FoHuIua pMm ▼ rulovhj. Leto XI«, št* 13$ Ljubljana, petek t*. junija 1930 Cena t Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor; Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al. 3- TelefoD št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Omajan položaj nemškega finančnega ministra Odpor opozicije in večine vladnih strank proti novemu finančnemu načrtu JUpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova nlica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon šu 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št 105.241. Berlin, 12. junija, d. Na včerajšnji borzi so se razširile vesti o skorajšnji ostavki državnega finančnega ministra dir. Moldenhauerja. V vladnih krogih te vesti sicer zamkujejo, vendar pa splošno prevladuje prepričanje, da bo Mol-denhauer v resnici v kratkem odstopil, zaradi ostre opozicije proti njegovim f.nančnim reformam in finančnemu načrtu. Proti temu načrtu ne nastopajo z vso odločnostjo samo opozicijske stran-ike, marveč tudi velika večina vladnih strank samih, kojih poslanci izjavljajo, da ne bi mogli glasovati za tak finančni načrt. Velik odpor proti finančnemu načrtu se je pojavil tudi v vrstah nemške ljudske stranke, kateri pripada finančni minister Moldenhauer. Tako je objavil vodilni organ nemške ljudske stranke »Kolnische Zeituug« daljši članek pod naslovom »Opozorilo v zadnji uri,« v katerem najostrejše napada in kritizira finanči načrt dr. Moldenhauerja ter prorokuje, da bo ta pahnil nemško gospodarstvo in državne finance v popolni kaos. Posebno odločno zavrača list predlog prisilnih državnih dajatev in jih naziva »boljševiške metode«, kakršnih nemška ljudska stranka nikdar ne bo mogla dopustiti. Po objavi tega članka ie zavladalo v nemških političnih krogih prepričanje, da vlada ne more več računati na podporo vladnih strank ter da lahko doživi pri odločilnem glasovanju hud poraz. Vlada skrbno zasleduje razvoj do- Angleška transa Toongovega posojila Prva finančna operacija Mednarodne reparadjske ban ke - Razdelitev reparacijskega posojila London, 12. junija. AA. Jutri bo razgrnjena pri »Angleški banki« suibskrip-cijska lista nemškega vladnega reparacijskega posojila, ki se obrestuje po 5 in pol odst. Subskripcija bo trajala do sobote. Emisija tega posojila, ki je bilo dovoljeno Nemčiji na temelju haaškega sporazuma, je prva finančna operacija Mednarodne reparacijske banke, ki je bila ustanovljena kot osrednja banka državnih bank najvažnejših dežel sveta. Nemško posojilo v višini 12 milijonov funtov je izdala »Angleška banka«. Pri tej finančni operaciji je udeleženih 22 drugih bančnih zavodov. Za točno plačevanje obresti in povračilo posojila jamči nemška vlada. Dve tretjini tega posojila bodo uporabili za kapitalizacijo dela nekonsolidiranih reparacijskih anuitet. To vsoto bodo izplačali Mednarodni reparacijski banki in akreditirali za ta znesek države-upnice za odgovarjajoče zneske, ki jih dolguje tem državam Nemčija. Ostanek posojila bo izplačan reparacijski banki v korist nemške vlade. Newyork, 12. junija. AA. Konzorcij pod vodstvom banke Morgan je danes ponu« dil občinstvu obveznice mednarodnega po« sojila nemške vlade v skupnem znesku 98,250.000 dolarjev. Obveznice se oddaja« jo po 90 odst. in bodo nosile 5 in pol od« stotkov. Zasedanje francoske zbornice Pariz, 12. junija. AA. Zbornica je danes ratificirala pakt o obči arbitraži. Na dnev« nem redu je sedaj razprava o predlogu zakona glede izpremembe zakonskih do« ločb o trgovinski lastnini. V finančnem odboru zbornice je minister financ Eynac poročal o državni blagajni v zvezi s prvo tranšo za razmah nacijonalne produkcije. Separatistični pokret v Avstraliji Pariz, 12. junija. AA. Havas poroča iz Camberre: Predstavniki vlade v zapadni Avstraliji javljajo, da se tamkaj širi se« paratistični pokret, ki bo objel tudi osta« le države Avstralije, če federalna vlada ne zniža velikih davščin, s katerimi je narod nezadovoljen. Briandova spomenica Pariz, 12. jun. AA. »Petit Parisien« pri« občuje izjave političnih voditeljev o Bri« andovi spomenici. List zaključuje anketo z ugotovitvijo, da so ofirijelni krogi za« interesiranih držav, sodeč po časopisnih vesteh, v splošnem ugodno sprejeli Brian« dovo spomenico. Sestanek Grandi-Pilsudski Varšava, 12. junija. AA. Včeraj je ita« lijanski minister za zunanje zadeve Gran« di v spremstvu poljskega ministra zuna« njih zadev Zaleskega posetil maršala Pil« sudskega v Druzdienki. Razgovor med Grandijem in Pilsudskim je bil prav pri« srčen in je trajal dve uri. Oba državnika sta proučila ves kompleks sedanjih držav« nih mednarodnih vprašanj in sta v vseh vprašanjih ugotovila, da popolnoma sogla« šata. Ob 19. uri sta se Grandi in Zaleski vrnila v Varšavo. Fašistični general v Istri Pulj, 12. junija. AA. Semkaj je prispel iz Ancone in Zadra z vodnim letalom general milice Teruzzi. V Anconi in Zadru je izročil miliCnim legijam in oddelkom za zračno obrambo zastave. Po priholu je obiskal milično vojašnico in položil na grob sNazaria Saura« venec. Zgradba avtomobilske ceste Calais-Carigrad Beograd, 12. junija, p. Danes se je vrnil s kongresa Mdenarodne zveze turističnih organizacij (AIT). ki je zasedal v času od 29. maja do 5. junija v Carigradu, naš delegat dr. Žižek, načelnik oddelka' za turizem v ministrstvu trgovine. Kongres, ki ga je otvoril turiki zunanji minister Teftik Rudži bej, je razpravljal o raznih vprašanjih, nanašajočih se na pospeševanje tujskega prometa. Med ostalimi vprašanji je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje zgradbe avtomobilske ceste Calais - Carigrad. ^ O zgradbi te ceste se je razpravljalo že^več let, vendar pa do uresničenja tega načrta doslej še ni prišlo, Iker eo posamezne države delala težkoče slede prehoda inozemskih avtomobilistov. na drugi strani pa. ker nj prišlo do sporazuma glede financiranja tega načrta. Na tokratnem kongresu je bil dosežen sporazum ter predsedstvo kongresa pooblaščeno, da uvede podrobna pogajanja z vsemi v poštev prihajajočimi državami. Cesta bi vodila iz Francije preko Švice. Nemci i«, Avstrije, Jugoslavije in Bolgarije do Carigrada. Kongres francoskih socialistov Bordean*, 12. junija. AA. Socialistični kongres je bil zaključen. Politični pravec stranke ostane neizpremenjen. Viljemov sin vstopil v narodne socialiste Berlin, 12. junija. Eden izmed sinov bivšega nemškega cesarja Viljema H. Avgust Viljem, ki je bil dosedaj v vodstvu »Stahl-helma« je izstopil iz te organizacije ter prestopil v Hitlerjevo stranko. V nekem narodno socialistinčem listu v Berlinu je izjavil, da tega njegovega koraka, ki ga je napravil šele po dolgi duševni borbi v širokih krogih najbrže ne bodo pravilno razumeli. Ureditev pomorske poŠte Beograd, 12. junija. AA. Mednarodna trgovska zbornica je obvestila svoje člane, da proučuje vprašanje ureditve transporta pošte na morskih linijah. godkov in namerava združiti vprašanje sprejema načrta za pomoč ogroženih vzhodnih pokrajin z novim davčnim in finančnim zakonom, da bi na ta način prisilila nemške nacionalce, da bi glasovali za Moldenbauerjeve predloge. V začetku prihodnjega tedna se bodo pričela v državnem zboru odločilna posvetovanja ter bo finančni načrt predložen 1. julija zbornici v končno odločitev. Veliko vprašanje pa je, ali se bo vladi posrečilo odstraniti vse pomisleke proti finančnemu načrtu ter pregovoriti poslance vladne večine, da bodo kljub svojim pomislekom glasovali zanj. Na vsak način je pričakovati prihodnje dni v nemški zbornici težkih bojev ter ni niti izključeno, da bo vlada prisiljena razpustiti državni zbor in vzakoniti finančni načrt na onsovi pooblastil člena 48. weimarske ustave. Franklurt a/M., 12. junija. Voditelj nacijonalistov Hugenberg je imel govor, v katerem je napadel posebno cen-trum, češ da njegova nejasna politika predstavlja nesrečo nemškega naroda. V novih predlogih finančne reforme Bruningove vlade se potrjuje, kar so nacijonalisti napovedovali že pri plebiscitu. Nemški uradnik mora sedaj dati polovico svojih dohodkov za financiranje Youngovega načrta. Narod s tako malo državljanskega poguma, kakor Nemci, je lahko vladati samo z diktaturo. NOVO RUMUNSKO VLADO SESTAVLJA GENERAL PRESAN Kralj Kare! je včeraj poveril mandat za sestavo koncentracijske vlade generalu Presanu — če ne bo mogoče sestaviti parlamentarne, bo sestavljena uradniška, ali pa vojaška vlada Bukarešta, 12. junija, p. Proti vsemu pričakovanju vladna kriza, ki je nastala po odstopu prehodne Mironescove vlade, tudi danes še ni bila rešena. Nastale so razne, poprej nepredvidene težkoče, ki ovirajo sestavo nove vlade, ki naj bi združila predstavnike vsega naroda, bivši ministrski predsednik Maniu, ki ima največ zaslug za povra-tek kralja Karola, toda pri izbiri oseb, 'ki naj bi sodelovale v vladi, ni prišlo do sporazuma. Narodna seljaška stranka je odklonila zahtevo, da bi bil v vladi kot finančni minister Manoilescu. Glede na to je predlagal Maniu kralju, naj poveri mandat za sestavo vlade generalu Presanu, bivšemu vrhovnemu poveljniku rumunske vojske v svetovni vojni Narodna seljaška stranka je izjavila, da ga bo z vsemi močmi podpirala. General Presan je danes prispel v Bukarešto ter je bil takod po svojem prihodu sprejet od kralja v avdijenci. Kralj mu je pri tej priliki poveril mandat za sestavo koncentracijske vlade. General Presan bo na željo kralja skušal sestaviti koncentracijsko vlado z vsemi strankami. Ko je Presan zapušča:! kraljevsko palačo, je izjavil novinarjem, da bo v smislu od kralja dobljenih navodil takoj pričel pogajanja z voditelji strank ter še tekom današnjega dlne predložil kralj« listo nove vlade. General Presan se pogaja s politiki Bukarešta, 12. junija, g. Maršal Presan je ves popoldan konferiral z vodilnimi politiki. Zdi se, da njegova misija ni ravno lahka. Joriga je izjavil, da je pripravljen podpirati Presanovo vlado. Njegova stranka ne zahteva nobenega ministrskega mesta ter bi se v gotovih okoliščinah zadovoljila tudi z mestom državnega podtajnika. Presan bo naletel najbrže na precejšnje težkoče, ker odklanjajo opozicijonalne stranke sodelovanje z utemeljitvijo, da nočejo sodelovat! s sedanjim parlamentom. Dalje zahtevata Lupu im general Avatescn za svoji stranki finančno ministrstvo in ministrstvo za notranje zadeve. Uradniška ali vojaška vlada? Bukarešta, 12. junija, p. Za nocoj se pričafouje tudi prihod londonskega poslanika Titufesca. Za primer, da bi general Presan ne uspel v svoji misiji, se smatra za najbolj verjetno, da bo poverjen mandat Trtuilesou. Titulescn bi za slučaj, da ne bi bilo mogoče sestaviti parlamentarne vlade, kakor je želja kralja, sestavil uradniško vlado. Misli se pa tudi na to, da bi general Presan eventualno sestavil vojaško vlado. Zakaj je Maniu odklonil sestavo nove vlade Bukarešta, 12. junija s. Gied? na odločitev Mani a, da odkloni misijo za sestavo nove vlade, je agencija Orient Radio dobila od vodstva narodne seljaške stranke ke naslednje pojasnilo: Predsednik narodne seljaške strank® je kralju Karolu in novemu položaju, ki ni nastal brez njegovega sodelovanja, globoko vdan. Zaradi tega je naravno, da je misijo za sestavo novega kabineta sprejel z odkritim zadovoljstvom kot zmak odlikovanja. VendaT pa je smatral za potrebno, odikiloniti fio misijo, in sicer iz dveh vrano kov: 1. že skozi 15 let je Maniu v najživah-nejši politični borbi im javnem delovanju, in to brez vsakega odmora. Posledica tega ie bilo resno poslabšanje njegovega zdravja, ki zahteva takojšen odtoior za nekaj mesecev. 2. Maniu meni, dla njegova udeležba na čelu vlade v sedanjem trenutku ni ravno neobhodno potrebna. Baš nasprotno smatra, da je sedaj, kio je kralj Karo] prevzel prestol, pravi trenutek, da se poveri misija za sestavo vlade po možnosti osebi, M je bila manj zajpJetena v politične strasti ali ki se doslej sploh ni udeleževala političnega življenja. Maniu menfi, da je kralju in dnžav? napravil uslugo s tem, da je predlagal, naj se poveri sestava vlade enemu od podlpredsednikov njegove stranke ali pa generalu Presanu, ki stoja ne samo izven aktivnih vrst vojske, temveč tudi izven političnega življenja. Naravno, da bi morala taka vflada gotova nujna vprašanja rešiti v razmeroma kratkem času, in sicer regiti talko, da s tem ne bi bali oškodovani dto sedaj dosežem uspehi in na način, ki ne bo nasprotoval fundamenitalndim načelom narodne seljaške stranke. Predsednik narodne seljaške stiranke je zopet enkrat hotel dokazati attruizam, kfi preveva njegovo stranko in M postavka državne interese nad osebne afi strankarske interese. Preokret v liberalni stranki Bukarešta, 12. junija, p. V ospredju zanimanja je še vedno razkol v liberalni stranki. Vse kaže na to, da se bo velika večina pristašev liberalne stranke kljub odporu starih njenih voditeljev pridiružila akciji Jurija Bratiana, ki se je izjavil za podpiranje novega režima v državi Za nedeijo je Jurij Bratianu sklical v Bukarešto velik javni shod, na katerem bo pojasnil svoje stališče in po®val pristaše liberalne stranke, da se mm pridružijo. Dejstvo, da je bilo na izrecno zahtevo kralja Karola ustavljeno vsako kazensko preganjanje onih liberalnih pristašev, ki so se prvotno izjavili proti Karolu in ga celo javno napadali, je pridobilo 'kralju mnogo simpatij in smatra se, da je preokret v liberalni stranki v prilog kralju Karolu že izvršeno dlejstvo. Bivši liberalni minister Aretoani, ki se je mudil z romunskimi avtomobilisti v Jugoslaviji, je včeraj prispel v Bukarešto in takoj po svojem prihodu prosil pri kralju za av-dijenco. Sprejet bo bržkone jutri. V krogih liberalne stranke je ta nastop izkušenega liberalnega voditelja naravno iiztzval veliko senzacijo. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo skušal Aretoani posredovati med kraljem in liberalno stranko ter s tem okrepiti pokret Jurija Bratiana. Svečan sprejem kraljice-vdove ] Bukarešta, 12. junija, g. Danes ob 16.25 je prispela v Bukarešto kraijica-vdova Marija. Na kolodvoru jo je sprejela celokupna kraljevska rodbina s kraljem Karolom na čelu. Navzoči so bili vsi člani vlade ter zastopniki najvišjih oblasti. Sprejem je bil zelo svečan. Svidenje kraljice-matere s svojim sinom je bilo zelo prisrčno. Kralj Karol je vzel čepico z glave ter poljubil svoji materi roko. Mnogo se je opazila tudi navzočnost princese Helene, ki ie prišla na kolodvor v posebnem spremstvu. Ob velikanskem navdušenju prebivalstva je odšla kraljevska rodbina v kraljevsko palačo. _ Princesa Helena proglašena za kraljico? Bukarešta, 12. junija, s. Kralf Karo! je danes podpisal dekret, s katerim se princesa Helena proglaša za rumunsko kraljico. Dekret je bil podpisan še pred prihodom kraljice Marije. Papeževe čestitke kralju Karolu Bukarešta, 12. junija. AA. Kralj Karol je danes sprejel v avdijenci papeževega nuncija msgr. Angela Mario Delchija, ki mu je pri tej priliki predal tole brzojavko kardinala Paccelija: Nalagam vaši eksce« lenci, da izrazite v avdijenci Nj. Vel. kralju Karolu mojo radost ob sprejemu vesti preko ministra Komnena glede sreč« ne zasedbe prestola Nj. Vel. kralja Karo« la. Vaša ekscelenca naj izrazi kralju Ka« rolu veliko radost svetega očeta papeža in njegove želje za srečno vladanje Nj. VeL kralja Karola v srečo rumunskega naroda. Prekinitev avstrijsko-madzarskih pogajanj? Heimwehr zahteva pojasnila o poteku trgovinskih pogajanj - Odgovor ministra Hainischa Dunal. 12. iuniia Z. Tiskovni urad samoobrambnih zvez iavlja: ».Daputaciia Heiimwehra se ie danes zelasila l»ri trsro-vinskem ministru dr. Heinisohu ter za prosila za pojasnilo glede vesti, da bo av-strijsko-madžarska trgovinska oozodba v kratkem podpisana. Dr. Hainisch ie pooblastil deputaciio. nai pomiri javnost rn nai to vest popravi v toliko, da ie on v ministrskem svetu zavzel najstrožje stališče proti madižarsk; trzwvinski pozodbi. katere ne namerava odobriti. Ta izdava ie napravila v tukajšnjih političnih in gospodarskih kroeih velik utis in se sološno sma/tra kot napoved bližnje prekinitve pogajanji za obnovitev trgovinske pozodbe med Avstriio in Madžarsko. Mnozo pa se tudi komentira nastop Heim-wehra. ki ie nastopil kot nekak zastopnik podeželskega ljudstva in utemeljil v svoih listih ta nastop s tem. da avstrijske stranke posvečaj „ premalo svoio oaztiivost težavam avstrijskih azrarcev. Predvsem oa ie naperjen ta korak proti kmečki zvezi, ki ie zadnje čase za razi spora med Heim-wehrom 'n inž. Schumviem zeHo nenaklonjena Heimwehru. Dunaj, 12. junija g. Po šefi partamemta, se fe danes ▼ njradn zreznega kancelaria vršil razgovor, katerega so se poleg zveznega kanceilarja dr. Schobra, poljedelskega ministra F5dermayerja in notranjega ministra Sdrumyja udeležili še sekcijski načelnik ScJiiMeT, ki zastopa Avstrijo prš trgovinskih pogajanjih, za Kmečko zvezo poslanec Sdhonbauer in podkancelar Hart-leb. Pri tem razgovoru je šlo za to, da se z ozirom na nov položaj tra dunajskem trgu, ustvarijo pogoj za zadostni promet z domačimi svinjami. Poudarjalo se je, da Jugoslavija preveč zavlačuje trgovinska pogajanja z Avstrijo, da zavleče od Avstrije zagrožene ukrepe za varstvo poljedelstva do pričetka nove letine. Zahtevalo se Je, naj se v ponovnem razgovoru z madžairskdtrti delegati zahteva čim hitrejšo odločitev. Vsekakor je gotova stvarna zveza v trgovinskih jogajangh z Avstrijo in Jugoslavijo. Govori se, da se bo Avstrija čimprej obrnila do Češkosloviške gte-de revizije carin na žito in ječmen. Pogajanja Avstrije z Rumuuijo se bodo v kratkem nadaljevala v Bukarešti. Grški gostje na povratku Beograd, 12. jun. 6. Iz Skoplja javljajo, da so snoči prispeli tjakaj zastopniki grških pridobitnih krogov, ki so se mudili več dni v naši državi. Skopljanci so priredili gostom krasen sprejem ter jim ljubeznivo razkazali svoje mesto. Danes opoldne jim je priredila mestna občina svečan obed. Beozrad. 12. iuniia AA'. