Stev. 12 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu, v soboto 12. Jariuarla mt letnik Xlllf. teba)* vsak dan. tud! ob nedeljah prazniki^ ob 5 zjutraj. Vredniltvo; Ulici Sv. FrančiSka Asi2kega 5L 20, l nadsir. - Yit dopisi nsj i« pošli j t Jo uredništvu Usta. Nef:ankiri?ns nisrna se n« cprejcmejo in rokopisi ae ne vračcjo. Izdajatelj t n odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik KonsordJ lista .Edinost".' — Tisk tiska/ne eEdinosU*. vpisane zadruge * smejenl« porottv—»3 v Trsiu, ulica Sv. Frančiška Asiškcga gt 20 Telefon urednik in uprave «ev. 11-57. 3**ro£nlna snaia: Zm eeio leto ....... K 31*20 & pol leta.................15-60 3> tri neštet.........■ » 780 31 aedeljik« ts4aja fol leta...... tdo Mi* +2$ Fosatnezne številke .Edinosti- se prodajajo ;x> S v \-.r>v £r>s;arcle številke po 10 vlrirjev. Oglasi se računajo na milimetre v «iroke izključno le upravi „Edino ti' — Plača in toži se v Trstu. Igrava i« inseratni sdddek . se nahajata v uJlci Sv. Fv»ičt3t* AsU&ega žt -JO. — PbStnohraniltiieni račun St. 311.652. Mirovna pogajanja z Rusijo. Predsednik ukrajinske delegacije o ustanovitvi ukrajinske republike in njenih mirovnih načelih. — Trockij priznal neodvisnost Ukrajine In samostojnost njene mirovne delegacije. Retirade Trockega »n njegov odgovor Ktihlmannu in Czerninu. škodnina, bodisi v kakršnikoli obliki. Malim narodom m državam, ki so utrpeli vsled vojne znatno škodo n opustošenja, se mora odkazati v smislu pravil, ki naj se določijo na mirovnem kongresu, materijalna pomoč. Ukrajinska narodna republika se mora, enako vsem ostalimi vilastim, pripustiti k vsem mirovnim pogajanjem in konferencam. Obiasit sovjeta ljudskih komisarjev se ne raateza na u/krajinsko narodno republiko. Iz » pogajanj izhajajoči mir zamore biti za Ukrajino obvezen le tedaj, ako bi pogoje tega miru sprejela iti podpisala vlada ukrajinske narodne republike. Imenom cele Rusije zamore skleniti mir le dotična vlada rn sicer izključno zvezna vlada, ki bi bila priznana od vseh republik in državno organiziranih ozemeto" Rusije. Ako take vlade v (kratkem ne bo mogoče ustanoviti, zamore skleniti ta mir le združeno zastopstvo onh republik in ozemelj. Glavno tačniš&vo Želi kar najhitrejšo siklenitev tega splošnega miru in izreka nado, ua bo končna rešitev mirovnega vprašanja izvršena na mednarodnem kongresu. Vlada ukrajinske narodne republike poživlja vse voju-ioče se države, nad odpošljejo na ta (kongres svoje zastopnike.« Predsednik dr. Kuhlmattn je sprejel izvajanja predsednika ukrajinske delegacije z živahnim zanimam;!ein na znanje m predlagal, da naj se ukrajinska nota uvrsti kot v ažui zgodovinski dokument med listine kongresa, ter izjavil, da zastopniki zveznih vlasti pozdravljajo zastopnike Ukrajine in si pridržujejo stališče napram posameznim izvajanjem ukrajinskega delegata. Dr. Kuhlmana je vjprašal nato predsednika ruske delegacije, ali nameravata on iu njegova delegacija tudi še nadalje zastopati diplomati čno zadeve celokupne Rusije. Narodni komisar za vnanje stvari Trockij je izjavil, da ruska delegacija na norto glavnega tajništva ukratjins^e narodne republike odgovarja, da v 'popolnem soglasju z načelnim priznanjem samoodio-čevalne pravice vsakega naroda do popođ-ne ločitve, ne najde nobenega zadržka proti udeležbi ukrajinske delegacije na mirovnih pogajanjih. Tej izjavi je islediia daljša razigrava, ki je bila združena v vprašanje, ali predstavlja ukrajinska delegacija pododdelek ruske delegacije* aji pa naj se postojpa ž njo v diplomatičmdtfli ozi' u kot z zastopstvom nadvisne države. Troeij ie Izjavi*. da smatra vprašanje rešeno, ker nastop* ukT^hiaka delegacija t« kca samostojna delegacija in ker .je bik> -to zastopstvo Ukirajincev od njegove delegacije pr/znano, ne da bi b-il s kake strani stavljen kak drug predlog. Predsednik iVrajinske delegacije se je zahvalil Trockemu za izjavo, ker se s tem konstatira, da tvorite ukrajieiska in ruska delegacija dve ločeni, samostojni delegacija Tite stranke. DUNAJ, 11. (Kor.) Tekom nadaljevanja dana*-n$e seje je izjavil državni tajnik dr. Kiihhnarn s privoljenjem zborovale ev, da se bo prerinrlnarrio vprašanje glede udeležbe ukrajinske delegacije pri mirovnih pogajanjih kot samostojne delegacije razpravljalo naprej med delegacijami zavez-nrkov, nadaipna razprava pa je .prarnišče-na plenumu. Naram miro\7nim pogajanjem, k? se pričenjajo te dni v Brestu Li-ovskem med zastopnici sovjeta liuiskah ko?nisarje\r na eni in vladami z Rlusfio vo»>uiočii3 se strank na drugi strani. Uiv.