54 Benetke 71 78 57 79 20 Nazionale 45 25 50 48 46 Kandidatke za naslov najlepše Tržačanke artphotos BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. DRUŽINA ZAHAR, Boršt 58, ima odprto osmico v društvenem parku Hribenca v Zabrežcu. Tel. št.: 3480925022. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V REPNU, na Rovniku št. 230, so Ba-tkovi odprli osmico. Vljudno vabljeni! Super Enalotto Št. 100 4 14 31 68 70 74 jolly 73 Nagradni sklad 12.311.491,46 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 3 dobitniki s 5 točkami 56.957,69 € 559 dobitnikov s 4 točkami 309,06 € 19.365 dobitnikov s 3 točkami 17,74 € Superstar 10 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 30.906,00 € 101 dobitnikov s 3 točkami 1.774,00 € 1.460 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 10.298 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 22.192 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 20. avgusta 2015 7 SAKDSKUADRA UOO 5. PRAZNIK 'KONJI NA KRASU' 21. -22. -23. Avgusta pri agriturizmu Hermada v Cerovljah tekme s kočijami in konji vožnje s kočijami jahanje za goste ljudske in otroške igre glasba in ples dobro založeni kioski U Kino ™ media PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31 avgusta POLETNI URNIK sprejemanja militi ojlaidv pnll ptailld oimrtnice. zahvale, sožoSja, tottfef v okvlfiku, tnali ogloa v okvfrdat, oglasi druiiev in organizacij v oJMftfku ponedeljek - petek 10,00 -14,QQ iabiti I*prl9 Tel. 0OO.9t 2.775 epolta: primorski iotmedB.it Tmedia - Ul. Monlecthi 6 II. nadstropje - TRST Zadruga Naš Kras vabi na odprtje kiparske razstave MIRSADA BEGICA ZAPISI V MATERIJI1 o avtorju in delih bo spregovoril kurator razstave Denis Volk danes, 21. avgusta, ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.50, 22.15 »Mission: Impossible -Rogue Nation«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.15 »Ant-Man«; Dvorana 3: 17.20, 19.30 »The Gallows - L'esecu-zione«; 21.15 »Mission: Impossible -Rogue Nation«; Dvorana 4: 18.15, 20.30, 22.10 »Breaking dance«; Dvorana 5: 18.00, 20.00 »Come ti rovino le vacanze«; 22.00 »The Gallows -L'esecuzione«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Mission: Impossible - Rogue Nation«. ARISTON - 16.30, 18.45 »Mia madre«. CINEMA DEI FABBRI - 18.45, 21.30 »Eden«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Corn Island«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »LA.S.S.O. nella manica«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Pixels«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.10, 16.10, 20.40, 22.40 »Fantastični štirje«; 18.00, 20.00, 22.00 »Minioni«; 13.30, 14.00, 15.30, 16.00, 17.30, 19.20 »Minioni (sinhr.)«; 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 18.35, 21.15, 22.25 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 17.55, 20.15, 22.30 »Mož iz agencije U.N.C.L.E.«; 15.50 »Piksli«; 18.15 »Razuzdanka«; 15.40, 21.10 »Straight Outta Compton - Zgodba o N.W.A.«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Pride«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Ant-Man«; Dvorana 2: 16.20 »Il fidanzato di mia sorella«; 17.40, 19.50, 22.00 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; Dvorana 3: 16.20, 18.15, 20.10, 22.00 »Breaking dance«; Dvorana 4: 16.20, 18.00, 19.30, 20.50, 22.15 »The Gallows -L'esecuzione«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Come ti rovino le vacanze«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.00, 21.40 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; 16.40, 19.10, 21.40 »Ant-Man«; 18.40 »Ant-Man 3D«; 16.30, 21.00 »LA.S.S.O. nella manica«; 16.30, 18.45, 21.00 »Breaking dance«; 16.25, 18.25, 20.20, 22.10 »The Gallows -L'esecuzione«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.15 »Come ti rovino le vacanze«; 16.40, 19.05, 21.30 »Pixels«. M Izleti SDGZ prireja enodnevni ogled mednarodne razstave Expo v Milanu v petek, 4. septembra. Zainteresirani naj se javijo najkasneje do danes, 21. avgusta, na info@sdgz.it. VAŠKA PUSTNA KLAPA iz Zgonika organizira 30. avgusta enodnevni izlet v Benečijo. Ogledali si bomo pokopališče iz 1. svetovne vojne, mesto Bassano del Grappa, leseni most, muzej žganja in romantično mestece Castelfranco Veneto. Poskrbljeno kosilo in večerja. Info in vpisi na tel. 040229286 (Marta). Toplo vabljeni. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v ponedeljek, 31. avgusta, na Bar-bano in na Sveto Goro. Info in prijave na tel. 347-9322123. 13 Obvestila AŠD PRIMOREC vabi na Športni praznik v Trebče danes, 21. avgusta, 22. in 23. avgusta. Bogate ponudbe specia-litet na žaru in glasba v živo. AŠZ SLOGA IN AŠD SLOGA TABOR obveščata udeležence priprav v Mežici, da je odhod danes, 21. avgusta, ob 9.30 s krožišča na Opčinah. ŽUPNIJA BOLJUNEC priredi v soboto, 22. avgusta, ob 17. uri sv. mašo v Marijini cerkvici na Pečah, v dolini Glinščice pri Boljuncu. Vabljeni še zlasti Marijini častilci, pevci in vsa župnijska skupnost. SAKD SKUADRA UOO vabi otroke na Ex-tempore, ki bo v sklopu 5. konjeniškega praznika »Konji na Krasu« v nedeljo, 23. avgusta, ob 15. uri v Ce-rovljah, ob vhodu v vas. ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2003-10. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 040-2171044, 333-2939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela). SKUPAJ Z'GUD'MO (ZAIGRAJMO): godbeniški kamp, namenjen otrokom/mladim od 8 let dalje, bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala). Info na tel. 334-9310000 (Luciano Gergolet) in orkestri/godbe iz Na-brežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. AŠD SOKOL organizira »Poletni športni kamp« na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra, za letnike 2001-2008. Prijave do 25. avgusta na tel. 340-8556304 (Marko) in 348-8850427 (Lajris) ali na csdasdso-kol@gmail.com. NK KRAS obvešča, da bo prvi trening za najmlajše 2001-2002 v torek, 25. avgusta, zbor ob 10.30. Odvijal se bo na nogometnem igrišču v Repnu. Info na tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in tovariši -SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo meseca avgusta zaprta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.00-19.00. TRŽAŠKI POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare mitnice 15 (L.go Barriera vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. ROJANSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 30. avgusta, na slavje pred kapelico pri Lajnarjih nad Rojanom. Ob 17. uri bo sv. maša, ob 18. uri pa občinsko poimenovanje trga pred kapelico po mons. Stanku Zorku ter odkritje dvojezične komemorativne table v njegov spomin. Postavljeni bodo tudi dvojezični krajevni turistični smerokazi za Piščance in Lajnarje. Sledila bo družabnost. ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRAN-CEV v Ul. Rio Primario 1 sporoča, da bo urad meseca avgusta zaprt. V KULTURNEM DRUŠTVU BARKO-VLJE (Ul. Bonafata 6) bo od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, tečaj - delavnica angleškega jezika in ročnih izdelkov za osnovnošolske otroke. Vodila ga bosta Michael in Tamara. Urnik 9.00 - 13.30. Info na tel. 338-3796159 (Michael) in 340-0888398 (Tamara). Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče pri avtobusni postaji pod bivšo železniško postajo Boršt, na križišču za v Ricmanje. Štartamo ob 20. uri. S seboj prinesite lučko. PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6 do 14 let v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade 1. septembra. Prijave in informacije na www.zskd.eu, info@zskd.eu, 040-635626. ZSKD išče prostovoljce za pomoč na festivalu Slofest 2015, ki bo od 18. do 20. septembra v Trstu. Zainteresirani so vabljeni na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. s. Francesco 20, 2. nadstr.). Info na info@zskd.eu ali tel. 040635626. POHOD OD REZIJE DO TRSTA, v sklopu Slofesta, bodo priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v 5. etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16. septembra); Brezje - Špeter (17. septembra); Špeter - Števerjan (18. septembra); Števerjan - Mavhinje (19. septembra) in Mavhinje - Trst, Borzni trg (20. septembra). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali pa po odsekih. Info in prijave na tel. 0481884226 (Silvan Pittoli). 0 Prireditve PRAZNOVANJE ZAVETNIKA sv. Jerneja ap. na Opčinah: danes, 21. avgusta, pohod po Jernejevih poteh ob 16. uri izpred cerkve; v soboto, 22. avgusta, Jernejev koncertni večer ob 20. uri, ki ga oblikujejo Mojca Milič (sopran), Živa Komar (trobenta) in Gre-gorj Klančič (orgle); v nedeljo, 23. avgusta, ob 9. uri Jernejeva procesija okoli cerkve s slovesno sv. mašo, ob 20. uri koncert Aleksandra Ipavca in njegovih harmonikarjev; v ponedeljek, 24. avgusta, Jernejev bogoslužni praznik za obe skupnosti ob 19. uri in družabnost po sv. maši med lipami za cerkvijo. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 21. avgusta, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje kiparske razstave Mir-sada Begica »Zapisi v materiji«. Dela in avtorja bo predstavil kurator razstave Denis Volk. V CERKVI V ŠEMPOLAJU bo, v sklopu festivala »Med zvoki krajev«, v soboto, 22. avgusta, ob 21. uri koncert dua Sebastiana Bertonclja (violončelo) in Lorenza Cossija (klavir). Koncert prirejajo Občina Devin Nabreži-na, društvo Progetto Musica in Pokrajina Trst. ARTEDEN v ŠKC v Lonjerju: v nedeljo, 23. avgusta, ob 20. uri odprtje razstave »Arteden story« in nastop lonjer-skega pevskega zbora Tončka Čok pod vodstvom Manuela Purgerja; v torek, 25. avgusta, predavanje »Slikanje s telefončki« pod vodstvom Mirne Viola, v sodelovanju s Fotovideo Trst 80; v sredo, 26. avgusta, ob 18.30 plesna delavnica z Dašo Grgič; v soboto, 29. avgusta, od 17.30 do 19.30 likovna ustvarjalna delavnica pod vodstvom umetnikov. V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini, v čast zavetniku Sv. Roku, bo do 23. avgusta na ogled razstava »Nabreži-na - V krajih tradicije«: slikarska, grafična in kiparska dela, mozaiki in fotografije za odkritje teritorija. Razstavljata tudi Eugenio in Maria Pan-crazi iz Doline. Urnik: ob sobotah in praznikih, od 18. do 22. ure. TPPZ P. TOMAŽIČ vabi člane in prijatelje v sredo, 26. avgusta, ob 20.30 na sedež na Padriče na večer »A danse - Dobrodošli v Burkini faso, deželo pokončnih ljudi«. S sliko, besedo in glasbo bosta to afriško deželo predstavila članica Iris Skrt in burkinski glasbenik Thomas, pobudnika Sklada Princesse Diarra, namenjenega pomoči revnim burkinskim otrokom. Prostovoljne prispevke bodo namenili nakupu šolskih potreb- SKD TABOR IN VZPI-ANPI vabita ob 70-letnici osvoboditve in na predvečer obletnice ustrelitve 5 prebeneških kurirk in 4 partizanov na odprtje razstave »Pot v svobodo - Verso la liberta«, ki bo v petek, 28. avgusta, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodelujejo MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Zerjala, Združeni vokalni skupini SKD Barkovlje in SKD Primorsko pod vodstvom Aleksandre Pertot, ob spremljavi harmonike Marina Zobina. Predstavitev Jože Pirjevec. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 31. avgusta, ob 20. uri na dvorišče družine Rebula v Slivno (v primeru slabega vremena v Štalco v Šempolaju) na koncert ljudskih pesmi z žensko vokalno skupino »Ensamble Vikra«, dirigentka Petra Grassi. SLOFEST: od petka, 18. do nedelje, 20. septembra. Prispevki V spomin na dragega bratranca Danila Sardoča darujeta Ani in Fredi 50,00 evrov za Kulturni Dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Jurija Stubelj darujeta Marica in Roberta 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na sovaščana Silvota Sosiča in Anito Malalan daruje Anica Daneu 50,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na Anito Škerlavaj daruje Jadranka Šuligoj 20,00 evrov za negovanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Lucijana Puriča ter ob obletnici smrti darujejo žena in otroci (Repen 152) 50,00 evrov za repen-tabrsko cerkev. Ob praznovanju 40. leta življenja daruje Martina Škabar (Repen 91) 20,00 evrov za repentabrsko cerkev. Ob smrti Borisa Husla darujeta Katja z družino in Kristjan 50,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. Iz nabirke na pogrebu Verice Husel se daruje 50,00 evrov za repentaborsko cerkev. Ob smrti strica Mirka Bizjaka darujeta Boris in Katja 50,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. V spomin na Mileno Guštin in Verico Husel darujeta Egon in Romana 20,00 evrov za kapelico na Colu. V spomin na Danilota Miliča darujejo Stano, Anica in Sonja 40,00 evrov za MoPZ RZ. Ob 25. obletnici smrti brata Cveta daruje Justi 300,00 evrov za tabornike RMV. 21.8.2011 21.8.2015 Dario Gregori Vedno v naših srcih. Družina Ob boleči izgubi dolgoletnega člana, prevoznika Walterja Cossutte, izrekata sestri Nadji ter sinu Erichu in svojcem občuteno sožalje Odbor sekcije mednarodne trgovine in storitev ter obrtnikov SDGZ 8 Četrtek, 20. avgusta 2015 KULTURA / glasba - V nedeljo koncert Euro Symphony Orchestra Na Sv. Gori glasbeni poklon žrtvam vojne glasba - Za uvod Solisti veneti Od torka v Piranu 14. Tartini festival V nedeljo bo svetogorska bazilika pri Novi Gorici gostila glasbeni poklon vsem žrtvam prve svetovne vojne. Tu bo nastopil mednarodni orkester SFK - Euro Symphony Orchestra, v katerem nastopajo glasbeniki iz Slovenije, Avstrije in Italije. To je na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu Dežele FJK napovedal deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, ki je poudaril, da so z veseljem predlagali izvedbo simboličnega koncerta, ki sta ga pripravila združenji Mittelfest in Festival narodov. Slednji festival že desetletja poteka v kraju Citta di Castello v Umbrii, kjer bodo 25. avgusta začeli z letošnjo 48. izdajo. Nedeljski koncert na Sveti Gori pa bo predpremiera Festivala narodov, ki se že skoraj pol stoletja posveča predvsem klasični glasbi, in ki bo letos v fokus postavil Avstrijo in njego bogato glasbeno dediščino. V svetogorski baziliki bo to nedeljo ob 19. uri nastopila cela karavana nastopajočih, ki bo poskrbela za izjemno glasbeno doživetje. Mladi glasbeniki iz Slovenije, Avstrije in Italije so tako ali drugače v sorodstvu z žrtvami prve svetovne vojne. Glavni namen nedeljskega srečanja je povezovanje krajev in narodov, ki jih je 1. svetovna vojna nekoč ločevala. V tem primeru bodo kraje povezovali z glasbo, ki jo bodo glasbeniki interpretirali pod taktirko avstrijskega dirigenta Ernesta Hoetzla. Ta je včeraj predstavil glasbeni program, v katerega je vključil melodije avstrijskih, slovenskih in italijanskih skladateljev. Izjemno glasbeno doživetje bodo pričarali s stavkom Beethovnove 8. simfonije, z Brahm-sovim Madžarskim plesom št. 5 in 6, Straussovo koračnico, z opereto Planinska roža slovenskega skladatelja Ra-dovana Gobca in odlomkom iz opere Sicilijanska kmečka čast (Cavalleria rusticana) italijanskega opernega skladatelja Pietra Mascagnija. Deželni odbornik Gianni Torren-ti je na predstavitvenem srečanju tudi spomnil, da se bosta koncerta na Sveti Gori udeležila predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani in predsednik RS Borut Pahor, ki bosta s svojo navzočnostjo povedala, kaj je sporočilnost koncerta - da se ljudje zavemo, da se tragični dogodki iz prve svetovne vojne ne smejo več zgoditi. »V naših krajih so mnoge sledi prve svetovne vojne vidne še danes, predvsem da ostanejo v spomin in opomin,« so poudarili na uradni predstavitvi koncerta, ki bo brezplačen, vseeno pa je zaželen precej zgoden prihod na Sveto Goro. (sč) priznanje Paolu Rumizu nagrada Alassio Centolibri Tržaški novinar, pisatelj in popotnik Paolo Rumiz je dobitnik letošnje literarne nagrade Alassio Centolibri - Pisatelj za Evropo. Žirija, ki so jo sestavljali ugledni italijanski italianisti, je med šestimi finalisti izbrala njegovo zadnje delo Come cavalli che dormono in piedi, ki je izšla lani pri založbi Feltrinelli. Ostali finalisti so bili Alessandro DAvenia, Nlcola Lagioia, Marco Missiroli, Letizia Muratori in Roberto Vecchioni. V torek se bo s koncertom zasedbe Solisti veneti iz Padove začel že 14. Tartini festival. Bogat izbor vrhunskih ansamblov in solistov iz vse Evrope s poudarkom na izvajalcih baročne glasbe bodo dopolnjevali nastopi mladih glasbenikov in glasbene delavnice. Z odzivom glasbenikov so zelo zadovoljni, je na včerajšnji novinarski konferenci navedla umetniška vodja festivala Jasna Nadles. Uvodni koncert bo v piranski stolnici, kjer bodo prvič na Tartini festivalu nastopili Solisti veneti. Ansambel deluje od leta 1955 in je odigral več kot 6.000 koncertov, v Piranu pa bodo med drugim interpretirali skladbe Vivaldija, Tartinija, Rossi-nija in Morriconeja. Koncert pomeni tudi posebno povezavo med Piranom in Padovo, kjer je Tartini pokopan. Do 8. septembra se bodo na različnih lokacijah v Piranu in Kopru zvrstili še ansambel Il Terzo Suono s solistom Sergiom Azzolinijem, ki velja za enega največjih baročnih fagotistov na svetu, italijanski trio Collegium Pro Musica, Trio Ventapano iz Avstrije, španski pianist Leonel Morales ter dva koncerta mladih glasbenikov Tartini Junior, za katera bo vstop brezplačen. Festival bo sklenil prav tako znameniti Ansambel 1756 iz Salzburga. Koncerte bosta