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev Peter Živkovič Je sprejel sledeče brzojavke: Grški izletniki nošiliaio v trenutku, ko zapuščajo vašo lepo, prijateljsko in gosto- ljubno državo, vaši ekscelenci svoio srčno zahvalo za tooli spreiiem s strani oblasta in naroda Jugoslavije. Dom žena na Dedinja Beograd, 12. junija. AA. Danes dopoldne so na svečan način položili temeljni kamen za Dom žena na Dedinju. Temeljni kamen je blagoslovil patrijarh Varnava ob veliki asistenci. Nj. Vel. kraljico Marijo je zastopala dvorna dama Mirka Grujičeva. Svečanosti so prisostvovale mnoge ugledne osebnosti. Delegati čsl. vlade na vsesokolskem zletu Praga, 12. junija, h. Kot zastopniki če« škoslovaške vlade bodo odpotovali na vse« sokolski zlet v Beograd minister za na» rodno obrambo dr. Viškovsky in po en sekcijski načelnik ministrstva za narod« no zdravje in ministrstva za prosveto. Mi« nistra Viškovskega bosta poleg tega spremljala šef generalnega štaba general Sirovy in šef oddelka za vojaško vzgojo. Poleg teh reprezentantov bo odpotovala v Beograd tudi deputacija češkoslovaške vojske, obstoječa iz nekaj častnikov in približno 100 vojakov. V tej delegaciji bo tudi poveljnik jugoslovenskega polka če* škoslovaške vojske. Poplave v zetski banovini Cetinje, 12. junija. AA. Močno dežev« je, utrganje oblakov in hudournikov so povzročili veliko škodo v srezih Nevesinje in Stolac. Cesta Trebinje«Lubinje je po« škodovana, ker je voda nanosila na cesto na nekaterih krajih peska v višini pol me« tra. Cesta Stobič«Berkoviči je na več me« stih poškodovana, tako da je moral biti promet na tej cesti ustavljen. V selu Tru« šinje je voda uničila tri četrtine posev« kov. V vasi Berkoliči je uničenih ^eč. kvadratnih kilometrov polja. V vasi Tru« šinje je udarila strela v zgradbo žandar. merije. Ljudskih žrtev ni, materijalna škoda pa je velika. Jugoslovenska razstava na solunskem velesejmu Beograd, 12. junija. M. V času od 14. do_ 30 .septembra letošnjega leta se bo vršil v Solunu peti mednarodni velesejem. Udeležile se ga bodo vse balkanske drža« ve, med njimi tudi Jugoslavija, ki bo po» stavila na velesejmu svoj lastni paviljon in uredila v njem razstavo vseh jugos'o« venskih proizvodov, pričenši od poljskih pridelkov pa do izdelkov domače industri« je in obrti. V svrho organizacije udelež* be zasebnih tvrdk se mudi v Beogradu grški publicist Hamonkopulos, ki je sto« pil v stike z vsemi v poštev prihajajočimi gospodarskimi organizacijami ........- - i »JUTRTT* T3S ^ ■ Pomen Male antante Tehten članek zunanjega ministra dr. Beneia PeteE, f3. VI. 1930 Rumunski avtomobilisti v Rogaški Slatini Včeraj so se romanski avtomobilisti odpeljali z Bleda v Rogaško Slatino — Na vsej poti kakor tudi v Rogaški Slatini so bili najprisrčnejše sprejeti Rogaška Slatina. 12. iutrja Kakor Je že »Slov. Narod« poročal. so Rumuni odšH šele do 12. uri z Bleda oroti Rogaški Slatini, kamor so dospeli ob 17. Doooldne. Ljubljanska sekala Avtokluba ie že ob zori Doslala svoie funkcionarje ood vodstvom DodDolkovnika Jakliča, da so oskrbel- vse ootrebn~ za varen in reden ootek noti. Z Bleda do Celja Ob 9. so ekSc. Kamaracescu. orvi Dod-oredsednik centrale Avtokluba dr. Velizar Jankovič. rumunski ministrski načelnik Poerescu in še nekai rumunskih gostov napravili na oovablo Dodureoi.k.>vn k Voiislav Kostič. Celjsko sokol-sko župo Je zasrtooala 4-clanska eenutaciia v krofa. Soreiema so se udeležili tudi zastoomiki gasilcev. Nestrpnost o^bli.ke ie narašča.a od minute do minute. Šele ob 15.15 sta se ustavila sredi gostega špaliria ood visokim drogom. na katerem Je mogočno »lanolala živnbarvna rumimsika držaja zastava, orva dva avtomobila. ki i-iti le mladina obsula s cvet-iem. želez-ničarska godba Dn ie intonirala rostom v Pozdrav romunsko državno himno. Med vzklikanfiem mm žice Je izstopil iz prvega avtomobila predsednik rumunskesra Avtokluba bivši runanJ; m.nister MitHineu. ki ga ie s kratkim nagovorom uo^dravil v imenu mestne občine nadsvetnik šubic. G. Mf+ilineu se Je zahvalil za pozdrav in se rokoval s podžupanom -n odkovnikom Ko-stičem. Ibm?tavala izletnike s šopki, torei spontano brez vodstva učiteljev. Prav lep ie bil tudi spreiem v slikovitem Št Jurni ob iužmj železnici s šolsko mladim* ln velik" množico, vzkli- kajoče gostom. V Grobemem ie na meji sreza pričakoval tednike sreski načelnik dr. Kartin. ki iih ie nan s n remi i al skozi svoi. povsod bogato z romunskimi zasta-vanti okrašen^ okra! do Rozaške Slatine, še boli kakor rumunske zastave Da ie Ru-mune iznenadil v Šmarju ori Jelšah slavolok z naoisom »Dobrodošli« in Dri cdhodu iz trsa drue slavolok i rumunskim naoi-s&m »Volai bun-la Pr; obeh sia- volck:h ie obmetavaia ttumune šolska deca s cvetiem in vihtela rumunske zastavice. Tudi v Podolatu 'e spreie a zoste šolska deca z vzklikaniem in zastavicami. Nekaj kilometrov ored Roeaš.Ko Siatmo so avte-mobiliste pričakovali fuiikc onarii mariborske sekciie z. Pueelj. Dfedsedmk športne komisdie inž. Friedau in tainik Sertič. ki so nato vozili Dred dolzo ski en i en o koimo kot izvidnica. t Veličasten sprejem v Rogaški Slatini Upravičeno na ie rumunske zoste s;lno Dresenetil in do soJz zar.i1 soreiem v Ro-zaSki Slatini, kier s , cb prekrasnem slavoloku z naoisom »Bine atrvenH« iz samih rož čakali več ur v naivečin -vročini Dred-sedTiik mariborske sek.iie z. Pintar ir n^d-oredsednik ol. Jurkovid. C. Toman in druži funkcionarji sekcije, žuoan Šentiurc. občinski odbornik L5sch.iir. zdraviliški direktor dr. Šter. dr Krlterer. Dodnoikovu k Jaklič kot vodia varnostne službe s kaoe-tanom Hrenom, vsa mladina i? Ro- za$ke Slatine in Sv. Križa z rumunskim! zastavicami. voiaška zodba in nailepše. kar so Mariborčani moeii Dokazati, namreč 14 izbranih leoih mariborskih dam v zo-reniiskih. zilskih. ooborskih ter srbskih narodnih nošah in celo orstna Rumunka za. Rosnerieva ie bila v božati rumunski narodni noši. Vendar se Je naibolJ Dostavi miniaturni slovenski zenij okrozli iunaček Pintariev Boris s svoi o nevestico Manjo. Obraniiti moramo tudi imena mariborskih lepotic, ki so zdč. Vera Petko-vič (Miss Maribor). stud. iur. Alda Šorli. Helena Rosto-haT. Zofka Schauferl. Mii^ca Oorup. Erika Kame,nišek. Anica Hočevar Silva Šer&c. Milica Pire. Lela Princ. Elza Šošterič in Irena Sedei. Med ?o.sti smo ooazili tudi skladatelja Oskaria Deva. velefcrzovca Samca iz Ljubljane in srofloh več znanih ljubljanskih obrazov, k spreiemu oa ie prišlo tudi leoo števiilo duhovščine, nai več tuie. Po vsei Rozaški Slatini vrste drozrrv z zastavami fn čete zasilcev n tisoč; domačinov ter zrvstov ie zabučalo. ko so tooiči naznanili prihod težiko Pričakovanih Rumu-nov. Nad množico ie krožilo mariborsko .etalo tovarne »Zlatoroz« in lepotice so ob-sule z. Praorotnika. nato Pa voz ekscslen-ce MatiJinea z rožami. Mali Bmil in nevre-stica sta na ekscelenea in damam izročila velike šooke. ki se Je ekscelenca zani zahvalil. da je visoko dviznil ženina v zrak in za ooliubil na čelo. Punčke na dame kar niso iOTustile vz voza. Le težlco Je silno navdušenje prekinil s nrisirčmo in vsebinsko iedrnato dobrodošlico oredsednik Pintar. Za ntlm le s krasnim zovorom v slovenskem in francoskem ieziku oirzdravi] Rumune v imenu prebivalstva vseza okra-ia sTeskj načelnik dr. Kartin. nakar se '"e ekscelenca MatMineti v francoščini zahvali! naiprisrčneie. narlašaioč letin to naše domovine ter zdiravje in krasoto naše rase. ki se steka v orekrasno Rozaško Slatino. Rcscelenca MitiJineu se Je sam Jn zopet dmzič s Predsednikom Praprotnikom. dr. Jankovidem in druzimi ftinkcionarii dwnlii fotozirafirati v krozu narodnih no^. nakar so se odpelia!!j rumunsk; zostie na stanovanje v Aleksandrov dom. druži oa oo ostalih hotelih. Zvečer ob pol 9. ie bi! v siiiaino okrašeni veliki dvorani Zdraviliškega doma banket. na katerem so se s težkim srcem do-sloviili slovensk- avtomobilisti od svo i5 h dra-zih rumunskih zostov. Za znani praški dnevnik »Narodni Osvobojeni« je z ozirom na bližajočo se letošnjo konferenco Male aretarrte napisal češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš zanimiv in važen članek o Pomenu in nalogah Male antante. V članku pravi med drugim: Vsi trije člani Male antante smatrajo že od početka za težišče svojega konstruktivnega političnega, kulturnega m gospodarskega dela kar najožje sodelovanje pri konsolidacij! Srednje Evrope, da bi na ta način vplivali na miren razvoj položaja v Evropi. Na beograjski konferenci Male antante. ki se ie vršila maia meseca preteklega leta in na kateri je bil sporazumno avtomatsko podaljšan ves sistem dosedanjih zavezniških pogodb in podpisana skupna triparitetna arbitražna pogodba, je bila ta pozitivna konstruktivna stran politike Male antante ponovno podčrtana na eni strani s sklepom o ožjem gospodarskem sodelovanju med državami Male antante, na drugi strani pa s skupnim stališčem do raznih političnih jn gospodarskih vprašanj sredraje-evropskegia in mednarodno političnega značaja. Mala antanta gleda tudi danes v praktičnem razvijanju tega pozitivnega sodelovanja, ki služi samo interesom miru, sigurnosti in reda, najbolj aktivno delovanje za osiguranje metod mira in idej Društva narodov. O velikem političnem pomenu Male antante, ki je bil tako jasno in odločno podčrtan, v Beogradu ter pozneje v Haagu in Parizu, vlada v mednarodni politični javnosti zelo povolino mnenje. DvomJ, ki se pojavljajo od časa do časa o vrednosti zveze Male arttante v evropski javnosti, so dvojnega značaja. Prvi dvom izvira iz strahu, da ima vsaka politična zveza izvzemši Društva narodov v sebi kali predvojnih metod in da je mogoče gledati v njej več ali mamj spretno prikrito zvezo za primer kakih sovražnih spopadov ali oboroženih konfliktov. Po nrnenfšu krogov, ki presojajo Malo antanto s tega vidika, je sleherno ožje sodelovanje posameznih držav samo zaviranje miroljubne politike Društva narodov. Pri tem pa pozabljajo, da Društvo narodov kljub najboljši voli ne more odstraniti vseh razlik med državami, ki so nastale zaradi različne veličine, geografskega položaja, sestave jn evemtuelnih drugih okolnosti. Poleg tega tudi nI mogoče odstraniti posledic sorodnosti in istovetnosti zvez, interesov in potreb, kj posamezne države naravnost silijo k temu. da se združujejo v tesnejših zvezah s pomočjo posebnih medsebojnih sporazumov, omejenih na geografske in politične meje. Dosedanji razvoj zgodovine dokazuje potrebo takih sporazumov, naj si bodo Širšega aM ožjega obsega io to posebno pri malih državah, ki si morejo le redkokedaj same s svojimi lastnimi silami priboriti vse svoje politične in ekonomske potrebe ter izipol-rritli naloge, ki so si jih stavile s svojo ustanovitvijo Prekleti vse zveze in sporazume te vrste med posameznimi državami bi ne bilo samo zaman, temveč tudi brezplodno. Po mojem nrišfjemju rti naloga medu ar. politike odstranjevati in onemogočati take zveze, temveč paziti na to, da služijo te zve- ze istim ciljem miru, kakor Društvo narodov in da ostanejo orodje njegove poE-*ike in nosilec njegovih metod. To stališče je od davna sprejeto v Društvu narodov in si dovoljujem pri tej priliki opozoriti na razp-ravo leta 1921. in posebno ie na pripravljalna dela za sporazum o skupni pomoči 1. 1923. in na ženevski protokol leta 1924. Zaradi tega so metode takega združevanja posameznih držav v smislu idej Društva narodov v onih predelih Evrope, kjer so gospodarske in politične prilike še prav posebno zapletene kot n. pr. v Srednji Evropi, na Balkanu iji na vzhodu Evrope, naravnost priporočljive, ker podpirajo v bistvu samo napore Društva narodov in njegovo politiko očuvanja miru ter iPacifikaoije. Mala antanta je bila vedno pripravljena vršiti svojo srednjeevropsko pacifistično funlkciio in ni mogoče navesti niti enega dokaza, da ne bi soglašali njeni cilji in metode z nalogami, idejami in politiko Društva narodov. Med očitki, ki jih ie čuti proti Mali an-tanti, je tudi pogosto očitek, da so parci-■ialne politične zveze v nasprotstvu z idejami Društva narodov in da Mala antanta .ni v stanju sodelovati pri pomirjen™ in konsolidaciji Srednje Evrope, ker brani Po podpisu mirovnih pogodb nastalo stanje, kar ji onemogoča, da bi se sporazumela s svojima sosedoma Avstrijo in Madžarsko. Res ie, da politične ideologije, ki temelje ,na posebnih notranje-političnih razmerah v Madžarski in Avstriji ter njunem stališču do mirovnih pogodb, zavirajo sodelovanje z Malo antanto. Ta ideologija pa vendar ne bo mogla stalno onemogočati sporazuma z Malo antanto na polju ekonomske in kulturne politike, ki io diktira cela vrsta skupnih interesov. Politika Male antante stoji čvrsto na temelju novega srednje-evropskega reda in gradi vse svoje odnošaje do sosedov na tej podlagi. Mala antanta je prežeta volje za lojalno sodelovanje tako z Madžarsko, kakor z Avstrijo in ne pozna niti najmanjših nepri-jateljskih aspiracij. Baš nasprotno vlada v Mali antanti prepričanje, da je zdrav razvoj in sodelovanje s temi državami predpogoj in neizbežna komponenta srednjeevropske konsolidacije. To stališče !e že mnogo doprineslo k ustvaritvi dobrih cd-nošajev med državami Male antante in Avstrijo ter omogočilo vzpostavitev vnž-nih gospodarskih zvez z Madžarsko. Ni ,pa tudi nobenega raziloga dvomiti nad tem, da se bodo te zveze v bodočnosti Se temeljito poglobile. Revizij onistične aspfrracije ekstremmh naciionalnih krogov v Madžarski zamorejo v resnici izzvati v bodoče še marsikatere krizo in stagnacijo odnoša'ev z Malo antanto, vendar pa ne nnrejo izprememiti osnovne smernice evropskega razvoja, tei stremi za postopno likvidacijo vseh težav, kj so ostale kot posleJica velike svetovne vojne. Mala antanta, ki Ie doslej sode-lcvala z vsemi svojimi s!lami pri konsolidaciji Srednje Evrope Ho ostala tudi v bodoče na braniku obstoječega stanja, ki ga bo čuvala od vseh prevratnih načrtov im teženj, kj bi zamogle oškodovati ne samo Srednjo Evropo, temveč resno ogra-žati ves evropski m^r. ======== 2 ===== Seja upravnega odbora Narodne banke Beograd, 12. junija, č. Danes dopoldne se je vršila seja širšega upravnega oalbora Narodne banke. Poleg reševanja tekočih poslov je bilo odobrenih 100 milijonov dinarjev za lombardiranje posojil, tako da se bo ta vsota sedaj ponovno povišala od 350 do 450 milijonov. Od te vsote je bilo dosedaj izkoriščenega povprečno okrog 230 milijonov ter je prostega še 220 milijonov. Povečanje kredita za lombard je bilo dovoljeno zlasti, da se denarnim zavodom omogoči, da vlože svojo neproduktivno blagajniško gotovino v dlržav-ne obveznice m tako omogoči bankam, da v primeru potrebe lahko v večji meri lombardirajo te obveznice in tako pridejo do denarja. Privilegrani izvoz nišk i diražbi je bil odobren kredit 50 miliijonov dinarjev po 4 odst. obresti. Nato je član upravnega odbora g. Djundjerski referiral o stanju posevkov v Vojvodini, ki so zelo dobri, Toana Popovič pa o maku v Južni Srbiji. Guverner Narodne banke .ie pokazal članom odbora nove novca niče, ki so izdelane v novi tiskarni za bankovce na TonČi-dieru. Nove novčanice imajo isto obl ko, kakor dosedanje. Šef knjigovodstva Dra-giša Švafoič je dobil prokuro za podpise. Nato je prejel davni ocfbor od guvernerja informacije o novilh kreditih, ki so bšli podeljeni trgovcem in drugim pod ie trnkom zlasti v notranjosti države. Na kraiu je bilo sklenjeno, da se bo vršila prihodnja seja meseca avgusta. Asfaltna cesta Beograd-Zagreb Beograd. 12. junija, p. V ministrstvu javnih del je bil te dni dogotovljMi načrt za zgradbo asfaltirane avtomobilske cest« Beograd . Zagreb. Prora?un znaSa 200 milijonov Din. Za pri?etna gradbena dela je že odobren kredit v znesku 20 milijonov, nadaljnji krediti pa se bodo odobrili po stanju in napredku gradbenih del. Gradba efete bo trajala predvidoma dve leti. Zaposlene bodo v prvi vrsti domače delovne sile. zlasti prebivalci iz pasivnih pokrajin jn brezposelni, tako da bo izivajanje teh del služilo obenem v omiljenje brezposelnosti in gospodarske krize. Ljubljanska drama v Šibe-niku šibenik, 12. junij. n. Snoči se je tu pričelo gostovanje ljubljanskega dramskega gledališča, ki prihaja prvič v Primorje. Predstavljali so Golarjevo »Vdovo Rošlin-ko«. V prvovrstnem umetniškem podajanju so se zlasti Izkazali Juvanova, Levar, Danilova ln Kralj. Umetniki so bili ponovno prlkltcanl pred zastor. Nocoj bo predstavljali Ljubljančani Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanaki«. Znižanje cen v zračnem prometu za dobo vsesokolskega zleta Beograd, 12. junija, r. Društvo za zračni promet Je za dobo vsesokolskega zleta znižalo vozne cene ▼ notranjem prometu za 50 odstotokv. Znižanje velja le za potovanje v Beograd ln nazaj z zletno legitimacijo do konca zletnih dni, t. j. do 1. julija. Bivši egiptski kediv v Sibeniku šibenik, 12. junija, n. Iz Splita je prispela semkaj luksusna jahta bivšega egiptskega Abas Hilmija n. Na jahti »Nimet Allah« je poleg kediva še dvoje Francozinj, neki Anglež in neki Turek ter 28 mož posadke. Kapetan jahte je Avstrijec Hugo Volkman. Danes je krenila jahta proti Su-čaku. Zagrebške občinske zadeve Beograd, 12. junija. 6. Zagrebški mestni načelnik dr. Srkulj je prišel danes v Beograd ter najprej posetil ministra socialne politike in narodnega zdravja Nikolo Preko. Z nJim je konferiral predvsem o zadevi zagrebške nove bolnice. Nato je posetil dr. Srkulj ministra financ dr. Stanka šverlju-go ter pomočnika ministra notranjih del dr. Peroviča. Tu je Interveniral zagrebški župan v vprašanju podelitve koncesije ra avtobusni promet v Zagrebu, ker mestna občina zagrebška ni zadovoljna z odločbo banske uprave savske banovine, ki je podelila to koncesijo zasebniku. ZNP proti JNS Zagreb, 12. junija, n. V jutriSnjib no. vinah objavlja ZNP navodila svojim klu. bom, v katerih poziva vse klube ZNP, naj ne nasedajo raznim pretnjam in pozivom beograjskega JNS, ki jih širi savez preko dnevnega tiska, temveč da se zaraai re« ia in discipline t vsem pokoravajo samo odločbam ZNP ter da dosledno svojemu dosedanjemu postopanju ne pošiljajo sa« vezu nikakih izjav pokornosti, niti priso« stvujejo po beograjskem savezu protipra« vilno sklicanemu izrednemu letnemu obč« nemu zboru ZNP v Zagrebu dne 22. t m., iz razloga, ker beograjski savez ni pri« stojen sklicevati skupščine, dokler nI re« šena pritožba proti nelegalno Izvršeni skupščini istega saveza, ki se je vrSila 15. marca t. L v Zagrebu in na katerem je bila onemogočena udeležba članom ZNP, kakor tudi članom nekaterih dru« gih nogometnih podsavezov. Pozivajo se dubi, člani ZNP, da vsi direktno ali po jooblaščencih prisostvujejo edino redni 'etni glavni skupščini ZNP, sklicani po upravnem odboru ZNP v smislu pravil na dan 28. junija t. 1. v Zagrebu, kjer bo« do imeli vsi člani podsaveza priliko krltJ« zirati delo in postopanje podsavezne uprave ter izvoliti novo upravo te dati navodila za bodoče delo v procvit nogo« metnega športa. Klubi, ki bodo prlsost« vovali protipravilno sklicanemu občnemu zboru ZNP bodo predlagani v črtanje Jz članstva ZNP, na kar se klubi zlasti opo« :arjajo. Vlak prerezal voz na dvoje Grosuplje, 12. junija. Danes popoldne je vozil neki voznik ob kilometerskem kamnu 27 čez železni« ški tir voz, naložen z opeko. Voz, v ka« terega sta bila vprežena dva konja, pa je na tiru obtičal, da ni mogel ne naprej in ne nazaj. Ker je voznik vedel, da prihaja t tistem času na Grosuplje vlak, ki od« haja iz Ljubljane ob 16.20, je hitro tekel na postajo prosit, naj takoj telefonsko obvestijo o dogodku bližnjo postajo in preprečijo nesrečo. Voznik je menil, da je za opozoritev še dovolj časa. Toda med tem se je vlak že pripeljat, zdrobil voz in ga prerezal na dvoje, tako da je ostala ena polovica na eni, druga s konjema pa na drugi strani. Konja sta ostala skoro nepoškodovana. Le ena žival je dobila udarec od lokomotive v zadnje stegno, vendar je rana malenkostna. Ko je vlak obstal na postaji Grosuplje, so ugotovili, da je lokomotiva precej po> škodovana. Z lokomotive so pobrali okrog 200 opek, ki so pri sunku priletele z na« toženega voza nanjo. Dve nesreči N®vo mesto. 