-rr.fn^a osrednja rada smatra za ne-obJiodno potrebno, da takoj po proglasitvi ukra'inske republike prične a'ktKno politiko v mirovnem vprašanju. Glavno tajništvo naglasa, da so zastopniki sovjeta ljudskih komisarjev siplošno premirje piKl-pisali samostojno in brez vsakega dogovora z ukrajinsko narodno republiko in izlavlja imenom ukrajinske narodne republike: Celokupna demokracija ukrajinske države hrepeni po končanju vo;ne na vsem svetu. Ona želi mir med vsemi seri 35 vojuječimi se državami, splošen m*r. Mir, ki naj se sklene med viseml vlastmi, mora biti demokratičen, zagotoviti mora tudi najmanjšim narodom in vsaki državi ponolno neomejeno pravico narodnega sa-moodločevanja. Za omogočenje resničnega izraza volje narodov je treba ustvarit; pr merna jamstva. Vsaka aneksija je brez privoljenja prebivalstva nedopustna. Isto-tako nedopustna je tudi vsaka vo}na od- poni. iptpk Slovanska strast. Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur. Nasprotno, tu je bi'l še mange na varnem. Vkljub nevidni telesni straži, ki sta ju dodelila groiu in ruskemu poslaništvu minister notranjih stvari, vendar v teg svobodni državi ni bilo mogoče ukreniti onih varnostnih ukrepov, kakor jih je žalitev al od »tretjega oddelka« -na Ruskem. Poleg teh varnostnih odredeb je grof Miranov mo^el doseči od francoske vlade vse, kajti francoska vlada se je bolj bala, kot on sam, da bi se na njenem ozemlju hzvršil atentat na slovitega generala. Vedelo se je, da je njegov vpliv na carja še vedno zelo velik, d asi ravno ga je ne-kol ko odtujila druga grofova ženitev. V resnici' je bila samo ia druga ženitev. ki je dala Miranovemu (povod, da je odpotoval v Pariz. Mrsel, da ne bi mogel svoje soproge predstaviti na dvoru, je njegovemu ponosu onemogočala bivanje na Ruskem. Da pa car ne bi nikdar sprejel Nadje in da ne bi inkdar pozabil, da >e 'ta mala ipkirikinja postala naslednica Romanovike, je bilo več ko gotovo. Ker se pa rusko plemstvo nikaikor ni strinjalo s čisto osebnimi carjevimi pomi-sicki proti gTOtici Miranovi, so njeni rojaki sprejeli grofico v Pan'fzu z navdušenjem, in sprejela jo je prijazno tudi najvišja francoska družba. Ko je grofica Miranova tprršla vr Pariz... brlo je v prvih dneh meseca iunjja... se je sezona žc pomikala h koncu, toda 'podaljšali >0 jo še z nekaterimi plesi, vrtnimi veselicami In takimi prireditvami, da so mogli dražeistni grofioi pripraviti sijajnej-š; Sprejem v družbi. S skoraj izzivajočo smJostjo se je Miranov kazal povsod, toda v svoji previdnosti je, ne da bi bilo opaziti, ukrenil vse najnataučneje v svojo varnost. Nikdar ni nemško časopisje in državni tajnik dr. j Kuhfcmamn, mora ruska delegacija o tem najprej poizvedovati. Gospod Trockij je izražal nato svoje obžalovanje, da je nastopilo to me9paraz«mljenje, iki ni v nobeni zvezi z delovanjem delegacije. Kar se tiče od vojaških zastopnikov treh drugih delegacij podipiramega protesta generala Hoffmarma proti člartkom v časopisju, proti brzoja&am in oklicem, iztjavlja, da niti pogoji pr©mirtia uriti značaj mirovnih pogajanj niso omejevali svobode časopisja in besede. Po teh pr?Kwribah de prešel .gospod Trockif na vrsebšno predsednikov nemške m anrtstro - ogrsjč delegaoiae pod trnih izjav in je izvadal, ' Predvsem potnju^mo, da hočemo v poipokiem soglasju i ixyprej izvršenim sklepom nadaljeval ; mčrovna pogajaTjja, neglede na to, a& se vlasti enteute pri-•drir/i^o ali ne. Sprejemamo na znanje izjave delegacij četverozveze, da so >x>d-la»ge splošnega miru, kš so bale formulirane v njbhovi deik>!arac»ji 25. decembra 1917, postale brezjpredanetoie, ker se države emtente tekom 10 dnevnega roka niso pridružile mirovnim pogajanjem. M4 vziferajamo s svoje strasni pri svojih proglašenih temeljih demokratičnega miru. Kar se tiče ruskega predloga glede preložitve nadaifnih dogajanj na nevtralno ozemlje, je to posledica želje, da naj se ustvarijo za obe strani enaiko ugodne razmere. Javno mnenje v Rusiji se namreč agraiža nad tem, da se pogaja ruska