St. 9
42. leto
Kamnik, 16. maja 2003
Na 23. tekmovanju slovenskih godb v Kamniku muziciralo več kot 1000 glasbenikov
MESTO JE UTRIPALO V UBRANIH RI
Na pobudo Mestne godbe Kamnik in v sodelovanju z občino Kamnik je naše mesto pod Grintovci 9. in 10. maja v Domu kulture Kamnik na 23. tekmovanju slovenskih godb v drugi kategoriji gostilo 20 impozantnih glasbenih zasedb.
Mestna godba Kamnik pod vodstvom dirigenta Roka Spruka (na fotografiji desno) se je na tem državnem tekmovanju ponovno izkazala, saj so zaigrali natančno tako kot znajo in zmorejo in si zasluženo priigrali zlato plaketo in se uvrstili v prvo težavnostno skupino.
Na tekmovanju sta prof. Tomaž Habe, predsednik tekmovalne žirije, in Tone Urbas, podpredsednik Zveze slovenskih godb, podelila še 13 zlatih plaket, 2 zlati plaketi s posebno pohvalo in 4 srebrne plakete. Zlato plaketo s pohvalo sta dosegli godba iz Lesc (1. mesto s 351 točkami) in godba iz Laškega (2. mesto s 345,5 točkami). Tretje mesto so si priigrali godbeniki SGBŠ Maribor (339,5 točk), četrto mesto godbeniki iz Idrije (337,5 točk), peto mesto s 336 točkami pa naši kamniški godbeniki. Več na 9. strani
VERA MEJAČ
Družabnega srečanja seje udeležilo 15 vrhunskih športnikov, ki so v prijet nem okolju uživali v medsebojnem klepetu o rezultatih pretekle sezone, na črtih za v prihodnje. Bili so enotnega mnenja, daje v Termah Snovik zelo le po in jih bodo še večkrat obiskali.
ČISTILNICA in PRALNICA
V MERCATOR CENTRU KAMNIK
V MAJU - 25% POPUST NA ČIŠČENJE OTROŠKIH OBLAČIL
Sena
<un>
NOVI MODELI ZA POLETNE DNI...
V TPC na Duplici, Ljubljanska 21a, .(HIP), tel.: 839-46-89 od 9M8\ sobota od 9h-12h
m
		
Lt	lil	m
fgfifiost plačila na obroke
Dobeno 75,1234 Mengei
Telefon; 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si
Lepo sončno popoldne je bilo 8. ma-'a, ko so najmlajše in najvišje ležeče Terme Snovik na povabilo direktorja Ivana Hribarja in pobudo ljubitelja vseh športov in nekdanjega ska-alca Jožeta Arkota iz Tuhinjske doline obiskali naši znani športniki: tekačica Petra Majdič, smučarke Špela Bračun, Nataša Bokal in Mojca Suhadolc, skakalca Peter Žonta in Igor Medved s trenerjema Goranom Janusom in Matjažem Zupanom, biatlonki Andreja Mali in Tadeja Brankovič, biatlonci Jože Poklukar, Sašo Grajf, direktor bi-atlonske reprezentance Slovenije Jure Velepec in trener Uroš Velepec ter triatlonka Mateja Ši-mic. Več na 4. strani
MED CVETOČIMI POLJANAMI IN PRAVLJIČNIMI BITJI
V Arboretumu Volčji Potok, ki se lahko upravičeno pohvali kot vodilna hor-tikulturna ustanova v Sloveniji, se je letošnja pomlad začela zares zgodaj. Že na prvi pomladni dan sta ga obiskali pomladni vili, saj je letos park predvsem pravljično obarvan skozi vse leto. Spretni vrtnarji so zasadili tulipane in drugo cvetje v podobi vil rusalk, zmajev, metuljev in drugih pravljičnih bitij, račk, slončkov in gosenic. Pomlad tako kaže obiskovalcem arboretuma iz dneva v dan novo in novo podobo, od prvih drobnih zvončkov, trobentic, krokusov, hija-
Kamniški občan bo ponovno med nami v petek, 30. maja. Članke oddajte najpozneje do četrtka, 22. maja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 27. maja, v našem uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med \ občino in sodiščem, I. nadstropje), tel.: 01/83 91 311,041/662 450, faks: 01/83 19 860, elektronski naslov: sasamejac@volja.net
Uredništvo odprto: ponedeljek od 8. do 15. ure, torek od 9. do 13. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure.
L
cint, narcis pa do živopisanih poljan tulipanov v času že tradicionalne spomladanske razstave cvetja. Letos so jo poimenovali Cvetoča dežela, saj med cvetočimi poljanami prebivajo pravljična bitja. Vrata v Cvetočo deželo je 26. aprila na prijetni slovesnosti odprl Jan C. Henne-man, veleposlanik Nizozemske v Sloveniji. Vse dni razstave, do 4. maja, je bil naš najlepši park resnično preplavljen s cvetjem, pa tudi obiskovalci, ki so obču-
PNEUMATIC CENTER
Nacionalni prodajalec in distributer PTC Perovo - Kamnik - 01 830 83 50 www.sitar-pneumatic.si
SUP SBJPOM7T tU
Nova letna High Performance pnevmatika z asimetričnim dezenom.
rSaL
maete in Germany
Ur X
T
OrC-
dovali več kot dva milijona cvetlic. Poleg tulipanov, hiacint in narcis je cvetelo še več kot 200.000 mačeh in spominčic, v cvetoči podobi pa so se pokazala tudi številna drevesa in grmi. Mlajši obiskovalci so se še posebej razveselili vožnje s cvetličnim vlakom (na sliki), ki jih*je popeljal med pravljična bitja in živali sredi cvetočih poljan. Več na 9.strani
VERA MEJAČ
PRODAMO
poslovni prostor (trgovino) v Kamniku,
Maistrova ulica 16,
velikost 224,19 m2
cena 53.000.000,00 SIT j
Informacije: ONAONd.o.o.,]
GSM št: 041 677-021 1
Poimenovanje Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki po dr. Branku Božiču
1. MAJ NA KAMNIŠKEM
Stotnija gasilcev iz vseh krajev Slovenije in številni občani Metlike so se v petek, 9. maja, skupaj s svojci dr. Božiča zbrali pred Slovenskim gasilskim muzejem v Metliki, da bi s preimenovanjem
kojnemu dr. Božiču za njegov neprecenljiv prispevek k ohranjanju zugodovine slovenskega gasilstva in poudaril, da s poimenovanjem muzeja po dr. Branku Božiču slovenski gasilci izpolnjujejo svoj dolg temu skromnemu in neutrudnemu gasilskemu zanesenjaku in zgodovinarju.
Udeležence slovesnosti je pozdravil tudi Slavko Dragovan, župan občine Metlika, ki je med drugim dejal, da je za nastanek Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki najbolj zaslužen dr. Božič
in da ta muzej danes letno obišče preko 11.500 domačih in tujih obiskovalcev. V zahvalo dr. Božiču za njegov velik prispevek k takšni promociji občine in k razvoju slovenskega gasilstva je Občina leta 1984 dr. Božiča imenovala za svojega častnega občana.
Župan Radovan je zaključil z besedami: »Spoštovani prisotni, spoštovana gospa Božičeva, težko je najti besede, s katerimi bi se lahko zahvalil našemu velikemu prijatelju Metlike in metliških gasilcev, katerih društva je bil častni
Praznovanje letošnjega 1. maja, praznika dela, označuje velika udeležba ljudi na organiziranih prireditvah ter lepo in prijetno toplo vreme.
Prireditve so se tudi v različnih
mere, ki bodo prijazne vsem ljudem.
Program se je pričel z internaci-onalo in nadaljeval s priložnostnimi pesmimi, recitacijami in glasbenimi točkami.
Z odkritjem spominske plošče dr. Branku Božiču na pročelju Slovenskega gasilskega muzeja sije ta ustanova nadela tudi njegovo ime.
muzeja počastili spomin na dr. Branka Božiča, dolgoletnega, vodilnega gasilskega delavca in našega prizadevnega soobčana. Občino Kamnik so na slovesnosti zastopali podžupan Demitrij Per-čič in občinska svetnica Tatjana Rot Djalil, kamniško občinsko gasilsko zvezo pa podpredsednik Anton Prelesnik in poveljnik Janez Repanšek.
Potem, ko je Ernest Eory, predsednik Gasilske zveze Slovenije, pregledal častno četo belokranjskih gasilcev, je spregovoril o življenjski poti in prizadevanjih dr; Branka Božiča za nastanek in rast slovenskega gasilskega muzeja v Metliki, ki so ga odprli ob stoletnici delovanja slovenske gasilske organizacije leta 1969. Še enkrat je izrazil iskreno zahvalo po-
Osrednje mesto v muzeju zavzema tudi gasilska lestev kamniških gasilcev z letnico 1889, ob njej sta naša vodilna gasilca Janez Repanšek in Anton Prelesnik.
Predstavniki kamniške občine in naših gasilcev z županom Metlike Dragoslavom Radovanom in Ernestom Eoryjem, predsednikom gasilske zveze Slovenije, pred spominskqploščo dr. Branku Božiču na Slovenskem gasilskem muzeju. Z leve: Jože Berlec, častni občan občine Kamnik, Dragoslav Radovan, župan Metlike, Demitrij Perčič, podžupan Kamnika, Ernest Eory, Janez Repanšek in Anton Prelesnik iz gasilske zveze Kamnik.
član. Ime Branka Božiča bo ostalo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini Metlike in zgodovini metliških gasilcev... Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste s pomočjo in pod vodstvom Branka Božiča prispevali k temu, da se bo zgodovina razvoja gasilstva ohranila in bo v veliko pomoč pri delu kasnejšim rodovom in prav preko Slovenskega gasilskega muzeja Branka Božiča bodo to ime in njegova dela ostala v trajnem spominu.«
Ob spremljavi pesmi pevcev gasilskega društva Štiiihel so nato Božičeva soproga Minka, predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory in župan Metlike Dragoslav Radovan svečano odkrili ploščo z reliefom dr. Božiča na stavbi slovenskega gasilskega muzeja.
FRANC SVETEIJ
Letošnje prvomajsko srečanje v Kamniški Bistrici je ob izredno prijetnem vremenu označila množična udeležba. Med njimi smo opazili Lada Podbevška, ki redno prihaja na prvomajska srečanja.
krajih naše občine pričele že na predvečer praznika. Kresovi so zagoreli na vrhovih, v naseljih in povsod tam, kjer je tradicija prvomajskih praznovanj še živa: v Kamniku, Tuhinjski dolini, Komendi, Motniku pri Lovski koči, v Palovčah in seveda v Kamniški Bistrici ter na Starem gradu nad Kamnikom. Že zvečer je za uvodno praznovanje poskrbel ansambel »Nagelj«. Seveda pa že tradicionalnega golaža ni manjkalo na nobenem srečanju. Šele proti jutru se je veselje na Starem gradu nekoliko umirilo. Obiskovalci so prihajali in odhajali vso noč, saj se mnogi Kamni-čani in drugi tega praznovanja udeležujejo vsako leto. Med številno množico je bil navzoč tudi Božo Rode. Povedal nam je, da prihaja pogosto na Stari grad s svojimi prijatelji. Rad se spominja 1. maja, ki ga je potrebno oliranjati in spoštovati.
Pri Planinskem domu v Kamniški Bistrici je bila osrednja prvomajska prireditev in srečanje. Veliko število udeležencev je pozdravil kamniški župan Tone, Smolnikar. V programu je sodelovala mestna godba Kamnik, moški in pevski zbor Solidarnosti, ki je tudi pobudnik vsakoletnega srečanja, recitator Peršin in drugi.
Slavnostna govornica je bila Alenka Kovšca iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V svojem nagovoru je poudarila, da danes doživljamo 1. maj v razmerah, ki se sicer razlikujejo od prvotnih, a naše vstopanje v evropske integracije postavlja pred delavstvo nove naloge in izzive. Z vsemi silami moramo težiti k temu, da ustvarimo družbene raz-
Udeležencem srečanja so člani Združene liste podarili rdeče na-geljčke, že od nekdaj simbol prvomajskega praznovanja.
Razpoloženje je bilo zelo prijetno, mnogi so lep dan izkoristili za sprehode v bližnjo naravo, se podali proti obema sedloma in obiskali Spominski park. Za veselo rajanje in razpoloženje je igral ansambel Toneta Rusa. Med udeleženci je bilo veliko starejših, ki se še spominjajo dni pred 50 in več leti, veliko pa je bilo tudi mlajših obiskovalcev. Na prvomajsko srečanje v Kamniško Bistrico redno prihaja tudi Lado Podbevšek, dolgoletni aktivni član in pevec Solidarnosti, aktivni društveni delavec, spomeničar NOB. Povedal je, da z veseljem prihaja na srečanja vsako leto, že več kot 50 let, prihajal je že pred II. svetovno vojno. Delavski praznik, 1. maj, spoštuje in ceni, saj spominja na trnovo pot delavskega razreda, na zgodovinska dogajanja, danes pa praznik pomeni tudi priložnost za družabnost in prijateljevanje več generacij.
STANE SIMŠIČ
Proslavili smo Dan upora proti okupatorju
Upornost nas je ohranila kot narod...
»Frav je, da smo nekdanji Dan osvobodilne fronte ohranili kot Dan upora proti okupatorju, saj simbolizira vso slovensko uporno držo od Karantanije preko slovenskih puntarjev in protestantov in narodnega gibanja v 19. stoletju, Majniške deklaracije, narodno osvobodilne borbe in vse do zadnje vojne za osamosvojitev, ko smo se uprli jugoslovanski ljudski armadi,« je na začetku svojega govora dejal slavnostni govornik Maks Lavrinc, poslanec Državnega zbora, na proslavi Dneva upora v Domu kulture v Kamniku.
Ko je na kratko orisal pomen osvobodilne fronte v slovenski zgodovini, je poudaril, da je predstavljala vrednoti, ki sta to še danes: upornost in demokratičnost. O aktualnem trenutku naše sedanjosti je dejal, da imamo danes samostojno državo, smo del evropske unije in tik pred vstopom v NATO. Smo torej del velike evropske družine narodov in če
nam je prav ali ne tudi del globalnega sveta. Zato smo se odloči-li,da za svojo vojaško varnost ne bomo odgovarjali več sami, ampak bomo del obrambne zveze, ki bo skrbela tudi za našo varnost. Tako kot v drugi svetovni vojni nismo nacistične koalicije premagali sami, pač pa skupaj z ameriškimi vojaki na zahodu in sovjetskimi na vzhodu. Toda s svojim uporom, krvjo in trpljenjem smo bili poleg...