spremljali delavnici oz. mojstrska tečaja, ki ju bosta vodila Azzolini na fagotu in Stefano Ba-gliano na kljunasti flavti. Piranski župan Peter Bossman je spomnil, da se bližata pomembni obletnici. Prihodnje leto bo minilo 120 let od postavitve spomenika Tartiniju na osrednjem mestnem trgu, leta 2020 pa bo 250. obletnica umetnikove smrti. (STA) Predstavitev koncerta na sedežu deželne uprave v Trstu fotodamj@n likovna umetnost - Tudi to poletje številne razstave Umetniški sprehod po Benetkah Ettore Spalletti v Fundaciji Cini - Nemška NOva stvarnost v Muzeju Correr - Proportio v Palači Fortuny Ko postane čas počitnic obenem možnost, da si ob oddihu privoščimo po-doživljanje umetniških in kulturnih dobrin, najpogosteje pomislimo na kraje, ki imajo izrazito umetniški značaj, kot so Benetke. Tudi letos so vzporedno z odvijanjem beneškega bienala vidnih umetnosti številne spremljevalne pobude vredne ogleda. Umetnost Ettoreja Spallettija V prostorih Fundacije Cini v predelu Dorsoduro je do nedelje na ogled edinstvena razstava Ettoreja Spallettija, katere kustos je Luca Massimo Barbero. Razstavljenih je skupno 16 likovnih del: slik, kipov in predmetov, ki so nastali specifično v soglasju s tem prostorom. Gre za enobarvne abstraktne slike, dejansko bi jih lahko opredelili kot slikarske objekte ali posege v prostor, pri katerih je glavni protagonist svetloba. Umetnik reliefno oblikuje in pobarva z zlato robove slik, ki zaradi nagnjenega naklona ustvarjajo odsev in kljub povsem sodobnem videzu ohranjajo prav v lesku in odtenkih barv tisto sub-tilno vez z zgodovinsko palačo in italijansko umetniško tradicijo, predvsem s slikarstvom renesančnih mojstrov, kot sta Piero della Francesca in Beato Angelico, katerih mojstrovine je mogoče občudovati v tej stalni zbirki. Spallettijev konceptualni pristop dovoljuje barvi, da zaživi kot glavni protagonist in zadobi sebi lastno razsežnost. Čeprav brez figurativne aluziv-nosti, večplastni nanosi enakomirno prebarvane površine ustvarjajo novo skrivnostno pripoved, ki iz slike izžarevajo v prostor. Značilna svetlo modra poudarja zračnost, medtem ko so rožnati odtenki prispodoba inkarnata ter našega spremenljivega počutja. Siva pa se ujema z vsemi barvami in zato odseva družabnost. V osrčju Benetk je v Muzeju Correr na ogled pomembna razstava o nemški Novi stvarnosti, ki na zelo popoln in razčlenjen način prikazuje dogajanje v Nemčiji za časa Weimarske republike med leti 1919 in 1933. Razstava je nastala v sodelovanju z Lacma iz Losangelesa, kustosinji sta Stephanie Barron in Gabriella Belli. Poleg del bolj zanih umetnikov tega obdobja kot so Otto Dix, George Grosz, Christian Schad, August Sander in Max Beck-man, so razstavljene tudi slike manj znanih umetnikov tistega obdobja: Hans Finsler, Geogr Schrimpf, Heinrich Maria Davring-hausen, Carl Grossberg in Aenne Biermann. Poleg slik je mogoče preko bogate fotografske dokumentacije odkrivati sorodnosti in povezave. V tistem težkem povojnem času so se umetniki soočali z družbenimi, kulturnimi in ekonomskimi posledicami, ki so privedle do zelo hitre preobrazbe Nemčije. Problem brezposelnosti in nagel vzpon tehnologije sta pustila najbolj izrazit pečat te dobe. Iz likovnega vidika je mogoče zaznati zaton ekspresionizma in oddaljitev od dadaizma in principov Bauhausa in to zaradi prenovljene potrebe po realističnemu prikazu, ki se je udejanila v smereh neonaturaliz-ma, verizma in magičnega realizma. Dejansko gre za zelo heterogen pojav, ki nima programske osnove v specifičnih manifestih, skupen je skepticizem do sistema in zavedanje lastne osamljenosti. Razstava se deli v pet odlično postavljenih tematskih predelov, ki ločeno obravnavajo posledice vojne in življenje v demokraciji, proces industrializacije in vpliv na podobo mesta, nove tipologije ljudi v motiviki portreta, odnos človeka do stroja ter tihožitje v odnosu do konzumizma . Razstava bo odprta do 30. avgusta, vsak dan od 10. do 19. ure. Palača Fortuny ponuja ogled skozi čas v duhu sorazmerja zlatega reza z izjemno razstavo Proportio. Skupna vez eksponatov, ki so nastali v različnih obdobjih in z različnimi pristopi, je prav harmonija proporcev, ki so jo osnovali Pita-gorejci in jo je definiral Evklid. Zlati rez se pojavlja v geometriji, arhitekturi, glasbi, slikarstvu in predvsem v naravi, človeku po- meni absolutno skladnost in sozvočje, zato ga zasledimo tudi v verski ikonografiji kot odsev duhovnega sveta. Preko tristo likovnih del - risb, slik, objektov, maket, video posnetkov, posegov v prostor - je odlično postavljenih v dvogovoru s prenovljeno postavitvijo stalne zbirke v vseh treh nadstropjih. Od traktata Luce Pacilija z ilustracijami Leonarda da Vincija mimo pričevanj iz obdobja starega Egipta, načrtov holandskih arhitektov, Botticellijevega ženskega portreta, kipa Parisa Antonia Ca-nove, vse do zanimivega soočanja sodobnih ustvarjalcev z videoposnetki, animacijami, posegi v prostor. Številna dela so nastala po naročilu izrecno za to priložnost. Med sodobniki predstavlja Biasi svetlobno prizmo, Marina Abramovič zlato masko, v kateri postane njen obraz ikona prekrita z zlato folijo. Številni so primeri geometrijske abstrakcije, a tudi primeri iz področja glasbe in plesa z videom Henrija Foucaulta. (do 22. novembra, od 10. do 18. ure, razen ob ponedeljkih). Od palače Grassi, zbirke Guggenheim, Punta di Dogana, zbirke Vedova in drugih zanimivih muzejskih zbirk kot je pačača Mocenigo ponujajo Benetke, poleg bienala, edinstveno priložnost za po-doživljanje univerzalnih estetskih vrednot in bogatenje kulturnega obzorja. Jasna Merku glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Berlin Kadavar Vintage rock Nuclear Blast, 2015 ' ! Ocena: »Berlin je mesto v katerem smo se spoznali in kjer je v bistvu nastal naš glasbeni projekt. Berlinsko umetniško vzdušje nas je v teh letih zelo obogatilo in ravno zaradi tega smo se odločili, da bomo novi plošči dali naslov Berlin,« je pred nekaj dnevi izjavil Christoph "Tiger" Bartelt, bobnar nemškega rok benda Kadavar. Tretja plošča nemške vintage rock skupine Kadavar je izšla danes. Sestavlja jo enajst skladb in še skrit komad Reich Der Träume pokojne nemške pevke Nico, traja pa malo več kot petdeset minut. Album so fantje posneli ravno v Berlinu, snemanje pa je trajalo štiri mesece. Novo ploščo Berlin je tudi tokrat izdala nemška rok - metal velikanka Nuclear Blast. Skupino Kadavar sta leta 2010 ustanovila bobnar Christoph "Tiger" Bartelt in basist Philip "Mammoth" Lippitz, kmalu nato pa se jima je pridružil še pevec in kitarist Christoph "Lupus" Lindemann in zasedba je bila tako nared. Fantje so se že na začetku odločili za tako imenovani vintage oziroma retro rock, ki sega tja v šestdeseta in sedemdeseta leta. Njihova glasba spominja na primer na angleške legende Led Zeppelin in Black Sabbath. Po prvih dveh ploščah Kadavar in Abra Kadavar je basist Philip "Mammoth" Lippitz zapustil bend, njegovo mesto pa je prevzel Francoz Simon "Dragon" Bouteloup. Z novim članom se je bend lani odpravil na daljšo glasbeno turnejo, v sklopu katere je večkrat igral kot pred-skupina avstralske zasedbe Wolfmother. Nova plošča Berlin je z glasbenega vidika podobna prejšnjim, to pomeni izrazito rockovska. Lord of the Sky je na primer prvi komad albuma in že s tem je jasno, da so Lindemann in ostali ostali zvesti svojim glasbenim vzornikom. Naslednja Last Living Dinosaur spominja na stare doom uspešnice zasedbe Black Sabbath. Sledi ena izmed boljših komadov plošče, Thousand Miles Away From Home z izredno Lindemannovo kitaro. Posebno rockovska je še pesem The Old Man, na koncu pa je še čas za skrito pesem, psihedelično priredbo komada Reich Der Träume pokojne nemške pevke Nico. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Odzivi na županovo zavrnitev predloga o večjezičnem statutu medobčinske unije »Trijezičnost ni stvar širjenja zaščite, ampak doslednosti« »Trditve goriškega župana, da bi trijezični naziv in statut medobčinske unije pomenila uvajanje dodatnih oblik zaščite manjšin tudi v krajih, kjer ta ni zakonsko predvidena, so absurdne. Župan to dobro ve. Večjezičnost bi v tem primeru ne pomenila nobene širitve manjšinskih pravic. Pomenila bi le, da smo dosledni s tem, kar piše v samem statutu in je bilo poudarjeno na pripravljalnih sejah: naš prostor je poseben in raznolik. Zakaj bi tega ne pokazali tudi z večjezičnim statutom?