12. iimiia Posestnik Janez Zeleznik. star 51 let. te Mirne vasi pri Trebelnem. ie vo®iil v sredo na žasro hlode. Eo voz iih Je že spravil na Pincovo žago v Mokronogu, drugi voz Da ie peJial za Dosestaiika Jožeta Penka iz HiSovca na žago v RadoJe. Med vožnjo Je hotel Železnik ored Cužmjo vasjo na malem klancu voz zavreti. Stopa ie k zavor", pri tem Da mu Je spodrsnilo, da le padel, in njegova desna noga ie prišla pod zadnie ievo kolo. ki mu ie nogo strto ood kolenom. Na klice ponesrečenca ie prvo Drihi-telo na pomoč neko dekle iz Čužnie vasi ter poklicalo tudi druze vaSčame. k> so ponesrečenemu Zelezmiku nudili prvo pomoč. Po ponesrečenca ie prišla kmalu nato nie-pova žena. ki ga le pedala k zdravniku v Mokronog, odkoder so ga prepeljali v kandilsko bolnico. V škociianu se Je danes popotane bril ivosestnlkov sin. 30-letni Jože Jerman, poleg njega oa je sedel na zaboiu njegov 17-Ietai brat Lojze ter se igral s patrondmi. Pridel le s kleščami eno Patrono kalibra 7 mm ter tolkel po niei s kladivom. Jože si ie baš obril desno stran obraza, ko je naenkrat Počilo in Jože se ie ves krvav zsrudil na tla. Projekti], k; ie bil na tako čuden na-Čin izstreljen, ie zadel Jožeta v brado ter mu obtičal v vratu. Ponesrečenca so ore-Deliali v kandiisko bolnico, kier za bodo operirali. Jugoslovenski turisti v Rumuniji BukareSta, 12. junija. AA. Tretja sku« pina jugoslovenskih izletnikov in turistov, ki jih vodi Stanko Banič, je že tri dni ▼ Rumuniji. Jugoslovenski izletniki so nri« speli v Bukarešto preko Herkulovegalto« pališča. V Bukarešti so bili na postaji sprejeti od predsedstva rumunskega dru« štva za turistiko. Jugoslovenski gosti so povsod predmet prisrčne pozornosti. V parlamentu jih je sprejel predsednik par« lamenta Pop.Cicio in jih prisrčno pozdra« vil. Snoči je bil banket, na katerem je govoril tudi naš poslanik na rumunskem dvoru Čolak«Antič. V svojem pozdravnem govoru je vodja izleta Stanko Banič opo« zoril na važnost tega izleta, ki zbližuje oba naroda. Izlet je dobro organiziran in naši turisti odpotujejo danes v Sinajo, od« tod pa v Constanco. Na obalah črnega morja ostanejo 5 dni. Fantazija ameriškega tiska Budimpešta, 12. junija. Nekateri angle« ški in ameriški listi so prinesli fantastič« no vest o akciji gotovih madžarskih kro« gov za združenje Madžarske in Rumunije češkoslovaška : Danska 6:1 (4sl) Praga, 12. jumia h. Pri današnji meddržavni tekmi ie zmaeala Češkoslovaška nad Dansko s 6:1 (4:1). VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved za ne tek: Poletno vreme bo trajalo dalje; lokalne nevihte. XI. mednarodni kongres proti prohibiciji »Zmerno uživanje alkohola več koristi v mednarodnih odnošajih, nego najboljša diplomacija" Budimpešta, 12. junija. AA. Danes je bil na zelo svečan način otvorjen 11. mednarodni kongres proti prohibiciji. Na kongresu je več kot sto delegatov iz raznih držav. Z velikim številom so zastopani zastopniki organizacij vinogradnikov, proizvajalcev šampanjca in likerja ter trgovci z vinom. Debate so se udeležili tudi zastopniki vlade. Po pozdravnih besedah predsednika kongresa so kongres pozdravili zastopniki madžarske vlade in budimpeštan-ske občine. Nato je iimel prvo poročilo prof. "VVilMam Arbuthnot Lane, ki je govoril o kriminalni statistiki Amerike in Evrope pred uvedbo prohtoicije in po njej. Pri tem je na podlagi ameriške uradne statistike ugotovil, da kriminaliteta v Zedinje-nih državah rasite. v Evropi pa pada. Zmerno uživanje alkohola ie mnogo večje koristi v mednarodnih odnošajih, nego najboljša diplomacija. Nato je govoril danski delegat o monopolu alkohola. Kongresu je predsedoval predsednik mednarodne antipro-hlbicijske Idge baron Raymond de Ltize. Trije drzni zločini v Pragi Zagoneten umor stare Židinje v starem mestu - Roparski vlom na najprometnejši cesti - Umor draguljarja -Aretacija s streljanjem Praga, 12. junija, h. Zadnjih 24 ur je praška javnost eilno razburjena. Včeraj opoldne je bil ob belem dnevu v najživah-nejšem delu stare Prage, v hiši, ki je oddaljena komaj 10 korakov od policijskega komisarijata, jizvršen skrivnosten umor. Ko je židovski trgovec Burger prišel opoldne domov, je našel svojo 60 let staro ženo umorjeno. Zadavljena je bila z ruto, ki ji jo je neznani morilec zadrgnil okrog vratu. O umoru ni drugega znano, nego to, da je neka služkinja v času, ko je bil izvršen umor, videla v hiši moškega v sivi obleki. Do nocoj so poizvedovanja policije ostala brezuspešna. Zločin je tem bolj zagoneten, ker morilec iz stanovanja ni odnesel ničesar. V pretekli noči je bila na Narodni tfidi iaropana najstarejša praška trgovina z an-tikvitetami, ki leži v neposredni bližini po-Ecijske direikcije. Storilec je izrezal iz vrat ko« etekla ter odnesel več starih zlatih novcev. 0 vlomilcu nj sledu. Danes dopoldne ob 9. uri Je bal v bližini deželneca sodišča v svod; trgovini umorjen mlad iuvelir. Morilec se ie naibrž delal kakor da hoče kaj kupiti, ter ie pri tem s kladivom ali z drugim topiim predmetom popolnoma zdrobil glavo nesrečnega iuve-liria. Sledovi za morilcem vodijo v PLzen. Plzen&ka policMa. ki le bi3a o tem obve- ščena. ie Pri orihodu Draškega osebnega vlaka ob 13.50 prijela sumljivega moškega. Ta je ori aretaciji potegnil iz žeoa revolver ter ustrelil na policidskeea uradnika: ranil ga le tako nevarno, da le nJeaovo starnie skoro brezupno. Neznanec ie nato skušal pobegniti, vendar oa ea ie ustavil oddelek vojakov, ki je bdi priča njegovemu zločinu. Neki nadiDoročnik ie oddal na meča tri strele ter ga na treh kraiih lažje ranil. Aretiranec se ie delal kakor da ie težko ranien in da umira, vendar so v bolnici konstatirali. da ie samo lahko ranien. Pri niem so našli potni list na ime Anton Volovik. ruski državljan, rojen 1890 v Ta-ganrodu. stanujoč v Šumenu na Bolgarskem. Iz potnega lista se razvidi, da ie Volovik prišel 31. maia iiz Pariza preko Cheiba v Prago. Aretiranec zanika vsako krivdo Pri umoru iuvelirja v Pragi Okoli pasu oa je imel ovito ruto, v kateri ie bilo več dragocenosti. V kupeiu. v katerem se ie voz.il z vlakom, so našli tudi hlebec kruha. Ko so hllebec razirezali. .so dobili v niem mnog,, dilamantov iz trgovine umorjenega iuvelirja. Aretiranec. ki je govoril ruski. Je tei avti. da ie kurir sovjetske misije v Parizu. Kasnele so ugotovili, da govori popolnoma dobro češki. N; izključen:; da ie tudi potni list ukradel i.n da ie njegovo ime drugačno kakor trdi sam. Naši kraji in ljudje Sprejem romunskih avtomobilistov na Bledu 20Ietnica kmetijske šole v Št. Jurju ob j. ž. Zavod je bil ustanovljen leta 1910. do (dolgotrajnem bom slovenskih poslancev dr. Dečka. dr. Hrašovca. dr. Korošca. Rosa, Vošniaka in tovarišev v bivšem deželnem zboru štajerskem ter slovenskih okrajnih zastooov bivše Štajerske. Zasluga dr. Ipav-ca. bivšega župana in zdravnika v St. Jurju. pa ie. da se ie Z3 kmetijsko šolo kupilo večie kmečko posestvo ravno v Št. Juriju, na katerem so se zgradile nove šolske in eospodarske zgradbe po vzorcu šole v Grot-tenhofu. Navlažna lega zemljišč ob potokih SJom in Voglaina ni biia posebno ugodna, vendar se ie s kanalizacijo in drenažo zemljišč ustvaril prav s tem primeren učni zavod. Gospodarsko stanje zavoda je danes tako, da dosegajo hektarski donosi redno trne dobro urejenih gospodarstev Nemčije. Posestvo ob zavodu obsega 46.53 ha, od tega 12 ha polja in vrtov, 18 ha travnikov in sadonosnikov ter 16 ha gozda. Posestvo obdelujejo no večini gojenci sami. Zavod ima v prvi vrsti živ inor eisko-poljedeiski tio. Namenjen ie bil zlasti kmečkim sinovom planinskih krajev bivše Štajerske, iz katerih ie tudi največ prosilcev, vendar je redno dosti gojencev tudi iz drugih krajev. zlasti iz ljutomerskega okoliša. Živine goii zavod 35—40 gilav teT služi kot reisko središče za sivopšenično pomurska govedo. obenem pa tudi za domačo ooalemenie-no svrnio in za štajersko kokoš. Za narav-neišo vzrejo mlade živine ima na Boču po^ Poijčanaim; zavod tudi lastni planinski pašnik s pašno in gozdno površino 92.57 ha. Že v početku ie bil na zavodu enoletni kmetijski tečaj za kmečke fante, ki posta-neio samostojni gospodarji, ter se je tudi trajno držal tega prvotnega programa. Ta-kr, nafbolje služi potrebam malega in srednjega kmeta, ki sina naslednika težko pogreša z doma za daljši čas. Zato je bilo tudi ves čas nadštevilno primernih prosilcev. kar se v zadnjih letih še posebno stopnjuje. Prostora H v internatu za 30 zodencev in ti uživajo celotno osikrbn deloma brezplačno deloma prot; razmeroma nizki oskri bovaMnl V početku ie pouk trajal 10 mesecev. da so se mogili vršiti tudi dvomesečni gospodinjski tečaji, sedaj pa tra.ia 12 mesecev, da imajo gojenci tako celoletno prakso. Poleg tega so se redno vršili in so tudi sedai razni daljši in krajši tečaji. Zavod pa služi zaradi svoie ugodne lege in moderne ureditve tudi kot vzorno posestvo za okolico 'n številne vsakoletne obiske kmečkih interesentov, kmetijskih podružnic. sadjarskih društev, kmečko-nada-lievaihrih. gospodinjskih in gospodinjsiko -nadaljevalnih tečajev itd., katerih število zlasti v zadnjih letih včasi že sikoro preveč naraste. V 20-1etnern otetotn zavoda ie obiskovalo zavod 435 gojencev, in sicer v 5 predvojnih letnikih 122 in v 12 povodnih 313; med vojno pa ie služil zavod vojaštvu. Ab-sodviralo ie šolo 419 gojencev, od katerih jih je 110 že samostojnih gospodarjev. 210 mlajših je še na domu staršev. 40 v raznih kmetijskih službah. 31 jih ie padlo. oziroma umrlo in le 34 iih ie odšlo po raznih drugih službah oziroma v Ameriko. Razvidno je rz tega. da ie zavod v polnem obsegu služil svoi&mu pravemu namenu vzgajati kmečke sinove v prvi vrsti za dom. Že ob ustanovitvi zavoda so nameravali zgraditi tud- posebno ooslootie za gospodinjsko šolo ter jo združiti z zavodom po vzorcu nemških kmetijskih šol, vendar se je delo zavlačevalo. Ko se ie začelo graditi, se ie zaradi voine zidanje prekinilo: po vodn- oa se to delo ni nadaljevalo. Tako so se vršili na zavodu pač dvo- in trimesečni gospodinjski tečaji, do popolne gospodinjske šole *>a le ni prišlo. Gotovo ie za ozemlje bivše Štajerske velika gospodarska škoda, da se ta prvotni načTt n: takoj izvedel. Gospodinjska šola bi bila vsaj tolike važnosti za gospodarski napredek. ako ne še večie kot kmetijska šola. ker ie tu eospodinia solastnica posestva. Zato ie napredek kakor tudi propad kmetije v velik- meri odvisen od strokovnega znanja gospodinje, saj ie eden glavnih vzrokov za. žal. tako veliko menjavanje lastnikov in za tako številne prodaje kmetij tod ravno v nedostatni izobrazbi gospodinj. Upanje Pa ie. da bo to staro željo gosipodarskih krogov trvše slovenske Štajerske končno vendarle uresničila kr. banska uprava ter morda že to leto začela z uresničenjem tega načrta. 6. Mi.ia t L priredi zavod za svoie bivše gojence domačo proslavo 20-letnice z namenom, da se vsi gojenci zopet enkrat snideio ter si ogledajo razvoj in sedanje stanie zavoda. Zato vabi uprava tudi vse bivše učence, da se udeleže te slavnostl ter sooroče svojo udeležbo upravi vsai do 1. julija. Dopoldne bo ogled zavodovih naprav, ob 11. pozdrav gojencev in gostov, nato Pa skupno kosilo na zavodu ter popoldne ogled nekaj vzornih posestev v okolici. Ravnatelj inž. Val. Petkovšek. Položaj železničarjev Udruženie jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev ie predložilo že ianuaria t. 1. g. nrnistru prometa spomenico. v kateri ie bil obrazložen težak gmoten položai železniškega osobia in ie denuta-ciia. ki ie spomenico predložila, zaprosila za hitro odoomoč. da nai bi se pospešila izdala uTedbe. ki nai b= vsebovala zvišanje prejemkov vsem uslužbencem. V aprilu le zopet intervenirala večja de-Putaciia pri g. ministru prometa. Zastopani Danes ob 4«, pol 8., 9* zvečer Pesem ljubavi Krasni prizori ljubezni, športa, romantičnih pokrajin. Znatno znižane letne cene! GOVOREČI FILM »Chanson d' amour« V glavnih vlogah Billie Dove in Rod la Rocque Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA so Mi todll žeSeznagfc delavci te cele države. Ta deputaoija ie predložila z. ministru soomenico. obsegaiočo glavne težnje ždevansklh narodnih železničariev ln brOdarl®v v Ljubljani. Radlomanaclisbo termalno kopališče DOLENJSKA TOPLICE (Pni Novem mestu). Zdravi traioo hi siztrrno -evTnatiizcm. nevTatyne, Ženske bolezni itd Edino kopališče, v katerem so vse kopaMščne naprave nad izvirki 37—38® C topline. 2e-ezniška postala Straža - Toplice. Zahtevajte ospekte. Cene znižane, posebno v pred in _ U) sezoni. 119 Turneja ljubljanske drame Karlovec. 10. Junija, Ob 1. čez polnoč nas ie v Karlovcu pozdravil na kolodvoru naš dobn znanec dr. V. Zalokar. priznani karlovšiki zobozdravnik. in g. Hinko Trema« 6, od ministrstva pooblaščeni ravnatelj tukajšnjega odra. Gledališče »Zorin dom« ima naipis »Ples-mom za narod« in ie pravljična zgradba. V niej ie kavarna, restavracija in ciganska godba, torej idealno. Garderoba ie sobica, razdeljena z leseno steno na moški in ženski oddelek. Dvorana pa ie prav lepa. G. Tomašič igra v tej zgradbi zelo uspešno. Zadnja dve leti ie otvarjal sezono s Cankarjevim »Pohujšanje« m »Hlapec Jernej«. Zelo vestno nam ie pomagal s svetom in deianiem Dri vseh naših predstavah. Smola je bila. da smo prišli sem ravno na Duhove (Binkošti). Kdor je le mogel, ie odšel na morje ali v Slovenijo. Že iz tega se vidi. kako so meščani dobro srtu-irani. Po ulicah vidiš samo preprosti narod. Ženske nosiio krasne narodne noše. Igrali smo tedaj trikrat »Rošlinko« in enkrat »Pohuišanie«. V torek po binkoštih smo imel; Dreceo občinstva, sicer Da ne. Zato ie gospod tovarnar Jakil ozdravil našo blagajno s toneževskim darilom, mestna občina oa nam nakloni Dodporo. Karlovec ima 18.000 prebivalcev, od tega kakih 4000 Slovencev, 31 tovarn in hotel. v katerem stanujemo, ima na strehi 18 dimnikov. Gledališče ima. kot omenjeno, svoio restavracijo. Med »Pohujšanjem« smo culi na oder roootanie krožnikov m ciganko, ki se ie drla na svoi ein »koncertu« na gledališkem vrtu. Največje uspehe ie žel g. Stanko s harmoniko. V restavraciji »Jadran«, ki io vodi spretna Dalmatinec Pero Šiimunavič. smo bili zelo dobro postrežem. Tam smo po predstavah plesal in oeli naše Desmi. k; so idh zelo radi poslušali. Ko ie bilo stanje naše blagajne najbolj Vročinski Tal ni samo neprijeten, temveč tudi nevaren. Zato umivajte vsaki dan celo svoje telo s krasno ohlajajočim in živce kre-peoim levjim francoskim žganjem Rešeni boste velike muke. Počutili se boste svežega in elastičnega. Svoje dnevno delo boste opravljali brez napora. Dobiva se povsod! Centralna prodaja za Jugoslavijo: LAVLJA MENTOL DROŽD JENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. klavrno, se naim ie prišel ponudit artist. da se orildiuči naši turneji. Mož ie strokovnjak v svoii umetnosti, ima namreč 12 dre-siranih foksterierjev. S temi pa ba se naša družba preveč oovečala in ker ie bila naša blagaina že itak na psu. smo hvaležno odklonila to Dasje sotrudništvo. Slovo od Kari ovca ie bilo zelo prisrčno. Ena izmed naših dam ie< pozabila na kolodvoru škatljo s klobuki. Maloštevilni, toda hvaležni publiki in dobrotnikom karlovškim: hvala! Fr. L. Otrok zanetil požar Poličan«. 12. junija. Pri belem dnevu nekako ob 17. ie v torek presekal vroč dan glas gasilske trom-be. da ie zastalo za hip delo na politi, do-zivaiioč gasilce bližnjemu v pomoč. Razburjeni so se ljudje spraševali, kie gori. razburjeni temboli. ker še nis-. nozabili požara ored tednom dni. ki ie uničil leDO županovo zidanico in ker je to tekom zadnjih dveh mesecev že četrti požar v naši okolici. Pusitivši vse delo. so hiteli gasilci kar se ie dalo k gasilnemu domu. kjer iih ie že čakal avtobus z motorno brizgalno. in odbrzeli. Kam...? V Zbelovo Dri Poljiča-nah. eno uro odtod gori hiša. tako se ie glasilo telefonsko sporočilo, oddano na tukajšnjo postajo. Nevarnost ie siponočil semkaj z bližnie vlakodavnice službuj oči čuvaj ki ie oDaziil. da ie hišo posestnika Godca objel sumljiv dim. Baš ie hušknil plamen teza strehe, ko so Dribrneli tja v Dar minutah naš; vrli gasilci pod vodstvom načelnika Baumanna. in preprečili, da se ni ogenj razširil in objel cele hiše. In njim se ima gospodar Godec zahvaliti, da ne utrpi razen par kvadratnih metrov ožgane strehe in uničene nPeke. druge škode in da se ni zgodila večia nesreča. V hiši razen 7 letnega sanka ni bilo nikogar doma. Gospodar ie odšel na sejem v Maribor, gospodinja Da je precej daleč od hiše obračala seno in ie Drišla domov šele. ko bili gasilca že ogenj Pogasili. Vsa oreDlašena ie karala svojega otroka, ki ie povzročal nesrečo. Pripovedovala ie. da se ie že večkrat igral z ognil em. Nekoč io ie tudi vprašal: ,Mama. ali bi prišli gasilci tudi k nam z »elektriko«, če bi gorelo?« »Seveda«, mu ie odvrnila mati tedaj. nič hudega sluteč. No. in ta dan le bil za ooskus kot nalašč. Sam ie bil doma. šd ie na oodstrešie in tam užgal suho fižolov o luščinie. Ko se ie začelo kaditi, se ie tako prestrašil svoiega deiania. da ie zbežal v bližnji gozd. Le oddaleč ie ooa zoval. kai bo. K sreči so se res hitro pripeljali Doljčanski gasilci ter Direprečili več-lo nesrečo. votlini. Zbirka hroščev, ki so bili pred 14 dnevi popoldne ukradena v izložbenega okna Pirčeve brivoice na Slomškovem trgu v Celju, je bila Drav tako najdena ▼ votlini. Bivši doktor ie bil aretiran v trenutku, ko si je na ražniu pekel troje kokoši za slastno kosilo. Pri zaslišanju ie izdal orožnikom tudi interesantno skrivnost, da ima v nekem gozdu Dri štorah še drug„ podzemsko skrivališče, katero so štorski orožniki po točnem opisu aretiranca res tudi našli. Tud; v tem skrivališču se 5e naha-iala večja množina najrazličnejšega ukradenega blaga. Tatu so izročili v zapore celiskega okrožnega sodišča. Aretacija vlomilca - bivšega odvetniškega kandidata CelJe. 