O sedanji vojni v Iraku pa je dejal, da smo bili zgroženi ob dejstvu, da si je neka velesila namesto OZN vzela pravico odločati o miru in pravu. Vedno je bilo tako, toda zaradi lastnega interesa moramo uporno zahtevati spoštovanje dogovorov in vladavine prava, saj nam to zagotavlja vsaj formalno enakopravnost pri sprejemanju odločitev. V izjemnih situacijah, ko se je treba odločati med eno ali drugo možnostjo, pa moramo zagovarjati tudi bolj realno in včasih celo pragmatično odlo-
čitev, ki temelji na strateški oceni sprememb v svetu. Nič več se ne bomo odločili o tem, ali se upreti hudobnemu graščaku s krškega polja ali Tahiju z brežiškega polja. Zdaj imamo opraviti s krivicami s celega sveta. Zato moramo kompas trdno držati v svojih rokah, je ob zaključku poudaril poslanec Lavrinc in čestital udeležencem k dnevu slovenske upornosti ter ob bližnjem prazniku dela.
Sledil je koncert partizanskih pesmi v izvedbi Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane pod
vodstvom prof. Franca Gornika. Program pa je z recitacijami povezoval Goran Završnik, programski vodja kamniškega Doma kulture.
Udeleženci proslave, ki so tokrat napolnili le dobre pol dvorane, so danes že redko slišane pesmi navdušeno pozdravili. Še posebej pa so s pioskanjem in petjem pritegnili zaključni pesmi Hej brigade hitite..., ki so jo pevci Partizanskega pevskega zbora zapeli za slovo.
F. SVETEIJ
Kamniški občan - Izdajatelj Bistrica, do.o., Kamnik.
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo KS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 Izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311,041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasamejac@volja.net \f n iro'.t tuli člankov m fotografij nt honoriramo Rokopisov m fotografij nt vračamo. Grafična priprava Delo-TCR, d.d;, tisk Set d.d., Ljubljana dne 16.5. 2003
Maks Lavrinc: »Pri razkrinkavanju slabega moramo vedno videti tudi dobro in svetlo.«
Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2003 (Ur. list RS, št.34/03) in 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 119/02, 31 /03) Občina Kamnik objavlja
JAVNI RAZPIS za:
1. dodelitev subvencij za sofinanciranje agromelioracij,
2. sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije,
3. ureditev in vzdrževanje pašnikov na območju občine Kamnik,
4. sofinanciranje pregledov za bio ekološko kmetovanje,
5. analizo vzorcev zemlje in krme,
Za namen pod številko 1 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2003 zagotovljena sredstva v višini 5.778.000 SIT, ki se lahko v skladu z 12. členom pravilnika dodelijo upravičencem za manjša zemeljska dela (planiranje terena, ureditev odvodnjavanja, krčenje drevesne zarasti in grmičevja, odstranjevanje kamenja ter druga manjša zemeljska dela) z namenom izboljšanja kvalitete in možnosti obdelave ter dostopa do kmetijskih zemljišč in zaokrožitev kmetijskih površin. Višina pomoči: do 40% upravičenih dokumentiranih stroškov. Upravičenci do pomoči so lahko fizične in pravne osebe ter agrarne skupnosti, ki jim je kmetijstvo glavna ali dopolnilna dejavnost, imajo stalno bivališče oziroma poslovni sedež ter kmetijska zemljišča, na katerih se izvajajo agromelioracije, v občini Kamnik. Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila :
- podroben opis opravljenih del (po obsegu in vsebini, tudi lastnega dela) z dokazili - računi,
- dokazilo o statusu kmeta,
- osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, EMŠO, davčna številka in ime banke ter številka tekočega računa ali hranilne knjižice,
- situacijo v merilu 1:5000 ali 1:2500 z označitvijo lokacije,
- zemljiškoknjižni izpisek, zakupnd ali drugo pogodbo o uporabi zemljišča,
- izpisek iz katastra (seznam parcel po k.o., lastniku in vrstah rabe),
- krčitveno dovoljenje pristojnega upravnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko,
- lokacijsko informacijo ali ustrezno gradbeno dokumentacijo,
- mnenje kmetijske svetovalne službe,
- potrdilo o plačilu upravne takse.
Za namen pod št. 2 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2003 zagotovljena sredstva v višini 1.200.000 SIT, ki se lahko v skladu s 13. členom pravilnika dodelijo upravičencem za delno povračilo stroškov izdelave projektne dokumentacije (PGD, PZI) za novogradnje, rekonstrukcije ali adaptacije objektov za rejo domačih živali ter objektov za izvajanje dopolnilnih dejavnosti.
Višina pomoči: do 12% upravičenih stroškov vrednosti celotne investicije. Upravičenci do pomoči so lahko fizične in pravne osebe ter agrarne skupnosti, ki jim je kmetijstvo glavna ali dopolnilna dejavnost ter imajo stalno bivališče oziroma poslovni sedež v občini Kamnik. Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila :
- dokazilo o statusu kmeta,
- osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, EMŠO, davčna številka in ime banke ter številka tekočega računa ali hranilne knjižice,
- račun za izdelano projektno dokumentacijo z opisom namena,
- pozitivno mnenje kmetijsko svetovalne službe k predvideni investiciji,
- situacijo v merilu 1:5000 ali 1:2500 z označitvijo lokacije,
- lokacijsko informacijo ali ustrezno gradbeno dokumentacijo,
- potrdilo o plačilu upravne takse.
Za namen pod št. 3 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2003 zagotovljena sredstva v višini 1.600.000 SIT, ki se lahko v skladu z 12. členom pravilnika dodelijo za ureditev in vzdrževanje pašnikov: za zaokrožitev, ureditev, vzdrževanje in obnovo pašnih površin z namenom optimalnega izkoriščanja in uporabe. Višina pomoči: do 40% upravičenih stroškov oziroma največ do 30.000 SIT/ha. Upravičenci do pomoči so lahko fizične in pravne osebe ter agrarne skupnosti, ki jim je kmetijstvo glavna ali dopolnilna dejavnost ter imajo stalno bivališče oziroma poslovni sedež ter kmetijsko zemljišče v občini Kamnik. Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila:
- podroben opis opravljenih del (po obsegu in vsebini, tudi lastnega dela) - računi,
- dokazilo o statusu kmeta,
- osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, EMŠO, davčna številka in ime banke ter številka tekočega računa ali hranilne knjižice,
- pašni načrt (za urejanje pašnikov) - izdela kmetijsko svetovalna služba,
- zemljiškoknjižni izpisek, zakupno ali drugo pogodbo o uporabi zemljišča,
- izpisek iz katastra (seznam parcel po k.o., lastniku in vrstah rabe),
- potrdilo o plačilu upravne takse.
Za namen pod št. 4 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2003 zagotovljena sredstva v višini 600.000 SIT, ki se lahko v skladu s 15. členom pravilnika dodelijo upravičencem, ki se preusmerjajo iz ustaljenega načina kmetovanja v ekološko kmetovanje. Višina pomoči: do 100% upravičenih stroškov.
Upravičenci do pomoči so lahko fizične osebe, ki jim je kmetijstvo glavna ali dopolnilna dejavnost ter imajo stalno bivališče v občini Kamnik. Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila :
-osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, EMŠO, davčna številka in ime banke ter številka tekočega računa ali hranilne knjižice,
- dokazilo o vključitvi kmetije v kontrolo ekoloških kmetij,
- račune oziroma potrdila o vplačilu stroškov rednih eko kontrol v tekočem letu,
- potrdilo o plačilu upravne takse.
Za namen pod št. 5 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2003 zagotovljena sredstva v višini 252.000 SIT, ki se lahko v skladu z 11. členom pravilnika dodelijo za opravljene analize vzorcev zemlje in krme. Višina pomoči: do 70 % upravičenih stroškov.
Upravičenci do pomoči so lahko fizične osebe, ki jim je kmetijstvo glavna ali dopolnilna dejavnost ter imajo stalno bivališče v občini Kamnik. Vlogi je potrebno priložiti naslednje dokazilo :
- račun pooblaščene organizacije za analizo zemlje in krme.
- potrdilo o plačilu upravne takse.
Razpis je odprt do porabe razpoložljivih sredstev. Nepopolne vloge ne bodo upoštevane.
Vloge s prilogami nasloviti na: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24,1240 Kamnik in jih oddajte v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1). Informacije:
- Občina Kamnik, oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (g. Alojz Kolar), telefon 01/8318106,
- Kmetijska svetovalna služba, telefon 01/8317533
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK
Kamniški OBČAN
URAD ŽUPANA - OBČINSKI SVET
16. maja 2003 3
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Maistrovo hišo razglasiti za spomenik državnega pomena
Marjeta Humar je predlagala, naj oddelek za družbene dejavnosti pripravi zahtevek, da Ministrstvo za kulturo razglasi Maistrovo hišo za zgodovinski spomenik državnega pomena. V odgovoru občinske uprave je zapisano, da bo
oddelek za družbene dejavnosti pobudo Marjete Humar posredoval Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije - enoti v Kranju, s predlogom, da njihove strokovne službe pripravijo strokovne podlage za razglasitev Maistrove rojstne hiše za zgodovinski spomenik državnega pomena. O izidu prizadevanj za to razglasitev bo občinska uprava obvestila občinski svet.
Občina Kamnik na podlagi 9. čl. Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 27/94) objavlja
JAVNI RAZPIS
A) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL MLADIM DRUŽINAM
D
Posojila so namenjena mladim družinam za:
- nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja;
- za rekonstrukcijo ali prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja;
- za pridobitev novih stanovanjskih površin (nadzidava, prizidava). Opomba: za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev v letu 2003 še ne bo dopolnil 37 let.
2)
Pri obravnavi vlog prosilcev se bodo upoštevala naslednja merila:
- stanovanjske razmere; -socialni položaj; -ekonomski položaj;
- zdravstvene razmere. 3)
Splošni pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati:
- da so državljani Republike Slovenije;
- da imajo stalno prebivališče v občini Kamnik in da na naslovu dejansko prebivajo;
- da se objekt, za katerega se bodo sredstva namenila, nahaja na območju občine Kamnik;
- da prosilec ali kdo izmed njihovih ožjih družinskih članov ni lastnik primernega stanovanja, katerega je odkupil po določbah Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91, 21 /94 in 23/96 ter 1 /00).
Opomba: primerno stanovanje po Stanovanjskem zakonu je tisto stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje, sanitarnih prostorov in predsobe še toliko spalnega prostora, da zadošča stanovanjskim potrebam lastnika oz. najemnika in njunih ožjih družinskih članov, če živijo z lastnikom oz. najemnikom v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, da spalnica zadošča za dve osebi, kabinet pa za eno osebo;
- da so kreditno sposobni. 4)
Prosilci morajo oddati vloge na predpisanem obrazcu, ki mora biti v celoti izpolnjen. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, skladno s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/01, 41/01 in 45/01 ter 42/02), kar znaša 850,00 SIT. Obrazec je prosilcem na voljo v sprejem-no-informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). K vlogi je potrebno priložiti še:
- pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo (v primeru nakupa stanovanja oz. hiše);
- veljavno gradbeno dovoljenje ali lokacijsko informacijo;
- zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, na kateri se nahaja objekt in za katerega se bo uporabilo posojilo (dokument ne sme biti starejši od 30 dni);
- potrdilo o državljanstvu;
- potrdilo o osebnem dohodku oz. potrdilo o drugih prejemkih za leto 2002 za vse družinske člane (pokojnine, honorarno delo);
- potrdilo pristojne zdravstvene organizacije, če prosilec navaja, da so v družini težke kronične bolezni ali invalidnosti.
5)
Doba vračanja odobrenega posojila je 10 let. Obrestna mera za posojilo je SIOM + 0%. Stroški zavarovanja in sklenitev pogodbe bremenijo posojilojemalca.
Višina posojila je odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalca, predračunske vrednosti in števila upravičenih prosilcev. Posojilo, ki bo dodeljeno občanu, ne sme presegati 50% predračunske vrednosti za namen, za katerega bo uporabljen. 6)
Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojila: Občani, ki želijo pridobiti posojilo in izpolnjujejo pogoje tega razpisa, morajo oddati vlogo z zahtevanimi prilogami na posebnem obrazcu v sprejemno-informacijski pisarni Občine Kamnik, najkasneje do vključno 16.6. 2003. Nepopolne vloge in prepozno prispele vloge ne bodo obravnavane. Po zaključku razpisa bo komisija, ki jo imenuje direktor Občinske uprave, obravnavala popolne vloge in pripravila listo upravičencev ter predlagane zneske posojil. O odobritvi bo odločala Občinska uprava s sklepom, ki ga bo prosilcem posredovala najkasneje v roku 30 dni po zaključku razpisnega roka.
B) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL ZA OBNOVO STARIH HIŠ V ZAŠČITENEM MESTNEM JEDRU IN OSTALIH SPOMENIŠKO ZAŠČITENIH OBJEKTOV
Posojila so namenjena za vzdrževanje, prenovo in revitalizacijo stanovanja in stanovanjskih hiš v lasti občanov v zaščitenem mestnem jedru in ostalih spomeniško zaščitenih objektov.
Doba vračanja odobrenega posojila je 8 let. Obrestna mera za posojilo je SIOM + 0%. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, skladno s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/01, 41/01 in 45/ 01 ter 42/02), kar znaša 850,00 SIT. Prosilci morajo oddati vlogo na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo v sprejemno -nformacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju) in predložiti še:
- potrdilo pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, Tomšičeva ulica 9, Kranj, da je objekt spomeniško zaščiten;
- potrdilo o lastništvu objekta, ki se bo obnavljal, in
- veljavno gradbeno dovoljenje ali lokacijsko informacijo.
Pri obravnavi vlog se dodatno vrednotijo dela, ki predstavljajo energetsko zaščito objektov.
Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojil je enak kot za posojila mladim družinam.
Dodatne informacije je mogoče pridobiti na oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik (tel. št. 8318-104 ,N8318-118).
ANTON TONE SMOLNIKAR,
župan Občine Kamnik
Kako preprečiti uničevanje fasade in naprav na igrišču OŠ Toma Brejca?