delegacija v trdnjavi, ki je zasedena od nemških čet, »posebno ker gre tu za usodo ži-večiih narodov. Na tehtrske težkoče, ki jih povzroča preložitev pogađani na nevtralna tla, se ruska delegacija ravnotako ne more ozirati, kakor se na Spletkariie en-tente, iki se iih bo Rusija obranila sama. Z ozirom na dosedaj do-ledno mirovno po-liitiko boljšovriSke viaue in od nje dokazano neodvisnost, je pripominjal dalje Trockij, da nema papoinCTna nobenih vzrc ;kov za domnevanje, da bi zasnoffla drpioana-ciija enteute na .nevtrakriih tleh operirati proti m eru z v^pjim uspehom kakor v Pe-trogradu. Glede bojazni predsednika av-stro-ogrske d^^jcU^ da bi zamogJi vladi Anglije in Fraciciiie prpl m za kulisami poiizikuišati, da prepreč te^Siir, smatra potrebno, da izjavi, da nastopa boljševiška polatika breiz tlculis, ker je mski nar«xi z mnogimi drugimi stvarmi v zmagoviti revcriucšji odpravi to orožje stare diplomacije. Ako torej po irmemiu ruske dek.gacije lehiiiske hi poirtične okoliščine usode miru nfeo vezale brezpogojno na BresT kot mesto spe^ragana, potem ruška delegacija ne more mimo dragih, od državnega kancelara omenjenih dokazov. Mislim na oni dd govora groia Heriiinga, v katerem je isti r nzve-n na dobro pravico tn iojamo vest r-pozarjal tudi na moč Nemčije. Ruska delegacija nit a ni d možnosti aitri- namena, oporekati temu, da je itjsiiiova dežela vsled poprej vladairoolh razredov oslab-Ijena. Toda s\retovm> mesto ie dežele ne določa samo trenotno stanje njenega tehniškega aparata, asr?>ak tudi rtjej ' ^tne možnosti, kafkor se vendar tudi ske sile. Nemčije ne sme pre«cfa*: sedanjem stanju njenih oSkrbr-in stev. Istotako kakor sta velika macija 16. in veiUka revolucija 18. s spravili k živfijenju ifSirvarjajoče svle škega in francoskega naroda, ra-vno-ako je velika revohicija v Rtrsiii vtztmd-la in razvila ustvarjajoče si:le ruskega naroda. Toda rajska revolucija je zapisala na :elo svojega programa besedo »Mir« h\ --trke simpatije, 'ki jih doka-zuje ruski narod narodom zaveznikov, ga ojačusejo v ? 'Ji, da doseže kar najhitrejši qrir, ki bo r mefjil na sporaziumii'jenju narodov. Da oj / ame vlastim četveTotzveze očitek prenošenja mirovnih pogajam, iz tehni^cih vw;kov. si>rejema ruska delegacija zahtevo, da ostane v Brestu, da ne pusti neizra! ?fene nobene možnosti v boju za mir. Odpovedujoč sesvojemu predlogu glede preložitve pogajanj na nevtralno ozemlje, predlaga ruska delegacija, da naj se nadaljujejo pogajanja. prestopil praga -hiše, preden ni dobil od redarstva najnatančnejših sporočil o hišnem gospodarju in ostalih gostih, s katerimi nag bi se sestal v hiši. Nikdar se ni vsedel v diralg, temveč edino de v sviij voz, ki je \x*zM vedno le v najhitrejšem diru, in kar je zelo skrbd za svojo mliido ženo, in nikakor ni hotel, da bi tudi njei pretila ne\*arnnst, ki je grozila njemiu, ni c^>v oii«l nikdar, da bi se vozila žnjim v njegovem vozu. če sta šla člktipaj kam v družbo, sta si. sJedila nijuna vc^zova v matrltni razdalji in sta se drug drugega počakala pri prihodu. »Ker Je 4e zelo malo ftudi v Parizu moglo vedeti pravi vzrok tega ravnanja, se je raizŠKTilo mnenje, da soproga živita popolnoma ločeno. Redni obiskovalci Bou-Icgujkeiga gozdiča so se .nalahno posmeh-Ijavaii, če so aagleciali, da prihaja grofiči-na kočija v mesto, doćim je pravda r grofova trojka v najsimejsem diru o-irvela proti Dauphiisskikn vratom. (Dalje.) dar- ilK) mletja riem- Na predlog predsednika je bilo na*o sklenjeno, da naj se popokfaie med delegacijami Neme ne in Avstro-OgrSke na eni in Rusije na drugi strani vrše interna posvetovanja. _ Naraščanje moči sov letov v Ukrajini. Duiov in Kaledsn poražena. PETROGRAD, 9. (Kor.) Pet. brz. agentura poroča: Nesmiselna prizadevanja, da bi se vrgla oblast delavskih in vojaških sovjetov, so se vsa izjalovila. Dutov je izražen in -beži, zasledovan od oddelkov re-voiucijonarnih vojakov in rdeče (garde. Čete Kaledina so se po več porazili umaknile. Delavski in vojaški sovjet v Ros5ovu je zopet prost. Ko'zaki na frortti so sovražni Kaledinu. Proti Donu odaslane Kale-dmove čete korakajo nazaj. Razkr tja o zločinskih odnošajih med rado ii: Kiilcdi-noni kakor tudi o francosko-angkskem zlatu so odiprla narodu o&ii glede morilnega kupčevanja z žK^ljenjem