« Sovodenjska županja Alenka Flore-nin zavrača izjave goriškega župana Etto-reja Romolija, ki je v sredo za naš dnevnik pojasnil, zakaj ne namerava sprejeti predloga o trijezičnem poimenovanju in statutu nove medobčinske unije za Brda in zgornje Posočje. Predstavniki občin, ki bodo vanjo vključene, se bodo danes dopoldne sestali na goriškem županstvu. Če ne bo presenečenj oz. če se Romoli ni premislil (tega včeraj nismo mogli preveriti, ker nam ga ni uspelo priklicati), se bo medobčinska unija rodila z uradnim nazivom »Unione Territoriale Intercomunale Col-lio-Alto Isonzo«, enojezičen pa bo tudi njen statut. V intervjuju za naš dnevnik je Ro-moli del odgovornosti za zavrnitev predloga o »uradni« večjezičnosti unije pripisal tudi samim slovenskim upraviteljem, ki naj bi ga s tem vprašanjem seznanili »zadnji hip«. »Če bi se župan udeleževal pripravljalnih sej, bi bil s tem informiran. Ko smo določali cilje statuta, večjezičnost unije sploh ni bila pod vprašajem, bila je že nekaj samoumevnega. Ne glede na to, ži- vahno izmenjavo mnenj sva z Romolijem imela na zadnji plenarni seji v prvih dneh avgusta, kar ni ravno zadnji hip,« pravi Flo-reninova, ki je po tej seji tudi preverila pri skupini ostalih županov, ali z večjezičnostjo statuta in naziva soglašajo. »Vsi so bili za to, ne morem pa vedeti, ali se bo kdo zdaj izpostavljal,« pravi Floreninova. Sovo-denjski podžupan Erik Petejan je predvčerajšnjem - pred našim intervjujem z Ro-molijem - na vse župane poslal še uraden predlog po trijezičnem poimenovanju. »Upamo, da bo sprejet. Drugače statuta ne bomo podprli,« potrjujeta Floreninova in Petejan. Kot je Primorski dnevnik že poročal, se bo medobčinska unija rodila tudi brez podpore občin Dolenje in Štever-jan, ki sta vložili priziv proti deželni reformi. Županja Franka Padovan je kljub temu upala, da bo do vsiljene združitve prišlo vsaj na podlagi večjezičnega dokumenta, njen telefonski pogovor z županom Romolijem pa ni zalegel. »Naša občina soglaša s tem, da bi bila naziv in statut večjezična. Dejstvo pa je, da ima goriška občina večjo težo pri glasovanju in lahko postavi veto. Res ne vem, kaj se bo jutri (danes, op.ur.) zgodilo. Upam, da bo prišlo do kompromisa, saj ne bi bilo dobro, če bi se kregali že pri samem nastanku unije,« pravi krminski župan Luciano Patat. Romolijeve izjave niso navdušile niti goriškega občinskega svetnika Demokratske stranke Davida Peterina, ki je obenem pokrajinski predsednik SKGZ, ter pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti Julijana Čavdka. »Najprej bi čestital doberdobskemu županu Vizintinu za odli- gorica - Begunci tavajo po mestu Bregove in otoček stalno nadzirajo Soške bregove so očistili, prosilce za azil pa so ponovno odgnali z otočka sredi reke pod sejemskim razstaviščem v Gorici. Akcijo so v sredo popoldne izvedli goriški mestni redarji in policisti s pomočjo podjetja Isontina Ambiente. »Goriška pre-fektura je kvesturi naročila, naj ponovno obišče zasilno zatočišče, ki so si ga uredili prebežniki na otočku sredi reke. Lokacija je nevarna, s padavinami, ki so jih napovedovali za sredo, pa še mnogo bolj, tako da smo morali takoj ukrepati,« pravi poveljnik mestnih redarjev Marco Muzzatti. Potem ko so v torek policisti, kara-binjerji, mestni redarji in gasilci prosilce za azil odgnali ter nekoliko očistili soške bregove, so svoje delo dokončali v sredo, ko so na prizorišču ponovno našli nekaj priseljencev. Mestni redarji, policisti in uslužbenci podjetja Isontina Ambiente so bregove v sredo popolnoma očistili, poleg tega pa so uničili vse zasilne bivake, tako da so na koncu čistilne akcije zbrali približno štirideset vreč odpadkov. »Stanje ob Soči in v mestu bomo neprestano nadzorovali, saj je bivakiranje prepovedano. Naša naloga je tudi ta, da se preventivno izognemo morebitnim nevarnostim, za prebež-nike pa morajo nato poskrbeti druge ustanove,« poudarja Muzzatti. Prav zaradi tega je zelo verjetno, da se bodo priseljenci ponovno vrnili na soške bregove ali pa bodo bivakirali v spominskem parku. Prosilcev za azil, ki nimajo strehe nad glavo, pa je v teh dneh v Gorici manj, saj čno delo, ki ga je skupaj s kolegi opravil v Laškem. Po drugi strani pa izražam solidarnost sovodenjski in števerjanski županji zaradi dogajanja v Gorici,« pravi Peterin, po katerem imata Floreninova in Pa-dovanova zaslugo, da so v statut goriške medobčinske unije vključili pet členov z jamstvi v korist slovenske narodne skupnosti. Peterin je v prejšnjih tednih v zvezi s trijezičnim nazivom in statutom unije vložil tudi svetniško vprašanje. Ocenil je, da župan Romoli s svojim nasprotovanjem večjezičnosti ustvarja problem, kjer ga ni. »V trijezičnem poimenovanju se zrcali prepletanje kultur in jezikov, ki so doma v Gorici. Zanikati to dejstvo je skregano s sedanjostjo in z zgodovino. Ista uprava, ki se odpira sodelovanju v EZTS, ima še vedno nerazumljive mentalne zapreke ob preprostem vprašanju, kot je trijezično poimenovanje zveze občin?« Po Peterinovih informacijah ostali župani večjezičnemu statutu in nazivu unije ne nasprotujejo, Ro-molijevemu ravnanju pa se čudi. »Župan je tokrat sam postavil blokado, češ da bodo nanj streljali njegovi politični somišljeniki. V zadnjih letih je ravnal drugače, saj je skušal blažiti trenja, do katerih je prihajalo znotraj večine v zvezi z izvajanjem manjšinskih pravic.« Romolijeve besede pa niso posebno presenetile predstavnikov SSk, pravi Julijan Čavdek. »Dovolj je, da pogledamo, kje je Gorica napredovala pri izvajanju zaščitnih določil iz zakona 38/2001 in bomo videli, da je kozarec bolj prazen kot poln. Zgovorno je že dejstvo, da se zaščito omejuje na tri bivše mestne četrti Pevma-Osla- Prebežnikmed prečkanjem Soče bijmbaca je v sredo zjutraj prefektura poskrbela, da so 27 prebežnikov, ki so v preteklih tednih bivali ob Soči, z avtobusom odpeljali v Trento. Gorico je tako v zadnjih dveh tednih zapustilo 152 prosilcev za azil, saj so jih 125 že odpeljali v Bologno in Bres-so. »V prihodnjih dneh pa je težko verjeti, da bi proč odpeljali še druge prebežni-ke,« sporočajo s prefekture, kjer za prihodnji teden napovedujejo novinarsko konferenco. (av) gorica - Zaplet Na vrnitev trupla Taimurja mora ■ v* v VI al družina še čakati Družina pakistanskega pre-bežnika Taimurja Šinvarija, ki je v petek, 7. avgusta, utonil v Soči, bo morala še čakati na vrnitev njegovega trupla v domovino. Potem ko je kazalo, da se bo truplo nesrečnega Pakistanca lahko domov vrnilo v teku tega tedna, je v zadnjih dneh prišlo do novih zapletov, zaradi katerih se je ves postopek zavlekel. »Ugotovili so, da zbrani dokumenti ne sovpadajo med seboj. Podatki, ki so jih o fantu zbrali, ko so ga identificirali v Italiji, se namreč ne ujemajo z njegovimi pakistanskimi dokumenti,« ja za Primorski dnevnik povedala odvetnica italijanskega sveta za pribežnike CIR Tamara Amadio, ki pobliže sledi postopku. Ta je med drugim dodala, da trenutno sploh ni mogoče napovedovati dneva, ko se bo Taimurjevo truplo končno lahko vrnilo domov. »Upam, da se bo zadeva čim prej rešila. Vem, da je nekaj Taimurjevih prijateljev neprestano v stiku s Tai-murjevo družino, ki je upravičeno zaskrbljena,« je zaključila Tamara Amadio. Med tem časom združenje prostovoljcev Insieme con voi na tekočem računu št. IT46 R057 2812 4008 0457 1262 581 še naprej zbira prispevke za prevoz trupla. (av) vje-Štmaver, Podgora in Štandrež, ko prav vsi dobro vemo, da živijo Slovenci na celotnem teritoriju goriške občine. V tem stilu goriška občinska uprava tudi tolmači sprejemanje trijezičnega naziva medobčinske unije, ko ga označi za nepravilno širitev izvajanja zaščite,« pravi Čavdek, po katerem je zavračanje večjezičnega naziva nesprejemljivo. »Z vsiljevanjem samo italijanskega naziva bo občina Gorica naredila hud prekršek, ki je že zadosten razlog, da tak statut zavrnejo tudi ostale občine in ne samo občini Sovodnje ob Soči in Števerjan.« SSk tudi zavrača izjavo goriškega župana Romolija, da je bil trojezi-čnem nazivu obveščen le zadnji trenutek, saj »sta županji iz Sovodenj in Števerjana že kot prvi popravek zahtevali trijezičen naziv. Žal tudi s strani ostalih županov bodoče unije ni bilo zaznati odločnih zahtev, kljub temu, da trijezičnemu nazivu niso nasprotovali.