Kaj bo storila občina kot lastnica OŠ Toma Brejca, da bi se pred uničevanjem zavarovala fasada, ki.meji na igrišče, ograjo okrog igrišča in naprave na njem, je vprašal svetnik Daniel Kovačič. Otroci in odrasli namreč, še posebej ob
igrišču, psi v spremstvu sprehajalcev opravljajo potrebe kjerkoli.
Vodstvo šole si prizadeva ukrepati za večjo ekološko osveščenost učencev, tudi s tem, da je na dvorišče postavilo kontejner za papir, ki pa so ga kmalu zažgali. Ena izmed aktivnosti šolskega parlamenta je tudi, da učenci skrbijo za čistejšo okolico šole. Varnostna služba pa naj bi s svojimi
Koliko časa bomo še priča uničevanju fasade in naprav na igrišču OŠ Toma Brejca...?
sobotah in nedeljah, z brca-, njem žoge uničujejo fasado, ograjo in gole na igrišču.
Občinska uprava svetniku pojasnjuje, da se po izjavi Metke Brun, ravnateljice OŠ Toma Brejca, na šoli dnevno soočajo s težavami, na katere opozarja svetnik. Poleg posledic udarcev z žogo je fasada vsak dan bolj popisana in poslikana. Po poldanski obiskovalci pa z žogo, kamenjem in pokrovom od hidranta razbijejo veliko stekel. V okolici igrišč je vsak dan odvrženih veliko plastenk, pločevink in razbitih steklenic. V parku, pa tudi na
obhodi nadzorovala ne samo objekt, pač pa tudi okolico šole.
Vendar, kot kaže, vsi ti ukrepi ne zadostujejo. Morda bi stanje izboljšali še z večjim ozaveščanjem obiskovalcev po potrebi ohranjanja javne lastnine, s pogostejšimi obhodi varnostnikov (sedaj imajo od 10 do 25 obhodov mesečno), s postavitvijo varovalne ograje okoli šolskega prostora in s prepovedjo zunanjih obiskovalcev izven naprej dogovorjenega in znanega urnika.
F. S.
Vi sprašujete, župan odgovarja
Ivan Završnik iz Vavpeti-čeve ulice v Kamniku sprašuje v imenu sosedov, kaj bo Občina storila, da se zagotovijo osnovne človekove pravice ter javni red in mir na območju trgovine »Noč in dan«.
Trgovina »Noč in dan«, kije v lasti Emone obale Koper, je 21. 8. 2002 na Upravni enoti Kamnik pridobila uporabno dovoljenje. Zunanja ureditev ob ljubljanski cesti ni bila predmet uporabnega dovoljenja, ker mora investitor, po navedbah Upravne enote, zunanjo ureditev ob ljubljanski cesti uredili skladno s potrjeno projektno dokumentacijo, na podlagi katere je Občina Kamnik izdala cestno soglasje (med drugim so jiarkirišča namesto vzdolžno zarisana pravokotno na ljubljansko cesto). Občina je namreč ves čas in še vedno vztraja, da je potrebno zunanjo ureditev izvesti v skladu z veljavnim gradbenim dovoljenjem, torej pogoji iz soglasja Občine, vendar je trgovina ha podlagi navedenega uporabnega dovoljenja lahko pričela z obratovanjem.. Kar nekaj časa pa je trgovina obratovala brez vseh dovoljenj, vendar razen gradbene inšpekcije, ki je po prijavi Občine posredovala, ni imela pristojnosti zaprtja trgovine niti tržna inšpekcija niti inšpekcija za delo. Za potrebe trgovine se ves čas obratovanja trgovine nemoteno uporablja tudi, čeprav brez uporabnega delovanja, zunanja ureditev in parkirišča ob ljubljanski cesti. Glede na navedeno smo ponovno podali ustrezne prijave na inšpekcijske službe. Odgovorov še nismo prejeli.
Takoj po jmčetku obratovanja trgovine pa seje poleg zgoraj navedenih zapletov pojavil
še večji problem - problem kaljenja nočnega miru, saj trgovina obratuje 24 ur na dan. Občina je na podlagi pritožb bližnjih stanovalcev takoj sklicala sestanek z investitorji, prav tako pa direktorja Irgovi-, ne opozorila na neprimernost ravnanja, saj trgovina s celodnevno in nočno dejavnostjo ne spada v naseljeni predel Kamnika. Le-ta je zagotovil varovanje objekta, ki pa očitno ne zagotavlja prepotrebnega miru v nočnih urah.
Prav tako smo v prvih dneh maja ponovno posredovali tržni in gradbeni inšpekciji prijavo, naj se obratovalni čas trgovine ustrezno skrajša in zagotovi zunanjo ureditev po izdanem gradbenem dovoljenju. Z nevzdržnim stanjem na območju trgovine smo seznanili tudi glavnega republiškega tržnega inšpektorja ter Emono obala Koper. Odgovorov na omenjena posredovanja še nismo prejeli, vendar [m ugotavljamo, daje Občina Kamnik kljub trudu, da se zadeve rešijo v dobro občanov, v tej zadevi nemočna. Država namreč sprejema zakonodajo s področja obratovalnega časa trgovin, kakor tudi omejitve le-tega, v konkretnem primeru pa z grenkobo ugotavljamo, da se pristojni državni organ za zaprtje trgovine »Noč in dan«, vsaj za čez noč, še ni našel.
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN
Občina Kamnik v regionalnem razvojnem programu (2.)
Poslovne cone in razvoj podjetništva
Poleg podprogramov Traj-nostna mobilnost in Komunalna infrastruktura, ki smo jih povzeli v prvem delu prispev-
regije v povezavi s poselitvenimi možnostmi in javnimi storitvami. Izdelani bosta tudi prometna analiza in regional-
Občinski svetniki so ob sprejemanju Regionalnega razvojnega programa 23. aprila menili, da bi moral več poudarka nameniti tudi razvoju družbenih dejavnosti, občinska uprava pa bi se ob uresničevanju posameznih projektov na področju gospodarstva morala zavzeti zlasti za hitrejši razvoj podjetništva in turizma.
ka v prejšnji številki, so za občino Kamnik zanimivi tudi nekateri drugi podprogrami in izvedbeni projekti. Med njimi je zlasti pomembno učinkovito prostorsko načrtovanje.
S skupno prostorsko zasnovo na podlagi demografskih in prometnih študij naj bi se izboljšala kakovost občinskih prostorskih aktov. Z zgostitvijo poselitve ob prometnih koridorjih in prevzemom pobude pri razvoju novih prostorskih con in naselij naj bi se izboljšala izraba prostora in gospodarnost gradnje komunalnih naprav. V ta namen je predvidena izdelava demografske analize in projekcije
na zasnova prostorskega razvoja regije.
Za Kamnik bodo pomembne tudi mednarodno konkurenčne poslovne cone. V Kamniku imamo že nekaj urejenih poslovnih lokacij, ki pa bi jim lahko dodali še kakšno poslovno cono. Ne glede na lokacijo poslovne cone pa je treba obstoječe lokacije, namenjene poslovnim dejavnostim, povezati in jim tako omogočiti več možnosti na tujih trgih. Nove investitorje bo namreč mogoče pridobiti s skupnim nastopom regije na področju trženja poslovnih eon.
V podprogramu podpora mednarodni skupnosti, živeči
na območju Slovenije, je predviden izvedbeni projekt Ustanovitev zasebne mednarodne šole. Šola z učitelji, katerih materin jezik je angleščina, je eden od osnovnih pogojev, da bi v regijo pritegnili mednarodna podjetja in visoko usposobljene mednarodne strokovnjake. Za gradnjo in upravljanje takšne šole je možno pridobiti zasebni kapital. Občina, ki takšno šolo želi imeti, pa bi morala zagotoviti prostor v obliki zemljišča ali obstoječih objektov. Občina Kamnik lahko za tako šolo ponudi ustrezno lokacijo in tako doseže nekaj prednosti, ki jih tak projekt nudi.
V skladu s podprogramom Razvoj možnosti za rekreacijo in šport je občina Kamnik že podpisala pismo o sodelovanju pri pripravi in izvedbi projekta Mreža kolesarskih poti v regiji. Z mrežami kolesarskih in pešpoti se bodo izboljšale tako možnosti za rekreacijo kot tudi možnosti za kolesarjenje in peš hojo v vsakdanjem življe-
nju. Ob tem se bodo predvsem na podeželju pojavile tudi nove poslovne priložnosti. Za našo občino je pomembna tudi raba Kamniške Bistrice kot regionalne turistične povezave, kjer bi v prihodnje lahko razvili tudi športni turizem.
Na koncu je treba poudariti, da je v regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije predlaganih cela vrsta ukrepov, ki naj bi spodbudili nastajanje kakovostnega življenjskega in poslovnega okolja v regiji. Vendar program ne obravnava podrobneje posameznih sektorjev. Za hitrejši in bolj učinkovit razvoj posameznih dejavnosti je namreč pomembno predvsem kakovostno okolje, ki ga bomo hkrati lahko izrabili vsi, ki imamo željo in voljo delati v takem okolju. Regija se bo naglo razvijala le, če bo za razvoj omogočila dobre poslovne povezave, kakovostno življenjsko okolje, hitre in učinkovite komunikacije s svetom.
F. SVETELJ
Glasbena šola Kamnik ob svoji 50-letnici
vabi
svoje nekdanje in sedanje učence in profesorje ter druge ljubitelje glasbe na
SLAVNOSTNI KONCERT
v četrtek, 22. maja, ob 18. uri v Domu kulture v Kamniku.
QD
Območna obrtna zbornica Kamnik pred novimi izzivi
Pred skupnim nastopom
gorenjskih območnih obrtnih zbornic
V Območno obrtno zbornico občine Kamnik, ki zajema tudi območje občine Komenda, je vključenih 886 članov. S komend-skega območja jih je 186 in 25 je prostovoljnih članov. Skupaj zaposlujejo kakih tri tisoč delavcev. Prevladujejo avtoprevozniki. Sledijo kovinarji, gostinci, frizerji, gradbinci, elektrikarji in drugi. Številčno stanje je že nekaj časa podobno in je zbornica pred novimi izzivi.
O prizadevanjih Območne obrtne zbornice Kamnik smo se pogovarjali s predsednikom Emilom Gr-zinčičem in sekretarko Ireno To-nin. Dejavnosti pestijo pretirana birokracija, plačilna nedisciplina, pomanjkanje vajencev za nekatere dejavnosti, siva ekonomija. S prehodom v Evropsko unijo bodo potrebne spremembe tudi v obrtni dejavnosti, zato so se nedavno v Kamniku zbrali predstavniki ob-
O dejavnosti Območne obrtne zbornice Kamnik smo se pogovarjali s predsednikom Emilom Grzincičem in sekretarko Ireno Tonin.
močnih obrtnih zbornic Gorenjske in si začrtali cilje do leta 2011. Krepili bodo vlogo zastopanja obrti in podjetništva v Sloveniji in Evropski uniji, tudi s pomočjo sodobnih oblik obveščanja. Zaščitili bodo obrt in malo podjetništvo z visoko dodano vrednostjo in pospeševali rast obrtnih dejavnosti. Odpirali bodo nove trge in krepili vlogo povezovanja obrtnikov in podjetnikov doma, v Evropski uniji in deželah jugovzhodne Evrope.
Veliko bo morala območna obrtna zbornica storiti na področjih izobraževanja članstva, svetovanja, povezovanja, internacionalizacije, razvoja konkurenčnosti, pridobivanja denarja za razvoj dejavnosti članic. Zaščititi pa bo treba domačo in umetno obrt in poklice, ki so del gospodarske dediščine Slovenije.
Dejavnosti se pri Območni obrtni zbornici Kamnik odvijajo v glavnem v okviru sekcij. Delujejo gostinska, frizerska, avtoser-visno-remontna sekcija, lesna, tekstilna, sekcija instalaterjev, krovsko-kleparska sekcija in prevozniška. Povezujejo pa se tudi upokojeni obrtniki in ljubitelji športa. Letos bodo ustanovili še cvetličarsko, kovinarsko in gradbeno sekcijo.
Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2003 (Ur. list RS, št.34/03) in 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 119/02, 31 /03) Občina Kamnik objavlja
JAVNI RAZPIS
za subvencioniranje obrestne mere investicijskih kreditov v kmetijstvu
l.
Posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva se dodelijo za naslednje namene:
- za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih, proizvodnih in pomožnih objektov,
- za izgradnjo in adaptacijo objektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah,
- za nakup opreme, in opreme ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilne dejavnosti na kmetijah,
- za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije,
- za nakup ali izboljšanje kmetijskih zemljišč.
II.
Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Kamnik, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi usmeritveno razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju občine Kamnik.
III.
Za investicije nad vrednostjo 5 mio. SIT mora biti vlogi priložen poslovni načrt, izdelan v skladu z metodologijo Kmetijsko svetovalne službe Slovenije.
IV:
Posojila se odobrijo za dobo do treh let. Obresti se obračunavajo po TOM + 0 % realni letni obrestni meri.
V.
Sredstva za subvencioniranje realne obrestne mere lahko pridobi upravičenec, ki ima med viri financiranja zagotovljenih najmanj:
- 50% lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za nov proizvodni program na kmetiji in investicije v dopolnilne dejavnosti,
- 50% lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za širitev dejavnosti,
- 60% lastnih sredstev predračunske vrednosti nakupa opreme,
- 80% lastnih sredstev, če je investicija namenjena za nakup kmetijskih zemljišč.
VI.
Vlogi za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija:
- osebni podatki prosilca: Ime, priimek, naslov, EMŠO, davčna številka in ime banke ter številka tekočega računa ali hranilne knjižice,
- posestni list za celotno posestvo,
- izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo,
- potrdilo o poravnanih vseh v plačilo zapadlih davkih in prispevkih,
- dokazilo, da ima vsaj en družinski član status kmeta,
- usmeritveno razvojni program kmetije (pripravi Kmetijsko svetovalna služba),
- gradbeno dovoljenje oz. lokacijsko informacijo,
- predračun za gradbena dela oziroma za nakup opreme,
- poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije,
- overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč.
VII.
Odobrena posojila se črpajo in vračajo skladno s kreditno pogodbo, ki jo kreditojemalec sklene z izbrano bančno organizacijo.
VIII.
Vlogo nasloviti: Dbčina Kamnik - Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Prosilci oddajo vloge v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik št. 1.
IX.