ukrajinskih delavcev, vojakov m »kmetov. Oblast na harkovskem kongresu ustanovljenih sovjetov se razširja. Ukrajinska rada 11. armade je bila aretirana. Pettluka je odstopil. Dividende in trgovina z akcilanri ustav! jene. PETROGRAD, 9. (Kor.) Rcuterjev urad poroča: Ljudski komisarji so ustavili vsako razdeljevanje dividend .zasebnih podjetij in prepovedali trgovino v akcijah tako dolgo, dokler ne bo izdan vladni odlok o nadaftnem nacjonaliziramju produkcije in ltmitaciji dividend, kl jih imajo izplačati zasebna podjetja. Proslava priznanja neodvisnost! Finske v Keisingforsu. HELSINGFORS, 9. (Kor.) Mesto je povodom priznanja neodvisnosti Finske že dva dni v zastavah. Glavni odbor socialistične sli ari k e, ki hoče izreči ruskim tovarišem zahvalo, predlaga slavnostno prireditev, h kateri pričakuje zastopnikov iz Rusije. General Tahouis — francoski komisar v Ukrajini PARIZ, 9. (Kor.) Glasom »Matina« ie bil generalu Berthelotu pri irancoski vo-iaški misiji, v Rormmiji dodeljeni general Tabouis imenovan za komisarja francoske republike pri glavnem tajništvu Ukrajine. Norveška in Danska priznali neodvisnost Fin^e. KRISTIJ ANI J A, 10. (Kor.) Norveška je priznala Finsko za svobodno, neodvisno državo. KOPENHAGEN, 10. (Kor.) VnaujI minister je poslal Finski brzojavko, glasom katere priznava danska vlada Finsko za neodvisno, svobodno državo. mmm v rusul UKRAJINA ZA ENOTNOST JUGOZAPADNE IN ROMUNSKE FRONTE. STOCKHGLM, 11. (Kor.) Ukrajinski informacijski urad objavHa odgovor glavnega tajmštva ukrajinske republflke delegaciji sovveta ljudskih komisarjev Velike Rttsrje: Glavno tajništvo ismatra, da si delegacija ljudskih komisarjev pcilažča pravico, da vodi ukrajinsko demokracijo. Glavno tatrstvo nudi nezadovoljnim eSrmentom v Ukrajini možnost, da se preselijo v Vetfko Rusijo, in je raszorožilo anarhistične veli koruške vojake, ki so hoteli zanesd bratomu-imo vojno tudi v Ukrajino. Po desorganlizacijo fronte po boljševik;! 1 in ubežniitvn 'je vzdržan je enoMie fronte nemogoče. Ukrajinske čete so bile v severne in severozapadne fronte umaknjene ««1 napravljena iz jugozapadne im romunske fronte enotna fronta. Anulira nje ruskega državnega dolga. AMSTERDAM, 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Londona: Petrograjski korespondent »Manchester Ouardiana« poroča z dne 8. t. m.: Ljudski komisar i jat namerava v prihodnjih dneh izdati odlok, s katerim naj se razveljavi ruski državni dote. Dopisnik izjavlja, da bo vseboval odlok sledeče: 1. Vsa posojila in zakladnice v (posesti inozemcev ali v Rusiji so neveljavne. 2. Posojila in zakladnice v posesti rtu-kili državljanov, ki ima*'o n:»d 10.000 rubljev, so neveljavne. 3. Posojila in zakladnice ruskih državljanov, k i' niso naložili na ruska posojila več nego tisoč rub?iev, se bodo obrestovale s 5% nominalne vrednosti, one preko 10.000 rubljev pa izplačale s 3% obrestmi. 4. Delavci in kmeti, tel posedujejo ruska oosoiila in zakladnice v v r edinosti 100 ruBjev, zamorejo orodati iste državi za 75% nom nalne vrednosti, v vrednosti 600 rubljev za 70%. Zvezna armcSnn porcčlla. AVSTRIJSKO. DUNAJ. II. (Kor.) Uradno se razglasa: II. januarja 1918. Vzhodno bojišče. — Premirje. Italijansko boJUče. — Nobenih važnih dogodkov. Načelmk generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, II. (Kor.) Veliki glavni stan, 11. januar ia I91S. Zapadno bo j| š č e. — Armadi kraljeviča Ruprehta In nemškega cesarjevima: Poizkusi svoražnika, da bi nenadno m po topovskj pripravi zjutraj I«, t. ni. jugovzhodno Vperna prodrl v naše postojanke, so se Izjalov iif. Tekom dneva se le razvil rta flanurski fronti In jugozapadno Lambral živahen tojHivski bof. Med Mocu-vreson. in Marcoingom Je narastel angleški topovski ogenj zvečer in ob jutranjem svitu začasno do večje silovitosti. Tudi francoska artiljerija je bila tia obeh straneh St. Ot?entif!a in v posameznih kih med Oiso in Aisno živaSma. — Arf:;a-da vojvode Albrehta: Zapadno BlamMfj povečano bojno dclovujije. V z h o d 11 o bojišče. — N?č nove«a. Macedonska In Italijanska fronta. — Nobenih posebnih dogodkov. Prvi generalni kvartirmojster nI. I.ndendorff. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 10. (Kor.) Wolffov urad poroča: V Sredozemskem morju je bilo potopljenih zopot 12 pa mikov, skupno 36.000 trn. LONDON, 9. (Kor.) Angleška bolniš-niška ladja »Rewa« je bila 4. t. 111. ponoči na povratku iz Gibraltarja v Bristo! torpedirana in se je potopila. Vsi ranjenci -o bili rešeni. Trje možje posadke so ut^.ni i. Pogrešajo se trije askari. Ladja je plula s polnimi lučmi iu s predpisanimi znamen t? in se ni nahajala v takozvanem zapornem vodovju. POLJSKI REGFNTSKI SVFT \A DUNAJU. DUNAJ, 10. (Kor.) Danes zvečer sta priredila ministrski predsednik dr. Seid-!er in soproga na časit tu urudečim se članom pol'skega regentskega sveta in r>olj-ske vlade diner, ki mu je sledil roivt. ki so se ga udeležili člani avstrijske vlade in več poslancev iz Galicije. POSLANSKA ZBORNICA. DUNAJ, 11. (Kor.) Pisarna po^i-kc zbornice je razposlala danes povab:! « plenarno sejo, ki bo 22. t. m. Na dnevnem redu se nahaja kot edrna toOka poročilo zdravstvenega odbora glede oskrbovMiij» v vojni ranjeni vojakov. Član gosposke zbornice Acfamek umrl. PRAGA, U. (Kor.) Član gosposke zbornice In bivši državno- iu dežeknoidiorskf poslanec, Karel Adamek, je umrl. FRANCOSKI SFNAT. ŽENEVA, 10. (Kor.) Glasom poročila Agence Havas je preds. Dubost pri zopetni oitvoritvi sej francoskega senata izjavil: Lečo 1917 se je za Francijo že nakopičenim trpijenjem pridružilo novo težko breaue a žalost, ne da bi prišlo do odločitve. Odpadu Rusije stoji uasi*roti mogočna moč Severne Amerike. Odlpad Rusije ob-tež,uje Francijo za leto 1918 z ravnotako težkimi žrtvami kakor leto 1917 in zahteva od nje po treh žrtev poln;h letih po novitev junaštev v Mami in pri Verdu-nu. Predsednik je nagilaša!, da je odpad Rusije največji v svetovni zgodovini. Francija nima več časa za odlaganje zmage. Razpust španske zbornice. MADRin 10. (Kor.) Kralj je vnovič podpisal odlok glede razpusta zbornice 1 razpisa novih volitev za 24. februarja. MADRID, 10. (Kor.) VoJtove za zborni co so b:ie določene na 24. februarja, /.a senat na 10. marca. Zbomica se sest .ne 18. marca^__ R^sfie politične vesti. Brzojavka dr. Korošcu z velikega shoda čeških poslancev. Na pozdrav načelnika Jugoslovanskega kluba. dr. Korošca, je odgovorilo oredsedništvo zboravama brzojavno: »Tv'oj bratski pozdrav našemu shodu je iz/v al pri vtseh udeleže nih l>oslancih ^ešikega naroda veliko navdušenje. Z globokim zadoščenjem smo videli iz njega, da sta od usr»de tako kri v k no proganjana naroda češki in jugoslovanski v tem velikem zgodovinskem trenutku popolnoma edina, ed na v nepreklicni zahtevi, da se mora provesti po načellu samoodločbe njihovo državno os v ob 00" en je; edina v neustrašnem odporu proti službeni avstroograki politiki, ki. — vedoma po-tvarjajoč jasno voljo večine avstroo^r-skega prebivalstva hoče onemogočiti trajni mir narodov, v iotersu manjsne odbi-jaii^č našo sanroodločbo. S Tvojim pozdravom je zadobil naš svečani protest še močnejšo podlago in veljavo tudi za jugoslovanski narod, katerega blagovoli bratsko pozdraviti in zagotoviti, da se hoče narod češki ramo ob rami žni'rn boriti na življenje In stnrt za bflj^o častno bodočnost. — Y Prag', 8. jantarja 1918. — FJredsednrštvo: S tanek, Klofač, H;iber-man. Shoo čeških poslmicev vseli treh ro-krtdln češke kiione »e bil dne 7. t. m. \ Pragi sijajna, impozantna manifestacija narodne volje. Nav?^)Či so brli vsi sedanji-pa tud? bivši pt^slaiici. ki so jan raz^e r.iz-sodbe odtegnile mandat. Sogiaf.no, na\ dušeno in v svečan« Uiem razpoloženju Sirio n. V Trstu, di« 12. JairaarJa »II sprejete resolucije ne moramo objaviti ker jo je cenzura — zaiplettila od prve do zadnje besede, istotako skoraj ves nagovor p reis. Stanefoa. Iz onega. "kar je cenzor milostno dopusti! posnemljemo: Posebno prisrčno je predsednik pozdravi! tiste navzoče, ki se danes to bolestni večmesečni osamljenosti vprvič zopet udeležujejo plenarnega dela. Pozdravljal je sedanje po zkuse v dosego miru. Vsakdo želi iz giolx«n svoje duše, da bodi enkrat konec tej moritvi najboljih sinov vseh kulturnih narodov, temu umiranju na frontah in do,na, da se zaustavi to bi ezprjmerno i.-usioScnjc najdragocenejih in v cel.h ac-seilsuiU nenadomestljivih .il^v e^kih imet-kov, da se i^mo mogli oddahn *i v uvor;e-Kju, da ;e vsa -ta človeška .'oba barbar-s,tvL, nabija m moritve za na ni in da bo ;':-dnjič v novem vzduhu »zbujen^ga, «a-ji.oz.ivci.rega in osvobo?