« Pokrajinsko vodstvo stranke SSk tudi pričakuje konkreten odziv deželne predsednice Debore Serracchiani na pismo treh slovenskih županov, dveh predsednikov krovnih organizacij SSO in SKGZ, predstavnikov SSk in slovenske komponente DS. Podpisniki predsednico pozivajo, naj poseže, da bodo spoštovana zagotovila iz deželnega zakona 26/2014 in da bo uveljavljena enaka raven zaščite v vseh unijah, v katere so vključene občine iz seznama zaščitnega zakona. SSk ne nazadnje obžaluje, da Slovenci niso soglasno zahtevali ustanovitve goriško-tržaške unije sedmih slovenskih občin, za kar so predstavniki SSk v Doberdobu in Sovodnjah vložili osnutek sklepa. (Ale) tržič - Projekt Zaposlitev za štiri mlade Plačevali jih bodo z vrednotnicami Tržiška občina bo začasno zaposlila štiri mlade med 18. in 25. letom starosti. Plačevali jih bodo z vrednotnicami, t.i. »voucherji«, v znesku 10 evrov, od katerih gre 7,5 evra delavcem, preostali del urne postavke pa je namenjen socialnim odtegljajem. Dva mlada bosta vključena v projekt, v sklopu katerega bosta skrbela za vzdrževanje zelenic, čiščenje cest in javnih površin. S tem se bosta ukvarjala 65 dni za skupno 260 delovnih ur za vsakega delavca. Ostala dva mlada, ki ju bodo zaposlili, bosta skrbela za ažurira-nje spletne strani, sodelovala bosta pri pripravi razstav ter bosta delila promocijski informativni material za kulturne prireditve. Uslužbenca se bosta z omenjenimi dejavnostmi ukvarjala vsak po največ 100 ur od 14. septembra do 31. decembra. Razpis bodo objavili v kratkem na spletnem portalu tržiške občine. »Projekt je namenjen mladim, ki niso še dopolnili 25. leta starosti. Ti so lahko tako brezposelni kot študenti. Nismo pozabili na ostale starostne kategorije, saj bomo v kratkem zagnali projekt tudi za osebe, ki imajo več kot 25 let,« pravi tržiški odbornik Francesco Martinelli. (av) Petek, 21. avgusta 2015 9 APrimorski ~ dnevnik Razstrelitev v morju Pirotehniki italijanske vojaške mornarice so včeraj dopoldne v morju razstrelili dve neeksplodirani ubojni sredstvi iz časa druge svetovne vojne, ki so ju nedavno odkrili v gradeški laguni. 900 kg težko mino tipa LMB nemške izdelave in topovski izstrelek so uničili približno deset kilometrov od gradeške obale. Dezinsekcija proti komarjem Goriška občina je napovedala vojno komarjem. Danes dopoldne bodo v parku za občinsko stavbo, v Spominskem parku in v Ljudskem vrtu opravili dezinsekcijo, s katero želijo zatreti oz. zmanjšati število odraslih komarjev. V popoldanskih urah bodo dezinsekcijo opravili na glavnem pokopališču v Ulici Trieste. V primeru slabega vremena bodo postopek za uničevanje insektov preložili na jutrišnji dan. (av) Brez avtomobila in motorja Tržiški karabinjerji so v noči s torka na sredo ustavili avtomobil, s katerim se je po Ulici Valentinis peljal 47-letni slovenski državljan z bivališčem v videmski pokrajini. Moški je napihal preko 1,5 grama alkohola na liter izdihanega zraku, zaradi česar so ga prijavili zaradi vožnje pod vplivom alkohola, ker pa je bil avto njegov, so mu ga zasegli. Brez motornega kolesa je ostal tudi 49-letni Goričan, ki je proti koncu junija povzročil prometno nesrečo; izvidi so pokazali, da je imel preko 1,5 grama alkohola na liter krvi. (av) Brezplačnov palačo Coronini Goriški občani si bodo lahko jutri in v soboto, 29. avgusta, brezplačno ogledali palačo Coronini Cronberg med 10. in 12. uro. Pobudo že drugo leto zapored prireja Fundacija Coronini-Cronberg, ki bo med drugim organizirala vodene oglede dvorca v treh izmenah, z začetkom ob 10., ob 11. in ob 12. uri. Brezplačno vstopnico je mogoče dvigniti pri blagajni. Priložnost lahko Goričani izkoristijo za ogled razstave »Dalla penna d'oca alla macchina da scrivere - Gu-glielmo Coronini e la bella scrittura«, ki je ob 25-letnici smrti grofa Viljema Co-roninija na ogled v palači in v nekdanjih konjušnicah. (av) Našteli 3500 obiskovalcev Okrog velikega šmarna je Redipuljo obiskalo kar 3.500 ljudi. Podatke je zbral turistični urad zavoda IAT, ki je nadzoroval dotok turistov med 14. in 17. avgustom. Ti so »navalili« na spomeniško območje, ki vključuje kostnico, mednarodno avstro-ogrsko pokopališče, vojaški muzej, multimedijski muzej v železniški postaji v Redipulji in muzej na prostem Dolina 15. bataljona bersaljerjev na Debeli griži. Dotok turistov se je letos povečal za 23% v primerjavi z istim obdobjem lani. 7% vseh obiskovalcev je bilo tujcev. Ti so se letos sprehajali po poteh miru tudi v spremstvu vodičev, ki so jim orisali zgodovino naših krajev. Turistični urad je med drugim izvedel anketo, da bi preveril zadovoljstvo obiskovalcev. Ti so bili nadpovprečno zadovoljni, pohvalili pa so vojaški muzej in informacijski urad na železniški postaji. Zelo cenjeni so bili tudi večjezični letaki, ki so jih delili pri omenjenih ustanovah. (av) Flavtistke v vili Vipolže V vili Vipolže bodo danes ob 20. uri nastopile mlade flavtistke, udeleženke mojstrskega tečaja za flavto pod mentorstvom prof. Milene Lipovšek. Svojo udeležbo na Solokampu bodo mlade glasbenice sklenile jutri v Štanjelu ob 20. uri s koncertom, na katerem bodo nastopile v solističnih točkah ob spremljavi klavirja Mateje Urbanč Hladnik. Vstop je prost. (av) 10 1 4 Četrtek, 20. avgusta 2015 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Še jutri na ogled razstava »Prepovedano rabiti sesalko brez potrebe...« Posnetek, ki je nastal poleti 1915 sredi Pevme Še do jutri bo v Kosičevi galeriji na prehodu s Travnika v Raštel na ogled dokumentarna in umetniška razstava o Pevmi, Oslavju, Štmavru in Solkanu. Razstava je bila najprej na ogled na sedežu Krajevne skupnosti v Pevmi v času praznovanja Sv. Ane, zaradi dokajš-njega zanimanja pa so jo postavili še v Gorici. V dveh razstavnih prostorih si je moč ogledati krute fotografije vojnega razdejanja, ki je povsem uničilo štiri sosednje vasi. V povojni obnovi pa so povsem spremenile svoj videz. Drugi del razstave pa je umetniško zasnovan; pripravili so ga člani Rezbarskega društva iz Solkana in Kamnoseške skupine iz Manč v Vipavski dolini. Med kopico fotografij je na posebno zanimanje naletel posnetek, ki je nastal poleti 1915 sredi Pevme. Fotografu sta se nastavila avstro-ogrska oficirja, ki sta se usedla na stopnico ob vaškem vodnjaku. V ozadju je že opazno razdejanje, ki so ga povzročile italijanske topovske granate, ki niso prizanesle nikomur, pa naj gre za človeka, stanovanjsko hišo ali hlev. Prebivalci Pevme in še prej Oslav-ja, ki se je znašlo na sami bojni črti, so svoje domove zapustili že prve dni vojne. S fotografije bi se dalo sklepati, da večine prebivalcev v nesrečni Pevmi takrat ni bilo več. Zato nekoliko preseneča na- pis na vodnjaku, ki je izpisan v slovenskem jeziku. Očitno ga je dal postaviti takoj na začetku vojne domači župan. Razen ene besede, se da z napisa razbrati: Prepovedano rabiti sesalko (danes bi rekli črpalko) brez potrebe, ... vodo za pranje, zalivati vrte in napajati živino. Ta vodnjak obstaja še danes in krasi kotiček ob otroškem vrtcu v Pevmi. Vklesana letnica na njem pove, da je bil postavljen leta 1900. Danes je njegov videz nekoliko drugačen. Zmanjkalo je veliko železno kolo, ki je služilo za ročen pogon črpalke, pa tudi manjše skledasto korito (najbrž iz litega železa) in manjša ročna črpalka pred vodnjakom. To so verjetno odstranili med povojno obnovo, ko so poleg gradnje hiš tudi razširili cesto skozi vas. Fotografijo je posnel Franz Moi-se, avstro-ogrski stotnik, ki je bil zadolžen za telefonske povezave in je v tej vlogi obiskoval tudi izpostavljene bojne položaje. Ob teh priložnostih je veliko fotografiral. Te fotografije so zbrane v trijezični knjigi Goriško mostišče 1915-1916, ki jo je izdalo goriško društvo za zgodovinske raziskave Isonzo. Naj povemo, da je bil stotnik Moise z otoka Cres in je bil oče Francesca Moi-seja, dolgoletnega odbornika pri goriški občini. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. - l'esecuzione«; 21.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 4: 18.15 - 20.30 - 22.10 »Breaking Dance«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 »Come ti ro-vino le vacanze«; 22.00 »The Gallows - l'esecuzione«. Gledališče U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 »Pixels«; 21.00 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Ex_machina«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.50 -22.