Komisija, ki jo imenuje Župan Občine Kamnik, pregleda prispele vloge ter priloženo dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. O odobritvi odloči občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem posreduje v osmih dneh po odločitvi.
X.
Razpis traja do porabe razpoložljivih sredstev.
Obrazec vloge in podrobnejše informacije so na voljo v sprejemno informacijski pisarni (soba št. 1) Občine Kamnik in Oddeleku za gospodarske dejavnosti in finance g. Kolar, soba 64/II, tel. 8318106.
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK
Nekateri poklici so v upadanju. V Kamniku primanjkuje steklarjev, avtoličarjev, kovinarjev. Na drugi strani pa je preveč frizerjev in tekstilcev. Temu so vzrok nestvarni učni programi. Posebna težava, ki pesti obrtništvo, je tudi plačilna nedisciplina. Zakonodaja ni prilagojena zakonitostim trga, zasebniki so v neenakovrednem položaju z drugimi pravnimi osebami. Krepi se birokracija. Avtoprevozniki imajo težave z urejenostjo parkirišč na podlagi ustreznega pravilnika. Pri gotovinskem poslovanju se pojavljajo težave z blagajniškim maksimumom. Neživljenjski je zakon o varnosti in zdravju pri delu.
Obrtniki imajo perspektivo v povezovanju oziroma v skupnem nastopanju na trgu, saj se bodo le tako lažje spoprijemali v konkurenčnem boju. In pot je v nenehnem izobraževanju, sledenju novim tehnologijam, inovacijam, predstavitev dejavnosti najširšemu krogu prebivalstva. Podjetniki pogrešajo v Kamniku lokalni radijski program oziroma primerneje razvejan program kabelske televizije.
Območna obrtna zbornica Kamnik je vključena v projekt skupnega razvojnega programa Podjetna regija. Poleg Kamnika in Komende so v projekt povezane še občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice. Vodilo je skupen razvojni program s kritično analizo stanja.
Zadnja leta je kamniška obrtna zbornica partner Agencije za turizem in podjetništvo. Cilj je razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik. Podjetniki se lahko prostovoljno vključijo v ponudbo svetovalcev s področja davkov, varstva pri delu, delovnih razmerij, vodenja poslovnih knjig. Občina Kamnik pa v ta namen prispeva nekaj denarja.
Obrtne dejavnosti so našle svoj prostor tudi v kamniški industrijski coni. Razpoložljivi prostori so na območju Titana, Svita, nekdanjega Stola in Alprema. Težava je v tem, ker za to območje ni ustreznega zazidalnega načrta. Urejen je v obrtni coni na Duplici. Prostor za obrtnike pa je na voljo tudi ob Korenovi cesti.
Občina Kamnik je lani iz svojega proračuna namenila za razvoj podjetništva in malega gospodarstva 14 milijonov 600 tisoč tolarjev. Precej je primaknila za sofinanciranje obrestne mere ob najemu posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva.
Lani je ostalo v kamniški občini prek lo milijonov tolarjev neizkoriščenega denarja, namenjenega kreditiranju malega gospodarstva. Mnenje območne obrtne zbornice je, da je vzrok slaba plačilna sposobnost podjetništva, saj je tveganje preveliko. Za druge so ovira birokratski postopki. Potrebni so pregledni poslovni načrt, razvojni program, različne primerjave ... Ovira je tudi neprimeren čas razpisa, ki je le enkrat letno. Najemanje kredita bi moralo biti na voljo celo leto.
Posojilo je bilo na voljo na podlagi javnega razpisa, namenjeno pa je bilo posodobitvi obstoječe proizvodnje oziroma storitve, za nakup opreme in za zagonske stroške, za nove proizvodne in storitvene programe in za uvajanje oziroma nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov z novimi ekološkimi programi.
Občina Kamnik je predvidela za pospeševanje razvoja podjetništva in malega gospodarstva v letošnjem letu dva milijona tolarjev
F
proračunskega denarja. Poleg tega bo nudila ustaljeno denarno pomoč pri sofinanciranju obrestne mere, izobraževanja, svetovanja podjetnikom in predstavitev malega gos|)odurstva. Denar bo primaknila tudi za odpiranje novih delovnih mest, pospeševanje sa-mozaposlovanja in za zaposlovanje mladih.
Območna obrtna zbornica je zadnja leta dajala poudarek izobraževanju. Pripravili so tečaje varstva pri delu, učenja tujih jezikov, svetovanja, pomagajo izdelati poslovne načrte, svetujejo o načinu vodenja poslovnih knjig. Skrbijo tudi za razvedrilo, saj organizirajo plesne tečaje, strokovne izlete.
Dve leti niso razstavljali na celjskem obrtnem sejmu, saj se je prijavilo premalo obrtnikov, sejemski prostor pa je pretirano drag. Sicer pa je treba spremeniti vsebino celjskega sejma, ki je postal preveč kramarski
Zbornica je doslej v času kamniških dnevov narodnih noš že trikrat pripravila brezplačno razstavo dejavnosti članov v svojih lepo obnovljenih prostorih v Kamniku. Lani je razstavljalo 60 obrtnikov, posebej številno se je predstavila tekstilna sekcija.
Območje Komende je znano po domači in umetni obrti. Posebej je dejavno lončarstvo. Na kamniškem območju imajo tudi lončarje, skod-larje in še kaj. A stare obrti izumirajo, ker daje država premalo denarnih spodbud. Vse preveč je birokracije s pridobivanjem obrtnega in v glavnem uporabnega dovoljenja. Problemi se pojavljajo tudi ob prenosu obrti z očeta na sina oziroma na naslednike. Po mnenju predsednika Območne obrtne zbornice Kamnik tudi mojstrski izpit ne bi smel biti ključnega pomena za pridobitev obratovalnega dovoljenja. Nekatere obrtne dejavnosti imajo premalo podmladka, že osnovnošolce bi morali premišljeno usmerjati v bodoče poklice. Seznanjeni bi morali biti s potrebami oziroma možnostmi zaposlitve po končani učni dobi. Trenutno primanjkuje mladih avtoličarjev, kovinarjev, lesarjev, zidarjev...
Razvejena siva ekonomija je širši, državni problem. Z njo si bodo morale dati opravka dejavnejše nadzorne službe. A bi si nekateri radi uredili status, vendar je zakonodaja na nekaterih področjih rie-življenjska in tako rekoč posameznim dejavnostim onemogoča legalno poslovanje.
Korak k plodnejšemu povezovanju, izmenjavi izkušenj in enotnim predstavitvam ter s tem k približevanju razmeram v Evropski uniji, bo letos naredilo sedem gorenjskih območnih obrtnih zbornic. Kot pokrajina bodo predstavile dejavnost svojih članov. Seveda bo obseg predstavitve odvisen od števila posameznikov, ki bodo želeli sodelovati na skupni predstavitvi. Pripravili so območne pogovore, kjer so dopolnili osnutek vizije nadaljnje dejavnosti Obrtne zbornice Slovenije za obdobje do leta 2010. Razvila naj bi se v novodobno zbornico obrti in malega podjetništva. Primerljiva bo morala biti z najboljšimi tovrstnimi zbornicami v Evropski zvezi. Celovito bo morala zastopati članstvo v odnosu do države doma in v uniji.
Skrbela bo za boljše pogoje gospodarjenja in ustreznejše spodbujevalne ukrepe za obrt in mala podjetja. Članom bo omogočila priti do boljše obveščenosti, znanja, kapitala, strokovnjakov, novih trgov in drugih storitev. Le tako bo konkurenčna v Evropski uniji.
Naredimo Slovenijo bogato, je vodilo Obrtne zbornice Slovenije. Tem prizadevanjem želi slediti tudi Območna obrtna zbornica Kamnik.
FRANČEK ŠTEFANEC
Lani je Območna obrtna zbornica Kamnik ob dnevu narodnih noš pripravila že tretjo razstavo svojih članov.
Na podlagi 20. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskilwedstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Kamnik (Uradni list RS, št. 86/02)
Občina Kamnik objavlja RAZPIS
za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva
1. PREDMET RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za pospeševanje malega gospodarstva v obliki:
- subvencioniranja obrestne mere za dodelitev kreditov
- pospeševanja zaposlovanja
2. POGOJI IN MERILA, POD KATERIMI SE DODELJUJEJO SREDSTVA
2.1 Subvencioniranje obrestne mere za dodeljevanje kreditov Subvencioniranje obrestne mere se lahko nameni za materialne in nematerialne investicije. Subvencijo lahko pridobijo prosilci, ki imajo rrjed viri financiranja zagotovljenih najmanj 30 % lastnih sredstev.
Upravičeni stroški za dodelitev subvencije so:
- stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov;
- stroški nakupa, graditve in prenove poslovnih prostorov;
- stroški nakupa opreme - osnovnih sredstev;
- stroški nematerialnih investicij (nakup patentov, licenc, know-how).
Do subvencije so upravičeni samostojni podjetniki posamezniki teuiiuajhna in srednje velika podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja ter poslovni prostori in kraj investicije morajo biti na območju občine Kamnik. Subvencije se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg pogojev bančne organizacije in določil pravilnika izpolnjujejo naslednje pogoje:
- opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite;
- razširjajo in odpirajo nova delovna mesta v obstoječih proizvodnih in storitvenih dejavnostih;
- opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnost, ki zagotavlja sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces.
Doba vračanja posojila je od 5 do 7 let. Trajanje subvencije je 36 mesecev.
Obrestna mera znaša: temeljna obrestna mera + 0 % letna obrestna mera. Posojilojemalec zavaruje posojilo na enega od naslednjih načinov: z zastavo nepremičnine, premičnin, denarnih sredstev, vrednostnih papirjev; za samostojne podjetnike obstaja tudi možnost zavarovanja pri zavarovalnici po pogojih zavarovalnice.
Posojilojemalec se zavezuje sredstva posojila porabiti namensko, v skladu z investicijskim programom. Vloga mora vsebovati:
- izjavo vlagatelja, da za isti namen ni dobil državne pomoči oziroma če jo je, kolikšen delež je že dobil iz drugih virov;
- zahtevek za posojilo;
- dokazilo o plačani upravni taksi;
- poslovni načrt ali skrajšan investicijski program; ter
• za samostojne podjetnike
- EMŠO in davčno številko;
- potrdilo o opravljanju dejavnosti;
- potrdilo o plačanih davkih;
- potrjen obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti;
- dokumentacijo za namensko porabo kredita;
• za podjetja
- matično in davčno številko podjetja;
- izpisek iz sodnega registra;
- zaključni račun za pretekli dve leti.
Razpisni obrazci so na voljo v sprejemno informacijski pisarni občine Kamnik.
2.2 Pospeševanje zaposlovanja
Pomoč za pospeševanje zaposlovanja se dodeli za:
- odpiranje novih delovnih mest;
- pospeševanje samozaposlovanja;
- zaposlovanje mladih.
Pomoč se dodeli za zaposlovanje ljudi, ki še niso bili zaposleni oziroma so ostali brez zaposlitve. Brezposelna oseba mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- je državljan Republike Slovenije;
- je prijavljen na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najmanj en mesec pred dnem zaposlitve (razen za prvo zaposlitev);
- ima stalno prebivališče v občini Kamnik; i
- sedež dejavnosti mora biti v občini Kamnik;
- da je zaposlitev brezposelne osebe sklenjena v koledarskem letu. Pomoč brezposelni osebi za samozaposlitev znaša 20 točk.
Pomoč delodajalcu za zaposlitev osebena novo delovno mesto za nedoločen čas, ki je bila na Zavodu Republike Slovenije za statistiko prijavljena kot brezposelna oseba znaša 15 točk.
Pomoč delodajalcu za zaposlitev osebe na novo delovno mesto za nedoločen čas, ki ji je to prva zaposlitev, znaša 15 točk. Vrednost točke znaša 10.000 SIT.
V primeru, da višina zaprošenih sredstev presega zagotovljen obseg pomoči za zaposlovanje, se višina odobrenih pomoči oziroma vrednost točke sorazmerno zniža. Vloga mora vsebovati:
- izjavo vlagatelja, da za isti namen ni dobil državne pomoči oziroma če jo je, kolikšen delež je že dobil iz drugih virov;
- vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev z obrazložitvijo;
- EMŠO in davčno številko vlagatelja;
- obrazec M-1 (prijava v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje);
- potrdilo, da je bila brezposelna oseba prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje (razen v primeru prve zaposlitve);
- dokazilo o plačani upravni taksi ter
• če je vlagatelj samozaposlenec
- priglasitveni list ali potrdilo o opravljanju dejavnosti;
• če je vlagatelj delodajalec
- izpisek iz sodnega registra oziroma potrdilo o opravljanju dejavnosti;
- potrdilo o plačanih davkih;
- zaključni račun za pretekli dve leti;
- pogodbo o zaposlitvi;
Novo odprta delovna mesta in samozaposlitve morajo obstajati vsaj dve leti po prejeti pomoči za ta namen.
3. POSTOPKI DODELITVE SREDSTEV
Komisija, ki jo imenuje župan občine Kamnik, prouči vloge, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. Posojila odobrava občinska uprava po predhodnem pozitivnem mnenju bančne organizacije, s katero bo občina Kamnik sodelovala pri razdelitvi posojil. Posojilojemalec sklene z bančno organizacijo posojilno pogodbo najkasneje v roku 30 dni od sprejema sklepa o odobritvi. O dokončni odobritvi odloča občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem in banki posreduje v osmih dneh po odločitvi.
4. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN NJIHOVE ODDAJE Rok za oddajo vlog je 30 dni od dneva objave razpisa.
Vloge morajo vsebovati predpisano dokumentacijo in biti poslane na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik ali vložene v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1).
• Anton Tone Smolnikar
ŽUPAN OBČINE KAMNIK
V OŠ Marije Vere na Duplici podpisali Ekolistino
Konec aprila so v osnovni šoli Marije Vere na Duplici zaznamovali pomemben dogodek, povezan s skrbjo za varstvo.našega okolja. Predstavniki staršev, učencev, učiteljev, KS Duplica in občine Kamnik so podpisali takoimenovano eko listino, s katero so se simbolično zavzeli, da se bodo vsi, vsak na svojem področju, zavzemali za čisto in zdravo okolje ter ohranili okolje, ki bo prijazno vsem živim bitjem.