-r.ći;a človeštva možno ž. veti novo dobu resnične civiU-7a * c temelječe na mo.1*iarodni »rKuT.'-zaei& svobodnih, enakovrednih narodov in demokratične ideje enakih pravic ljudi. Nadeja se, da vse tiste neizrekljive žnve niso bile doprenešene zastonj in da se bodoči mir zgradi na podlagah, ki bodo v jamstvo, da se ta veliki c;;} res doseže.' — Tudi predloženo 'a^ežno Izjavo .e cenzura zasegla. Izjavi so poslanci navdušeno in stoječ pcifcrjali in po vsej dvorani je zao ril majestozni vetaclep: »Kje dom jc moj?« V svojem zaključnem govoru je predsednik Stanek citiral besede velikega Josipa Šafarika: Dragi bratje! Iz suženjstva ne vodi rroberia pot brez boja do svobode. A*i zmago m svt-fcoden narod, aH častna m po smrti slava! V tem zrtamenfu pojdemo v vse kraje na a-postolsko delo za novo bodočnost našega naroda. — Nato je bil pročitan pozdrav načetarka Jugsdovainskega kluba, ki je bil viharno pozdravljen in smo ga že priobči!' Odgovor Cehov priobčujemo na drugem mestu. — Radi zaplembe govorov in iziave je predsednik telefonično protestiral pri ministrskem predsedniku Seidlerju, ki je oblhibii, da izda, čim mu bo deklaracija predložena, primerne odredbe. Nemški radikalci proti Čehom In Jugoslovanom. V sredo, 9. t. m., se vršila na Dunafa seja nemške radlkailne stranke, v kateri se $e najhujše obstalo »državi »sovražno« stališče Cehov. Obenem se je skJeravnim fprevizetnosrrm Čefrov in Jugoslovanov in se uspešno odb-gero vsi njihovi napadi. V tem smislu se je sklenilo pisati načelnikom nemški h nacijonalniii strank." stvari. Raioniranfe prodaje kraha. Ker se vsalk čais- uvede rajoniranje v prodaji kruha, poživlja aprov. komisija vse one osebe, -ki so se vpisale v izkaz odjemalcev pr,i kaki prodajaln* (kruha ter so visled izgube prvega predele nov izka-zilni listek, da se v svojem lastnem interesu zanesljivo zglase danes, v soboto, v uradu aprov. konPS?je v ul:ci S. Nicolo 5t. 12, l. madstr. Pri tem naj prinesejo s seboi novi izkazilni za naba\o kruha in bzfcaznrco za živila. — Imerovam urad posluže od 8 in po! z^uferaj do 6 in pol zvečer. prodajalcem sfcuftorja. Aprov. komisija opozarja prodajalce sladkorja, da se pred par dnevi izdana odredba, da morajo dodauie izkaznice za 1 kg in za 3A kg sladkorja frti opremljene s pečatom aprov. komisije nanaša sanjo na gori navedeni vrsti dodatnih :zkazrric. ter se ne tiče normalnih :-zkaznic za :'v\ kg in dodatnih izkazn'c za kj sladkorja. kurivi. Oglk 20 kjf nn izkaznico, — Rdeče izkaznice. Sv. Vid: št. 1401—1500 (obrobna št. 5) dne 12. I., pri R^pena. ul. Faburi 3. (cena 84 vin. — Stara milnica: št. 5254—5351 (obrob-a št. 5) in št. 1—183 (obrobna št. 6) dne 12. I., pri Biibni?. uL Sorgente 7 (cena 80 vin. — N<*va mitnica: 2511—2660 (obrobna št. 5) dne 12. 1., pri Mamich, ul. Scussa 12 (cena 84 vin.) — Sv. Jakob: št. \7M—1933 (obrobna št. 5) dne 13. f., pri O rotto, tri. Madonirna, št. 1934—2' »43 (Obrofona U. 5) dne 12. I. pri Bergagna, itf. Bose« 26. št. 2046—2243 (obrobna st. !*) dne 12. I.spri Steyr u4. CaT-pisf«, (cena 84 vin.). — Kiarbola: št. 32o— 415 (obrobna št. 4) dne 12. J., pri Uicich, ul. Erta 19 (cena 84 vin. kg). — Sv. M. M. spodnjar- št. 1—210 (obrobna 4, dne 12. I., pri Sancifki^ke-dejvi 129 (cena 86 vin.) Premog (fossjie). 20 kg na izkaznico. — Modre iz kaznčcc. Sv. Jakob: šc. 831-1032 (obrobna št. 13) dne 12. I. .pri-O i rotto, ul. Madonnina 39, (cena 1 K 3S vin. za 10 kg). — Vrdela št. 1-231 (obrobna št. 9) dne 12. 1., pri Steyer nI. Acouedo'tto 94 (cena 1 K 35 vin. 10 kg). — Š' orkfj3: Š4. 1—12S (obrobna št. 7) j,] št. 1—56 (obrobna št. 8) dne 12. I. pri Pene tri. D. Torro 13 (ceaia 1 K 44 vin. za 10 kg). Drva za kurivo. 20 kg na Izkaznico. — Sv. Vid: it. 33—239 (obrobna St. 13) dne 12. L Turcovich, ui. Mura 12 (cena 31 vin. — Stara mitnica: št. 722-783 (obrobna št. 16) dne 12. 