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Ant-Man«. Dvorana 3: 17.20 - 19.30 »The Gallows GLEDALIŠČE NA KONTRADI: gledališko društvo Kontrada Kanal vabi vse ljubitelje smeha na ogled komedij s pričetkom ob 20. uri: danes, 21. avgusta, »Bumbar« nastopa gledališče 2B iz Bohinjske Bistrice; 22. avgusta »Oblast« v priredbi KD Domovina Osp; 23. avgusta »Gugalnik« gledališke skupine Globočak Kambreško; 28. avgusta »Vse zastonj«, v režiji Da-rija Foja, prireja Koroški deželni teater iz Slovenj Gradca; 29. avgusta »Sil-vestrska sprava 2000« v priredbi Kud-a Valentina Kokalja; 30. avgusta »Pokojnik« v priredbi gledališkega društva Kontrada Kanal. Več informacij po tel. 00386-53981213, tic.kanal@siol.net ali www.drustvo-kontrada.si. fl Razstave V GORICI: v galeriji Kosič v Raštelu 5/7 je na ogled razstava »Vojna je uničila vse... Pevma, Oslavje, Štmaver, Solkan 1915-1918«; do 22. avgusta 9.0012.30, 15.30-19.30. ajdovščina - Gostili bodo prvi mednarodni Bienale Castra Kultura za ekonomijo Razstavljalo bo 194 likovnih umetnikov iz 45 držav vsega sveta - Potekal bo od 29. avgusta do 30. septembra V Društvu likovnih umetnikov severne Primorske skupaj s partnerji letos prvič organizirajo Bienale Castra, na katerem bo razstavljalo 194 likovnih umetnikov iz 45 držav vsega sveta. »Namen projekta je edinstven kulturni dogodek, ki obenem prinaša širši ekonomski učinek za celotno regijo,« pojasnjuje Franc Golob, izvršni sekretar Bienale Castra 2015. Biena-le, ki ga posvečajo akvarelu, bo v Ajdovščini potekal od 29. avgusta do 30. septembra. »Gre za oživitev akvarela kot likovne tehnike, kar je splošen trend v svetu. Naše društvo ima v Ajdovščini svojo lastno galerijo, zato je to bila dovolj močna baza, da smo šli v mednarodni projekt,« orisuje Golob namen dogodka. Organizator Mednarodnega Bienala akvarelov Castra 2015 je Društvo likovnih umetnikov severne Primorske (DLUSP) v sodelovanju z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), Lokarjevo galerijo Ajdovščina in Pilonovo galerijo Ajdovščina. »Lokarjeva galerija deluje že nekaj let in kot vsaka druga si išče svojo nišo - ne bom rekel ravno tržno - a v bodočnosti bo treba razmišljati tudi v tej smeri. Zato delujemo pod sloganom Kultura z gospodarskim učinkom. Gre za individualno pobudo h kateri vabimo množico drugih ljudi, ki imajo svoj interes, da združijo kulturo z gospodarskim učinkom,« razlaga Golob širši pomen dogodka. Organizatorji želijo skupaj z likovnimi umetniki, kura-torji in turističnimi institucijami postaviti Vipavsko dolino na zemljevid zanimivih kulturnih, naravnih in turističnih destina-cij ter s tem pripomoči domači ekonomiji in kulturi. Konkretni gospodarski učinki se že kažejo: na kmečkih turizmih v Vipavski dolini imajo sobe že rezervirane Italijani, Indijci, Kanadčani in številni drugi udeleženci bienala, ki bodo imeli priložnost spoznavati lepote pokrajine in druge značilnosti območja. Izbrana likovna dela bodo razstavljena v Lokarjevi galeriji in Pilo-novi galeriji v Ajdovščini od 29. avgusta do 30. septembra 2015, v spremljevalnem programu pa se bo odvijal v Pilonovi galeriji Simpozij na temo »Akvarel včeraj, danes in jutri«. V septembru se bodo dogajale različne likovne delavnice, strokovna vodenja po razstavi in demonstracije slikarskih materialov in pripomočkov za akvareliste. Zakaj pa so bienale, ki se bo odvijal vsaki dve leti, poimenovali castra? Odgovor se skriva v latinskem pomenu besede. Rimljani so jo v tem pomenu uporabljali za stavbe ali zemljišča, ki so bila rezervirana ali izdelana za vojaški obrambni položaj. Rimljani so utrjen vojaški tabor, ki je bil vključen v obrambni sistem vzhodnih meja rimskega cesarstva, začeli graditi okoli leta 270. Mesto Ajdovščina se je stoletja razvijalo izključno znotraj njega. (km) V ŠTEVERJANU: na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah št. 35 so na ogled razstava »Ara Pacis Valentina Omana in obrazi Prve Svetovne Vojne« ter fotografije iz arhiva kulturnega združenja Isonzo; do konca avgusta od ponedeljka do petka 9.00-12.30, 14.00-18.00, ob sobotah in nedeljah po domeni (tel. 0481-391228). ~M Koncerti V GRADU KROMBERK v sklopu etno in jazz Festivala »Glasbe sveta« bo v torek, 25. avgusta, ob 21. uri nastop albanske jazz pevke Eline Duni s svojim kvartetom. Tržnica »Dobrote sveta«, ki bo ponujala domačo hrano, bo odprta od 19. ure; več na www.glas-besveta.org. Prireditve V GRADIŠČU: 22. avgusta ob 21. uri bo na dvoru Marco dAviano palače Tor-riani koncert Serene Finatti in Andree Varnierja v sodelovanju z plesalci plesne šole IlyDance iz Tržiča z naslovom »Serena piu che mai live«. med 20. in 23. avgusta »San Valeriano Revival« šport, glasba in stojnice na igrišču pri Sv. Valerianu. 29. avgusta ob 21. uri na dvoru Marco dAviano palače Torria-ni »Nova carmina« v skopu niza dvorne glasbe; več na www.comu-ne.gradisca.go.it. »DOBIARTEVENTI« - multimedijska umetnostna prireditev bo potekala v kraju Dobbia pri Štarancanu (Ul. Vit-torio Veneto 32) do 26. avgusta s pri-četkom ob 21. uri; vstop prost, več na www.dobialab.net. H Šolske vesti AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči za otroke osnovne šole in vrtca od 31. avgusta do 4. septembra in od 7. do 11. septembra od 8. do 13. ure; informacije in vpisovanje po tel. 333-9353134 (Elena). MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice, ki potekajo v Doberdobu do 4. septembra. Otrokom od 4. do 13. leta ponujajo veliko zabave ter kvaliteten in pester program: jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples. Informacije: hisapravljic@gmail.com ali 334-1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc). bra; informacije po tel. 333-4056800 ali na inforogos@gmail.com. VZPI DOL-JAMLJE vabi na obisk partizanske knjižnice v Jamljah ob sobotah od 17. do 19. ure; informacije po tel. 333-1175798 (predsednik Jordan Semolič) ali tel. 338-8399452 (tajnik Patrik Zulian). KAYAK KLUB - ŠILEC vabi člane, prijatelje in novince na veslaško popoldne ob privezu v parku pod Pev-mo v soboto, 22. avgusta, od 14. ure dalje. 0 Mali oglasi DIPLOMIRANA iz biologije nudi lekcije iz matematike, biologije, naravoslovja in fizike dijakom nižje in višjih šol; tel. 346-9712707. Pogrebi M Izleti ™ :edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1, do 31. avgusta POLETNI URNtK sprejemanja Milili OjlAlAV prfrt I plafJlu osmrtnica zahvale, soialja, čeititlte v okvirčku, /»aH oglati v okvirOm, oglasi drvi rev in ofgor\lzal - Nvai - N3SS3 - N0113 - vsm - av»3 - vnvnv - o>iiwv - i/vaviv - in vi v - onviv - nvnov ■pzDJog ui oBog 'a^of.os dubuii mi3}oy 'd>jiuAdup dbbsdu AO>jiup3jn l/iuadib lj3i) a^miud nqop mi/od L/jAis a soq 'apasaq afupods asA s;/// a HpajodzDj oujiADjd soq a_p DaADiapiu&AsojduuuiJodssDU-VMNVZIUM VNA0>H1S 3N3INV3)l3a 3XSNVniVll 3HI0NJI1NV sraoao 0)Q3W)I HVSR9 'hinfoflzvh iusuoin a33cih1sav ni a33n3a01s i03s0s •• 'n 'zvr thmvz in83s0 iu93nv0v ijiiihsvz zvazraaoN niNiaods MSNnHUA vnmnso V93KSN0JIVZ vaw3w3ads 3il3d n01nv 7 OlIAOld ONHfVH msom (1HHAVN 01S3I/V313A oxsnzvaa ISONAVUIIH 'avj N383U9 1VN1VHS vnvNroA <13WSVJ 3nrii03a OSO» VZ N3W -vniNsnaa 3NIJOJI31 vndvii tvodnais 3xoarods IHJH3NA vx3a Z31V909 33AV130 nisavjims jvn A0WZINV9a0 HDISN39 HDIVN3 3NldnHS (viavwa3N IVa))IINS3d msrmisAV vznwvnsa9 (1NV1IHA 13fl3tld vni«3ZVNao 093adA ohsfnons zoAiianod VN3{ VA01NVNV1V NIIJH VA0S0wavx flTNOH VN »aoaoma ad!Wajn!UAD,6-|>|n |>|SrDVNISlAIO>l nue|!|/\| a |spajd = va3aVLS • fPaj>lnn m '^msad uj jozom '3aa0|S0ABjeu ¡^suuu = y v» ■ ifiBoioijuu i>)sj6 a euaz eaojuelubjv u| dl| eAosoujpe» = oni • BAismssd e6a>|su9Z3qnf| EDupoui 'ezniu e>|sj6 = 01Vid3 • suajuv a>|3j a^suefnei! sirn oud^ub = OINV ->l3?aVA01S KINA3Na rOAl 'HINA3N0 insaoiviad ihiaizoks 3)311)1 'vu3a 93IUD aavAa3 flNVHNNI nwiaAnviA IXU0AX3? lUd van9u VNS31d 3PNIAVS naiAznad dVIS IHVNdVN aoAS (l vinnuod) 01S3W"IV1I vinasa zroiv (0zn3u01 NVI9) UVdlX DISNVniVlI in3hsnijvn 01s3w 3Avjaa'aA3 DivAiasad vaz a vn3w31dv9 -3XSNvnaNi »iNavdiad VNV1SINV9JV Q1S3W 0NAV19 (o)id/) 'bia| e6aj ez babs -[bj>|0 *oz .'BDpuBipo>| jog z$V B>||up8spajd pmjajez -8L !epjoj -pay bd|bj6{ b6s>|suj|!j bba^suauib prnjajez :n|9bjz| a ajsju -ejsud "OL -duji o>|suaz s issan e^jejnius b^sjbdias eiuep>|au -g :|UJBqaso jujjuafiujnso bz ao| ¡>|sfp!|od mi_ ;jbjao '-Hjsed 'jbsub|d -g :>l!Jl 'ejefiAz -g :(ueug) >|!U3qse|6 ¡>|suB}uq ¡eiusojjod :ezaui\ e6a>|sqeje ou|abpb|a pod afjojpod ~z -Miš ou '(zfoiv) fiaids/d $du • 1 ON^IdAVN •oupej D3|Bj6j !>|siu|y pjsuaiue -£z -uos Boq j)|suB3d!6a ~ZZ -'pedBU '>|0>jSBU "iz .'oioj_L pajd Ao^mfiaA -od l|i>|sjB i|3Ap aiuj '6l |>|sbaji| a oisaiu -¿\. !|iaA3 |Lu;usiunj z BUj|)SBj BU|iABjpz b)|sjo6 -gl .'inujiu issspisas "sl ¡MjSjdpajd od afuBAopBjn o|au3jso>|o 'ouBjjiajd -£l 'e^JBqs epeiuo b>||u -pzaAz e6a|juun u|s 'D3|Bj6! i>|suj|y ¡>|SAO}d!63 "Zl .'auBi|qnf-| afu -seuep 3 uij oujuue "ll .'nupaj a uep ifiajj '9 .'sej» »n z sba bsbu *l ONAvaoaoA fiamidsDu- VMNVZIU» VIVIN Ojrva») 01838119 31311IDIVJ avan ?iaoixoa s31v 33A01S -OAVaVN mswia VH010 V93A3F3SI00 DlVAI83ad nvAiz 31S3AZ dh3a01? n3iiro9 0JIV1 1IAV1S3S 1VH01 INJON nadOHiud rvan orasrasHd vjvrid i9n0s s oisaonsaao ONAVflVZ HINA3Na insaoiAiad IU39 s •iS X 1 3 J u o>|e~| iu jo6| :ejef|Aejdud ubjjs 1 f SLOZ eisnBAe-Lč^d / 1 • >1 S h 0 1AI ! 11 d / RADIO IN TV SPORED Petek, 21. avgusta 2015 15 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 15.00 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 C'e qualcosa in te RAI2 6.00 Nad.: Lena 6.20 Nad.: Il tocco di un angelo 7.05 Serija: Le sorelle McLeod 8.30 Serija: Il nostro amico Charly 10.0013.