»V naši šoli se danes izpolnjuje želja, da bi se pridružili mnogim šolam v Sloveniji in svetu, ki so tako kot mi spoznali namen projekta Eko šol, ki poudarja predvsem ozaveščanje o pomenu varstva okolja in izboljšanja medsebojnih odnosov, je na začetku krajše slovesnosti poudarila Violeta Vodlan, ravnateljica OŠ Marije Vere.
Slovesen podpis eko listine v OŠ Marije Vere.
Povedala je, da so po lanski ustanovitvi ekoprogramskega sveta za temo letošnjega dela izbrali odpadke. Najprej so analizirali stanje odpadkov na šoli in njeni okolici, spoznavali odnos prebivalcev šolskega okoliša do odpadkov in začeli sistematično ločevati odpadke tudi na šoli. Do konca marca so zbrali preko 8000 baterijskih vložkov in izvedli dve zbiralni akciji starega papirja. Poleg raznih anket, ureditve eko kotičkov v učilnicah in podobnih akcij so se letos lotili tudi izdelave šolskega vrta ob šoli, sodelovali ,so že pri zasajanju nekdanje deponije na Duplici, kjer bo v kratkem odprta tudi gozdna učna pot.
Učenci so s pomočjo učitelja likovne vzgoje oblikovali tudi eko znak OŠ Marije Vere v obliki posebej poslikane kamniške majolike kot vrča za zdravo pitno vodo.
Župan Tone Smolnikar je toplo pozdravil zamisel o podpisu eko-listine in akcije, povezane z njo, ter predstavil učencem in učiteljem prizadevanja občine Kamnik na področju varstva okolja.
Po krajšem kulturnem programu, v katerem so učenci v pesmi in besedi predstavili svoj odnos do narave, so ekolistino podpisali župan Tone Smolnikar, Franc Oreš-nik, predsednik sveta KS Duplica,
Terme Snovik obiskali športniki
Na eko znaku OŠ Marije Vere je upodobljena kamniška majolika s pitno vodo kot virom življenja, ki ga zaznamujejo tudi račke.
Violeta Vodlan, ravnateljica šole, Luka Pajek v imenu učencev, Vesna Skol v imenu staršev ter Nada Pavšer, nacionalna koordinatorka Eko šole v Sloveniji...
Kaj je Eko šola?
To je mednarodni program kot način življenja, ki načrtno in celostno uvaja okoljsko vzgojo v šole. Bogati čustvene vezi otroka do narave in ga uči spoštovati drugačnost in ceniti naravne dobrine. Daje učencem, in učiteljem priložnost, da znanje, ki ga [mdobi-jo pri pouku, uporabijo v vsakdanjem življenju. Ponuja možnost, da se spremenimo v odnosu do narave in ohranimo to, kar danes še imamo. Eko šola je šola za življenje v prihodnosti.
FRANC SVETELJ
Po slovesnem podpisu listine so prizadevni učenci nadaljevali urejanje šolskega vrta pod mentorstvom učiteljice Katarine Komatar.
Rokovnjaški pohod 24.-25. maja
Tudi letos bo že trinajstič po vrsti organiziran Rokovnjaški pohod. Start pohoda bo 24. maja ob 20.30 na Trojanah, cilj pa naslednjega dne, 25. maja, med deveto in deseto uro v Trzinu. Dolžina zahtevne poti je več kot 50 km. Organizacijo pohoda so prevzeli člani PD Moravče in Meddruštvenega odbora Ljubljana in Kamniško-Bistriš-kega območja.
Pohoda se vsako leto udeleži več kot 300 pohodnikov, med njimi je kar petina Kam-ničanov. Organizatorji vabijo pohodnike s primernimi psihofizičnimi in kondicijskimi sposobnostmi. Za kamniške udeležence bo organiziran avtobusni prevoz iz Kamnika v soboto, 24. maja, ob 18. uri z glavne avtobusne postaje. Potniki bodo vstopali do Duplice in še v Komendi, Zaključek vožnje bo na Trojanah. Avtobus bo odpeljal pohodnike nazaj v Kamnik v nedeljo, 25. maja, iz Trzina med 11. in 12. uro. Udeleženci prijavijo udeležbo v informacijski pisarni na Trojanah in vplačajo štartnino pred začetkom pohoda. Smer pohoda: Trojane, Doline, Limbarska gora, Sv. Trojica, pa vse do Ihana in Trzina.
Lepo sončno popoldne je bilo 8. maja, ko so najmlajše in najvišje ležeče Terme Snovik na povabilo direktorja Ivana Hribarja in pobudo ljubitelja vseh športov in nekdanjega skakalca Jožeta Arkota iz Tuhinjske doline obiskali naši znani športniki: tekačica Petra Majdič, smučarke Špela Bračun, Nataša Bokal in Mojca Suhadolc, skakalca Peter Žonta in Igor Medved s trenerjema Goranom Janusom in Matjažem Zupanom, biatlonki Andreja Mali in Tadeja Brankovič, biat-lonci Jože Poklukar, Sašo Grajf, direktor biatlonske reprezentance Slovenije Jure Velepec in trener Uroš Velepec ter triatlon-ka Mateja Šimic.
Dobro razpoloženo športno družbo je pozdravil direktor term Ivan Hribar in na kratko predstavil to hitro razvijajoče termalno kopališče, ki se mu bodo v kratkem pridružili sodoben zunanji bazenski kompleks in druge pridobitve, tako da bodo Terme Snovik postale velik termalno zdraviliški center. Dela hitro napredujejo in v kolikor se bodo odvijala po načrtih naj bi zunanji rekreacijski bazen sprejel prve plavalce že sredi junija. V čudovitem okolju zelene Tuhinjske doline je dobrodošlico športnikom izrekel tudi župan Tone Smolnikar. Predstavil je našo občino in s posebnim ponosom je izpostavil njene bisere - Terme Snovik, Veliko planino, Arboretum Volčji Potok, Golf igrišče,...
Nekaj vtisov športnikov z družabnega srečanja
Smučarka Mojca Suhadolc »Okolje je zelo jmjelno, še bom prišla sem.«
Triatlonka Mateja Šimic: »Tu sem tekmovala v aquatlo-nu. Všeč mi je prekrasna narava in zdravilna voda.«
Biatlonec Jože Poklukar: »V Terme Snovik se bom kmalu vrnil. Na Gorenjskem manjka takšnih rekreacijskih bazenov in zdraviliških centrov. Bratu Matjažu, prav tako bialloncu, ki z družino večkrat Obiskuje slovenska zdravilišča, bomjm-poročil Terme Snovik. Zdaj, ko bo še zunanji bazen s toboganom, bo tu še lepše. Narava je čudovita, zrak je čist, drugačen kot pri nas v Gorjah ali kje drugje, krasno je, še bomo prišli. Komaj čakam, da bodo
psa	dmJ,		............,.........J
j *		: ' ;■, .;,:(;.l::::;;i;	
j m_u'U\\\;
Športniki so si skupaj z županom Tonetom Smolnikarjem in direktorjem term Ivanom Hribarjem ogledali pokrit bazenski kompleks, za katerim pospešeno potekajo dela izgradnje sodobnega zunanjega bazenskega kompleksa.
Pogled na gradbišče zunanjega bazena, ki hitro raste iz dneva v dan.
zgrajeni apartmaji, da bomo tu lahko uživali več dni«
Biatlonka Andreja Mali iz Kamnika: »V tem miru, zelenju, čistem zraku je res vse lepo, sploh pa zdaj, koje tu zgrajeno termalno in rekreacijsko središče za zdravo življenje. Vse je prekrasno tudi za šport-
nike, ki tu lahko trenirajo ali si nabirajo novih moči za doseganje svojih ciljev. Še zlasti, ko sem utrujena, rada pridem, sem plavat in na vodne masaže. Dobim nove energije, pa sem spet kot j>renovljena.« Besedilo in fotografije VERA MEJAČ
V jubilejnem letu Planinskega društva Kamnik (III)
Družabnost, rekreacija in množičnost
Planinsko društvo Kamnik že od same ustanovitve leta 1893 dalje privablja, vključuje in krepi medsebojno sodelovanje. Članstvo v planinskem društvu za mnoge pomeni posebno čast. Ni zgolj slučaj, da vrsta zlasti starejših javno izraža podporo planinski ideji, čeprav zaradi objektivnih razlogov sami ne morejo več nastopati kot aktivni planinci. Mnogim od teh velja polna zahvala za dosedanji delež pri razvoju in napredku društva. Prav na tej doseženi stopnji sedanja generacija nadaljuje vsega spoštovanja vredno planinsko poslanstvo. Poudariti velja, da so se mnogi že preminuli člani nesebično razdajali, med njimi Lado Golob, Štefan Repanšek, Karel Benkovič, Slavko Rajh, Franc Humar, Bine Benkovič in številni drugi. Veliko je članov planinskega društva, ki kljub letom še danes vztrajajo in ustvarjalno delujejo že kar polnih 20, 30 in več let. Tudi njim velja zahvala, da se je planinsko društvo vsestransko razvijalo. Polno skrb je poleg umnemu gospodarjenju, varni hoji, varstvu narave, posodabljanju obeh planinskih koč na Kamniškem in Ko-krskem sedlu društvo namenjalo ekološkim vprašanjem, izobraževanju, obiskovanju gora, pred-
vsem pa tudi vzgoji in vključevanju mladih. Na osnovi statističnih podatkov, s katerimi društvo razpolaga, je razvidno, da se v življenje planinske organizacije vključujejo vse starostne skupine, od najmlajših, šoloobveznih otrok, srednješolcev, do aktivne generacije in starejše populacije.
Zelo uspešna so bila prizadevanja društva pri vključevanju šolskih otrok na osnovnih šolah. Med najuspešnejše se uvršča planinska skupina v osnovni šoli Stranje. Po več desetletjih uspešnega dela te planinske skupnosti pod vodstvom mentorice Marije Golob in njenega moža Lada Goloba j£ delo po njegovi nesrečni smrti (g. Golob je bil tudi sicer izreden organizator gospodarskega in društvenega življenja) in po upokojitvi Marije Golob nekoliko zastalo. V zadnjih letih pa je planinska aktivnost na tej šoli ponovno polno zaživela. Z izredno odgovornostjo in nesebičnostjo sta sedanji mentorici Dušanka Borščak in Bernarda Osolnik poživili in aktivirali planinsko življenje.
Delo z mladino v osnovni šoli Mekinje pod vodstvom mentorice Bernarde Rifel in v podružnični šoli v Nevljah z mentorico Jelico Slavič je prav tako bogato in učin-
kovito. Z velikim veseljem deluje tudi skupina na osnovni šoli na Duplici pod vodstvom mentorice Branke Zalaznik.
Na nekaterih šolah se ponovno kaže velik interes za ustanovitev planinskih skupin, kar bo naloga društva v bližnji prihodnosti.
Planinsko društvo že dolga leta organizira vrsto planinskih pohodov, tur in drugih vabljivih prireditev. V organizirani obliki, pod vodstvom kvalificiranih planinskih vodnikov naše gore vsako leto obiskuje od 1000 do 2000 članov. Med udeleženci je veliko mlajših in šolskih otrok, zelo dejavna pa je starejša generacija. V Društvu upokojencev Kamnik uspešno deluje planinska skupina, ki v celoti v svoj program vključuje tudi aktivnosti planinskega društva. Povezanost društev je vsestranska in uspešna.
Društvo daje poseben poudarek izobraževanju članstva. To velja za vodniško skupino, šolsko mladino, različnih seminarjev pa se udeležuje veliko število članov. Oblike izobraževanja vključujejo izobraževanje za varno hojo, varovanje naravnih danosti, gospodarjenje in izobraževanje se nadaljuje tudi pri obiskovanju gora, nadelavi planinskih poti in družabnih srečanjih. Prav varni hoji v gore društvo daje
posebno prednost. Vse ture oziroma pohode vodijo usposobljeni vodniki. V okviru vodniškega odseka deluje približno 20 planinskih vodnikov, ki svoje znanje redno, vsake tri leta, obnavljajo. Podobno je stanje v alpinističnem, mladinskem in drugih odsekih ter planinskih skupinah, še posebno v gorski reševalni službi.
Mnogi marljivi planinski delavci so za svoje delo prejeli različna planinska odličja planinskega društva Kamnik, Planinske zveze Slovenije; tudi najvišja priznanja.
Delo Planinskega društva je tesno povezano z delom drugih organizacij in društev ter planinskih društev na področju Slovenije. Zelo tesno je sodelovanje s pevskim društvom Lira. Ta povezanost traja že vse od ustano-/ vitve dalje. Liraši s svojimi pevskimi prispevki sodelujejo na vseh planinskih prireditvah, plodno je sodelovanje s Kamniškimi koled-niki: Rokom Lapom, Tomažem Plahutnikom, Janezom Majcenovičem, ki jih spremljata tudi Božo Mati-čič in Jožica Kališnik. Ob raznih prireditvah sodelujejo tudi planinske skupine iz
osnovnih šol. Enako učinkovito je sodelovanje z Gasilskim društvom Kamnik.
S planinskimi društvi je povezano sodelovanje na številnih področjih. Prijateljsko je sodelovanje s sosednjimi planinskimi društvi Komendo, Domžalami, Mengšem pa tudi z Mozirjem, Celjem, Ljubljano Matica, Ptt Ljubljana, Železničar Ljubljana, Kranj in drugimi.
V zadnjih dvajsetih letih se je uveljavil Dan Kamniških planin, ki ga društvo organizira vsako leto, izmenično na Kamniškem in Ko-krskem sedlu. Okoli tisoč obiskovalcev na to druženje prihaja z vseh delov Slovenije. Sočasno je bila pred skoraj dvajsetimi leti organizirana tudi Kamniška planinska pot, ki povezuje vrhove Kam-
niško-Savinjskih Alp. Mnogi planinci se redno podajajo na to dokaj zahtevno pot. Veliko število jih je transverzalo zaključilo že večkrat, rekorder obiskov pa je Ivo Komar iz Domžal, ki je to pot premagal že 29-krat.
Posebno živahna je bila društvena aktivnost ob 100-letnici društva, leta 1993. Zbornik, ki je izšel ob tej priložnosti, je doživel veliko odobravanja in pozitivne kritike. Obilica dokumentarnega materiala zgovorno priča o klenosti in bogati tradiciji članstva. Vnema in odgovornost med članstvom sta še vedno glavno gibalo vseh akcij, ki jih društvo organizira na številnih področjih. Tak duh in pripravljenost sta prisotna vse do današnjih dni.