1. pri Sirovizza ul. Conti 2 (cena 31 vin.). — Nova mitnica: U. 660—787 (obrobna U. 16) dne 12. L *>ri Mauren-cich,%ul. Gelsi 6. štev. 1—258 obrabna št. 17) dne 12. I. pri Nemenz, u4. Acque 20 (cena 31 vin. — Sv. Jakob: št. 1033—1100 (obrobna št. 13) dne 12. U -pn Comar ul. D. Bramante 12 (cena 31 vin. kg). — KjacKn: št. 1—253 obrobna St. 14) dne 12. I. pri Žerjal, uf. SeitJtefoniane 250 (cena 31 vrin. kg. — Vrdela: št. 232—611 (obrobna šit. 9) štev. 1—611 (obrobna št. 10) dne 12. I. pri Steyr, ul. Acquedotto 94, (cena 31 vin. kg). — Rojan: št. 1—62 (obrobna št. 5) 12. I pri Gamosef, nI. Gepfpa 10 (cena 31 vfet. k^), št. 63—207 (obrobna št. 5) dne 12.1., pri Cucovich, nI. S. Anastasio (cena 34 vin. kg). Koks. 10 kg na Izkaznico. — Sv. Jakob, š-t. 1101—1T45 (obrobna §t. 13) in štev. 1—625 (obrobna štev. 14) dne 12. f. pn Girortto, vi Madonnrna 39 (cena 54 kg.) - Kolotrfa: št. 61-164 (obrobna St. 5), 1_666 (obrobna št. 6) dne 12. I., pri Mau-rencich, ul. Oe*si 6 (cena 52 vin. k*). Rjav? premog. (brlquetfeS). 10 kjj na izkaznico. Sv. Vid: št. 240—329 (obrobna št. 12) dne 12. I., pri Turcovich tri. Mura 12 (cena 38 vin. kg). _ Boroala vestf. Na dan z Imeni! Včerajšntii »Lavorarto-re« pr'kaznic, kotiikor je dob'rf sladkorja v prodajo, pa ne bo več zlorabe m oderrušrva. V ostalem pa. tudi izjavljamo, da bi- bilo naiboLiše, ako bi pro--JaiaV.ice n^rovizacpMke '.komisije s^me prevzele prodajo sMkorja. Če se dob'va vse drugo tam, zakaj bi se ne dobival tirdi sladkor? Trgovci nai bi prodajah s^k^ samo onim strankam, ki jem/jejo pri njih findi vsa ž>v'!a aprovrzacHđke komis-ie. Tako bi bilo najbolje ustreženo vsem. vLa loro ledelta«. Pod tem naslovom ie za-vija štev'!!-;a v Tr5.ru^ izhajajočega "rtaUifi^kega tecfet-ika nLUmone« objavila nasledn*) vest, ki jo objav£:amo v prevodu dobesedno: ^Francosika vlada je 19. t. m. rftvorila češScosJavaiko a«rmaxlo kakih 120.000 mož. Vsi častn^i m vojaki sO avstrijski Slovani, slasti Cehi m Skvafa*, ki so pobegiiitli armade iT so se prosto-vafi-no vdali Rnscsn, Srbom in dtnfjim vo(hr/xri.n se državam. Nekateri so se že borHi na bo;wfi prtiti osrednjim vlastm. Docirn Franocnka odkrfto krsi me^iarod-r»o pra vo, oborožu^oč vo?re ujetn ke proti državi kateri prt'hada^o. osvetljuje zna-čiiio k; dejstvo ztvestobo gotovih slovanski prebivaistev v Avstriji. Na| razini-liaio o stvari oni gotovi slovenski listi, tudi katoliški, ki so zasanjali velilksuski krik in vik v Battfstijevem slučaju in so hoteli doJžitl avstrijske Itafiiane veleiz-da'stva ki ga ie zagrešil en sam.« — Ne bi se bavilni s temi stvarmi, da nas ni »L'Unicne« izzvala na tak nesramen de-nuncija uski način, kajti stali smo vedno na s^a'išiu, da smo sodmiki le zase, za svoga lastna dc,iar»ja, ne pa za dejasija drugiih, za katera odgovarjalo oni sami sebi in drugim. Demmcijaiitstvo smo obsojali vedno ki nismo se omazai-i žn.'im nikoli. Na izefv MaMjanskeua lista, tel očita slovenskemu Časopisju d erxmc ijacifstv o, pa smo priženi, da vprašamo: Ali je mortfa znano vdepatr^otianemu listu »LTJnfone«, da izhaja v MHanu list pod imenom »Pasfloe Trie^tfcie« in da sta mu glavma so«nKfcrika Mario Afterti, brat tržaškega sodnika, In oni iproshili Mano Sterle? Ali mu 'je znano, da obstoji v Rimu društvo »Uoione economaca naeio-nafe«, katerega člani so večimema sami avtstr.'.jsfoi itaiajansiki ubežniki in ki je pod pokroviteljstvom Barziiiajevim ? Ali mu je znano, da avsir-rijake oblaisiti zaradi ubež-nižitva, veledzidaie in drugih tak Hi le»pTh stvari zasledujejo nad 4000 primorskih Italijanov in da §e nad 400, katerim se je zaplenilo imetje? Ai: so mu poleg Baptisti ja tnonda tudi znana naslednja imena: Fiizi Biomner, Gusdo Zanetti, Eunno Ta-raibocchla, France»eo Risrnomdo. Dr. At-tilio Tamar o, E>r. Xydias Sprro, Sciipw m Mario Slataper. Oiovanni Grion. bhrs4 u-žtttniinski nradnrik v Puli, Gionsepipe Silani, bivši m^isfcratrK uradni v Trstu, Cirilo Ferruccio (bil ie uje»t na Krasu m potem ustreljen), OrammaJticopuJo, sin c. kr. okr. zdra^^ka, Timens Rtiggeiro, pisatelj, ki je pisai pod imeno^i Ru^^ero Fau-ro. Simone Togiia. rodom ic Zadra, jurist, praporščak svilnate štrene, c v je |n bombaževe odrezke, ra/ rg ne >vin;te ic volnene obleke, raztrgane nogavice in plete-rine. Plačam takoj po sp:e;emu b agi po pt t-nohranilni blagsjni Češko Budjevičlca Restavracija (BosA-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Gaiatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski Jedilni listi. [ŠT MALI 06L1S(:: JADRANSKA BAUKA Trst, Via Cassa df Rfsoarmlo 5 (Lastno poslopje) ir«pital In rez«rv» K 13,203.099. - FIUJALKK: DuuaJ Teg t i »fstiasss 7 9. Dubiovnlk. Kotor. Ljubljana, rtetkovi«, O