12. iuniia. V zadnjem času le bilo v raznih mestih Dravske banovine izvršenih več vlomov, vendar na oblastva storilca niso mogla izslediti. čeprav so mu bila že na sledu. Sum ie oadel na bivšega odvetniškega kandidata dir. Rudolfa F. iz Celja. V sredo popoldne oa ie nepridiprav končno vendar padel v roke pravice. Celjska orožniška Patrulja je izsledila možaka v nekem brlogu v Petričkovem gozdu v Liscah. Nad vhodom v brlog ie namreč vlomilec razne! dežnik, ki ie orivaM v bližino budna očesa Postave. V brlogu so našli orožniki okrog 30 novih moških klobukov. katere ie odnesel trred kakimi 14 dnevi iz trgovine klobučaria Franca Šri-barja na Glavnem trgiu v Celin. Razen tega ie našla Datrulia več nagačenih divjih petelinov in raznih drugih Ptičev ter večjo množino jelenovega rogovia. Tudi dva nri-kroskoDa. vredna nad 8000 Dan. ki ju je ugrabil F. ored tednom dni Dri nočnem vlomu v gimnaziio v Kran.ru, sta bila v Fantje se zbirajo... LiubHana, 12. innua Od vseh srramfi so prihajali včeraj čokati in stasiti fantje v mesto s kosami na ramah. Iz Kamnika, te tihe moravške doline. z Gr osupli a in iz Šmarja, celo izmod Krima in ie primahala gruča. Kaj zMra spet voiščake Matija Gubec aH celo sam kralj Matiaž. da udari poslednji bod za staro pravdo? Kam hitijo pestre čete, ki še predpasnika niso utegnile odložiti in so pustili žlico ob poln; skledi. Tam Dri Mahrova hiši tabori„ pod Široko platano. Kosci so. ki iščeio dela io zaslužka. Z Baria. Kosez Kresrriškib poljan in Št. Vida prihajajo s kolesi in ko-leseljnj gospodarji. NMh pazno oko tehta preudarno postave koscev in kose. Novo kosišče in koso si ie pripravil Franceli te Štange. Andreje izrood Krima Pa ima že ves začrnel inštrument. Z njim začne pogajanja očanec z Baria. »Po kosi bi sodil, da boš. Seveda, če si ie nis: sposodil.« »(Kaj rajtate oča? Štiri leta mi že služi ln neTad se bom ločil od nje.« »•Nemara, da si! Košnje bi bilo za štiri ves teden. Imaš komioanione. ki b; se ska-zali bolj na travniku kakor ori skledi?« »Prav štirje smo. Pobriiemo vaše travnike. kakor naiboliši brivec ženina za poroko.« »No. ia. no! Koliko bi Pa hteH na dan.« »Šest kovačev oa vorngo. sai veste, da je treba koso mazati. da bolie reže.« »Za vorngo se ne bojte, ori meni se 5e je še vsak pohvalil. Šest kovačev Pa ie malo na obilo. Pet bi iih bilo zadosti.« »Dela ie preveč, denarja premalo. No. Da io mahnimo k Frlincu: za en liter pa še imaan.« »Kal oa. ie kai zavber deklet pr! vas?« ie potioal sosedov Matiček, ko so krenili proti Ferlincu. »Fante! Takih koscev se pa uri nas tudi ne manika ki teptaj~ travo pod oknom.« »Eh. saj sem kar tako rekel.« »Reke' sem. rekel tia. Naiel sem te za košnjo in ne za babe.« le odločil očanec z Barja in prestopil prag gostilne. Kamnačan'' so gledali malo zavistno za njimi, a ne dolgo: tudi nae ie naiel posestnik s Kodelievega. Danes pa režeio ti pod Rožnikom, drugi na Barju in tretifi v Kosezah m drugod sočno, rosno travo, vriskajo in zategnejo: Pa ta kosa ie ruiava in ne reže travce več moje dekle ni ta prava. _ker ne ljubi me nič več._ Pri glavobolu, omotici, šumenja ▼ ušesih, porušenem spanju, slabovolj-nosti, razdražen osti sezite takoj po staropreizkušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni povdarjajo, da je »Franz Josefova« voda iziborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KULTURNI PREGLED Slovenska plesna umetnost Iz Prage nam pišejo: Minule dni je bila v velikS dvorani »Radia« zanimiva prireditev: večer slovanskih avtorjev, narodnih motivov in plesov, ki gc je priredila s svojim studio - ansamblom Mirjana Dragana Janečkova. Gdč. Janečko-va je Čehinja, toda po rodu je iz Zagreba, kier je bil »jen lani umrla ded vsseučiliški profesor kemije. Vzgojena v hrvaškem okolju. a potem vrnjena češtvu, simbolizira — b; lahko rekli — jugoslovensko _ češkoslovaško vzajemnost, ki ima v nji iskreno prijel el ji co in sotrudnico. Gdč. Janečkova je začela prvotno sama pojiti ritmično - plesno umetnost; nastopila je nekajkrat z lepim uspehom tudi v Jugoslaviji Ko se je bolj in bolj izpopolnjevala, ee je jel zbirati okrog nje cel roj učenk, danes ima že lepo uspevajočo in renomirano plesno šolo. Za njeno slovansko čustvovanje je značilno, da v tej šoli posebno goji slovanske plese; zares, slovanskih plesnih motivov je toliko in so tako pestri, da bo lahko naša umetnost ev-ritmije še dolgo črpala iz tega obilnega vrelca. Prej omenjeni večer je vzbudil veliko pozornost. Za njim je stala Čeakoslovaško-jugoslcvenska liga, protektorat je prevzel praški primator dr. Baxa, v častnem pred-spdstvu pa je bilo mnogo uglednih zastopnikov V6eh slovanskih narodov, od dr. AM- ce Maearvkove tja do sivolasega nestorja ruskih pisateljev Nemjroviea Daneenka. Pri klavirju so se vrstili trije slovanski skladatelji: Lužicam Bjarnat Krawc. Ukra-jinec Vasyl Barvinskyj in Rus A. Podašav-vrhu te?a J« sodeloval tamburaški zbor Staromeetnega Sokola. Jugoslovanske narodne motive je priredil za godbo Ludvik Kuba, češke in poljske pa mladi Slo-Drago Šijanec. Nastopilo je poleg gdc. Mirjane Dragane Janečkove 48 njenih učenk; na sporedu so bili motivi vseh slovanskih narodov, med jugoslovetnskimi tudi dva slovenska »Na Gorenjsko« in »Škr-jancek«. Umetniški del večera je otvorila gdč. Janečkova e simboličnim plesom * Osvobojen je elo-vanstvac, zaključek pa je tvorila mogočna slika vsega ansambla »Hej Slovani«. Višek je dosegla ta prireditev v plesih po češkoslovaških narodnih motivih in v Ghopickiega Mazurki, pa tudi jugoslo-venski motivi, ki jih je spremljal tamburaški zbor, so bili izvedeni z največjim uspehom. Praška kritika, zlasti y >Prager Presse«, je priznala gdč. Janečkovi jn nje šoli velik napredek; posebno toplo eo bile spr^ete lirične plesne kreacije same voditeljice šole. Skoraj brez dvoma je. da se je tu razvila čisto posebna slovanska plesna šola, ki ji ne bo treba posnemati tujjh vzorcev. marveč bo na osnovi klasične plesne umetne«ti razvijala eamo svoj stil, združu- joč v njem barvitopestre motive vseh slovanskih narodov. Tako je tudi ta pojav do neke mere izraz slovanstva današnje Prage. Prireditev }e imela bleščeč uspeh in je hkrati zbrala k skupnemu večeru zastopnike vseh slovanskih narodov, ki bivajo v Pragi. Ne pozabimo, da jo je otvoril z navdušenim govorom eden najpopularnejših Pražanov, senator Jifi Pichl, ejndik češkoslovaškega tiska, ki brez njega menda ni minila nobena reprezentativna, zlasti še slovanska prireditev v zadnjih letih v Pragi. Kdor bi se zanimal za plesno šolo gdč. M. D. Janečkove, naj piše na njen naslov Praha XII., Fochova 105. Opomba uredništva: Zgornje poročilo smo prejela s precejšnjo zamudo, vendar ga objavljamo, ker je prispevek k poznavanju današnje izrazito slovanske orijentacj-je češkoslovaške prestolnice. Osma številka »Naše dobe« bo v soboto dostavljena naročnikom. Uvodni članek je iz uglednega peresa sourednika »Naše dobe«. gosp. dr. Bogumila Vošnjaka. Ob priliki obiska grških gospodarstvenikov razpravlja pisec o pomenu ln praktičnih možnostih ekonomske združitve balkanskih držav. Panbalkan je lažje izvedljiv nego Panevropa. Članek zasluži pozornost vse naše javnosti, saj obravnava vprašanje, ki se tiče tudi Slovencev kot najzapadnejše slraže bodočega Panbalkana. — Nadaljuje in zaključuje ee zanimiv statističen pregled obrtnoeti dravske banovine, ki ga je spisal naš priznani narodnogospodarski veščak, g. univ. prof. dr. Albin O g r i s. — V razpravi »Ali je prostitucija potrebna«, se g. dr. Božo Š k e r 1 j znova vrača k seksualnim problemom našega časa, ki jih je načel že v eni prejšnjih razprav v »Naši dobi«. Vprašanje epolme vzdržnosti do zakona, praktičen in etičen problem eaoženstva in razna druga vprašanja te vrste eo osvetljena v tei razpravi z vidika modernega naravoslovca in evgenika. Preverjeni smo, da bo ta razprava vzbudila obče zanimanje, saj pri nas malo pišemo o teh osnovnih zadevah Človeškega življenja, kj o njih obstoje drugod cele biblioteke. — Važne konkretne predloge glede socijalne skrbi za naše obrtništvo stavi eourednik »Naše dobe*, znani socijalni delavec g. dr. Jože Bohinjec v članku »Za socijalno zavarovanje mtših obrtnikov«. Domačih socijalnih razmer se tiče tudi Članek odvetnika in publicista dr. Avg. R e i s m a n a »Svobodne ali prisilne določbe socijalnih zakonov?« Zanimive eo izvirne »Beležke o sodobni Grčiji«, medtem ko najdeš v rubriki »Iz revij« več izvlečkov iz člankov o raznih vprašanjih, ki so sedaj na dnevnem redu. Opozarjamo tudi na »Pismo o sedanjem političnem življenju v Rusiji«, v katerem S. Vereščak opozarja na ideološke struje ruskega komunizma in na njih pomen. Številka je polna dragocene vsebine, ki daje vsakemu izobražencu obilo pobude za razmišljanje in mnogo informacij o današnjem javnem življenju. — »Naša doba« se naroča pri upravi v Ljubljani. Knafljeva uli- ca 5. Naročnina znaša četrtletno samo 30 Din. »Iris Berlina« je naslov potopisu, ki je dobil letošnjo prvo nagrado »Cvijete Zuzo-rič«. Njegov avtor Miloš Crnjanski ;e priznano ime v srbohrvaški književnosti in je tudi »Jutro« o njem že ponovno pisalo. Pred tedni smo opozorili na njegove impresije iz Sloveniie. ki so izšle v »Srpskem književnem glasniku«. Tudi potopis »Iris Berlina«, v katerem na svoj znani način opisuje glavno mesto Nemčije, je izhajal lani v »S. k. gl.«. Crnjanski je danes sigurno najboljši jugoslovenski potop isec modernega kova. 0 njegovi knjigi »Ljubav n Toekani« eo pri nae pisali »Odmevi« v tretji številki. Repertoar)! LJUBLJANSKA OPEKA. Začetek ob 20 Petek, 13.: Zaprto. Sobota. 14.: Pohujšanje v dolini šentflorjan-sld. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek. 13.: Zaprto. Sobota, 14.: Bobrov kožuh. A. Kuponi. Nedelja, 15.: Zaprto. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 13.: Rigoletto. Gostovanje mariborskega gledališča in ge. Tinke Wesal-Polla. Bomaee vesti * Napredovanje upravnih uradnikov na poštnem ravnateljstvo v Ljubljani V 4. skupino I. kategorije so pomaknjeni: dr. Lebar Jožko, dr. Lamut Ivan, dir. Vagaija Anton, dr. Janžekovič Franc, Matjašič Miroslav in Svoboda Maks; v 6. skupino I. * Osebne vesti s pošte. V 1. skupino H. kategorijo so napredovali: Ambrožič Fr., Anžlovar Andrej, Avser Karel, Bele Štefan, Berlan Brigita, Bernard Miroslav, Bizjak Cecilija, Boc Anton, Božič Ivanka, Braz Adolf, Brumat Miroslav, Brus Lavo-slav, Cizelj-Allesch Janko, Cof Ivan, Ce-bin Ivanka, Ceh Karel, Čok Terezija, Čuš Franc, Doberšek Karel, Drakulič Frančiška, Eiletz Franc, Endlicher Evgenida, Fai-diga Rudolf, Fajgelj Ludovik, Florenim Ludovik, Gaspari Ferdiimnd, Gaspari Emilija. Glaser Pavel, Hodnik Josip, Irgolič Franc, Jak Matilda, Janežič Vinko, Kaffon Adolf, Kalokira Anton, Kamenšek Gabrijela, Klad-nik Josip Klavora Matko, Klemenčič Ant, Knez Stanko, Kogoj Anton, Kolbezen Rudolf, Koman Valentin, Konte Ivan, Korun Ivan, Koser Vojteh, Košenina Leopold, Kovačič Lucijan Kosem Karel, Križa; Ev-gen, Krulej Pavel, Kuhelii Antonija, Kumar Karel, Kumer Matevž, Lah Anton, Lah Milan, Lapanie Franc, Lenasi Hugon, Les-jak Angela Lesjak Franc, Ločišnik Vinko, Logar Otilija, Luznar Miha, Maier Anton, Markelj Leopold, Maroh Peter, Masle Bu-iftvod, Matian Franc, Meden Matija, Me-zek Franc, Milavec Josipina MHač Ivan, Mlakar Karel, Mlakar Martin, Napotnik hran, Olifčič Robert, Orthaber Ivan, Pavlic Ivanka, Pavšič Franc, Pečar Ignac, Perko Anton, Pernat Mara, Pevec Ivan, Pfeifer Lota, Ptipan Ernest, Pire Franc, Podpornik Ludovik, Požig Anton, Prah Fr. Preinfalk Anton, Prijatelj Karla, Pšenionik Karel, Pučelik Vojteh, Puppis Viljem, Rane Blaž,' Rafko vec Alojzija, Rakov ec Zofija, Rebernik Ivan, Rak Ljudmila, Rihteršič Justina, Rovšek Frančiška Ržen Vinko, Sa-jovic Amalija, Slavec Ivan, Smerdiu Iva, Smodič Anton, Smolej Marija, Supančič Franc, Sarina Ivan, Savrič Jožko, Šemrov Franc Šetina Julij, Šibo vec Terezija. Še-ško Henrik, šmidinger Anica, šmdt Brna, Šoštarič Dragica, Štravs Miha, Šubic Miroslav, Tavčar Albina, Tomažič Miroslav, Tomec Štefanija, Učakar Ant., Ukušič Blaž Urbančič Karel. Vagner Viktor, Vavpotič Miroslav, Vengust Jernej, Verč Anton, Verdi r Jože, Veselič Ana, Vester Rozalka, Vidmar Jernej. Vindišer Marija, Vodopivec Ludovik, Vujčič Anton, Zablačan Valentin, Z a vodnik Jakob. Zemijič Milan, Zinauer Frančiška, Zirer Marija, Zmazek Franc, Zoreč Franc, Zupančič Marija, Zupane Ivan Železnik Albin, Zgur Vinko, Javor Franc, Jurman Franc, Kuheli Amalija in Rihteršič Ana. * Poroka. V po-nedeliek sta se na Brezjah poročila g. inž. Ciril Dimnik, šef kabineta ministra za šume in rudnike v Beogradu in gdč. Iva Gostinčarjeva, hčerka gostilničarja m posestnika Y Dolu ob Savi. Čestitamo! « * Uprava glasbenega Usta »Zbori« ponovno javlja, da v listu objavljeni samospev; s spremljevaniem klavirja niso naprodaj kot zborovske skladbe, ker bi pač vsak solist in ljubitelj glasbe bil lahko naročen na »Zbore«. Letna naročnina za Jugoslavijo je le 50 Din. Naročnikom ki niti delne naročnine za letos še niso poravnali, bo uprava pošiljanje lista ustavila. Poravnajte naročnino, da boste list v redu prejemali. * JAD »Triglav« v Zagrebu. Dne 3. t. m. je bil za počitniško dobo izvoljen naslednji odor: predsednik cand. med. Gulič Vladimir, tajnik stud. jnž. Krati Vladislav, poverjeniki: za Ljubljano cand. med. Brezi-igar Danilo, za Celje cand. for. Brinar Miran, za Novo mesto cand. jur. Jarc Andrej, za Mursko Soboto cand. jur. Lippaj Viljem za Kočevje cand. jur. Bogataj Stane, za Ptuj cand. inž. Tonejo Stane, za Litijo cand inž. Rebec Dimitrij, za Brežice abs. med. Čemele Stane. * Polovična vožnja pri Izletniških vlakih v vseh relacijah. Železniška uprava obvešča občinstvo, da je 50 odstotno znižanje voznih cen pri izletniškem vlaku, ki vozj v nedeljo 15. t m. jz Ljubljane v Metliko ob 5.30 in se vrne v Ljubljano ob 22.30 dovoljeno za v«e izletnike, torei tudi za one, kri bodo vstopili na vseh vmesnih postajah m postajališčih navedene proge. Isto velja tudi za izletniška Vlaka, ki vozita ob nedeljah, oziroma praznikih iz Ljubljane v Bistrico-Bohtojstoo jezero, oziroma Kamnik. * Otvoritev planinskih koč. SPD nazma-riija, da se otvori Malnerjeva koča pod Črno prstno za to sezono stalno v nedeljo tl5. t. m. Orožnova koča pod Črno prs#o bo otvorjena 15., 19. in 22. t. m.; 28. t. m. pa se otvori koča za to sezono stalno. Vremensko poročilo meteorološkega zavoda ▼ Ljubljani Številk« za oinačbo kraja pomenilo: 1. Ca« opazovanja, 2. stanje barometra. 3. temperaturo, 4. relativno vfago v %, 5 smer ia brzino vetra, < oblačnost 1—10, 7. padavine v nun, 8. vrsta pa-iavio, "" 12. junija 1930. Ljubljana: 7, 766.5, 16, 90, —, 7, dež, 2. Maribor: 7, 764.5, 18, 85, NW3, 10, dež, 5. Mostar: 7, 763.1, 19, 85, SE2, 6, —, —. Zagreb: 7, 765.1, 19, 85, SSW2, 1, —, —. Beograd: 7, 764.8, 22, 75, E2, 0, dež, 0.2 Sarajevo: 7, 763.8, 14, 90, —, 10, —, —. Skoplje: 7, 765.1, 19, 75, —, 2, dež, 3. Kumbor: 7, 761.6, 21, 85, —, 2, —, —. Split: 7, 763.2, 23, 65, —, 1, —, —. Rab: 7, 763, 22, 90, —, 5, —, —. Vis: 7, 763.S, 19, 75, SE2, 1, —, —. Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.47, luna vzhaja ob 21.47, zahaja ob 4.16. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 26.5, najnižja 14. Najnižja temperatura: v Mariboru 15, v Mostaru 16, v Zagrebu 16, v Beogradu 15, v Sarajevu 11, v Skoplju 14, v Kumboru —, v Splitu 20. * Smrt ponesrečenca. V jubljansko bol« nico so pripeljali, kakor smo že poročali, rudarja Janeza Sušnika, ki se je nevarno ponesrečil v rudniku kaolina v Črni pr Kamniku. Ponesrečenec je bil tako poško« dovan, da mu tudi zdravniška pomoč ni mogla rešiti življenja. Podlegel je hudim poškodbam že predvčerajšnjim. Pokojnik, ki je bil doma iz 2age pri Črni, zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. * * Smrtna žrtev bivšega župana in do brovoljca. Pred novosadskdm sodiščem se ie moral te dirtf zagovarjati bivši župan in dobrovoljec Nikola Igač jz Despot Sv. Ivana. Obtožba pravi, da je na sejmu letos 29. marca po kratkem prepiru parkrat za bodel sejimarja Joco Barjaktarovida, ki je na mestu izkrvavel. Igič se je zagovarjal da Barjaktarovič ni maral plačati sejma nne in da mu ie večkrat opsoval mater in gia hotel napasti s pestmi. Igid je bil obso jen na 6 let težke ječe. * Obledele obleke barva v različnih barvah in olisira tovarna Jos. Reich. Premiera! Ob 4., pol 8. In 9. zvečer Intimnosti iz zakona RUDOLFA VALENTINA v filmu ljubezni in strasti Ko Cju6a$en uga&uje • . Najnižje cene. KINO IDEAL * Na jubilejni velesejmskl razstavi smo opazili krasne izdelke iz kovin, zlasti aluminija, kakor kuhinjsko posodo, opreme za prodajalne in izložbe, kotle novega sistema za destilacijo, aprate za desinfekcijo, črpaljke za higijenične vodnjake, toplo-darje ter druge posode, ki jih izdeluje naša domača tovarna »Nova .Jugometalija«, d. d. z o z. v Ljubljani, Aškerčeva 3. To so res prvovrstni izdelkj domačega podjetja, ki si je s svojo solidno izdelavo različnih predmetov doma in v inozemstvu pridobilo splošno priznanje. 1z LlisMjane u— Ugledni gost iz prestolnice. V Ljubljani se mudi kot predsednik maturitetne komisije na humanistični gimnaziji g. dr. Uroš Gjonič. upravnik Univerzitetne b:blio teke v Beogradu in eden najboljših poznavalcev slovenske literarne preteklosti. G. dr. Gjonič je pred nekaj leti preživel počitnice na Slovenskem in je o svojih vtisih priobčil v »Pravda« več podlistkov, ki spadajo med najlepše, kar je bilo napisanega o naših krajih. Kakor izvemo, se bo g. dir. Gjonič ob tej priliki posvetoval s tukajšnjimi bibliotekarji o ustanovitvi jugoslovenske organizacije bibliotekarjev. u— Za olepšavo Ljubljane. Sinoči je imel odbor za olepšavo Ljubljane s cvetlicami svojo tretjo sejo, na kateri se je sprejelo več važnih sklepov, o katerih bomo še poročali. Koliko zanimanja je pri najuglednejših ljubljanskih slojih za olepšavo mesta, se vidi iz dejstva, da so na 290 pismenih vabil k podvzetj akciji dali zaprošeni odgovor odboru le štdrj naslov-l.ienci. Kaj je res umri ves misel za lepoto? u— Samo še danes »Ljubav« z Elizabeto Berger. Ljudski kino v Ljubljanskem Dvoru bo nredvajal danes zadnjikrat ob 4. pol 8. in 9. zvečer krasno filmsko tragedijo »Ljubav«, ki je pri včerajšnjih predstavah najgloblje ganila prisotne gledalce. Nai nihče ne zamudi tega sporeda. Pri vseh predstavah najnižje ljudske cene. a— Iz opere. Jutri v soboto se bo pela Bravničarjeva opera »Pohujšanje v dolini šentflorijanski« za abonma reda A. Opozarjamo, da bo predstava glede na jugoslovenski teden pri zelo znižanih cenah od 30 do 2 Din. n— Predavanje o novodobni umetnosti prodaje in kupčijske reklame. Zavod za pospeševanje obrti v Zbornici za TOI v Ljubljani priredi v sredo 18. t. m. ob 20. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti predavanje o moderni reklami in o novodobni umetnosti pridobivanja odjemalcev. Predaval bo znani strokovnjak na polju reklamne vede in profesor visoke trgovske šole v Berlinu g. A. W. Blau. Pri današnji ostri konkurenci in moderni tehniki prodaje je za vsakega trgovca, jndustrijca io obrtnika velike važnosti, da pozma novodobne načine reklame in sredstva, s katerimi more najuspešnejše oipozoritj kupca na svoje blago in tvrdiko. Vabimo zato interesente, da izkoristijo to izredmo ugodno priliko in da se v čim večjem številu udeleže zanimivega in poučnega predavanja. Pripominjamo, da bo predavatelj govori! v nemškem jeziku; da pa bodo mogli slediti njegovim izvajanjem tudi nemščine manj vešči poslušalca, bo predavanje spremfljalo ofcrog 100 skfioptičnih slik. o— H. interna vaja gojencev dole Glasbene Matice bo v soboto 14. t. tn. ob 17. v Filbarmonični dvorani. Nastopilo učenci M a vir skih učiteljev gdč. Kosovelove, g. Pavčiča in g. Sonca, violinski učenci ge. Hribar-Jerajeve, g. Ivamčiča, g. Jeraja jn g. Staniča ter učenioi oddelka za čelo g. Berana. Poleg teh nastopi ob koncu I. dela interne vaje mladinski zbor učiteljev Sonca, Verfoičeve m Trostove, ki nam zapoje 3 Adamičeve m 1 Premrlov mladinski zbor dalje pa T slovenskih in hrvatskih narodnih pesmi. Ravnateljstvo vabi starše gojencev in prijatelje Glasbene Matice k obilnemu posetu te produkcije. u— Koncert za pogorelce v Zaluki. Pevsko društvo »Slavec« ▼ Ljubljani pni- fOTO-MH in potrebšftvn« najeeoeje r drogertjah KAM C, LJUBLJANA ^ | KAMC (VoUruu, MARIBOR CENIK GKAT1S! Izdelujemo vsa amaterska dela. redi v korist pogorelcem v Zaluki v ponedeljek 16. L m. ob 20. v dvorani hotela Uniona koncert umetnih in narodnih pesmi, pod vodstvom društvenega pevo-vodje gosp. Mirka Premelča. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, v cvetličarni ge. Fanike Hvalove na Dunajski cesti jn v trafiki g. Juvana v Kolodvorski ulici. Ker je ta koncert dobrodelnega namena v korist res pomoči potrebnim pogorelcem, prosimo čuteča srca, da pridno segajo po vstopnicah. u— Pomladanski izlet »Soče« bo letos v nedeljo 15. t. m. v prijazno Tomačevo k gostilni pni Kovaču. Zabava v lepem solnč-natem vrtu pri dobri pijači in jedi ter tam-buraški godb; zagotovljena. Zbirališče ob 2. popoldne pred kavarno »Evropo«. Skupen odhod ob pol 3. uri. Po I no številno in točno! u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« V petek zvečer mošfci zbor, v ponedeljek vsi na »Slavčev« koncert (vaja mešanega zbora izostane), v torek zvečer mešani zbor. u— Smrtna kosa. V Ljubljani je umri zasebnik g. Alojzij Č e h u n. Pogreb pokojnika bo v soboto ob 14. iz mrtvašnice Stara pot 2. — Dalje je preminul v Ljubljani mesar in posestnik g. Franc L o v š e. Pogireb pokojnika bo v soboto ob 16. — Pokoju'koma blag spomin, žalujočim naše sožalje! u— Veselica na Laverci. Prostovoljno gasilno društvo na Laverci priredj 15. t. m. vrtno veselico na vrtu g. Ivana Ogrina z bogatim sporedom, plesom in srečolovom. Igral bo tudi tamlburaškj zbor »Krim« z Laverce. Pričetek ob 3. popoldne. K obilni udeležbj vabi odbor. i u— Prometna nezgoda. Pred Figovčevo 'gostilne vlada vedno živahen promet. Na dvorišče vozijo avtobusi z vseh krajev, gnetejo se tam potmikii, a tudi promet z vprežno živino je še vedno velik. Zato ni čudno, če se pripeti na dvorišču ali zunaj na cesti večkrat kaka mala nezgoda, ku bi pa lahko imela včasi tudi večje posledice. Predvčerajšnjim je vozil hlapec France R. z dvovprežnim vozom z dvorišča na cesto železje, pri čemer pa ni pazil na mimo vodeče avtobuse. Komaj je zavil na cesto, je zadel Y pravilno po desni strani vozeči Čarmanov avtobus in mu -razbil šipo. Ker R. nj hotel poravnati nastale škode, se bo moral zagovarjati na pristojnem mestu. u— Omedlel na cesti. Na cesti za državnim vzgojevališčem na Kodelievem se je pojavil predsnočniiim srednje star moški, ki je stopal nekaj časa po cesti oma-huijočih korakov. Ker se ie videlo, da mu je postalo slabo, so mu priskočili na pomoč neki pasanfe, a prepozno, kajti mož je že padel po tleh in obležal nezavesten. Stražnik Martin Erjavec, ki je dogodek opazil, je takoj telefoniral po reševalni voz, nakar so nezavestnega odpeljali v bolnico. V bolnici so bolniku, 43 letnemu delavcu Janezu Mehletu z Grosuplja, nudili potrebno pomoč. Mehle se je onesvestil zaradi zav-ži-tlka pokvarjenega mesa. u— Dve nesreči. Delavec Ivan Kammikar uslužben na Scagnettijevi žagi v Vošnja-kovi ulici, doma iz Srednje vasi pni Laveir-ci. je imel včeraj opravka pri stroju. Ravnal je tako neprevidno, da ga je stroj pograbil in mu zlomil levo roko tik pod ramo. — Hlapec France Koprive iz Rožne doline je vozil z dvovprežnim vozom v Rožno dolino stavbni material. Na cesti, ko ie stopal tik ob yozu, pa mu je nenadoma spodrsnilo, da je padel pod kolesa in se občutno poškodoval. Prepeljali so ga domov in poklicali zdravnika, ki pa ga je dal prepeljati v splošno bolnico. n— Tatinski drobiž. Trgovski zastopnik Josip Kamlbus je prijavil, da mu je neznan storilec ukradel s kolesa pred hišo šit. 20 na Miklošičevi cesti karbidno svetflilko. — SOKOL V MOSTAH priredi v nedeljo 15. junija ob 3. popoldne vrtno veselico s plesom na senčnatem vrtu g. Košaka v Mostah (Vodmat). 8708 Uporabljajte samo originalni Zacberlin" nenadkriljiv mrčesni prašek n3 99 PEGE odPravl utro to brez sledu .XREME ORIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijab tn parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99. Ob poletni žeji je zelo važna ki ustvarja moč, a ne preobloži želodca. Tesar Alojfc Oven, staonjoč ▼ Lončarski ste® 10.. je imel spravljeno v nezaklenjeni drvarnici na Starem trgu ramo teharsko orodie, kj ga mu je p« te dni odnesel neznan tat. — V nezaklenjeno spalnico hišni' ce Ane Hvaletove v Ljudskem domu se ic utihotapej predvčerajšnjim popoldne neznan zJikovec ter ji odnesel budilko. u— Vlom v voz. Lastnica gugafctice v Lattenmanovem drevoredu Marija Tavčarjeva je predvčerajšnjim okrog 2. ponoči opazila, da se suče okrog njenega voza za barako več sumljivih moških In žensk. Ko je pa pozneje sama stopila v voz, da gre k počitku, je opazila, da se le med njeno odsotnostjo vtihotapila v voz neznana ose-)ba,ki jj je vzela različno perilo, nekaj Ibrisač, bluzo, čnno krik) in več drussah malenkosti. Tavčarjeva je naznanila vtom jpoliciji. Iz Celja e— Župni zlet Celjske sokolske ž upe. V nedeljo 15. t. m. bo v Celju letošnji veliki župni zlet Celjske sokolske župe. Glede na veliko število sodelujočih, ki so zaposlena v raznih celjskih trgovskih obratih, prosi Sokolsko društvo v Celju vse lastnike trgovskih obratov, naj svoje trgovine v nedeljo ves dan zapro. Upati je, da bodo vsi uvidevni trgovci tej prošnji ugodiS. Tozadevno priporočilo vsem gg. trgovcem je izdal na prošnjo Sokolskega društva v Celju Gremij gg. trgovcev za mesto Celje. Do včeraij je prejela uprava Celjske sokolske župe 1240 prijav telovadce" in telo-vadik. Pri slavnostnem obhodu, pri telovadnih nastopih in pri veselici bosta sodelovali godba Sokola I. iz Ljubljane in že-lezmičarska godba iz Celja. e— V nedeljo razobesite vsi zastave! Celjski mestni župan je izdal na celjsko prebivalstvo poziv, naj v nedeljo 15. t m. ob priliki velikega zleta Celjske sokolske župe vsi hišni posestniki na svojih poslopjih razobesijo zastave. Isto bo storila tudi celjska mestna občina na vseh svojih poslopjih. e— Opozorilo vojnim InvaHdom. Prt Krajevnem odboru UVI v Celju se je zfla-sliti invalida, ki ima zdrave roke. pri strO-sil neki podjetnik, ki so mu vojne žrtve močno prj srcu. Pripravljen je takoj zapo-ju, in siceT za stalno. Reflektanti naj se zglase v odborovi pisarni v ponedeljek 16. t. m. e— Otvoritev nove koče na Mozirskj planini. V nedeljo 22. t. m. bo otvorila savinjska podružnica SPD na svečan način novo kočo na Mozirski planini. Dopoldne ob 10. bo maša, nato pa svečana otvoritev z govori. planinsko veselico, godbo Tn plesom. Vstopnine ni. Za prenočišče, Jed in pijačo je v polni meri preskrbljeno. Posamezne skupine turi.?toy bodo prišle, h koči že v soboto popoldne, oziroma zvečer z vlakom do Šmartna ob Paki. nato pa deloma e poštnim. deloma pa z Matjaževim avtom do Mozirja. Od tam je 2 in pol ure hoda preko Šmihela ali Radegunde. Pot je dobro markirana. Iz Celrja bo voeil poseben avtobus ob 4. zjutraj, ako bo dovolj obveznih prijav. Prijaviti se je treba najkasneje do 17. junija popoldne pri gosp. Kranjcu v Kmečki posojilnici, Prešernova ulica 6. Posebni mestni avtobus se bo vrnil iz Mozirja ob 17. s prihodom v Celje ob 18. e— Žrtev neprevidnega kolesarja. Na binkoštni ponedeljek popoldne je na glavni cesti na Ostrožmem zavozil neki mlajši kolesar v večjo gručo pešcev in podrl na tla neko Jožefo Dobrškovo, kj je vodila za roko nekega dečka. Dobrikova in otrok sta se pri padcu poškodovala, zlasti Do-brškova, ka se je zaradi hudih notranjih bolečin ni mogSa več dvigniti in so jo morali prepeljati v mesto z vozom. Ponesre-čenka se namreč nahaja v 8 mesecu nosečnosti. Čeprav je brezobzirni kolesar takoj skočil na kolo in skušal pobegniti je bil s pomočjo tamkajšnjih domačinov prijet. Je to 20 letni delavec Martin Arnšek. Zadeva bo končala pred sodiščem. Iz Maribora a_ Pevski kvintet iz Tabora na Češkem, ki bo v letošnjem poletju po nalogu češkoslovaškega prosvetnega ministra obiskal vso našo državo v svrho propagande za češko umetno pesem, se bo ustavil tudi v Mariboru in priredil koncert 8. Julija. a_ Reklamaeijska komisija sa pridobni- no 1929 v Mariboru za celo območje finančnega inšpektorata (bivše Štajerske) je pričela v torek 10. t. m. s svojim delom in bo poslovala do vključno 18. t. m. Pod predsedstvom finančnega inšpeiktorja gosp. Sedlarja se rešujejo po vrati po okrajih razne pritožbe, ki jih je okrog 1600. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi finančni ravnatelj gosp. dr. Povalej. a_ Za sprejem češkoslovaških Sokolov. članstva in naraščaja, ki bodo v kratkean šli fikozi Maribor na vsesokolsfel zlet v Beograd, se je sestal v Mariboru poseben odbor Sokola in JČL. ki ima nalogo, da izvede ves aranžma. a_ Razvoj motorne plovbe na Dravi. Ideja, da se uvede na Dravi med Meljjem in Mariborskim otokom z otvoritvijo tamo-šnjega kopališča tudi plovba z motornimi čolni, je naletela očividno na krepek odziv. Ne s«mo inž. Keršič, ki aamerava že 22. t. m. na Glavnem trgu za dva dni razstaviti srvoj veliki čoln, se bavl g to idejo, temveč tudi drugi strokovnjaki ji posvečajo vso pozornost. Tako je — kakor smo že poročali _ na binkoštno nedeljo vozil po Dravi motorni čoln. ki ga je zgradil po dveletnem trudu 251etni šofer mestne občine in član refiilne postaje Lojze Koberl. Čoln je solidno zgrajen, ima prostora za štiri osebe, motor razpolaga s 15 k. s., čoln pn tehta 380 kg. »Wiking I.< je vozil proti toku Drave z brzino 12, navzdol po Dravi pa s 30 km hitrosti na uro. Govori ee. da bo ▼ nedeljo na dan otvoritve spuščan ▼ Dravo tudi drug motorni čoln, zasebna last športnikov. Ker bo po 22. t. m. začel po Dra-vi redno voziti motorni čoln inl Ker-šiča, ki namerava eelo uvesti stalen plovni promet z motornimi Solni med Mariborom in Beogradom preko Varaždma. Osijeka in Novega Sada, bomo b« Dravi kmalu imeli eelo eskadro motornih čojpoir. Za tujski promet bo t« vsekakor velikega pomena. a— VpraAanje tovornega kolodvora v Kočah je stopilo v resnejši stadij. Zupani hočke okolice so skupno z industrijoi jn drugimi interesenti osnovali poseben pripravljalni odbor za zbiranje prispevkov posameznikov, občin in podjetnikov za z®radho kolodvora. Danes pojde posebna deputacija županov in drueih mož v Ljubljano, da na merodajnih mesitih pojasni nujno potrebo tovornega kolodvora v Ho-čah iz narodnogospodarskih, tujsko-pro-metnih razlogov. a— Letovišče Martinščlca. Mariborski prijavljena za letovanje v Martmščici se obveščajo, da morajo položiti pri Zdravstvenem domu oskrbnino v znesku 900 Din do 15. t. m. a— Avtobusne vožnje na Mariborski otok 15. t m. Ker se že danes opaža veliko zanimanje občinstva za otvoritev kopališča na Mariborskem otoku, se je odločilo vodstvo mestnega avtobusnega prometa, da stavi 1. t. m. vse razpoložljive avtobuse za prevoz do kopališča na razpolago. Kakor smo že včeraj poročali, bodo avtobusi postavljeni na Glavnem trgu pred Marijinim kipom in bo odhajal ta dan prvi avtobus že ob 7. uri. Objavljen1 vozni red se ta dan spremeni v toliko, da avtobusi ne bodo odhajali vsake pol ure. nego po potrebi v kratkih intervalih od Glavnega trga. Obenem se vrši tam tudi predprodaja voznih listkov po posebej za to določenem uslužbencu avtobusnega podjetja. a— Iz gledališča. Izredna vesela ki zabavna komedija »^Bobrov kožuh« se ponovi v soboto za ab. A. in kupone. a— Ljudska univerza v Mariboru, Ljudska univerza v Mariboru jma svoj letošmdi občni zbor danes ob 20. v prostorih Apolo kina in vabi vse svoje člane in prijatelje k šrtevikiemu obisku. Kdor še ni član, lahko postane še isti večer pred občnim zborom. a— Smrtna kosa. V splošni bolnici je ▼ sredo popoldne umrla Jožefa Danko, H-ničatka, stara 34 let. a— Avtobusna vožnja ▼ Rog. Slatino. Z ororoim na otvoritev kopališča! na Mariborskem otoku, odpade nedeljska vožnja 15. t m. v Rogaško Slatino. a— Prvi osebni avto pil Sv. Duhu na Ostrem vrha. Za binkoštno »žegmanje« }e naše pianince presenetil prizor, ko je 907 metrov visoko vas na Kobanskem posetil prvi osebni avto, ki je privozil iz — Avstrije. Zelo slabo pot iz Lučan je zmagal tovarnar Proneg iz Arveža na »Peri« avtu 16 PS v 2 urah in to obtežen s 3 osebami. Lani je po isti poti privozilo prvo motorno kolo, kj le prav tako vzbujalo pri hribovcih veliko začudenje, čeprav je pot iz Dravske doline ugodnejša, se še nihče od slovenskih športnikov ni lotil tega — rekorda. Naše obmejno ljudstvo je s to pod-ietnostjo mnenja, da Nemci še vedno kažejo, več zanimanj« za naše obmejne postojanke kot pa na<še narodno zaledije. a— Puntigamsko pivo na meii. Lučanslki Nemci so a za letošnje »žegmanje« pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu izmislili to-le: To vas t9c ob diržavni meji ooseti ta dan mnogo ljudstva iz Jugoslavije in Avstrije. Da avstrijska romanji ne bi puščali denar v slovenskih gostilnah, so pri avstrijski šoji tik ob mejni črti letos prvič postavili pivotoč pumtigamskega piva Mter po 1 šiling (8 Din). PričakovalS so, da bodo tudi iz Jugoslavije ljudje kar drli po »nemško pivo«, ker ga diuhovsike gostilne zaradi težavnega privoza ne točijo. Pa se im nakana ni posrečila. Naša finančna kontrola je našim ljudem prepovedala brez nrolaz-nic prestopat; mejo v svrho pitja piva. Nemci so od 20 sodčkov iztočili samo sedem, ostalo pa pride na vrsto prihodmio nedeljo, ko ga bodo baje Lučanci in Arve-žani prišli sami pit iz doline. a— Nezgode. V SpičmilkS nad Svečino je 42 letni viničar Stanislav Zericki, ruski emigrant z drugimi kosci kosil na hribovitem tereun. Na neki rebri mu je spodrsnilo, pri padcu pa se je zaletel z vso silo v neko drevo, si nalomil ključnico in dobi! poškodbe na hrbtu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Na Mariborskem otok« pa si je v četrtek 24 letni Ivan Lovrenko iz Kamilice, ki ie bil zaposlen v kovačnici, z žarečim železom nevarno ranil desno koleno. Tudi on je v bolnici. a— Ne puščajte otrok na cestah. Pri Sv. Lenartu se je v sredo popoldne na cesti igrala z drugimi otroci triletna Po klik a Rakova. Privozil je avto, šofer Je dajal znamenja, vendar ni mogel pravočasno ustaviti in j« dekletce povezal. Poldika je dobila poškodbe po vsem telesu. Odpre-ntili so jo v mariborsko boltnioo. a— Na groba svoje žene se Je ustreli v sredo zjutraj okrog 6. na pokopališču v Radvanju 62 letni krojaški mojster Vacflav E. n Nov« vasi. Žena mu je umrla pred 13. leti, on sam pa je bolehal že štirinajst let za želodčnim rakom. Ker se mo je bolezen vedno slabšala, je napravil konec življenju. a— Ponesrečen pobeg. V četrtek je pripeljal orožnik iz Frama 34 letnega Ivana Zorčiča jz Mohorja pri Framu, ki ie imei odsedeti osem dim zaradi nekega pretepa, v Maribor, da ga odida v jetnišnici. Zor« fiič je navidezno dobrovoljno šel po vseh ulicah, tfk pred sodno palačo pa se ie spustil v beg proti Tattenbaohovi ulici. Orožnik seveda za njim in pričel se je kinematografski lov. Končno ie orožnik pograbil kolo nekega pasanta, se vsedeJ nanj dohitel Zorčiča jn ga podrl na tta. Nato za je krepko zgrabi? in odvedel v zapore. Zort9« j« star tihotapski, tatinski in prete-paški grešnik. Iz Ptuja j— Poslednjih bo gostovalo mariborsko gledališče ▼ Ptuju v ponedeljek 16. t. m. z dramo pisatelja dr. Alojzij« Kraigherja »Na fronti sestre 2ive«. Upamo, da bodo Ptujčani izrabili poslednjo priliko v ,e< zoni ter popolnoma zasedli gledališče. De* ci neprimerno! Iz Škofje Loke ' S— Otvoritev kopališča. CMeosevakio društvo v Škofii Loki ie otvorilo preteklo nedeljo društveno kopališče ob PdHanšči-cd. ikfieloska godba ie na predvečer ab-solvirala promenadni koncert na Glavnem trgu. v nedeljo oa so zaigrali pri kopališču več komadov sokolski tamburaši. Kopafci. 