Pohod najanče leta 1997
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
S količki nad jeklene konjičke..
Ajaključnemu udeležencu 1 V seje naših občinarjev res ni težko ugotoviti, v katero »opcijo« spada prva, druga ali tretja vrsta občinskih klopi, saj tisti na levi prelistavajo Mladino, tisti na desni pa se zabavajo nad domislicami v Magu. Pa naj še kdo reče, da se naši občinski možje in žene ne izobražujejo tudi med dolgotrajnimi sejami...
J\/fcd tem, ko se naši žogo-1VI brci prepirajo z občino, ali jim bo zagotovila tribune in pomožno nogometno igriš-'če, da bodo smeli igrati v državnih ligah, pa so naši južni sosedje za občinski praznik svoje nogometno igrišče pre-vlekli kar z umetno travo, ki ni poceni. Seveda, pri nas v vodstvu nogometnega kluba nimajo županove žlahte kot pri naših sosedih, kjer fusbalerje vodi kar sam župan/in soprog osebno...
A jaši občinarji imajo velike 1 V težave s postavljanjem količkov za ograditev zelenic za obrambo pred jeklenimi konji. Potem, ko so v občinski malhi za letos predvideli kar osemsto tisočakov za količke ob dupliški pošti, sedaj verjetno čakajo, če se ne bo kdo pojavil s kakšno peticijo uporabnikov pošte zoper ograditev že osvojenih parkirnih mest. Nekaj podobnega se namreč
dogaja na Grabnu, kjer nepridipravi kar čez noč odstranijo betonska korita, da si pridobijo prostor za parkiranje pred bifejem. Postavlja se sedaj veliko vprašanje, kdo bo bolj vztrajen. Vendar račun za večkratno postavljanje korit, ki ga bodo vrli komunalci izstavili občini, verjetno ne bo tako majhen...
ritdi novemu najemniku gostilne Pri Andeš sredi starograjskih razvalin je treba dali na voljo vsaj sto dni, da se bo privadil podnebja na Zgornjem Kamniku, ki vsakemu ne odgovarja, in gaje šele potem treba počasi začeti kritizirati ali pa reči ta je pa ta prav, je na prvomajsko jutro Frtavčkov Gustel pojasnjeval tistim, godrnjačem, ki so negodovali, da jih ob prihodu ni pozdravila vsaj kaka fraj-tonarica, da jim birt ni postregel s pivom v steklenicah, da je bil v čaju sam cuker in še nekaj takih pripomb je bilo slišati. Pa bi prišli sinoči, ko je raztegnil svoj meh Stanko z Nageljem izpod Kamniških planin, ne pa zjutraj, ko še vsi spijo, se ni dal Gustel. Pa še prav je imel. Ne vem pa, kaj je rekel, če mu je andeški birt za liter Fructalovega jabolčnega soka in liter navadne vode (v {elastičnih kozarcih) zaračunal kar 1700 tolarčkov. Če je zahteval, pa je dobil tudi ra-
čun, na katerem je pisalo Živel prvi maj na Starem gradu. Res je, naj živi tudi andeški birt....'
A je vem, ali se pri gospodar-1 V jenju z nekdanjim Souva-novim parkom že kažejo sledi neurejenih lastniških razmerij ali pa je posredi kaj drugega. Sicer bi pod imenom Cvetoča dežela, kot so poimenovali letošnjo prvomajsko razstavo v širšem smislu, pričakovali tudi urejene ribnike, travnike in gozdove sredi parka ali pa vsaj napis: To pa ni več naše... Morda j)a bo {potrebnih še nekaj delavnic o Krajinski zasnovi Volčji Potok, vendar ne v Čebelarskem domu na Brdu, pač pa kar v volčjepotoških gmajnah...
Z'godba o lastninjenju se počasi odkriva tudi v nekdanji dupliški tovarnipručk in štokerlov. Zdaj prihaja na dan, da so nekdanji »samou-pravljalci« ob svojem odhodu, ko se je potapljala tovarna, lepo poskrbeli tudi za lepo zbirko umetniških slik. Zanje namreč sedaj nihče ne ve ali pa noče vedeti, kje so. Verjetno so na varnem. Morda pa bi se dalo kakšno prodati in nekaj cekinov nameniti vsaj za prenovo propadajočega dupliškega kulturnega doma...
Krištofov Pepe II.
NENJA ■ODM
Kdor bere zgodovino narobe pravi, da nas vara
V Kamniškem občanu številka 8 je bil objavljen prispevek Milana VVindschnurerja z naslovom »Je 27. april res pravi datum obeležitve začetka slovenskega upora proti okupatorju?« Z dr. Nikolajem Sadni-karjem sva napisala odgovor na ta netočen prispevek. Nima-va namena pisati zgodovine po spominu ali političnem prepričanju in tudi člankar bi se moral tako opredelili. V tem primeru gre za preziranje zgodovinskih dejstev in demokracije. To trditev opira na knjigo dr. MireCenčič, v kateri je zapisano, da so bili člani TIGR-a / Trst, Istra, Gorica, Reka/organizatorji upora proti okupatorju. To je poizkus v gonji za razvrednotenje Osvobodilne fronte, češ, da ni bila prva organizatorka narodnega upora.
Organizacija TIGR je bila prva pobudnica narodnega upora proti Italijanski razna-rodovalni politiki na območju Posočja, Goriške, Krasa in Istre. Za pravice slovenskega naroda se je bojevala od leta 1924 do leta 1936. Knjiga Cenčičeve, ki je bila predstavljena v knjigarni IJbris v Kopru Društva za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR-a, je zanetila polemike in ugibanja, da se zgodovina TIGR-a ni v celoti tako odvijala. Knjiga je več kot življenjepis Antona Rularja, narodnega budi-telja in enega od ustanovnih članov organizacije TIGR, ki se je prva v Evropi postavila po robu fašizmu. Rutar je bil vseskozi domoljub v najčistejšem pomenu besede, nikoli ideolog ali politik. Tako je bilo med drugim povedano na promociji knjige v Kopru v mesecu marcu in niti besede o tem,
da je bil TIGR organizator upora v okupirani Sloveniji. Knjigo je z branjem odlomkov dopolnil Ciril Kosmač, predsednik ZZB Mestne občine Koper, in nič ni bilo izrečenega proti organizaciji, da je vodila in organizirala upor pred OF.
V Tržaški reviji 2000je Rudi Uršič zapisal »V povojnem obdobju Italije, zlasti med leti 1924 do 1934, so predvsem v slovenski Istri poleg istrskih ravbarjev delovali tudi Tigrov-ci, ki so bili člani separatistične organizacije. V glavnem so to bili mladi ljudje, ki so se močno kompromitirali z delovanjem v organizaciji TIGR. Zaradi vse hujšega nasilja fašizma in masovnih tržaških procesov so želeli ilegalno priti v Jugoslavijo pred letom 1941. V Primorskih novicah z dne 14. februarja 2003je med drugim zapisano »Leta 1941 je bil oborožen in množični upor na Primorskem le še zamisel. Uresničevati ga je zmogel le čas, ki je sledil drugi tržaški proces leta 1941. Taje bil opozorilo na nevarnosti igranja z orožjem. Šele leta 1942 seje klub vsemu okrepilo uporniško gibanje in politično delo na tem območju Slovenije.«
Na to temo so se v zadnjem obdobju po izidu knjige o Tigrih razpisali mediji na Tržaškem in tostran Slovenije. Glavni moto novih članov je oživeti zasluge Tigrovcev v uporu proti fašizmu, ne pa, da so bili organizatorji vstaje. Ustanovitev tajne revolucionarne organizacije Tigr na Nanosu leta 1927 in velika primorska partizanska bilka na tej gori leta 1942je nadaljevanje boja za priključitev le pokrajine matični domovini (Primorske novice petek, 14. februarja 2003). Nedvomno in resnično je, da je del te organizacije imel vodilno vlogo na prebuja-
nje narodne zavesti na tem delu slovenskega ozemlja. Vse zgodovinske knjige, izdane prej in sedaj, nikjer ne zapisujejo, da so vstajo v okupirani Sloveniji [pričeli prej kot je bil razglas OF. V Primorskih novicah z dne 25. aprila 2003piše: »Tudi Istra bo živela v znamenju praznika v spomin na 27. april leta 1941, ko so v Ljubljani ustanovili vseslovensko protifašistično organizacijo Osvobodilno fronto. Po več kot desetih letih bomo ta dan praznovali tudi v Kopru na Titovem trgu.«
Italija - Tribuna Zamejski Slovenci med drugim piše: »Pred nekaj dnevi je slovenska televizija predvajala obsežen prispevek o prvi dntifašistični organizaciji v Evropi TIGR, ki je delovala med prvo in drugo svetovno vojno predvsem na Primorskem, koje bila ta slovenska pokrajina del Italije.« Tudi v tem prispevku ni govora, daje bila tudi prvi organizator upora leta 1941 v okupirani Sloveniji. Ne bi nadaljeval z dokazovanjem, ker je teh dokazov dovolj in tudi člani državnega zbora jih niso mogli zaobiti (čeprav so to nekateri želeli), ker stojijo na preveč trdnih temeljih, da dneva upora ne bi razglasili za državni praznik. Spričo zgodovinskih virov, kakršni so pač bili, so tudi zapisani kot narodna vrednota v demokratični Sloveniji. Zasenčiti ali podirali ta dejstva iz političnih nazorov tisti, ki to počne ni pravi demokrat. Prenehajmo se deliti na rdeče in bele, ampak delajmo skupaj, da bomo nenehno krepili temelje naše domovine. Naj ideologija ne bo več kot naš državljan v evropski skupnosti. Predsednik ZZB Kamnik ALOJZIJ KONDA Veteran ZZB Dr. SADNIKAR NIKOLAJ
Vloga in vplivi spomeniške službe na oblikovanje arhitekture v starem mestnem jedru Kamnika (II.)
POSEBEN PROBLEM V STAREM MESTNEM JEDRU PREDSTAVLJAJO NAMESTITVE SVETLOBNIH ODPRTIN NA STREHAH STAVB
V Kamniku zagotovo poznamo samo dve obliki strešnih oken: kukerle in frčado! S
strani predpisov spomeniške službe se ti posegi rešujejo stereotipno in v nasprotju z bogato oblikovanimi fasadami. To je arhitektura brez presenečenj! Mimo se potrjuje konfekcijsko oblikovanje strešnih oken, ki so v večini primerov v neskladju s klasicistično oblikovanimi fasadami hiš v mestnem jedru. Preseneča nova namestitev predimenzioniranih
meren prispevek pri naporih za naše skupno in uspešno delo.
Staro mestno jedro Kamnika je moja sprostitev; v njem razmišljam in se pripravljam za delo. Prihajam v mesto, da bi bil sam, vendar pa vedno v stiku z ljudmi. Zavedam se, da mesto urejamo in arhitekturno ustvarjamo za ljudi.
Pri razglašenih kulturnih spomenikih so pomembne raziskave objektov. Pri fizični raziskavi objekta mora
Monotona kolonada »konfekcijsko« oblikovanih strešnih oken v Maistrovi ulici
strešnih oken na Šutni št. 9 (Koželjeva hiša), v Prešernovi ulici št. 9 (Albrehtova hiša), na Glavnem trgu št. 22 in zadnja v vrsti povsem nesprejemljiva kolonada dolgočasnih kuker-lov na zahodni strešini objekta »Ideie« na Šutni, ob vstopu v južni del starega mestnega jedra. Navedeni primeri z enolično namestitvijo strešnih oken poudarjajo nezaželeno monotonost uličnih nizov in vedut.
Poseben primer v letu 2000 je zavrnitev novega predloga za namestitev strešnih oken na hiši občine, Glavni trg 24, ob priliki prenove strehe. Ko sem Zavodu za spomeniško varstvo v Kranju predstavil arhitektonsko oblikovan tip strešnih oken v mehkejši ločni fasadni izvedbi; je Zavod mojo zamisel kategorično zavrnil. Pri tem je vredno omeniti, da je bil objekt občine Kamnik nadzidan šele leta 1943 v času nemške okupacije. Zaradi te poteze smo izgubili izjemno priložnost, ki nam je bila ponujena in seveda s tem tudi sredstva, ki so bila zagotovljena. Izdelal sem poseben elaborat za oblikovanje strešnih oken na osnovi dosegljive literature, ki sem jo proučil v Univerzitetni tehnični knjižnici v Ljubljani. Grafične študije sem osebno posredoval Kranjskemu zavodu. V študijah so bili podani konkretni predlogi za oblikovanje strešnih oken v smislu klasičnih mansardnih odprtin v številnih inačicah. Pristojna spomeniška služba do danes ni uporabila niti ene izmed predlaganih rešitev. Arhitekti bi se morali zgledovati pri mansardnih oblikah strešnih oken, ki so v Kamniku sicer redkost, več pa jih je zaslediti v nizu številnih klasicistično oblikovanih fasad v Ljubljani (primer: Prešernova cesta, staro mestno jedro, idr.)
Na koncu bi želel predstaviti svoje misli in poglede pri urejanju našega starega mestnega jedra. Ker bom neposreden, želim, da sprejmete mojo kritiko kot resnično dobrona-
biti obvezno navzoč arhitekt z znanjem. Mora biti konservator in historik, ne samo šolan arhitekt, brez prakse in izkušenj. Arhitekt mora poznati materiale. Arhitekt - konservator mora vedeti, kaj zna! Če tega ni, ne more rešiti problema, ker ne ve kaj hoče. Spomeniška služba si ne bi smela dovoliti, da o pomembnih arhitekturnih načrtih odloča izključno posamezna oseba, s katero pa žal v
Kamniku ne najdemo kontakta, četudi pričakujemo skupno sodelovanje na osnovi znanja in izkušenj.
Osebno menim, da spomeniška služba ne bi smela kategorično vztrajati na uveljavljanju izključno svojih zahtev. Mene osebno zelo moti, da ima kamniški zavod svoje rešitve, ki so samo njegove. Po moji presoji bi se moralo več pristojnosti v pogledu prenove nameniti novemu mestnemu strokovnemu odboru za urejanje starega mestnega jedra. Tako bi se lahko na posameznih zahtevnejših primerih konkretno predlagale skupne vsebinske in arhitekturne rešitve. To bi bila tudi pravilna in edina sprejemljiva pot oz. naloga tega odbora pri urejanju starega mestnega jedra.