pitij* Sprttv S? •nlk. Z* im\ VLOOE NA KNJIŽICE - 4» 1 | --__ O p| IM rMuaajo JH5 aiot. Ms»io. asto« liskaa« »•■•d* s« rač«. enkrat — Naj^nacjja •tojbina zn^Ša 60 atatink. . QQ|:T cro □□ i od dneva vlogo do dao rs. vzdiga. I kontni pitna banici »Toje** Obr«rtito»aoio »l^ tokoeom ia iiroračur.u p-> doajovora - A ll™ prUUUJ dom. z Triom ia voonja&om. >aslov pove Ins oJ i. 1731 tf llHIlfnm gumi (klej), enoje, žaklje in kovine ElUpUjCllK po Ti«o ih ceaah, ulu-a Gra 9t. Olnio, H 1T21 Iščs se zn:o/nj. eric.i Dobi h-hno ia tano vanje-. Hotel de la Vi le. l7„-9 Kuharica se sprejme takoj. Kje lov* In ar" odd. Edinosti pod .Pfl-st'. :i* *3 Adria" stara % ost Ina *e raii ro.fb'Lnfkih r«zmer pr.>da — Ponudu« po-l _na Ibh. odi EHmutL 3'33 f'-'^tf ;Iff lmoZ u s i'Ia u ia pru t:m «ut- JiiliUjU novanjem išče ko za Karo Hi do:n* V Tr^tu Spo6? bni t-rosiici naj »o priglasijo uj tr v teljo. fVejaŠiu trf: St 1-31 J^Cflll Parkt'te prve vrate Ia toi i del«k fr;- V i. a sili poroda Fraa Nova« Zaloga pri tvrdic K, Cveakef orao 28. 1730 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak v Trs*a ulica Poste vecchte 12 vojjil ulice delle Poste. Izdiranje zobcv brez bo ledine. — Plomb ranjc. — UMETNI ZOBJE IFflffM ej ■ Ve'na v--akovr-ino poprav* ui". t*l»ca LllUi 31 u/oni Št. 17, n- 2. in Anto«J«!'?ii aje v »vnieaa arel ^ia rUIU^flt: f Trst i Via delle Poste it 10 4<>7 Rnrt spr ^ ■ ■ '- <5s ^jrrvjtae ta oj r« boir-if i U49 v I. ;a i t. se je s »pričaš Al v pisarni l - lir- ' •» k v*." »• ' ndj pogoji. l~2ti IlUUUICI VU1I&1C* IUHAI Trst - UIg Stadion 10 - Tu Odprt oti 8!z zvečer nakraj vjtcpfliiia K 2 Potrtin -rcern Tiazriar.iarno. visem sorcstl-nikom, Stijeni ia znancem žalostno vest, da j dne 10 T v Aidovščii:: Lili Ijiibdjeju i-rat ŠUrHm IKIsnš'ek podu-adriMc liižne žel. v Godci po kratki bc^ezsii minno v Gospodu zas*>ai. Pogreb se bo vriii dne 12. I. 1918 ob 3 raiii£2xeaiiai----- . Itadomestek \wittmi m!!o | 5 Parfnmiran in ofeusno Btejen 1 Nadomestek toaletnega inila I Vsebina rne^a kartona 2\ I ducata, stane franko kroa 26.50. | Pazpogilja tvretka popoldne. ^ :| LANO & COMP., Osijek, iuj'-či jvtatje: ■ - Virtcenc Klanšček. c. t'vojaslcl redat. £ Hrvatska Slavonija, Zupnl trg « Anton Klanšček v pokoju. javni naslov: Lang&Comp. Osjek^ j' Podp^nno nmm% slanemu oMinsiuu, dn ie te dni zopet odprlo ustanovni občni zbor mean2r:xiTic zveze tržaških In primorskih časnikarjev »e vrši jutri, v nedeljo, bo 11 dopukine v mali dvorani trgovske zbornice. Nevarna ialsko pos-tane brezobzirnost po!ic:)skih ipredsM-nikm^, ako ne dado sir^/ii'ikc-m. predrtem pa nadstražn&om točnih navo*S[, kakšne so im zaikai so te ;o te^i navodilih ravnati in ne po svo->"ih sasnovoljnih .pravilih, ki spravljajo ljird3:vo v slabo voljo ki ogorčenje. rravedem kričeč srueaj. ki H laliko imel h-ude in težfke posledice, ako -ne bi bilo vsa^ ene pametne glave vmes. Četrtek ob 11 dopokfeie je stala f)r€Jd pekarno v ul. Campamile st. 133 -precej -dolga »fi-lac, na na-«prv>^ st-rasw sio >pa čakale 3 -do 4 ženice z Izkaz-nšco o .uosečaosti aG dojenju. SiiažirOKhči stražnik — vsa čast nru — je pustil te ženske lepo v jpefcan*o po kru-h. a glej, tat pride natisAražitlk in začne rohnert: »Kse so vendar postave? Te zerne so do U spaie m seda? zahtevajo toono kruh.- Nekatere so mu pojavile, da ulio spale, pač ipa da je z otroci križ. Pa le ai nehal in obrnil se Se do čakajočih ztmai v »fili« ter rdcel, da bi same morale naprajvti konec, češ, .:ame6tniš!tvo drugače ne zna defiti tM podružnici CM D. avradjo. VODSTVO. B i i P i i 11 L Hnite^n slopensfto hrintiinits! Mestna hranilnica Hnia Ljubljana, Prešernova ulica il 3 1« Imela koncem teta 1916 vlog.....K 66,800 000 H* ote?Bih in cMlnskUi posojil....... 27,000 000 rezervnega zaklada .......... 2,500.000 Sprejema vfoge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po vetje in nestalne vloge pa po dagovo u. Hranilnica je pup te no va na in stoj« pod k<*n;rtlt c. kr. deieine v ada. Z» varčevanje imj vpeljane Ične doneče hranilnike. Posrja na zemljišča in poslopfa na Kranjskem proH 5 Vot »zven Kranjske pa proti 5 V4 4 obrestim in oroii nafmanj 1 °/0 oziroma */♦ % odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrt ik >v inin ustanovljeno KREDITNO DRUŠTVO. 'UHBH^giiggBBil&gill