4ci ji ti ie bilo že to pot orav lepo število, so bili z vodo zelo zadovofim. Okrepčevalnico ima tudi letos v oskrbi gostilničar •Trdina. Avtobusne in železniške zveze so za kopanje nalašč prirejene. ši— Dramski krožek »Soče« ht Ljubljane je uprizoril v nediio zvečer v Sokolskem domu v Škofii Loki Strindbergovo dramo »Oče« v režiji z Justa Košute, ki ie obenem absolviral v igri naslovno Daril'jo. Z vsemi igiralc' so bili posetniki predstave prav za do volim, na.i bol) pa z igro £osp. Košute samega. Igralski družini smo za gostovanje prav hvaležni. Udeležba ie bila navzlic vročemu dnevu orav dobra. II— Razstavo risarskih, psemskih in ročnih izdelkov priredi deška osnovna šola v Skofji Loki v nedeljo 15. t. m. nd 8. do 12. in od 13. do 17. v šolskem poslon-«i. Vstop prost. Iz Tržiča g— Binkoštni prazniki. Lepo vreme je privabilo na naše hribe izredno mnogo tujcev. Planinski dom na Kofcah je bil ta« ko obiskan, da je zmanjkalo prenočišč in prav vsega, čeprav je bil z vsem dobro preskrbljen. Obisk Kofc narašča zaradi dobre postrežbe in kuhinje od nedelje do nedelje. Tudi Zeleniška koča je imela dosti posetnikov. V ponedeljek je sicer dež malo ponagajal, vendar ni nikogar pripravil v slabo voljo. Trščani sami so v velikem številu pohiteli oba dneva na Ljubljanski velesejem, kjer je tudi nekaj tržiških podjetnikov razstavilo svoje iz« delke. Najbolje je odrezala tista skupina tržiških pevcev, ki je pohitela na Jadran v Kotor. Kakor čujemo, je bil baš Tržič iz Slovenije najbolje zastopan, drugih slo« venskih pevcev je bilo malo; bili so samo zastopniki Hubadove in mariborske pev« ske župe. Ob binkoštnih praznikih je bilo več nesreč. O motociklistu Vončini, ki si je pri tekmi v Celovcu zlomil ključnico, je »Jutro« že poročalo. Drugi motociklist, 2- Š., je pod Kranjsko goro na znanem ovinku naletel na železniške zatvornice. Sam je ostal nepoškodovan, njegova spremljevalka H. pa je dobila pri padcu hujše poškodbe. Ostala je v domačem skrbstvu. Tretji avtomobilist se je moral na ovinku v Pristavi izogniti napačno vo« zečemu kmečkemu vozu in je oplazil ob« cestno škarpo pri Kozinovi uradniški hi« ši, da se mu je pokvaril pri avtu levi blatnik. Na binkoštni ponedeljek je delo v Tržiču počivalo. č— Prireditve. Podmladek deške in de« kliške meščanske šole v Tržiču priredi v soboto zvečer v svoji telovadnici kakor vsako leto svojo šolarsko akademijo s prav pestrim sporedom. Posebno pozor« nost vzbuja dramatizacija narodne pesmi »Mlada Breda«, ki jo je napravil nadarjen dijak Primožič iz III. razreda. Občinstvu priporočamo.. da si ogleda to akademijo in pokaže mladini, da se zanima za nje« no delo. Tržiški Sokol napravi v nedeljo svojo vsakoletno poletno prireditev na letnem telovadišču. Nastopijo vsi oddel« Iti z beograjskimi vajami. Pri prireditvi bo igral sokolski orkester pod taktirko g. Kernca. Delavsko izobraževalno dru« štvo »Svoboda« bo imelo prav tako to nedeljo na vrtu Zadružnega doma svojo letno veselico. Iz Kamnika ka— Tujskoprometno društvo obvešča, da se dobe vstopnice za sobotno igro pri tajniku društva, g. Skali. Odbor pričaku« je, da se bodo vabilu odzvali vsi ter pod« prli mlado društvo. ka— Gasilska vaja. V sredo zvečer so imeli kamniški gasilci vajo ter so gasili navidezni požar v nekem poslopju v me« stu. Vaje, posebno praktične, so zelo umestne in potrebne. ka— Sejem. V torek je bil v mestu kra« marski in živinski sejem. Na živinski se« jem je bilo privedeno mnogo živine. Prav tako je bilo tudi kramarjev mnogo. Žal, je bilo kupcev malo, kar se opaža od sej« ma do sejma. To pot ni bilo nič žeparjev, ki prav radi posečajo podeželske sejme. ka— Neznosni prah po cestah. Z lepi« mi dnevi se je razvil tudi promet v naše mesto. Številna vozila, ki pasirajo mesto, dvigajo naravnost neznosen prah v zrak. Upravičeno se vprašujemo, zakaj letos ne škropijo po ulicah. Vsako nedeljo ali praz« nik, ko je promet največji, bi morali vsaj dvakrat dnevno škropiti vse prometne ulice. Mnenje, da se bodo s škropljenjem ceste, ki so itak slabe, še poslabšale, pač ne drži. Naši letoviščarji se bodo lepo za« hvalili za prah, ki ga bodo morali prena« sati. ka— Razstreljevanje. Da se pospeši de« lo na kopališču, so gotove plasti zemlje in razne štore, ki so ob vodi, razstrelili. Gradbo kopališča si ogledujejo številni Kamničani, tudi oni, ki so bili kopališču manj naklonjeni. ga društva. Mlado društvo bo imelo e novootvorjenim domom že svoj drugi hram, prvega so postavili v Gradiških La« zah. Priporočamo vsem okoličanom, da posetijo na Petrovo pridne Jablančane, ki bodo priredili za svoje goste vrtno vese. lico. i—• Prve češnje. Kmetice iz Moravških gor so prinesle včeraj t Litijo prve če« šnje domačega pridelka. Prodaja je uspe« vala dobro; cena se je držala po 4 Din za liter dobre mere. V kratkem bodo zre« le češnje v štangi, kjer so znani veliki češnjevi nasadi. Iz Trbovelj t— Kopalna sezona. Nastopa fouda vročina in prebivalstvo si želi osvežujoče ko-pelji. Na letnem bazenu občinskega kopališča se izvršujejo nekatera manjša popravila. zaradi česar ie bilo kopani e v tem bazenu letos še nemogoče. Dela pa bodo v najkrajšem času izvršena in bo kopališče zopet dostopno očinstvu, t— Društvo hišnih posestnikov v Tr« bovljah ima 17. t. m. ob 16. uri svoj občni zbor v gostilni g.e Forte. Predaval bo go« spod Frelih iz Ljubljane o davkih in upe« Ijavi prirastkarine. t— Sokolsko gledališče. Po da#Šem odmoru. ki ie bil potreben za montiranje in upeljavo zvočnega filma, nastopijo zopet enkrat naši vri« igralci. Občinstvo jih je že pogrešalo in si želi za izprememtoo ■zopet enkrat orave ž5ve besede na odru. Tokrat nastopijo naši igralci in igralke v dr. Doboviškovi burki z godbo, petjem in plesom »Radikalna kura«. Nastani celotni ansambi pomnožen s pevci »Zvona* ter sokolski orkester. Igro režita z. OdJ* pevske in orkestralne točke oa ie našhi-diral kapetonik g. Jager Pri predstavi bo osebno navzoč avtor g. dr. Dobo višek Predstava, ki bo obenem zaključna v letoš nji sezoni bo na praznik 19. t. m. t— Pretep, V nedeljo popoldne je pila v gostilni Šuln manjša družba delavcev. Ko so se ga že malo navlekli, so se začeli med seboj prepirati in drug drugega pre« sanjati okrog hiše. Delavec Žibret iz Te« režije je napadel tovariša Zabukovška z Doberne najprvo s kamenjem, končno p* ga je podrl z ročico od voza, tako, da je obležal Zabukovšek nezavesten. V takem stanju so ga prenesli v rudniško bolnico. Poškodba je težka. Iz Braslovč br— Dobra letina se obeta, če nam bo le nebo prizanesljivo. Žita so prav bujna, travniki so obraščeni enakomerno z drob« no, gosto travo, detelje se mnogo nakosi, a tudi vse druge kulture se lepo razvi« jajo. Hmelj je pa v primeri z drugimi le« ti zaostal v rasti in bujnosti; krivda je pri producentih samih, ki hmelju iz raz« umljivih vzrokov ne nudijo letos tolike nege, kakor druga leta. Sadja bo letos tu« di precej. br— Knjigovodski tečaj. Urad za po« speševanje obrti v Ljubljani namerava prirediti v mesecu juliju v Braslovčah te« čaj za knjigovodstvo, obrtno kalkulacijo in spisje. Tečaj je namenjen obrtnikom vseh strok. Vse potrebščine in tiskovine brezplačne, učnina pa znaša za mojstre 30, a za pomočnike 25 Din. Ne zamudite ugodno prilike, da si izpopolnite svoje strokovno znanje. Javite se takoj pri za« upniku Obrtne zadruge v Braslovčah! v / ».c < -v o služila za poravnavo emisijskih stroSkov, tak« in provizij. Edino v Franciji bo znašal emisijski tečaj 98%, vendar bo razlika 9% prišla ▼ prid francoski driavj kot kompenzacija z« oprostitev obveznic od davkov. Da se glede na prevzemni tečaj bank, odnosno emisijski tečai doseže predvideni iskiipifcek od 800 milijonov dolarjev, je konferenca tudi sklenila, da se nominalni iznos posojila povsJS* na 340 milijonov do- larjev (19.2 milijjaade Din). Od te vsote bodo v posameznih državah emitirane naslednje tranše (za vse države preračunano na dolarje): Zedinjen* države 98 milijonov dolarjev, Francija 87 milijonov dolarjev, Anglija 58 milijonov, Švedska 30 milijonov, Nizozemska 29 milijonov, Švica 18 milijonov, Nemčija 8.5 milijona, Italija 6 mili,jonov in Belgija 5 milijonov dolarjev. Na koncu j« treba še pripomniti, da je s tem posojilom mobiliziran le majhen del nemških nezaščitenih reparacij in da je to šele prvo Youngovo posojilo. Jugoslavija dobi 106 milijonov Din Po najnovejših vesteh iz Pariza bo od izkupička posojila v višini 300 milijonov dolarjev razdeljeno 200 milijonov dolar, jev med reparacijske upniške države, do. cim bo ostalih 100 milijonov, ki predstav« !jfj° poseben ločen del skupnega p os o« jila, dobila Nemčija. Od reparacijskih up. ntskih držav bo prejela Francija 132.2 mi. Iijona dolarjev, Anglija 50 milijonov do. Iarjev, Italija 13,1 milijona dolarjev, .Ta. P^ska 2.1 milijona dolarjev, Jugoslavija 1,872.000 dolarjev ali 105,600.000 Din in Portugalska 750.000 dolarjev, skupaj 200 milijonov dolarjev. Ta razdelitev odgo. V4rjf, *,™tam> ki 30 b'le Slede razdelitve neodložljivega dela nemških reparacij do« ločene v haaškem sporazumu Ustanovitev iivinorejske zadruge za sivorjavo planinsko živino Prejeli smo: Dne 2. t. m. je bila ustanovljena v Ljubljani živinorejska selekcijska zadruga pod imenom »Jugomontafon«. Ustanovni občni zbor, ki ga je vodil znani gojitelj, g. Josip Lenarčič, je bil dobro obiskan ter je potekel prav zanimivo. Nova plemenska zadruga bo v smislu zakona s pospeševanjem živinoreje pri. pomogla našemu gospodarskemu življenju in bo že obstoječi plemenski materijal sivo. rjave planinske živine združila, kakor tu« di vplivala na pospeševanje za našo dr. zavo zdaj tako važne plemenite pasme. Ustanovljena plemenska zadruga si je stavila nalogo, voditi knjigo čred, ki ob. sega vse plemenske živali, kontrolo o zmožnostih, izobrazbo osobj« za molze, nje, posredovati prodaje plemenskih £i. vali, plemenske oglede itd. Sploh bo za« druga uporabila vsa sredstva za pospeie« vanje pasme. Prvovrstne plemenske živi« ne, ki že z inozemstvom uspeJno konku« rir«, imamo dovolj. Kljub temu se danes še dosti plemenske živine kupuje v ino« zemstvu. Zato se naj omogoči našemu od. jemalcu, da krije svoje potrebe v najbolj« ši kakovosti tudi v tuzemstvu. Gojitelj pa nsj odgoji in proda od zdaj naprej svojo plemensko živino v korist dežele m naj ne bo več primoran, dragocene ple. menske živali prodajati mesarju. Eno prvih organlzatoričnih del plemenske zadruge bo, združiti vse gojltelje sfrvorjave živine v Jugoslaviji. I zborovanja je bila odposlana Nj. Vel. kralju udanostna in ministru za po. Ijedelstvo pozdravna brzojavka. Na kon. cu je hnel g. univerzitetni profesor S. UImansky prav zanimivo In z odobrava, njem »prejeto predavanje ter je najtop« leje pozdravil ustanovitev plemenske za. druge. =* Posvetovanja bančnih ndrulenj. Jutri ■e sestanedo v Beogradu predstavniki vseh bančnih udruženj v naši državi h skupni konferenci, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju obresine mere, o zakonu o bankah, o bančnih zbornicah in drugih aktualnih vprašanjih. = Prva cenitev letošnje svetovne letine. Mednarodni urad za kmetijstvo v Rimu je jedal te dni prvo cenitev svetovne z žitom obdelane površine in prvo cenitev letošnje svetovne letine. V vseh produkcijskih dT-žavah (z Rusijo, toda brez Kitajske) znaša letos obdelana površina (v milijonih hektarov): s pšenico 126.6 (lani 125.7), z ržjo 45.5 (44.7), z ječmenom 33.7 (31.5), z ov-sem 61.1 (59.9) in s koruzo 65.3 (65.8). Sve. tovna obdelana površina se je torej le neznatno povečala. Svetovno letino pa ceni imenovani urad za L 1929./30. tako-le (v milijonih met. stotov): pšenica 1117 (lani 1269), rž 457 (437). ječmen 403 (382), oves 709 (733) in koruza 991 (947). V pšenici be torej letošnja svetovna letina predvidoma manjša od letine 1928./29. in se ceni le na 88 % lanske letine (brez Rusije na 87 %). Pridelek rži in ječmena se ceni nasproti letu 1928./29. za 5. odnosno 6% višje; letina v ovsu bo predvidoma za 3 manjša, letina v koruzi pa za 5 % večja. = Vplačilo tretjeea ln četrtega obroka na d«Inice Priv, aer. banke. Kakor znano. ie bilo pred meseci na nedoločen čas odloženo vplačilo tretjega in četrtega obroka na delnice Privilegirane agTarne banke. Bančna lasitna sredstva znašajo sedaj z vplačilom države in z vplačilom prvega :n drugega obroka okrog 400 milijonov dinarjev. Vrhu tega ie banka dobila po 200 milijonov kredita od Narodne banke, od Drž. hipotekarne banke in od Poštne hranilnice. Ker Pa ie na jesen pričakovati, da bo potrebovala še znatneiša sredstva (zlasti za kreditiranje poslov Priv. d. d. za :z-vpz kmetijskih pridelkov) in ker banka kreditov od Narodne banke. Poštne hranilnice in Drž. hip. banke zaradi potrebne likvidnosti ne more povsem izčrpati, bodo dedničarii 1. julija Pozvani k vplačilu tret-ie«a in pozneje tud; četrtega obroka, kar predstavlja 300 milijonov dinarjev novih sredstev. Priv. delniški družbi za izvoz kmetijskih Pridelkov ie Priv. agrarna banka odobrila kredit od 200 milijonov Din, tako da bo ta družba razpolagata s kapitalom od 300 milijonov Din (poleg kredita od Priv. agrarne banke dobi od države 50 in od ostadih delničarjev 50 milijonov Din). = Dobave. Vršjle se bodo nasl. licit.: 17. t. m. pri dravski stalni vojni bolnici v Ljub. Ijani glede dobave živil (meso. mkko, kruh, riž, »d rob, olje, testenine, sladkor, čaj, fižol. mak. kis itd.); 23. t. m. pri upravi smodnisnice v Kamniku glede dobave 200.000 kg amonijevega solitra in 100.000 kilogramov kalijevega eolitra; 24. t m. glede dobave 20.000 kg trinitrotoloula; 25. t m. pa glede dobave 30.000 kg preje iz jute. (Oglasi so na vpogled v Zbornici ra TOI.) note so ostale brez zaključka, med industrijskimi papirji pa je prišlo do prometa v Slaveksu po 74, v Slavoniji po 200, v Danici po 110, v Dubrovački po 400 in v Trboveljski po 431.5. Devite io valute. Ljubljana. Amsterdam 22.755 Berlin •13.4725—13.5025 (13.4875), Bruselj 7.8954, Budimpešta 9.896, Curih 1094.4—1097.4 (10.95.9), Dunaj 796.31—799.^1 (797.81), London 274.29—275.09 (274.69), Newyork 56.34.—56.54 (56.44), Pariz 221.98, Praga •167.33—168.13 (167,73), Trst 295.14—297.14 <296.14). Zagreb. Amsterdam 22.7350. Dunaj 796 31 799.31, Berlin 13.4725 — 13.5025, Bruselj 789.54, Budimpešta 899.10 _ 991.10, Milan 295.007 — 297.007. London 274.29 — 275.09, Newyork ček 56.34 — 56.54 Pariz 220.98 do 222.98. Praga 162.33 — 168.13, Curih 1094.4 — 1097.4. Curih. Zaereb 9.1250, Pariz 20.2550. Lon-duon 25.0650, Newyork 516, Bruselj 72. Milan 27.02, Madrid 61.45, Amsterdam 207 45, Berlin 123.0750. Dunaj 72.78, Sofija 3.74, Fraga 15.30, Varšava 57.85, Budimpešta 90.30, Bukarešta 3.0650. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 97.25 bi. 7% Blair 86.25 bi., Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den.. Stavbna 40 den.. Vevče 117 den.. Ruše 270—280. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 431.5 — 432 5 za julij 431.5 — 432.5, za december 433 — 434, investicijsko 87.5 — 88, agrarne 54.5 — 5o, 8% Blair 96.5 _ 97.5. 7% Blair 85.1250 do 86.1250, 7% Drž. hip. banka 84.25 — 85; bančne vrednote: Praštediona 900 _ 907.5, Union 196 den.. Jugo 78.5 — 78.75, Narodna 8300 — 8425, Srpska 180 — 185, Ze-maljska 133 — 137, Ljubljanska kreditna 120 den.. Kreditna, Zagreb 96 — 100. Polje 58 — 58.5; industrijske vrednote; Narodna šumska 25 den., Našička 1350 blaso Siaveks 72 — 74, Slavonija 200 — 205, Gut-mann 160 — I7O, Danica 110 — 111. šečerana 375 — 385, Brod vagon 111 den., Vevče 120 den.. Isis 32 den., Dubrovačka 399 do 401. Oceanija 200 den., Trbovlje 432 5 do m. BORZE 12. junija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni prsimet zelo velik .zlasti v devizah London in Dunaj, pa tudi v devizah Newyork, Praga in Berlin je bila velika potreba. Tečaji deviz kažejo nadalje popuščajočo tendenco, vendar dane6 tečajne razlike niso bile znat. nejše. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes ponovno nekoliko popustila. Zaključena je bila samo za kaso po 432.25. dočim se je ob sklepu nudil denar po 431.5. Tudi Blairova posojila so nekoliko popustila in je prišlo do prometa v 7% Blairo-vem posojilu po 85.25 in 7% zastavnih listih Dri hip. banke po 84.25. Bančne vred- Blagovna tržišča Les. + Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključena sta bOg< fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 410—415. + Norosadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 18 vagonov pšenice, 7 vag. moke, 1 vag. otrobov, 21 vag. koruze in 1 vag. ovsa Pšenica: baška, 77 kg 207-5 — 210; 78 kg 210 do 212.5; gornjebanaška, 78 kg 210—212.5, gornjebaška in banaška. Tisa, šlep, 78 kg 215 — 217.5; sremska, 77 kg 190 _ 192.5. Ječmen: baški. 63/64 kg 107.5 — 112.5. Oves: baški in sremski 125 — 130. Koruza: baška in sremska 95 — 97; ladja Du-nav 100 — 102; za julij 102 — 103; baška. ok. Sombor 98—100. Moka: baška sOgg< in >0g« 340 — 350; >2« 300 — 310; »5< 240 do 250; >6< 170 — 180; »7< 110 _ 120; »8< 80 — 90. Otrobi: 65 — 75. + Rudimpeštanska termfnska borza (12. t. m.) Tendenca za pšenico mlačna, za koruzo prijazna; promet srednji. Pšenica: za junij 21.10 — 21.18 (obračunski tečaj 21.20), za oktober 19.86 — 19.87 (19.90); rž: za oktober 11.78 — 11.79 (11.80); koruza: za ju-1H 12 45 _ 12.46 (12.40), za avgust 12.76 do 12.79 (12.80), tranzitna za julij — (11.40), za avgust 11.50 — 11.55 (11.50). O 139 asFeti^E, 13, flT. 1930 Iz žMjenja ln mta Novi rumunski kralj Karol II. polaga prisego v poslanski zbornici. - jS > človeška kratkovidnost Ce ne bi smatral Napoleon Američana Puitona, ikii mu je predložil načrte prvega parnika za prismodeža, bi lahko uničil angleško mornarico, katere jadra so zapečatila njegovo usod.o. Toda strokovnjaki so izjavili velikemu zmagovalcu, da je izumitelj »čajnika s kolesi« zrel za norišnico. Francoski državnik Thietrs je po prvem teletu z železnico liz Pariza v S. Germaln izjavil, da bo novi izum samo igrača za otroke. Francoska akademija je svarila pred železniškimi predori, češ da se bodo v oijih zadušili vsi; potniki. Leta 1S35. so •pričeli govoriti o prekooceanski paril iški progi Liverpooil-Newyork. pa je rekel zmameniili inženjer Lardner v javni protestni seji: »To so prazne mar-nie! Zakaj ne bi razpravljali z istim uspehom o potovanju na luno?« Tri leta pozneje je postal načrt dejstvo, dasi je trajalo potovanje 22 dni. Vendar ie bila francoska Zveza brodiarjev še leta 1843. zoper oceanski promet: »Stotine družin bi objokavale žrtve in delničarji bi izgubili ves denar zaradi stalnih nesreč.« Ista kratkovidnost je ponovno zajezila napredek čiste znanosti. Še leta 1839. so smatrali strokovnjaki; operacije brez bolečim za nemogoče. A 6 let pozneje je bila narkoza že na dnevnem redu. Cuvier ie zatrjeval, da ne bodo našli nikoli kosti jamskega človeka. Pokolenja njegovih učencev so 'besno odklanjala vse najdbe na tem področju, češ da gre -za po-r.aredbe. Leta 1879. je mala hči arheologa Santioda na Španskem slučajno zagledala risbe v prazgodovinski jami. Njen oče je ofojavtl te risbe in je naletel na splošno zasmehovanje. Neverne-ži so se sikesali šele 10 let pozneje. Menda nd nobenega znanstvenega področja, na katerem ne bi zagrešile vodilne avtoritete vnebovpijočih zmot Lavoi-sier ni hotel verjeti, da bi lahko padali na zemljo aeroliti, drobci uničenih planetov, keT je smatral vesoljstvo za praznino. Skromni lekarnar Schwabe je 30 let opazoval solnčne pege. Sporočil je svoja presenetljiva opozovanjja znamenitemu astronomu Laplaceu, pa je dobi nasvet, naj pusti otročarije, češ da so solnčne pege slučajen poijav. Zdaj ne dvomi nihče o periodičnosti in o velikih učinMb teh peg. Auguste Comte je zasmehoval ljudi, ki so hoteli ugotoviti (kemične sestavine zvezd. Kako bi bilo to mogoče, oe vidimo samo zvezdne žarke, ne da 'bi mogli preiskati gmoto samo? Že dve leti pozneje je ugotovil Kirchhoff temelae spektralne analize! Človeška kratkovidnost je zagrenila življenje neštevifaiih genijataih umetnikov in izumiteljev. Spomnimo se, kako je životaril Schubert. V vsaki enciklopediji lahiko čitamo, da je bil Norvežan Abel največji matematik minulega stoletja: odkril je eliptične integrale, brez katerih ne bi bila mogoča sedanja tehnika. In vendar je umrl Abel obupan in sestradan z 24 leti in je preprečila njegova predčasna smrt prav gotovo mnogo važnih odkritij. S težko zbranim denarjem je odišel iz domovine v Pariz, a tudi tam se ni niihče zmenil za slabo oblečenega, redlcobe sednega tujca. Abelove spise so založili v Francoski akademiji. Našli so jih, prečrtali in natisnili na državne stroške šele po avtorjevi smrti. Nenavadni zaslužki Ruski emigrantski dnevniki priobču-jejo dosti neverjetnih, a resničnih zgodb o poslih, ki so se jih oprijeli ruski begunci v boju za obstanek. Neki mladenič baje dobro zasluži s tem, da bogatim Američanom ponuja — neimenovane planete. Pridobi si je namreč znancev med astronomi, ki odkrivajo še vedno nove, prej neznane drobce v vesoljstvu. Do sedaj so jih zaznamovali samo s tekočimi črkami in številkami. A človeška nečimernost je brezmejna. Marsikateri mister Smith ad Walker je pripravljen žrtvovati več sto dolarjev, samo da bi nosilo novo. še tako neznatno nebesno telo njegovo ime, iime njegove žene ali zaročenke. Toda največ iznajdljivosti sta pokazali dve sestri v Parizu. Sicer s:a si izredno Stični, a ena je 10 let starejša od druge. Zaradi tega nista mog.i postati odrski dvojčici. Vstopili sta v službo pri velikem kozmetičnem zavodu. Vsak dan prihajajo tja kakšne dame. ki bi si rade vrnile oveneio lepoto. Ce se ne more odločiti takšna obiskovalka za »zajamčeno uspešno«, a drago in mučno operacijo, pozvoni ravnatelj na skrit električni zvonček in tedaj vstop; v s prejemnico starejša sesera. igra pa ulogo obiskovalke, ki se je odločila za operacijo. Pogumno odkoraka v laboratorij, kjer izdelujejo lepota. Ravnatelj pa pravi plahi obiskovalki, da bo imela sedaj redko priliko občudovati njegovo metodo. Naj počaka samo dva dni ali pa tudi nekoliko ur in se bo pre- gssmm Miss Amy Johnsonova, mlada angleška letalka, ki je iz Londona poletela v Avstralijo, prejme od angleškega kralja plemenitaški naslov. Na sliki: Pogumna letalka po svojem pristanka v KalkutL pričala o njeni uspešnosti. Seveda pristane ta na predlog. Ob določeni uri prikoraka iz delavnice lepote z utrujenimi koraki, vsa v obveze zavita mlajša sestra. Stopi pred ogledalo in veselo vzklikne. Zopet se je »pomladila« za celih 10 let, nima nobene gube v obra-zy, a lica so ji postala gladka in rožnata. Bojazljiva obiskovalka prav nič ne dvomi, da ima pred sebo-j isto damo, katero je videla prej: saj ima isto postavo, lase, glas in smehljaj. Po tem čudežu se seveda odloči za operacijo. Plača veliko vsoto in se ji po operaciji zdi, da je tudi ona doživela čudež po-mlajenja: saj vera še hrib premakne! Naglica ni prida Heine je nekoč zapisal, da bo odpotoval v Draždane, čim bi moral napo« čiti konec sveta. V Draždanih se namreč zgodi vsaka reč najmanj četrt stoletja pozneje nego drugod! Zdaj je saška prestolnica menda izgubila nekdanjo počasnost. Zato pa se Južni Ameriki nikamor ne mudi. Velikj dnevnik »Nacion« v Buenos-Airesu pripoveduje namreč, da argentinski prosvetni ministri še vedno niso utegnili spremeniti predvojne podatke šolskih knjig in zemljevidov. Zato se učijo tamošnji dijaki še sedaj, da vlada na Dunaju sivolasi cesar Franc Jožef. Rusija je označena kot ustavna monarhija z Dumo, v kateri drži car prestolne govore. Poročevalec »Načiona« je nalašč prisostvoval izpitom po ljudskih šolah. Vprašal je učitelja: »Mar ne veste, da vsega tega ni več?