Prepričan sem, da mora imeti konservator - arhitekt poleg znanja in izkušenj nekaj tiste naravne nagnjenosti do ohranjanja kulturne dediščine in seveda veselja do tega, da bi kaj napravil. Izkušnje, ki si jih pridobi v. nekem daljšem obdobju, so dragocene. Povprašati za nasvet človeka, ki je doslej dobro reševal zelo zapletene zadeve in težave, je pametno. Edino nesposobnež misli, da ve vse in ne išče nasveta pri pametnejšem in izkušenejšem od sebe.
Bojan Schlegl, univ. dipl. ing. arh. Samostojni konservator - specialist
Na podlagi 104, člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), 6. in 9. člena P/avilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 6/03) ter 16. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01) župan Občine Kamnik objavlja
JAVNI POZIV
za sofinanciranje kulturnih projektov oživitve starega mestnega jedra Kamnika v času od 15. avgusta do 15. septembra 2003
1. Občina Kamnik bo v letu 2003 iz proračunskih sredstev sofinancirala kulturne projekte, ki bodo v času od 15. avgusta do 15. septembra 2003 prispevali k oživitvi starega mestnega jedra Kamnika.
2. Na podlagi javnega poziva bodo sofinancirani tisti kulturni projekti, ki bodo izpolnjevali v nadaljnjem besedilu opredeljene kriterije in zahteve, in sicer po vrstnem redu prispetja predlogov do porabe sredstev.
3. Obseg razpoložljivih sredstev: 3,5 mio SIT.
4. Sofinancirane bodo naslednje kulturne dejavnosti: glasbena dejavnost, folklorna in plesna dejavnost, gledališka in lutkovna dejavnost, filmska in video produkcija ter fotografija, literarna dejavnost, likovna dejavnost, izobraževalna dejavnost s področja kulture, novi mediji.
5. Na javnem pozivu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki delujejo na področju ustvarjanja in posredovanja kulturnih vrednot ter so njihovi kulturni projekti v interesu občine Kamnik.
6. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kulturni projekti za sofinanciranje:
- projekti morajo biti izvedbeno locirani na območje starega mestnega jedra Kamnika,
- projekti morajo biti vsebinsko raznoliki,
- projekti prispevajo k utrjevanju prepoznavnosti Kamnika, njegovih zgodovinskih posebnosti in sodobnega utripa mesta,
- projekti morajo biti dostopni širši javnosti in kot takšni dopolnjevati siceršnjo kul-i, turno in turistično ponudbo, ki je del javnega interesa občine Kamnik.
7. Rok za predložitev vlog je najkasneje do petka, 20. junija 2003, do 12. ure. Obravnavale se bodo le pravočasne in popolne vloge. Vsak ponudnik lahko predloži le eno vlogo, razen če je ostale vloge istega ponudnika mogoče obravnavati kot dopolnitve ali spremembe prve vloge.
8. Obrazce, ki so obvezni del prijave, lahko dvignete na Občini Kamnik - Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24, Kamnik - pisarna št. 48, v času uradnih ur, in sicer od ponedeljka, 19. maja 2003, do roka za oddajo prijav, oziroma na spletni strani Občine Kamnik: vww.kamnik.si.
9. Vloge je potrebno predložiti na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, v zaprti kuverti s pripisom: »javni poziv- za sofinanciranje kulturnih projektov oživitve starega mestnega jedra Kamnika, poletje 2003 - NE ODPIRAJ«. Obvezno dopišite tudi naslov pošiljatelja.
10. Kandidati bodo o izidu javnega poziva obveščeni najkasneje do torka, 15. julija 2003.
11. Podrobnejše informacije so na voljo pri Nataši Bider (tel.: 8318-122).
ŽUPAN
Anton Tone Smolnikar
vzhodna fasada
Butaličeva hiša
Butaličeva hiša, po domače pr' Fajdih, stoji v Mekinjah, na Neveljski poti 3. Njen nastanek sega v začetek 18. stoletja, točneje v leto 1703. Sama hiša z iz-pahnjeno »kasto« (kašča, ki izstopa iz tlorisa hiše) predstavlja stegnjen kmečki dom. Hlev je zaradi spoštovanja obdelovalne zemlje, od katere so bili na Kamniškem v preteklosti zelo odvisni, postavljen na koncu hiše, pravokotno na njo.
Kot značilna, ohranjanja vredna kmečka hiša, je bila z odločbo o varovanju s strani takratnega Sveta za kulturo in prosveto Ljudske republike Slovenije zavarovana že leta 1958. Takrat so nastale tudi risbe, ki jih objavljava kot del arhivske dokumentacije Območne enote Kranj, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Hiša se je v naslednjih letih med prenovo nekoliko spremenila, vendar so še vedno ohranjene prav tiste značilnosti, ki opredeljujejo stare kmečke hiše na Kamniškem. Govorimo o delno zidani, delno
zahodna fasada
tloris pritličja
leseni domačiji, zasnovani z gankom v nadstropnem delu, o razporeditvi vratnih in okenskih odprtin, notranji razporeditvi prostorov, ki ga sestavljata kurišče in kmečka peč. Pred hišo je nekoč stal vodnjak na vreteno, njegovo mesto je še danes vidno. Na robu območja domačije je vrt, prav tam,4jer ga prikazuje že franciscejski kataster iz leta 1826.
Hiša je naseljena, zato se nujna vzdrževalna dela opravljajo ves čas, Po najinem mnenju takšna domačija predstavlja zelo pomemben razvojni potencial za širše območje. Lepo in koristno bi bilo imeti v neposredni bližini Kamnika živo domačijo, na kateri bi otroci spoznali tipično zasnovo kmečkih hiš, značilnosti ljudskega sta-varstva, način življenja in dela naših prednikov, videli domače živali, se seznanili s košnjo in še bi lahko naštevali. Za uresničitev takšnega cilja bi bilo potrebno najti skupno pot, ki bi bila sprejemljiva za lastnike ob-
severna fasada
južna fasada
jekta, za razumevanje obstoja in ohranjanja dediščine in kulturnih spomenikov na območju občine Kamnik in za samo prepoznavnost Kamniškega območja kot dela gorenjske regije. Naj nama lastniki ne zamerijo na tem mestu izražene vizije, to je le ena od številnih možnosti.
SAŠA LAVRINC in MOJCA TERCELJ OTOREPEC,
konservatorki, ZVKDS OE Kranj Risbe in kataster: Arhiv ZVKDS OE Kranj
Po sledeh ustvarjalnosti Kati Turk
O začetku življenjske poti Kati Turk smo zapisali že v prejšnji številki, sedaj pa nadaljujemo, zakaj in kako je Kati postala pastirica in čemu se je posvečala. Dr. Marjanca Klobčar v nadaljevanju svojega prispevka omenjafda je Kati pisala tudi svoje zasebne zapiske, imenovane Moj življenja spis ter zajeten zapis v zvezku z naslovom Naši kraji in običaji, kar je zanimiv dokument o letnih in koledarskih šegah in običajih svojega kraja, kakor se jih je spominjala iz svoje mladosti.
... »Prav bolezen, ki jo je po dolgih zdravljenjih v bolnišnici pripeljala na Gojško planino, med pastirje, jo je vrnila v zavetje nekdanjih vrednot. Med pastirji je Kati našla marsikaj, kar je imela kot otrok doma, pri Spru-kovih: medsebojno povezanost, radodarnost, ki ni pričakovala plačila ali povračila, preprostost, ki je ohranila tesen stik z živino in s planino, in življenjski ritem, ki ga dolina skoraj ni več pozna-
ki se motivno veže na pastirsko in kmečko življenje, naravo, dom, zelo pogost motiv pa je ljubezen med fantom in dekletom. V njenih pesmih so navzoča tudi razmišljanja o življenju, naravi, o pastirskem življenju, o človeških slabostih, nekaj pa je tudi občutenih pesmi s socialno tematiko. S svojimi pesmimi je Kati Turk poučevala in zabavala. Ljudje, turisti in domačini so poznali njen odnos do narave in njeno preprostost. Njeno pesništvo so opredelili kot ljudsko kulturo, čeprav njenih pesmi, razen dveh izjem, ni spremljala melodija in niso imele nikakršnih možnosti za variantnost. Tej dejavnosti se je pridružilo še slikanje motivov, ki so jih imeli ljudje najraje, motivov planinskega in poljskega cvetja: na razglednicah, krožnikih in drugih okrasnih predmetih, vezenje na prtičkih - vezla je od oltarnih prtov do napisov na bandera, prtov in prtičkov za domove   do   okrasnih blazin.
Takole je Kati sede na pragu Pintarjeve bajte na Gojški planini brala turistom svoje pesmi (foto Nada Poljanec, leto 1983)■
la. To so bile vrednote, ki jih prazno udobje v dolini ni moglo nadomestiti. Pomen teh vrednot je vedno znova spoznavala tudi ob stiku z.modfostjo in umirjeno ustvarjalnostjo Debevčeve Zefe, z njenim rezbarjenjem in iskanjem lastnega pesniškega izraza.
Paša na planini je bila torej za Kati Turk osebna vrnitev v razmerja njenega otroštva. V to vrnitev je želela tudi sama ustvarjalno poseči. Poleg pesmi, ki jih je znala od doma in po katerih jo je poznala vsa planina, je začela pisati svoje pesmi, takšne, ki so bile všeč ljudem okrog nje. Zapisovala jih je v spominske dnevnike, v svoje zvezke, velikokrat pa jih je »zložila« po naročilu ljudem za tak ali drugačen spomin.
Te pesmi so bile torej izraz njene ustvarjalne volje in moči. Gre za doživljajsko preprosto in miselno nezapleteno pesništvo,
Priljubljenost njenega ustvarjanja je povečala še njen izredni humor, s katerim je spremljala ljudi. Z vsestransko dejavnostjo je še enkrat obnovila podobo sinkretične osebnosti, kot jih je ljudsko izročilo poznalo v preteklosti.
Kadar ni pasla na planini, je ustvarjala doma. Njena lastna ustvarjalnost, prilagojena oziroma enaka okusu večine, ji je ponovno omogočila podobne stike z ljudmi, kot jih ie bila vajena v otroštvu. V zasebne zapiske, imenovane Moj življenja spis, je o tem zapisala: »Veliko tega sem naredila tudi drugim in sem bila za vsako delo dvakrat srečna. Prvič, ko sem prt naredila, drugič, ko sem ga nekam podarila. Mislim tudi to, da če človek v življenju nič ne naredi, tudi po njem nič ne ostane. Spomin na njega je kaj hitro izbrisan. Čepa kaj le-
pega narediš, živiš, tudi če umr-ješ.«
V tem času, ko je Kati Turk svet podedovanih vrednot že skušala umeti v podobe na papirju, platnu ali v svoje prve verze, se je njena pot srečala s potmi raziskovalcev ljudske pesmi. Na pobudo tedanjega Inštituta za et-nomuzikologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti oziroma tedanjega vodje dr. Va-lensa Voduška, je v šestdesetih letih organizirala več terenskih snemanj, ki so bila delno namenjena tudi predstavitvam v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi: predvsem v Tuhinjski dolini je zbrala ljudi, ki so še znali peti stare pesmi, pri snemanjih pa je vedno sodelovala tudi sama. S tem je pomagala odkrivati pesemsko izročilo tega območja, leta I962 pa je za inštitut popisala tudi šege in navade svojega rojstnega kraja, ki se jih je spominjala iz svoje mladosti.
Prav zapisovanje izročila je še bolj izostrilo njen odnos do preteklosti in do napredka. Popis šeg in navad, zajet v zvezku z naslovom Naši kraji in običaji, je kljub njeni nešolanosti zelo zanimiv dokument o praznikih v vaseh zahodnega dela Tuhinjske doline. V teh zapiskih se izrisuje čas, ko Sprukovi otroci še niso odšli služit, hkrati pa v občutenju prazničnosti zbledijo tudi nekatere senčne strani vsakdanjosti: ob praznikih, ko so bili na mizi pečeni štruklji, so otroci pozabili na lakoto prejšnjega dne.
Obširnim opisom letnih ali koledarskih šeg, kamor vpleta tudi šege na paši, v svojih zapiskih Kati Turk dodaja tudi šege življenjskega kroga, ki so spremljale človeka od rojstva do smrti, in deloVne šege. Nekateri opisi zgovorno izražajo socialne razmere, kot na primer opis dogajanja na velikonočni ponedeljek: »Kar smo la dan posebno čakali je bilo to, ko so nam jernačov boter prineslijnrhe. Prinesli so jih vedno v enem velikem košu. In to vsem devetim otrokom. Vsakemu svoj kolač, 2pirha, 2pomaranči in nekaj jabolk, lise to smo djali usak v svoj peharček in bili sreč-■ ni da se to ned ajiovedat. Tisti teden je nam otrokom minil večji del pri peharčkih, napolnjenih s pirhi in še pri ostali potici ki so nam jo mama skrbno delili«
Izredno velike pozornosti je v teh zapiskih deležna paša. Vloga pastirjev - pastirji so bili v tem času v nižinah bolj ali manj samo še otroci ali najstarejši vaščani - je bila tedaj sicer že zelo obrobna, vendar je imela ne samo za otroke, temveč tudi za gospodarje velik pomen. Otroke je paša po-
Kati je najraje risala planinsko cvetje (foto Ciril Velko-vrh).
vezovala na poseben način in jim dajala posebne pravice. Pri tem so se otroci igrali razne igre in ohranjali navade, za katere niso vedeli, kaj pomenijo. Na paši so otroški vsakdan polnile številne druge radosti, na katere njihova revščina ni imela nobenega vpliva.