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0017.55, 18.15, 20.30, 23.45 Dnevnik in vreme 14.00 Film: Marie Brand e l'ultimo giro sulla giostra (krim.) 15.40 Serija: Senza traccia 17.05 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: The Millers 21.20 Serija: Body of Proof RAI3 6.30 Rassegna stampa 8.00 Agora 10.10 Film: Ponzio Pilato (zgod.) 11.50 Disney Classic Cartoons 11.55 14.00, 18.55, 23.25 Dnevnik in vreme 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Pane quoti-diano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Film: Una spia al liceo (kom., '12, i. M. Cyrus) 17.30 Geo Magazine 20.00 Blob 20.10 Serija: Tre mogli per un papa 20.35 Nad.: Una mamma imperfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 La grande storia RAI4 13.15 19.35 Once Upon a Time 14.00 Mako Mermaids 14.50 Stargate Atlantis 15.35 Andromeda 16.25 Star Trek Enterprise 17.10 Novice 17.15 Warehouse 13 18.00 Film: Anna's Storm (zf) 20.20 Star Trek: Next Generation gli innocenti (dram.) 13.40 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.10 Gran-Premium 14.20 Nad.: La ladra 15.10 Anica - Appuntamento al cinema 15.15 Nad.: Avvocati 17.00 Nad.: Tutti pazzi per amo-re 17.50 Novice 17.55 Nad.: Batticuore 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Linda e il brigadiere 21.20 Nad.: Don Zeno - L'uomo di Nomadelfia _RETE4_ 6.50 Serija: Magnum, P.I. 7.55 Nad.: Kojak 9.25 Nad.: Bandolera 10.30 20.30 Dalla vo-stra parte 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Film: Perry Mason - Il caso Jokester (krim.) 14.00 Film: Big Man - Polizza droga (det.) 15.3019.35 Ieri e oggi in Tv 16.10 Film: Brama di vivere (biogr.) 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Burden of Evil - Il peso del male (krim.) 23.10 Film: Volver - Tornare (dram., '06, i. P. Cruz) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.40 Film: Olimpiadi di famiglia (kom.) 16.15 Film: Rosamunde Pilcher - Il castel-lo dei miracoli (rom.) 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint - Estate 21.10 Film: Moonacre - I segreti dell'ul-tima luna (fant.) 23.00 Film: Fido (horor) _RAI5_ 14.20 Capolavori della natura 15.05 Il popolo dei cieli 16.10 Museo Italia: Musei Va-ticani 17.05 Art of... America 18.00 Novice 18.05 Food Trail - La sfida del cibo 18.55 This is Opera 19.45 Tutti I segreti di un'opera d'arte 20.40 Passepartout 21.15 Dok. film: Anija - La nave 22.45 Scara-mouche Scaramouche 23.15 Jazz - Istru-zioni per l'uso RAI MOVIE 14.00 Film: Gli inesorabili (vestern, '60) 16.15 Film: Main Street - L'uomo del futuro (dram., '10, i. C. Firth) 17.40 0.35 Novice 17.45 Film: Simbad e il califfo di Bagdad (pust.) 19.30 Film: Café Express (kom., It., '80) 21.10 Film: Giu al Nord (kom., Fr., '01) 23.30 Show: Ammutta Muddica _ITALIA1_ 6.40 Serija: The Middle 7.30 Risanke in otoške oddaje 8.20 Serija: Super Car 10.25 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: The Cleveland Show 14.55 Nan.: Futurama 15.20 Nan.: Due uomini e mezzo 16.15 Serija: Royal Pains 18.00 19.00 Nan.: Camera Caffe 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 20.10 Serija: The Night Shift 23.05 Film: Factor 8 - Pericolo ad alta quota (triler) _IRS_ 13.05 Film: Caruso, zero in condotta (kom.) 14.55 Film: Arrangiatevi (kom.) 16.55 Film: Il corsaro nero (pust.) 19.15 Serija: ATeam 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Nome in codice - Nina (akc., '93, i. B. Fonda) 23.05 Film: Il destino di un guerriero - Alatriste (pust.) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.30 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 20.35 In onda 12.00 L'aria d'estate 14.00 Serija: Starsky & Hutch 16.20 Serija: Ironside 18.00 Serija: Il commissario Cor-dier 21.10 Serija: Josephine, ange gardien LAZD 21.15 Film: L'ombra della vendetta (tri-ler, '09, i. L. Neeson) 22.45 Film: I soliti ignoti (kom., It., '58) RAI PREMIUM 10.55 Nad.: Un posto al sole 11.55 19.30 Nad.: Terra Nostra 12.40 Film: La fuga de- 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Riunione di redazione 19.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 21.00 Voci in piazza _LAEFFE_ 11.25 20.15 Bourdain: Senza prenotazione 13.0019.05 Il cuoco vagabondo 15.00 Viag-gi nudi e crudi 16.00 David Rocco: Dolce vita 17.05 Jamie: Menu in 15 minuti 18.15 Jamie: La mia rivoluzione 21.05 Film: L'eta barbarica (kom.) 22.55 Film: Un crimine (triler) _CIELO_ 12.1513.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Speciali Property - Los Angeles 17.15 Buying & Selling 18.15 Fratelli in af-fari 19.15 19.45 Affari al buio 20.15 House of Gag 21.10 Masterpasticciere di Francia _DMAX_ 12.30 Container Wars 13.20 20.20 Rimo-zione forzata 14.10 Video del tubo 15.05 Tickle: la febbre dell'alcol 15.55 A mani nude nella palude 16.50 Bear Grylls: l'ultimo sopravvissuto 17.45 Ultima fermata: Alaska 18.35 Affare fatto! 19.30 Banco dei pugni 21.10 Alaska: pesca in alto mare 22.00 Airplane Repo: operazione recupero 22.55 Cacciatori di tornado SLOVENIJA1 5.55 16.25, 22.45 Poletna scena 6.15 Odmevi 7.00 Najboljše jutro 9.00 Kviz: Vem! 9.45 Nan.: Danes dol, jutri gor 10.20 Slovenski pozdrav 11.55 Sam Sebastian: Šesti čut 12.20 10 domačih 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.35 23.10 Polnočni klub 15.10 Mostovi - Hidak 15.5018.00 Otroški program: OP! 17.30 Dok. serija: Kdo si pa ti? 17.55 Novice 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.00 20 let Veselih Štajerk 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.45 Mi znamo 9.00 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.25 19.05 Točka 10.10 Najboljše jutro 12.50 Mozartine 14.45 Dok. odd.: Kače 15.20 Dok. serija: Prašna dežela? 15.50 Podoba podobe 16.30 Mostovi - Hidak 17.10 Nan.: Začnimo znova 17.40 Zvezdana 18.20 Dok. film: Pozabljeni Slovenci 20.00 Košarka: prijateljska tekma, Slovenija - Ukrajina, prenos 6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: The Net - Intrappolata nella rete (akc., '95, i. S. Bullock) 23.25 Film: Mistery (triler) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 12.40 Aktualno: Salus Tv 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 21.50 Film: Mayerling (dram.) 0.05 20 let Veselih Štajerk _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.35 Film: Lov za dekleti (kom.) 16.00 Alpe Jadran 16.30 Nautilus 16.55 Folkest 2011 18.00 To bo moj poklic 18.25 Ljudske zgodbe s Krasa 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Košarka: prijateljska tekma, Slovenija -Ukrajina 22.15 Glasbeni dogodki pod oljko 23.30 Arhivski posnetki _POP TV_ 7.00 Risanke 8.35 10.30, 11.40 Tv prodaja 8.50 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.45 Nad.: Grehi preteklosti 12.10 Enostavni obroki Rachel Allen 12.40 MasterChef Slovenija 14.00 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 15.05 Nad.: Dubrovniška zora 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 17.0018.55, 23.05 Novice 21.00 Film: Vedno priča, nikoli nevesta (kom., '08, i. K. Heigl) 23.00 Eurojackpot _KANAL A_ 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 11.45 Pazi, kamera! 8.30 12.20 Serija: Vzgoja za začetnike 8.55 Risanke in otroške odd. 10.2011.30, 12.45 Tv prodaja 10.35 Nad.: Ljubke laž- Petek, 21. avgusta Rai movie, ob 22.45 VREDNO OGLEDA I soliti ignoti Italija 1958 Režija: Mario Monicelli Igrajo: Vittorio Gassman, Marcello Mastroianni in Renato Salvatori Cosimo in stari Capannelle, dva rimska tatiča, sta na tem, da ukradeta avtomobil, ko ju odkrije policija. Co-sima aretirajo, Capannelleju pa uspe pobegniti. Cosimo za rešetkami izve za nov tatinski podvig, ki ga načrtujejo v Rimu in s katerim nameravajo izprazniti mestno blagajno. Ker kaže, da bo kraja zelo rentabilna, želi zapornik na vsak način sodelovati pri akciji, a za to mora še v času zapustiti ječo. Tako zaprosi pajdaša Ca-pannelleja, da mu najde 'ovco', to je osebo, ki si prevzame odgovornost za tatvino in gre v zapor namesto pravih krivcev. Bokser Peppe se kmalu zatem povsem nedolžen znajde za zapahi, a ker razume, da je razlog zelo zanimiv, prisili Cosima, da mu pove za kaj pravzaprav gre in tako tudi Peppe odloči, da se hoče udeležiti podviga ... Monicellijev film delno povzet po pripovedi Itala Calvina je spravil v isti kader dva osrednja igralca zlate dobe italijanskega filma: Marcella Mastroian-nija in Vittoria Gassmana. nivke 13.15 Film: Začinjeno z ljubeznijo (rom.) 15.05 Film: Možje X - Zadnji spopad (fant., '06, i. H. Jackman) 17.10 Serija: Črni seznam 18.55 Serija: Hitri tečaj Ric-harda Hammonda 