« — »Vem, senor,« je dostojanstveno odgovoril učitelj. »No torej?« — »Dokler ne bo smatrala vlada za potrebno priznati zastarelost šolskih knjig, ne bomo učencem jemali spoštovanja do knjige. Naj ji verujejo in jo smatrajo za avtoriteto.« Novinar se je povrnil v prestolnico in je interveniral v ministrstvu. Tam so mu odgovorili, da je treba za nove knjige denarja, ki ga nimajo. Razen tega Sovjeti n. pr. še vedno niso uradno priznani. Cernu bi morala vedeti tedaj šolska mladina kaj o boljševikih? Ali ni Argentina srečna dežela? Ameriški letalec Sonček je dosegel nov rekord v višinskem letu, in sicer 13.165 m. Zadnji rekord Nemca Neu-enhofna je prekosil za 426 m. Čudno domotožje Potepuh Nikolaj Billois je prebil v ječah 27 let, dobro polovico življenja. Zadnja kazen, ki jo je presedel v ver-sailleski ječi, je znašala 10 tel Billoisa so predčasno izpustili, ker se je vzorno obnašal. A ni vedel, kaj bi počel v prostosti. Odkorakal je iz Veirsaillesa peš preko vse Francije na juig, v Toulouso, svoj domači kraj. Tudi tam ni imel nobenega znanca in nobenega posla, počasi se je napotil nazaj proti Parizu. Lanskega novembra je moral v dežju in snegu prenočiti pod milim nebom. Obupal je in zažgal prvi skedenj, da se je potem Sahko prijavil orožnikom s prošnjo, naj ga zapro. Sodnik je potepuhu očital zlorabo zaupanja, ki mu ga je izkazalo ravnateljstvo versaillesike ječe s predčasno oprostitvijo. »Res je,« je žaflostoo prikimal Billois, »a kaj hočem. Prestar sem že za potepanje. Mornar ne more pozabiti na morje, jaz pa imam domotožje po ječi. Hudo mi je bilo takrat zunaj, ko sem mislil, da je v j eci vedno suho pa toplo«. Zdravniki so priznali, da je obtoženec duševno popolnoma zdrav, zelo pobožen in da rad drugim jetnikom oznanja svojo filozofijo. Pravi, da je človek za to na sveto, da bi vse pretrpel, ker sicer postane sebičen. Ogenj je podtakni! samo zato, ker ni imel drnige možnosti, da pride v ječo. Shičajno je bil skedenj pota in je imel kmet nad 340.000 frankov škode. Zaradi tega je dobi! Billois 10 tet prisilne delavnice jn se je lepo zahval iL Zelo zadovoljen je zapustil sono dvorano v prijetni zavesti, da bo imel vsaj streho nad glavo. Dansko mesto v plamenih Dansko pristaniško mesto Mylyobing, ki šteje 15.000 prebivalcev, je postalo žrtev ogromnega požara, ki ga še niso popolnoma pogasili. Vsa skladišča, vsa poslovna četrt, mnogo stanovanjskih liš m več tobačnih tovarn so uničili plameni. Kakor poročajo, je nasrtal ogenj zaradi neprevidnosti nekih potepuhov, ki so prenočili v zapuščeni le-senjatči. Močan veder pa je storil ostalo. AE se dado banke opehariti? Da, in sicer z lahkoto. To je hotel dokazati 16 lertui tekač neke berlinske trgovine, ki je stal te dni pred sodniki. Šetf je bil poslal mladiča s čekom za 1000 mark v neko banko, da bi tam dvignil to vsoto. Mladič je pripisal pred številko 1000 — in sicer s čisto drugim črnilom! — še številko 1, tako d!a se je glasil ček sedaj na 11.000 mark. In čudno, banka mu je teh 11.000 mark izplačala! Ko so mladega potvarjevalca prijeli, so našli pri njem vseh ostalih deset tisočakov razen desetih mark. Zagovarjal se je, da je hotel le preizkusiti, ali se dado banke opehariti. Obsodili so ga pogojno na 4 mesece zapora. | BELE SENCE g Prijatelj Majkovskega Po samomoru sovjetskega pesnika Majakovskega je objavil znani pariški kritik A. Levinson v »Nouvelles Litte-raires« njegovo posmrtnico. Obžaloval je, da je žrtvoval Majakovski svojo nadarjenost dnevnim zahtevam sovjetske politike. Ta članek je zelo razbu ril znanega »nadrealista« in razgrajača, pesnika Louiisa Arragoma. Prišel je h kritiku in je zahteval, naj prekliče svojo izjavo, češ da žali poezijo. Levinson je odgovoril, da ne more spremeniti svojega stališča in je nepoklicanega gosta pozval, naj zapusti stanovanje. »Ne,« je odgovoril gost, »poprej vas moram kaznovati!« Odprl je okno in pričel metati na ulico porcelan, knjige, stole in vse, kar je dobil v sobi. Levinson, ki je bil pred kratkim žrtev prometne nesre če, je ležal z obvezano roko v stanovanju in je moral mirno gledati to divjanje. Naposled je prišel napadalec v zadrego in je vprašal: »Ali nimate kje cenejših stvari? Ne maram vam uničiti vsega pohištva. Predrago bi vas stalo in sva vendar oba literata!« Levinson je napotil vljudnega maščevalca v kuhinjo, kjer je ta poiskal in pričel smo-treno uničevati cenejšo posodo. Bogve kako dolgo bi nadaljeval delo maščevanja, da .ni pritekla naposled hišnica, fci se je začudila dežju črepiinj na dvorišču, Poklicala je policijo in po izdatnem pretepu so maščevalca odpeljali v zapor. Toda Levinson mu je odpustil grehe in so ga oprostili. Dobi je samo ukor. Odvrnil je, da ga ne more vzeti na znanje. »Nisem napadel gospoda Levin-sona osebno, temveč sem maščeval samo užaljeno poezijo!« Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sobota. 14. junija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio - orkestra. — 19: Nemščina. — 19.30: Novi kazenski zakonik. — 20: Preno6 iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.45: Koncert radio . kvarteta. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Večer operetne glasbe. — 21: Koncert komorne glasbe. — 22: Poročila. — Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. — 17.30: Tonfilmska glasba. — 20: Prenos iz Beograda. _ 22.10: Godba za ples. — PRAGA 17: Jazz. — 19.35: Program lz Brna. _ 20.35: Zabaven večer. — 21: Koncert godbe na pihala. — Lahka glasba. — 17: Jazz. — 19.35: Mešan program. — 20.50: >Slo-vaška suita«. — 22.: Godba za ples. — 22: Godba za ples. — 22.23: Vojaška godba. DUNAJ 11: Reproducirana glasba. — 12: Opoldanski koncert. _ 15.30: Koncert orkestra. — 18: Komorna glasba. — 19.30: Arije in pesmi. — 20: Koncert >9chubert-bunda«. — 21: Filmska glasba. — BERLIN 18.50: Romanske narodne pesmi. — 19.50: Operni večer. — 21: Zabaven program. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Kon. cert orkestra. — 20.30: Zabaven večer. _ 21: Skladbe L. Falla. _ 23.20: Lahka godba. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Zabaven večer. _ Nočni koncert in ples. — STUTTGART 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert vojaške godbe. _ 19.30: Prenos opere h gledališča. ŠPORT Za Schellov pokal V nedeljo bomo tekli za Shellov po« kal. V pravem razumevanju za prizade« vanja športne mladine je lani poklonila velika angleška tvrdka vrsto krasnih po« kalov, za katere naj bi se borili tekači poedinih jugoslovenskih mest. Zagreb je letošnje tekmovanje absolviral že prošio nedeljo. Lani se je to tekmovanje izvedlo prvi« krat. V Ljubljani so zmagali tekači Iliri« je. Tudi letos se pripravljata oba naša kluba, ki gojita lahko atletiko, Ilirija in Primorje, kar najresnejše, da se afirmi« rata v tem tekmovanju. Pogoji za tekmovanje so sicer razvidni iz službenih objav, vendar ne bo napak, če jih vsaj v glavnih obrisih ponovimo. Tekmuje se v štafetah, ki so razdeljene v štiri kategorije: 1. Juniorji 13 — 14 let tečejo na progi 440 m razdeljeni na 6 tekačev; start pred slaščičarno Eržen na Kongresnem trgu. 2. Juniorji 15 — 16 let bodo pretekli progo 2400 m s petimi predajami (6 te« kačev); start na Dunajski cesti nad igri« ščem Primorja. 3. Juniorji 17 — 18 let bodo startali ne« daleč od starta juniorjev pod 2. in pre« tekli vsega 4700 m s šestimi predajami (7 tekačev). 4. Seniorji bodo startali tudi na Dunaj« ski cesti, nekoliko višje, in tekli 6500 m; predaj bo 6 (7 tekačev). Za vse štafete bo cilj na Aleksandrovi cesti pred Narodnim domom. Vsak klub lahko postavi v vsaki kate« goriji poljubno število štafet. Klasifikacija se izvede tako, da se prisodi v vsaki ka« tegoriji prvi štafeti toliko točk, kolikor štafet je rezalo cilj, drugi štafeti 1 točko manj itd., zadnja štafeta dobi eno točko Vse točke se seštejejo in doseže zmago klub, ki si je priboril večje število točk. Razumljivo je tedaj, da mora klub, ki reflektira na uspeh, postaviti precejšnje število moštev. Zato bodo verjetne go« vorice, ki pravijo, da bo startalo nad 20 štafet. Na vsak način bomo v nedeljo do« poldne spet videli zanimivo borbo na ljubljanskih ulicah. Športni drobiž Internacionalni tajnik JNS je službeno prijavil naslednje naše igrače za svetovno prvenstvo v Montevideu: Mihelčič, Ivko« vič, Beleslin, Arsenijevič, Premeri, Gjo« kič, B. Marjanovič, Bek, Hitrec, Leinert, Hrnjiček, Jakšič, Stefanovič, Colnago, Spasojevič, Markovič, Luburič, Vujadino« vič, Dobrijevič, Mitrovič in Bulat. Fran« coski nogometni savez je brzojavno ob« vestil JNS, da je dovolil članom FC Cet« te, ki so Jugosloveni, igranje v jugoslo« venskem državnem timu v Montevideo. FC Cette je svojima članoma Beku in Ste* fanoviču že dal dopust. Imenovana Igrača se bosta v Marseilleu pridružila naši re» prezentanci. Pričakuje se, da bodo dobiti dopust tudi Mitrovič, Colnago in Sekulič, ki igrajo v drugem francoskem klubu. »Sportista« objafvlja službeno objavo JNS, po kateri je verifikacija igrača Adol« fa Ermana za ASK Primorje s pravico ta« kojšnjega nastopa na protest SK Ilirije razveljavljena, ker je že odigral eno tek« mo za SK Ilirijo. Adolf Erman ima ka« renčno dobo 6 mesecev, in sicer od dne prijave za ASK Primorje. ASK Primorje. (Lahkoatletska sekci« ja). Za Schellovo štafeto, ki se bo tekla v nedeljo 15. t. m. ob 9.30 se pozivajo vsi atleti, kakor tudi atleti, ki so lansko le« to nastopili ob priliki iste štafete, da pri« dej o sigurno imenovanega dne do 9. v Narodni dom, kjer bo slačilnica. — Se« boj naj vsak prinese copate in klubsko opremo, če jo ima. — Danes v petek in jutri v soboto se vrše na igrišču trenin« gi za predaje. — Klub postavi ob tej pri« liki večje število štafet, ker je samo od števila štafet odvisna zmaga. — Eventu« elno zadržanost je treba pravočasno ja« viti. — Trener. SK Ilirija (nogam sekcija). Danes od 18. dalje trening I. skupine, obenem sesta« nek zaradi odpotovanja v Beljak 15. t. m. Točno in vsi! — Table«tenis. Prosim, da pridejo danes ob 18. navedeni gospodje pred kopališče Ilirije: Banko, Šivic, Treo, Geržinič, Dečman, Grunfeld I., II., III, Lokovšek I. in II, Gosak, Pogačnik, Peče, Lahajnar, Payer, Kraigher ter gdč. Deč« man Pavla, Korene Nina, Tratnik Jelka, Geržinič Neda. Prosim, da pridete točno, ker se ob isti uri prične turnir in bi iz* ostanek delal neprilike. SK Natakar. V petek 13. junija ob 20. sestanek v palači Delavske zbornice. Vabijo se naslednji člani: Ozebek, Doli« nar, Jelnikar, Wohlfart, Zaje L Zaje II, Novak, Otič, Stmad, Vizjak, Slapar in Mileševič. Prosi se, da prinesejo vsi člani slike seboj. Težka nesreča v Genovi V Genovi se je, kakor smo poročali, nenadoma zrošfl teseljenKld dom in pokonal speče izseljence pod seboj. 10 oseb je bilo nbitlh, 8 pa težko ra«jenih ^ njtol trije JugoalovenL Na »liki: Poslopje po nesreči, J m,e V. Wi!liamss KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. Afllada devojka je sedela ukočeno na visokem naslanjaču, njen obraz je bil popolnoma miren. JTvo.ia ponudba mi je v čast, ljubi Hektor,« je dejala naposled, »toda prosim te, izbij si vendar vse to iz glave! Vse zaman.« Mladi mož se presenečen umakne. »Torei sem zate tako nemogoča .partija'? Moje posestvo je ve-1 ko in ako ga — kakor nameravam — začnem obdelovati z ljubeznijo in s skrbjo, bom imel prav čedne dohodke. Ko pa bo umni stric, oo prešel, kakor veš, baronski naslov name.« »Ampak jaz ne bi marala zopet živeti na deželi,« vzklikne Beti jezljivo. »Mnzim podeželsko življenje. Ko je moj oče padel v ameriški vojni, sem ostala revna sirota in odtlej živela vedno v zatišju, navezana samo na milost svoje tete. Šele s tistim dnem, ko sem pr.šla v London, sem pričela živeti. Tu imaim razvedrilo in plemenito zabavo — da, ostala bom v Londonu!« »•Mestno življenje je enolično,« odvrne Hektor resno. «Radosti mesta za hitro izčrpane in se jih naveličaš. Verjemi mi, ljubo dete, v mestu ni prave sreče...« Bet: udari z nogo ob tla in pravi: »Ti, seveda, ti si se dtovolj izživel, ti si vse preizkusil! Tebi, seveda, London ne niuidi nič več novega. Kaj pa sem jaz imela od življenja? Mrs. Sheringhamova pravi, da s svojo zunanjostjo lahko napravim batno partijo. Postavim: princ je prav navdušen zame — kakor mi je zaupal major Doyle ...« »Vsa čast njegovi kraljevski visokosti,« pripomni Hektor, »toda princ Waleški n:kakor ni pravi družabnik mlaidega dekleta.« Z jeznim pogledom ga ošvrkne Beti: »Mar si ti kaj boljši? Ti s svojimi dvomljivimi prijateljicami, s svojimi krokarijami in kvartopirstvom podnevi in ponoči! In ko se naposled vsega naveličaš in se ti posuši denar... nikar ne taji — ▼safcdio ve, da tščiš globoko v dolgovih — tedatf se mi prikaže J ta mi takoj predlagaš, da postanem gospa soproga posestnika Somer-setskega...« »Bolje soproga posestnika, kakor prinčeva Ijiibica!« odvrne Hektor strogo. »Kako?« klikne Beti ogorčeno. *Kaj takega se mi drzneš brusiti v obraz. *Saima me s lis k temu,« se rezko glasi odgovor. »Govoriš, kalkor da ne bi vedela, da obstoja čustvo, ki se imenuje ljubezen. In jaz, — jaz sem si včasi domišljal, da me vendar imaš nekoliko rada...« »Tedaj vsekakor živiš v budi domišljiji, ljubi moj bratranec,« odvrne Beti hladno. /»o-setnik okooal v naši zdravilni vodi. Vsa okoliška društva prosimo, da opošitevaio našo priredii+ev in ta dan omistiin svoie BLANCA. Pred kratkim se ie ustanovilo na Blancd ob Sav,- gasilno društvo. To ie bila nuiina potreba, saj je občina Blanca ena največjih v brežiškem srezu. Društvo se lepo razvija in si ie že nabavilo ročno briizcalno. k čemur so mnogo pomagali občani sami. največ pa dobrotnik; iz Raihen-burea in Sevnice. Brizigalna sicer še ni povsem plačana, vendar pa upa društvo tndi ta dolg v kratkem ooravnatd. Društvo izreka vsem dobrotnikom najlepšo zahvalo. Dne 15. t. m. priredi društvo svojo prvo veselico na vrtu tov. Urbančiča na Blanci. Ob tei priliki se bo tudi blagoslovila briz-galna. KeT ie čisti dobiček namenjen edi-nole za nabavo najpotrebnejšega gasi'ne-ea orodia. prosi društvo, da se bratska sosedna društva udeleže te slavnosti koirpo. rativno. cenieno občinstvo oa, da noseti to veselico v čim večjem številu. Prodaja pištole za strašenje na 2, 6 in 10 strelov po znatno znižanih cenah — brez orožnega lista. Vse drugo orožje in municijo za lov, šport in obrambo v največji izbiri in po najnižjih cenah. Pri pismenih naročilih poslati tretjino zneska naprej. Za veliki ilustrovani cenik 1930 poslati 6 Din v poštnih znamkah. — 5041- F. ŠEVČIK LJUBLJANA Židovska ujca St. 8 ... ______■ ................ Tiskalniškega sprejmemo Zahtevamo: Prvovrstno strokovno izobrazbo in trgovsko sposobnost, sigurnost v kalkulaciji, poznanje papirja in trga, taktno nastopanje. Samo pismene ponudbe s točnimi navedbami o službovanju in sposobnostih, po možnosti z dokazili, sprejema do 25 junija t. 1. Delniška tiskarna, d. d., v Ljubljani. 8725 Luče so za le Morje najcenejše letovišče pod Savinjskimi planinami Krasne lahke ture in izprehodi. Smrekovi gozdovi. Dnevna avto zveza. Avto na razpolago. Zbirališče turistov. Informacije daje: Tujsko prometno društvo LUČE, Savinj- 8733 ska dolina. &C1 iseje vseh vrst za eno in večbarvni tisk izdeluje Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 23 Po im konkurza tvrdke Maks Dnrjava & Co., Maribor, Gregorčičeva 24, so v za- ogi še velike množine vseh vrst moškega perila, srajce iz ce-firja, poplina, panama, športne in bele srajce, nočne in spodnje hlače vseh vrst, kakor tudi različni cefirji, popelini, sifoni itd. in se bo od danes naprej prodajalo to blago izdatno pod tvorniško ceno. * V zalogi je tudi velika izbira pižam in blaga za pižame. Prodaja se vrši na veliko in na drobno edino le v tovarni: Gregorčičeva ulica 24. 8741 TUT-TOX Ty-TOKC tot-tox TUMOX je najbotjte st«Mm zoper mrčes. TUT-TOX je sa domačo higij*- no nujen kakor milo za vzdrževanje telesa. TCT-TOX je neškodljiv za ljudi in domače živali. TUT-TOX se dobi povsod. Generalno skladišče za Jugoslavijo: v trgovini barv in ke-mlčnib Izdelkov: 128 NE0ELJKA K. SAVICA, BEOGRAD, Kolarčeva ulica štev. 5. Telefon 40—S4. 5V Sledeči Jugoslovenski patenti prodaju se ili se daje licenca istih. br. 2859: Pokretači za ladje, naročito za rečne brodove za vuču. Vlasnik: Firma Lloyd Propulsion Limited, Eidsvoldverk, (Norveška), br. 4904: Automatska spojnica (kvačilo) za željezničke vagone, kao i dopunski patent, br. 4906: Spojnica srednjeg odbojnika za željezničke vagone. Vlasnik: Laszlo Kurtoszy, Dipl. Ing. Budimpešta, br. 6062: Glava spojnice za automatsko spajanje srednjih železničikh odbojnika. Vlasnik: Laszlo Kttrtossy, Dipl. Ing., Budimpešta, br. 1878: Novine na cilindričnom zatvaraču sistema Mauser kao i patent. br. 1872: Pištolj koji se sam od sebe puni sa zatvaračem koji kreče po drški. Vlasnik: Firma Waffenfabrik Mauser A. G., Oberndorf a. Neckar. br. 4782: Proizvodjač za karburirani vodeni gas. Vlasnici: Frankfurter Gasgesellschaft, dipl. inž. Franz Paul Tillmetz i dipl. inž. Ernst Schuhmacher, Frankfurt a. Main. br. 4811: Poboljšanja kod mašina s unutrašnjim sagoreva-njem. Vlasnici: Armstrong Siddeley Motors Limited, Frederick Robertson Smith & Spirito Mario Viale, Coventry, Engleska. br. 4825: Postupak za vezivanje cilindra za motorski omot. Vlasnici: Armstrong Siddeley Motors Limited & Spirito Mario Viale, Coventry, Engleska. Obaveštenja daje advokat dr. JANKO OLIP, Beograd, Kralja Milana 48. Zahvala Za številne izraze sožalja in sočutja, ki sva Jih prejela ob prerani smrti najine nad vse ljubljene hčerke CVETKE za poklonjeno cvetje se tem potom najtopleje zahvaljujeva. Posebno se zahvaljujeva gg. zdravnikom, 6«. sestram, gospodu katehetu in gospodični učiteljici urSulinske šole ter končno vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. g737 RUDOLF in ANGELA WEBER. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek >Jutra€, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 JCdcr hoče da 99 mu posije po posti naslov aR GaGo drugo m formacijo ticoco sc malih oglasov naj priloži v »namGah a • sicor nc ho prejel odgovora t I*CJLMl fm CENE MAUM OGLASOM: Zeiutve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda J Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čajejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. U842. Pla&Covi mctCift ogCa&ov ln druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRAc v flovem mestu in na Ljubljanska cesta St. 42 pri kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. Več dobrih mizar, pomočnikov a* stavbna dela m vajenca »prejme Franc Zavodnik fc. Vid nad Ljubljane. 22608 Služkinjo poflteno. srednjih let, vajeno kuhe, najraje vdovo •prejmem. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra* pod značko »Pošten« služkinja«. 22602 Prodajalca (ko) veščega čevljarčke stroke ter nemškega in hrvatske- Si jezika sprejmem takoj ferte v nemškem jeziku po možnosti 3 sliko na na ■tet: Bela Keleroin. Cako ▼ec. 22578 Hlapca h konju ter za razna hišna in vrtna dela iščem. Pojasnila v delikatesni tmgovini I. Buz-■olini, Lingarjeva ulica. 23693 Več spretnih šivilj in učenk tprsjinera za šivanje perila Naslov v oglasnem od del k ji »Jutra«. 24717 Postrežnico fci M znala tudi kuhati, sprejmem takoj za ves dan Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2477: Sedlar, vajenca in pomočnika »možnega vseh del. s hrano 5® stanovanjem sprejme ftipic Miha, Kranj. 22697 Dečka pri-dmega i» poštenega, s primerno šolsko izobrazbo, »prejmem v trgovino s špecerijskim in žitnim blagom. Stanovanj« in hrana v hiši, drugo po dogovoru Naslov ▼ oglasiiem cdd-eliku Jutra. 24704 Gospodično perfektno knjigovod-injo — veščo vseh pisarniških del, s večletno prakso v stavbni pjspmi, iščem za takoj. Ponudbe z navedbo plače ji a stavbn-o pod jetje Marko Stuhec, Ormož. ' 22691 Pekovski pomočnik m.ad dobo službo s 15. junijem na deželi. Naslov v oglasnem oddeltu »Jutra«. — Istotam sprejmem tudi pekovskega vajenca i vso oskrbo. 22689 Boljšo gospodično »prejmem takoj kot blagaj-ničarko v solidno kavarno. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« ood šifro »Solidna hi »oštena«. 24732 Trg. učenca • primerno šolsko izobrazbo, za trgovino mešanega Naga sprejme B. Motoh. Liubljana. Vodnikov trg o 24736 Pekovski pomočnik dober mešač dobi mesto. Naslov pri podružnici Jutra ▼ Cel';u. 24788 Strojepisko ali strojepisca < ved«tno prakso v odvetniški pisarni, sprejme odvetnik v Mariboru. Popolno znanje nemščine potrebno. Ponudbe pod »Strojepiska 2« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 24790 i Posredovalnica Ogrinc Miklošičeva cesta štev. 28. telefon-interurban 3109 — r^bi več natakaric, kuha-i orožnikom in služkinj. 24775 Perfektno frizerko sprejme takoj salon Mrakič v Mariboru, Cankarjeva 1. 24793 Skladiščnika verziranega v alkoholnih in brezalkoholnih pijačah, i-osebno v pripravljanju ma-linovega soka, iščem za takojšen nastop pro-ti dobri mesečni plači. Ponudbe pod »Skladiščnik« na oglasni cddelek »Jutra«. 24755 Dobro šiviljo sprejmem na nom. Naslcv v oglasnem oddeiku »Jutra« 24768 2 kroj. pomočnika v stalno službo sprejme ta-koj Smrke Alojzij. Žužemberk, Dolenjsko. 22695 Sirarski in mlekar, pomočnik z dobrimi spričevali, išče mesta za takoj. Nasjov v oglasnem oddelku »Jutra« 24710 Zobotehnik z večletno prakso, perfek-ten v zlatu in kavčuku, išče mesto za takoj,. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zobotehnik«. 24720 Se&etticctfi j Knjigovodja trgovske nao-bražen, samostojen italijanski in slov. korespondent, z znanjem hrvatskega in nemškega jezika, dober poznavalec razmer v celi Italiji, posebno južni in Siciliji, išče par-urno stalno dnevno zaposlitev. Cenjene ponudbe pod Knjigovodja« na oglasni oddelek »Jutra«. 24726 Stalnega potnika manufabturne stroke išče veliko podjetje za okraj Jesenice. Kranjska gora. Bled. Boh Bistrica in Radovljica Cenjene ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod »Potnik mann-fa-kture«. 22633 Trgovski pomočnik mlad, izurjen , špecerijski stroki in s šofersko šolo. želi primerno službo v mestu ali večjem trgu. Nastopi lahko ta-koj. Cenjene dopise ma oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izvez bana moč«. 24721 Tovorni Ford auto. 500 kg nosilnosti, v najboljšem stanju proda ali zamenja za težjega tovarna žebljev v Tacnu nad Ljubljano. 22516 Motorno kolo D K. V., 6 k. s., malo vozen. poceni naprodaj v Knezova ulica 28. 24778 Železen štedilnik rabljen, mizne oblike, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro štedilnik«. 24774 »Netzanschluss« aa štiricevni aparat kupim. Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod šifro »Poceni«. 24779 Trgovina z železom v centru Ilice v Zagrebu, zelo dobro upeljana, pcceni naprodaj radi hitrega, odhoda v Ameriko. Pojasnila daje lastnik iste M. Mar-kovič, Ilica 80. 22690 Trgovski lokal za trgovino z mešanim blagom. v industrijskem kraju na štajerskem pod ugodnimi pogoji oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 24753 Sostanovalko k boljši gospodični sprejmem v lepo separirano sobo za 150 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24733 Krasno skladišče veliko, z električno razsvetljavo in silo, vodovodom teT pisarno v oen-t.ru mesta, v neposredni bližini glavne pošte oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 24754 Službo potnika za deželo prevzamem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22604 Vinski potnik doVo vpeljan in agilen. dobi takoj mesto za vso Slovenijo, pri vinski in alkoholni tvrdki. Prednost imaio tisti, ki so v dobrih stikih z gostilničarji in re-stavrat-erji. — Ponudbe z označbo dosedanjega službovanja na oglasni odidf-lek »Jutra« pod značko Vinski potnik«. 24707 Zgovornega gospoda za poeet privatnih strank išče koncem velikih tovarn. Ponudbe ped Šifro Mesečna plača« na oglas, oddelek »Jutra«. 21446 Francoščina Iščeim osebo, veščo prevajanja trgovskih dopisov iz francoščine na nemščino in obratno. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifrp Franc cščina«. 24745 Angleščina Iščem osebo, veščo prevajanja trgovskih dopisov iz angleščine na nemščino in obratno. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifre Angleščina«. 24746 U oblast*. Koncesijonirana šoferska šola Čamerniik, Ljubljana UanajsKa cesta Stev. 36 (Jugoavto). Ted 2236. Pouk in praktične vožnje. 251 Francoščino in nemščino usnešno in poceni poučujem Stari trg št. 3/II — desno. 24750 Kuharica samostojna, išče stalno elužbo. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«.. 24718 Mesto natakarice iščem. Imam dobro prakso iti prvovrstna spričevala. Naslov v oglasnem oddelku »J.utra«. 24734 B. Th. Botman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa Stričnik, glejte, jim s svojo gospo nrno priskače naproti in jih y ®ni sapi rabi: »Takoj, prosim, vsi v mojo hišo, da sklenemo veliko kupčijo. Našel sem kjjpea in prodal rudnik za cel milijon... Takoj stopim po denar, da vam ga svečano naštejem in odštejem.< Pekovski pomočnik Primorec — / osemletno prakso, išče službo, event. sprejme tudi kakršnokoli drugo delo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. £1743 Zobotehnik-aslstent perfekten v operativu in tehniki išče službo. Cenjene ponudbe pod »3500« na oglasni oddelek »Jutra« 22298 Mlajša kuharica išče mesto samostojne go spodinje pri majhni d.ruži-ni za takoj — najraje na Blebveisovi ali Rimski cesti, os*. na Mir ju. Cenj. ponudb® na oglas, oddelek »Jutra« ped »Samostojna gospodinja«. 22502 Modistinja išče službo izven Ljubljane Nastopi lahko takoj. Po nudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Modistinja« 24786 Ps+odcun 12 komadov oken železnih, tovarniških, v velikosti 3000 X 1500 mm, po ugpdni ceni prodam. Ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod mačko »Okna«. 22487 Puhasto perje kg po 88 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Dim lil čisti puh kg po 250 Din. L. Brozo vid, Zagreb, tlica 82. Ke miška čistilnica perja 842 Mizarski skobelnik in dobro orodje poceni ■prodam aa Kodedjeveon — Slomškova uJdca 3. 22686 Pozor, trgovci in kramarji! Radi ugodnega nakuipa materijala, nudimo Vam po irvanrednih cenah razno tekstilno blagp Ia vrste. Kdor enkrat kupi, dobi blagp tudi v komisijo! Dopisnica zadostuje. — Tekstilna industrija Domžale-Vir. 24714 Voz (dira) na peresa, dobro o-hranjem proda Seve- & Komp., Liubljana, Gosposvetska c. št. 5. 24723 Pony konjiček z manjšo kočijo in V60 opremo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 24708 Sodi Večjo množino dobro ohranjenih vinskih transiportnjh hrastovi^ sodov, od 400 do 900 litrov vsebine, zelo ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Transportni sodi«. 24706 Železno pečico in nekaj starega pohištva preda-m. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. . 24740 Medena postelja lepa in prav dobro ohranjena poceni naprodaj v Kne-zjovS ulici 28. 24777 Žensko kolo še malo rabljeno naprodaj v Prulah, Sredina Stev. 14. 24705 Tovorni avtomobil »Lauirin & Olememt, ugodno na prodaj, eventuelno na obroke. — Vprašati pri Josip Polatschek. Kcgatec. Novozidano vilo 3 orali posestva, pri Ro-;aški Slatini proda Ivan tojs, Ormož. 22591 VsHdefki 800 m1 trave za dvakratno košnjo prodam za 300 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24701 Enodružinska vila z lepim, nasajenim žele-njadnim in sadnim vrtom, v Rožni dolini poceni naprodaj. — Elektrika in vodovod. Informacije v trafiki Frank. Gosposvetska cesta 7. 24722 Posestvo z gospodarskim poslopjem gozdovi, njivami, travniki in vinogradom, z vsem in ventarjem prodam po dogovoru v Sv. Petru v Savinjski dolini. Ppjasnila daje Peter Kos, pošta Sv Peter v Savinjski dolini. 24785 Gostilno in mesarijo na zelo prometnem kraju v okolici Maribora prodam. Dopise pod Šifro »Zlata jama« na podružnico »Jutra« v Maribora. 24794 PtHftisiv* Pohištvo za spalnico in kuhinjsko opnavo prodam Kupec lah ko pridrži tudi stanovanje. Vpraša se v Celju. Benjamin Ipavčeva ulica št. 11. pritličje. 22579 Spalno sobo iz kanadske breze, novo, najmodernejie izdelano, zelo poceni prodam Tadi privatnih sprememb. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra Več abonentov na dobro demačo hrano sprejmem v Florfjanski uil. St. 19/H. 24766 Trgovino z lesom in stavbnim materijalom. na prometni točki oddam ugodno v najem, event. tudi prodam. Dopise pod šifro »Dobičkanosnc« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 22677 Parno pekarno dobro idočo, z vsem inventarjem oddam v najem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22676 Pekarski najemnik odda pekarno v najem po stari pogodbi za dobo 4 let na dobri točki in z dobrimi mesečnimi odjemalci Potreben kapital za prevzem 20.000 Din. Prevzame se lahko takoj. Pekarna je v prav dobrem stanju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22590 2 pisarn, prostora odda v najem Merkur, Dunajska cesta 31, pritličje. 22556 Pisarniški lokal v bližini sodišča takoj oddam. Naslov pove oglasni odddefk »Jutra«. 22648 Prvorazred. restavracijo in kavarno kjer se vrše vse zabave in plesi, x vsem inventarjem, radi prevzema drugega podjetja poceni prodam. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 22563 Pekarno dobro idočo takoj oddam. Neožecjani imajo prednost. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«!. 22486 Restavracijo prvovrstno, g krasnim vrtom, z vsem inventarjem, vse novo, radi bolezni prodam za 12.000 Din. — Split, Domalldova 9. 24482 Desk smrekovih, borovih, meces-novih ter za ladijski pod kupim več vagonov za mizarstvo. Ponudbe na po družnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Les«. 22678 Tesan les popolnoma suh. za takojšnjo upoTabo pri stavbah ima stalno v zalogi Ilirija dr. z o z., Ljubljana. Du najska o. 46. telefon 2820 21197 Kupim več vagonov desk za mizarstvo, smreika, bor, m-ecesen ter ladijski pod. — Ponudbe na podružnico »JutTa« v Mariboru ped »Les«. 22678 Za dijaka iščem za mesec juipij september stanovanje z vso oskrbo, ali pa tudi samo stanovanje. — Bomcelj. Zagreb, Vi-nograidiska ulica. Katera prof. rodbina v Mariboru bi sprejela čex počitnice srednješolca ▼ vso oskrbo. kjer bi ee mu nudila izključno samo nemška kon-verzacija in pripravljanje za ponavljalroi i-zipit. Dopise prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samo nemška konverzacija«. 34771 lUmvtanja Stanovanje 1—-2 sob, kuhinje in pritiklin išče miina stranka za 1. julij ali avgust. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »4. julij« 22653 Stanovanje sobe in kuhinje, na Ko- deljevem oddam mirni stranki brez otrok. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34702 Opremljeno sobo blizu kolodvora in Tabora (Maistrova ulica 14) oddam 32605 « Sobo nasproti sodnije z vso oskrbo oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 22547 Opremljeno sobo takoj cddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34742 Opremljeno sobo (mesečno) išče zakonski par brez otrok, do možnosti z uporabo kopalnice — najraje na Prulah, Mirju ali Opekarski cesti. Ponudbe na cglasni oddelek »Jutra« pod šifro »15. junij«. 34738 Sobico oddam takoj ali pozneje v vili »Stadion«, Mariborska ulica 17. 34741 Opremljeno sobo zračno im čisto, s posebnim vhod-n-m oddam s 1. julijem solidnemu gespodu Naslov v oglasnem oddelku »Juo ugodni ceni naprodaj Jlica na grad i Sokol v Mostah priredi v nedeljo 15. junija ob 3. mri popoldne vrtno veselico « fflesonn. na senčnatem w-fcu g. Košaka ▼ Mostah (Vodimat). Igra želeaničar-ska godba »Sloga«. 8706 Sobo lopo opremljeno, « posebnim vhodom, iščem za takoj v bližini kavarne »Evropa«. Pismen« ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod »Takoj 4«. 34770 Sostanovalca hrano sprejmem. Naslov oglasnem oddefltou Jutra. 34765 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, t sr dini mesta takoj oddam. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« »4757 Sobo strogo separirano, pe možnosti ▼ viB, na lepem kraju, event. e popolno oskrbo n uporabo kopalnice iščeim samo pri beljši obitelji za takoj ali s 1. julijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bol® gospod«. 24767 Lepo sobo oddam takoj, aH samo za čas počitnic. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34796 Opremljeno sobo s posebnim vhodom — po možnosti s shrambo za motor, v sredini mesta išče 6 1. julijem trg. uradnik. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Več dni odsoten«. 34703 Sobo t vhodom iz stopntjlc, v biližini kolodvora takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34712 Opremljeno sobo z r,porabo kuhinje, posebnim vbodom, elektriko in ■ jarketi takoj oddam na iodeljervem, Slomškova 17 34731 Oficirju oddaim lepo opremljeno sobo z vhodom iz stopnjišča. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 34725 2 prazni sobi lepi in čisti, v centru mesta, s souporabo kopalnice oddam takoj zakonskemu paru brez otrok, ali samski osebi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 24748 Rimske Toplice Radio-aktivno termalno kopališče. sezona maj—oktober. Odlično proti revma-tizmu, ženskim boleznim, nervozemu živčnemu stanju (penzijs pred in po sezoni 60 Din) V glavni sezoni 80 Din dnevno. Pojasnila daje brezplačno kopališčno ravnateljstvo. Rimske Toplic«. 117 Dvpiti Veseii August Cirkus želi znanja z vdovico. lahko tudii z 1 otrokom, ali starejšo gospodične, z nekaj premoženja, za nakup čarobnih stvari. — Svidanje cirkus St. Vid nad Ljubljano. 84728 Trieste-Venezla Hvala! Pridi danes ob teti uri, istotja kot aadmjič. — Svidenje! 84735 M. Z. M. Prosim navedi kdo femod teh? Kije in ob katerem času — odgovori! Iskrene pozdrave. 24776 Posečajte hotol-restavraoijo Mariborski dvor — Osst. Prenočišča, kopalnice, garaže in hotelski avto. Uniforme vseh vrst izdeluje Simon Klimanek, Selenburgova ulica štev. 6. 21462 Kopalne obleke vseh vrst po mori — Aleksandrova cesta 3, pritličje. 34711 Striženje psov na stroj. A Osvald, Gline« cesta VT/4 — za gostilne Newyork. 34756 IZVANREDNA PRILIKA 1 Železna ilufinska patent postelja zložljiva, s ta-peciranom madracom. zelo praktična za vsako hiio, hotele, nočne službe in potujuče * osobe stane samo Dia 390—. Razpošiljam po poitne-nom povzetiu. TAKO IZGLEDA SLOŽEN Umu patent postelja, zložljiva. » tapeciranim madracom. *elo praktična. stane samo D 280. Leialka t« *ončan;e — (Liegestuhl) najnovij« vr-sti, itane samo Din 150. Madrad pon|eni t vol-nom stanejo samo D 7SO. L. BROZOVIČ, ZAGREB IUCA 82. T. SOKLie MARIBOR i i preklic! Podpisan* ixjavljav», d« nisva plačnika dolgov aa najino hčerko Ajngelo. —* Ignac in Verona Fekonja, Dragučova, Sv. Marjeta ob Pesnici. 81-39 ali kuharja, samostojnega, sprejmemo takoj. Vprašati v gostilni »ORAO« M. Bed-njanec, Zagreb, Fran-kopanska ul. 13. 8712 Slike za legitimacije izdeluj« najhitreje Hugoa Hibšer. fotograf, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. 61 Barve, lake, firaež io drago nad) najboljše ia najceneje »Lastra® V. Laznik Gosposvetska cesta gtev. 12 — poleg restavracije »Novi svet«. 36 ZOBNI ATELJE ZINS * CELOVŠKA CESTA 34, sprejema od 8. — 12. in od 2. — 6. Poslovodja Anton Pliberšek, z 201efcno prakso. 8729 Delo prvovrstno! Cene solidne! Naročajte »Našo dobo"' Neprestana nevarnost! Komar krade Tvojo moč, muči Ti živce in kvari delo in veselje. Neznosen, vedno nevaren večkrat, zakaj ga trpiš? škropi s Flit-om. Flit je smrtonosen muham, komarjem, bolham, moljem, mravljam, ščurkom, stenicam in njihovim jajcem. Tebi ne škodi. Ne pusti madežev. Ne zamenjaj Flit-a z drugimi različnimi sredstvi Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom. usmrti ttoj/o . Urejate DaiKote Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jufra« Adog Ribnika?, Za Narodmq tiskarno d, d, kot tiiskarnarja Piane Jezeršek. Za inseratoi de? je odgovoren Alojzij Novak. Ysi v. LaufoManl,