20.00 Film: Vonj po ženski (dram., '92, i. A. Pacino) 23.05 0.05 EPT - Evropski poker turnir PLANETTV 10.55 17.45 Nan.: Prijatelji 11.30 Tv prodaja 12.00 Film: Alvin in veverički (anim.) 13.45 Nad.: Sulejman Veličastni 14.50 Doktor 24 16.00 Film: Naključna varuška (dram.) 18.20 Nan.: Nor, zmeden, normalen 19.05 Ramsay rešuje kuhinje 20.00 22.20 Danes 20.35 Film: Svet igrač 3 (anim.) 22.40 Nan.: Ujeti pod kupolo 23.40 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: V studiu Katerina Citter in Boris Devetak; 10.10 Koncert: Gipsy Swing Quintet; 11.00 Studio D; 11.15 To je narava; 12.10 Z vrta na mizo; 12.30 Pogovori o jeziku; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Miran Ipavec: Av-toštoparske zgodbe - 18. del, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00, 17.30 Vreme; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Ron-čel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Secret Disco; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 14.35, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasba; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00 Pairapappa; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state frschi; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 6 Petek, 21 avgusta 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V, Nad Skandinavijo in Baltikom je območje visokega zračnega tlaka, drugod pa območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah se nad našimi kraji zadržuje razmeroma hladen in tudi malo bolj vlažen zrak. Danes dopoldne bo vreme spremenljivo. Popoldne se bo zjasnilo, še posebno ob obali, kjer bo pihala zmerna burja. V notranjosti bodo še vedno možne kratkotrajne nevihte. Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bo nastala kakšna kratkotrajna ploha. Na Primorskem bo še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 15, ob morju okoli 17, najvišje dnevne od 17 do 23, na Primorskem do 27 stopinj C. Jutri ob obali in v nižinah bo sončno do delno oblačno. V gorah zjutraj bo oblačno, popoldne pa spremenljivo z možnostjo krajevnih ploh. Ob obali bo pihal burin, ki bo tekom dneva ponehal. Jutri in v nedeljo bo povečini sončno. Zjutraj bo po nižinah megla. Burja bo v soboto ponehala. V ponedeljek se bo pooblačilo, popoldne bo v zahodnih in osrednjih krajih pričelo deževati. Zapihal bo jugozahodni veter. Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 20.04 □ Dolžina dneva 13.52 Luna vzide ob 12.44 in zatone ob 23.15 Leta 1986je v močnih nalivih do jutra v preteklih 48 urah ponekod v Zgornjem Posočju padlo zelo veliko padavin. V Plužni pri Bovcu so izmerili 210 mm, n na Žagi pri Bovcu 207 mm, v Lepeni 157 mm in v Bovcu 146 mm dežja. Danes: ob 0.30 najvišje 11 cm, ob 6.46 najnižje -23 cm, ob 13.28 najvišje 29 cm, ob 20.08 najnižje -13 cm. Jutri: ob 1.08 najvišje 2 cm, ob 7.14 najnižje -14 cm, ob 14.18 najvišje 25 cm, ob 22.01 najnižje -12 cm. Morje je mirno, temperatura morja 24,8 stopinje C. 500 m............16 1000 m ..........13 1500 m...........11 2000 m............9 2500 m............S 2864 m............3 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah dosegel 7 in v gorah 8. Umrl oče nemške »ostpolitik« BERLIN - Umrl je nemški politik iz vrst socialdemokratov (SPD) Egon Bahr, ki velja za očeta nemške «»zhodne politike«, so včeraj sporočili iz SPD. Star je bil 93 let, umrl pa je zaradi odpovedi srca. Bahr, ki se je rodil leta 1922 v nemški zvezni deželi Turingija, je bil glavni svetovalec Willyja Brandta, kanclerja Zvezne republike Nemčije med letoma 1969 in 1974. V tem času in tudi kasneje je prispeval k odpiranju proti tedanji Sovjetski zvezi in drugim državam varšavskega bloka. T.i. ostpolitik oz. vzhodna politika je zagovarjala «spremembe skozi približevanje» in jih tudi dosegla ter s tem znatno zmanjšala napetosti med hladno vojno. V Buenos Airesu morajo bolnišnice zaposliti klovne BUENOS AIRES - Bolnišnice v argentinski pokrajini Buenos Aires morajo v skladu z novo zakonodajo na pediatričnih oddelkih zaposliti klovne. Po mnenju tamkajšnjih oblasti je namreč prisotnost klovnov v bolnišnicah »dopolnilno zdravilo, ki razveseljuje bolne otroke, družine in osebje«, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. »Smeh je najboljše zdravilo,« trdi eden od avtorjev novega zakona Dario Golia. Parlament pokrajine Buenos Aires je zakon sprejel julija, v veljavo pa je stopil v sredo. Klovni so bili v argentinskih bolnišnicah pogosto navzoči že doslej, zdaj pa je njihova prisotnost tudi zakonsko urejena. tianjin - Na območju eksplozij s prejšnjega tedna Raven smrtonosnega cianida 350 krat višja od dovoljene TIANJIN - V vodi blizu kraja smrtonosnih eksplozij v kitajskem pristaniškem mestu Tianjin so odkrili več kot 350-krat višje ravni cianida od dovoljenih, so danes sporočili uradni viri. Eksplozije v skladišču nevarnih snovi so 12. avgusta zahtevale najmanj 114 mrtvih, sprožile pa tudi strahove pred onesnaženjem zraka in vode v 15-milijonskem mestu. Cianid so zaznali na 25 mestih, na katerih na zaprtem območju eksplozij spremljajo stanje vode, presežene vrednosti pa na osmih lokacijah, pri čemer je najvišja za 356-krat presegla standardno raven, je sporočil urad za zaščito okolja v Tia-njinu. Kitajske oblasti so pred tem sporočile, da je bila najvišja presežena vrednost 28-krat višja od standardne, v okolj-skem uradu pa danes niso pojasnili, kako je prišlo do tolikšnega povečanja, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. So pa v uradu še povedali, da so cianid zaznali tudi na šestih izmed 16 pregledanih mest izven zaprtega območja, a je bila njegova raven povsod nižja od dovoljene. Eksplozije pred tednom dni, ki so na prizorišču pustile opustošenje, so terjale najmanj 114 mrtvih, več kot 60 ljudi še vedno pogrešajo. Sedem trupel oblastem še ni uspelo identificirati. Ker so bile v skladišču, kjer je odjeknilo, shranjene nevarne kemikalije, med njimi 700 ton visoko strupenega cianida, se prebivalstvo boji zastrupitve zraka in vode. Po eksplozijah so reševalne ekipe okoli 100.000 kvadratnih metrov velikega prizorišča, tako imenovanega jedra, postavile nasipe iz peska in zemlje, s čimer naj bi preprečile iztekanje onesnaževal. Kitajske oblasti pa ob tem vztrajajo, da sta zrak in voda v Tianjinu varna. Kljub temu lokalno prebivalstvo v to javno izraža dvome, k previdnosti je pozvala tudi okoljevarstvena organizacija Greenpeace. florida - Našli španske zlatnike Zaklad je na dnu morja čakal tristo let FLORIDA -Skupina lovcev na zaklade je med potapljanjem ob obali Floride naletela na ostanke potopljene ladje. Med njimi so našli sef s 350 zlatniki (na fotografiji Ansa) iz 18. stoletja. Gre za španske do-blone, ostanki potopljene ladje pa pripadajo brodovju enajstih španskih galeonov, ki so se nedaleč od floridske obale potopili med hudim orkanom leta 1715. Kot so poročali krajevni mediji so galeoni odpluli s Kube proti Španiji, medtem pa jih je iznenadil orkan. Najdeni zlatniki so torej ležali na dnu morja polnih tristo let, preden je nanje naletela ekipa srečnežev. Ni izključeno, da bodo lovci na zaklade na tistem območju v kratkem našli še kaj. Včerajšnji koncert skupine Laibach odpovedali PJONGJANG - Zasedba Laibach naj bi včeraj v Pjongjangu nastopila še na drugem koncertu, a so ga zaradi tehničnih težav odpovedali. Nastopil naj bi le duo Silence oziroma pevec Boris Benko, ki sicer sodeluje z Laibachi. Odpoved koncerta nima nič opraviti s cenzuro, temveč z dejstvom, da je koncert tehnično nemogoče izvesti na novi, drugi lokaciji. Ivan Novak iz Laibacha je večkrat opozoril na pomanjkljivo tehnično opremo, zaplete da se pri tako osnovnih stvareh, kot so dodatni kabli, zato ne čudi, da vse opreme ni mogoče v enem dnevu prenesti na drugo koncertno lokacijo in uprizoriti dober nastop. Kot je sporočil Jure Tepina s POP TV, ki spremlja turnejo v živo, so Lai-bachi v Severni Koreji dosegli svoj namen, saj jih niso prepovedali. Cenzorji so se sicer vtikali v posamezne skladbe in jih črtali s programa, a na koncu je Laibach nastopil pred razprodano dvorano s 1500 gosti. V eni uri so izvedli deset pesmi. »Dosegli smo več, kot smo pričakovali. Ne vem, kakšno sled bo koncert pustil tukaj, toda to je majhen korak za Laibach, a velik korak za človeštvo«, je povedal Novak. Pred potjo v Severno Korejo je zasedba Laibach za več medijev ponovila, da se zavzemajo za združitev Severne in Južne Koreje ter da namen njihovega gostovanja ni provokacija. Trboveljska skupina je nastopila v sklopu praznovanj 70-letnice osvoboditve izpod japonske okupacije in je hkrati prvi zahodni rock band, ki je igral v Severni Koreji.