Pastirske šege so imele velik pomen tako za samo pašo kot za predstavitev položaja pastirjev, kar je bilo vidno posebno na glavni vaški praznik, na žegnja-nje, »smajno«. »Saj smajna je bila samo enkrat na leto. Ža to nedeljo smo se pa tudi otroci dolgo pripravljali, piosebno pastirji. Ker smo že 14 dni preje vadili s jx>ka-niem s korobači. Korobač je podoben biču, samo da je petkrat večji in pleten ko vrv. je od zgoraj zelo debel, potem čedalje tanji in na koncu s preje napravljena muha, ki jo je po večkratnem poku treba zamenjati. Pokali so ponavadi na obe strani. Če sla [)okald dva, je bilo slišati, kot bi štirje mlatili. 'Pika poka -pika pok,' Največ pokanja je bilo slišati na smajno zjutraj, ko smo se pastirji skušali med seboj, ke-do bo prej gnal krave na pašo...«
Zapiski Kati Turk prinašajo veliko spoznanj tudi s področja zdravilstva in ljudskega verovanja, vendar so prav na področju šeg, ki so povezane z družabnostjo ali z naravo, najbolj izčrpni. Kati je s temi zapisi izrazila svoj pogled na življenje, ki ga je hkrati še bolj živo dokazala s svojimi življenjskimi odločitvami. Zanimanje za izročilo je imelo za Kati Turk namreč poseben pomen tudi v tem, da se mu je z lastno Ustvarjalnostjo s svojimi normativi skušala približati. Petje ljudskih pesmi, s katerimi je začela odkrivati vrednote izročila, pa je v javnih nastopih začela nadomeščati z recitiranjem svojih lastnih pesmi. Ko je odkrila, kakšen je odziv na njeno lastno pesnjenje, je z njim začela izražati svoj odnos do sveta.«...
Prispevek pripravila: JOŽI KALIŠNIK
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Tomšičeva 23, 1241 KAMNIK tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter. kamnik@siol. net http://turizem.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Kamnik, Japljeva 2 Tel.: 01/831 75 56; E-mail: oi.kamnik@iskd.si Petek. 16. maia. ob 20.uri v Kulturnem domu Šmarca MEŠANI PEVSKI ZBOR MAVRICA, KD SREDNJA VAS LETNI KONCERT - Krog ljubezni Zborovodkinja: Jana Verbič Klavirska spremljava: Primož Krt
KULTURNI CENTER KAMNIK
Muzejska pot 3, Kamnik, tel: 01/831 76 62
Sobota. 17. maia. ob 10. uri na dvorišču gradu Zaorice Zadnji MALEŠEV OTROŠKI LIKOVNI SALON
(nastop Vrabčkov pod vodstvom M. Aparnik, otvoritev razstave likovnih del, ustvarjanje ob pravljici pod vodstvom H. Sterle, . . .) Prispevek za material: 500 SIT
Petek. 23. maia. ob 20.uri - Salon gradu Zaorice Koncert cikla Študent & Muzika
Solopevski recital Metod Palčič - tenor, Andreja Kosmač - klavir
Organizacija koncerta v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik
SO
KULTURNI CENTER KAMNIK
Galerija Mihe Maleša, Glavni trg 2, tel. 839 16 16
Sobota. 17. maia. ob 17. uri
Zadnje javno vodstvo po razstavi Miha Maleš -100 del za 100 let. Vodi kustosinja Barbara Savenc.
SO
DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik
Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 10. do 12. ure na tel. 839 76 06; GSM 041/580 - 818 www. domkulture. ora: e-mail: info@domkulture. ord Pete/t. 16. maia. ob 19.30
SLAVNOSTNI KONCERT KOMORNEGA PEVSKEGA ZBORA LEK
Vstopnine ni!
Nedelja. 18. maia. ob 20. uri
METRIX - gledališka miniaturka za tri ženske in torbo za abonma Maistrov in izven Vstopnina 2000/1000 SIT
Ob gostovanju Doma kulture Kamnik v KUDu FRANCE PREŠEREN V LJUBLJANI, Karunova 14, Ljubljana - Trnovo vas vabimo v ponedeljek. 19. maia: ob 17. uri:
Lucija Ćirović:
Čudovite prigode Barona Miinchhausena
Vstopnina: 500 sit
ob 21. uri: Nataša Burger: Na palubi Vstopnina 1000 sit
Za abonente Doma kulture Kamnik je vstop prost! Četrtek. 22. maia. ob 18. uri
SLAVNOSTNI KONCERT OB 50-OBLETNICI GLASBENE ŠOLE KAMNIK
Sobota. 24. maia. ob 10.uri
Občni zbor Planinskega društva Kamnik
Sobota. 24. maia. ob 17. uri
MEDOBMOČNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN GORENJSKE
vstopnina 500 sit
Petek. 30. maia. ob 20. uri
LETNI KONCERT MEPZ ODMEV
SO
MLADINSKI CENTER KAMNIK
Šutna 38, Kamnik, tel.: 041/957 609 (Helena)
Sobota. 17. maia. od 10. do 14. ure na Glavnem trgu
MLADINSKI CENTER SE PREDSTAVI Delavnice za vse starosti
Sobota. 17. maia. od 16. ure ob štadionu v Mekinjah
LOKOSTRELSTVO ZA VSO DRUŽINO, predstavitev Lokostrelskega kluba Kamnik - Vstop prost!
Nedelja. 18. maia. od 15. ure v Budnarievi muzejski hiši
Družinski izlet k Budnarjevi muzejski hiši v Zgornje Palovče. S seboj prinesite spominske knjige in doma narejene igrače.
SO
ŠOLSKI CENTER RUDOLFA MAISTRA Novi trg 4 la, Kamnik
Informacije: ga. Bernarda Trstenjak, tel. 01/ 830 32 00
Maturantje gimnazije in ekonomske šole Kamnik se bodo 29. maja ob 11. uri poslovili od šolskih klopi ter se nam predstavili na Glavnem trgu v Kamniku s sprevodom po Šutni, četvorko in Gaudeamusom.
SO
DRUŠTVO SLADKORNIH BOLNIKO\ KAMNIK
Informacije: ga. Marjeta Bukovšek, tel: 01/831 50 29
V četrtek. 22. maia. ob 17. uri v Gasilskem domu Kamnik Predavanje z naslovom POZITIVNA NARAVNANOST V ŽIVLJENJU
Predavala bo ga. Milenka Trkovnik, direktorica Kristine - spoznavanje d.o.o. Vstop prost!
SO
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Volčji Potok 3, Radomlje, tel.: 01/831 23 45
Vsako SQbQtQ med 13- in 17. urg
Lumpijevo nagradno tekmovanje
Cicibanova in Cicidojeva delavnica - Tema: Travniške cvetlice
Ročne ustvarjalnice Knjigarne in papirnice Forum, Lumpijeve ure pravljic
VsaAo nedeljo med 11.3Q in 16-00 uro
Ure joge: prisluhnimo zgodbi in jo uprizorimo z gibi ali Izdelovanje z glino: oživljanje zemlje z dotikom Cicibanova in Cicidojeva delavnica, Tema: Posadi svojo cvetlico Ročne ustvarjalnice Knjigarne in papirnice Forum Nagradno žrebanje med prejetimi pravljičnimi zemljevidi
Nedelja, Z5, maia, od 15- ure dalje
Prisluhnimo drevesom
Družina v skrbi za razvoj otrokovih vrednot: narave, učenja, prijateljstva in medsebojne pomoči
tboovina
^nmvz
Ljubljanska 21/e, Kamnik (TPC Duplica), tel.: 01/831-10-10, 839-55-19
<* PLAŠČI ZA KOLESA vseh dimenzij od 12" do 28"
npr. za gorsko kolo 1.230 SIT, za treking kolo 1.330 SIT O MOPED PLAŠČI - za APN 6 2,75x17 ■ 2.696 SIT
za AVTOMATIC 2 '/4 x 16 -1.740 SIT o PLAŠČI ZA SAMOKOLNICE (1.725 SIT) in PAJKE (1.900 SIT)
* CEVI ZA ZALIVANJE - guma, PVC... guma 245 SIT/m, tudi v kolutih
* CEVI ZA NAFTO, BENCIN od 0 3 do 25 mm guma
« JERMENA vseh vrst širine 10,13, 17,22,25,32 ... - tudi po naročilu!
* CEVI ZA MIZARJE, REZERVNI DELI ZA PRALNE STROJE Odprto: 8"-19", sobota 8" ■ 12",_
Vroči dnevi so že tu...
pri nas vas obujemo H aaobn° in zračno
in oblečemo .
ZARJA
KOWS«.o.a
Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku
Molkova pot 5, Kamnik
je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili na zemeljski plin
določitev plinskega priklju podpis pogodbe za dobavo plina
• izdelava projektne dokumentacije
• izvedba plinske instalacije • pooblaščeni servis za plinske peči
dežurstvo 24 ur vsak dan
UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE, NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE.
Izvajamo tudi kronska vrtanja v železobeton, steklarska in pleskarska dela, vse strojne in elektro instalacije in ključavničarska dela.
Za informacije nas pokličite po tel. 01-83-08-608, 041-245-936 oziroma 041-633-779, 041-677-341.
Dan
odprtih vrat Centra za ravnanje z odpadki Suhadole - CROS
Občanke in občane občine Kamnik in Komenda vabimo v petek, 23. maja, od 9. do 17. ure na ogled CROS. V centru vam bomo nazorno prikazali:
- sistem vhodne kontrole In evidentiranja odpadkov,
■ prekladalno postajo komunalnih odpadkov,
■ ureditev zbirnega centra In ločen zajem odpadkov,
- razvrščanje ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov iz EKO otokov,
■ šolo kompostiranje v lastnem vrtu,
■ mletje lesa za kompostiranje,
■ pripravo kompostne mase s »kompomaksom«,
■ sisteme posod za ločeno zbiranje in transport komunalnih odpadkov.
Istočasno vas obveščamo, da akcija »bioboy« še poteka in da lahko do konca junija za cca 5 kg papirja brezplačno dobite posodo za ločeno zbiraje bio-odpaikov pod pultom.
Lepo vabljeni!
PUBUCUS
umi
2. dirka DP v motokrosu in 3. Pokal Dunlop Slovenije
Ji O K oTl'Ali ili Yli Giii Ji OKA Yl C 0
Slovo Roka Sitarja - Jelen novopečeni član Sitar Du
le gledalec - Može nlop Racing Teama
Start najboljših razred OPEN-Može, Kragelj, Slavec.
Brniški Dunlop moto park je prav na praznik dela gostil drugo dirko državnega prvenstva v motokrosu in že tretjo dirko za Pokal Dunlop Slovenije. Dobrih tri tisoč gledalcev, kolikor jih je kljub dopustniško mamljivim praznikom uživalo v tem bencinskem spektaklu, pa je imelo ponovno kaj videti.
S tem za slovenske razmere skoraj nepredstavljivim številom gledalcev pa so se znova izpolnila pričakovanja organizatorjev. Scenarij, kot bi si ga lahko le želeli. Skoraj 70 voznikov, ki jih je hrabrila ta množica gledalcev in ozadje brniškega letališča so bili v sončnem vremenu vredni časa in prava pika na i praznika dela za vse bencinske navdušence. Kljub temu, da razred Open ni postregel s pričakovanim trobojem Kragelj-Mo-že-Jelen, saj je slednji s povito roko v snežno beli srajci dirko spremljal le s tribun, smo imeli v tem razredu kaj videti.
Toliko bolj pošteno sta se namreč udarila Sašo Kragelj in Jaka Može, ki je le nekaj dni pred dirko postal tudi član domačega Sitar Dunlop Racing teama. V prvi vožnji je Kragelj startal bolje, Može mu je ves čas vneto sledil. Kljub vsega dve do
pet sekundni razliki pa ga ni uspel prehiteti. Druga vožnja je bila še razburljivejša. Start je pripadel Možetu, Kragelj pa ga je na koncu startne ravnine v zavoju dobesedno izrinil in se tako prebil v vodstvo, ki ga do konca več ni izpustil iz rok. Može je zaostal za slabih pet sekund in vse je kazalo na ponovitev drugega mesta, ko mu je za nameček v zadnjih krogih ponagajal še motor in med oba se je vrinil Primorec Erik Slavec.
V razredu do 125 ccm je v prvi vožnji po padcu v prvem
ovinku vlogo favorita razblinil zmagovalec prve dirke Tadej Korošak. Za zmago sta se tako borila lanski prvak Sebastijan Eder in Aljoša Jelovšek, ki je bil na koncu boljši. V drugo pa je svoje mojstrstvo le dokazal Eder, ki je končal dirko z zmago. Korošak je po smoli z motorjem ostal brez točk celo v obeh vožnjah.
V najšibkejšem razredu do 85 ccm pa sta si zmage izmenjala glavna favorita Matevž Irt in lanski prvak Rok Cajzek. Ker je slednji zmagal v drugi vožnji, se, je na koncu lahko povzpel tudi na najvišjo stopničko. V vodstvu DP pa je po dvojni zmagi na prvi dirki ostal Matevž. Med obema vožnjama pa je z nenavadno predstavo presenetil Rok Sitar, po svoje glavni »krivec« za to, da na Dunlop moto parku že tretje leto ,motokrosisti preskakujejo letala.' Rok se je poslovil po neverjetnih 16 letih dirkanja. Na njegovi športni poti je preizkusil praktično vse, kar se v motokrosu preizkusiti da. Od 60-kubičnega brenclja, preko 80-kubičnega motorja med po-mladkarji in kasneje člani. Sledil je prestop v razred do 125 kubičnih centimetrov, kjer je nanizal tudi svoje najvidnejše uspe-
AvtošoQa Šmarca
Stegne 22, tel. 8311-012, gsm 041/ 517-118, www.avtosola-smarca.com
organizira brezplačni tečaj CPP za kategoriji A, B v ponedeljek, 26. maja in 9. junija, ob 18. uri Tečaj bo potekal v učilnici na Novem trgu (nasproti ŠCRM) v Kamniku
Čakajo vas udobna vozila Polo SDI. Renault (lio, Kiat Punto, Peugeot 206, Golf IV SDI, Polo Comfortline ter izkušeni inštruktorji
MOTORJI: Yamaha TW 125, Yamaha XVS 250 Dragstar ter .  Yamaha 600 Diversion
Zahvala Roka mehaniku Francu Vrhovniku in težko slovo z Romanom Jelenom.
he, do dobrega leta v razredu Open, kjer mu je po Torijih, Yamahah, Kawasakiju na koncu stala ob strani 450-kubična Honda.
V teh letih odrekanja in neštetih potovanj je ob državnem prvenstvu sodeloval tudi na številnih mednarodnih in dirkah evropskega prvenstva. Med Rokovimi uspehi pa nikakor ne smemo mimo njegovih Afriških dogodivščin, ki so pošteno zaznamovale slovensko motokros sceno. Prvi in doslej tudi edini
Jr.Mm
TRGOVINE Z GRADBENIMI MATERIALI
D topclom
skupina
PO UGODNIH CENAH VAM DO RAZPRODAJE ZALOG NUDIMO
- strešnik BRAMAC strešnik TONDACH BOBROVEC
- strešnik CREATON
- OPEKO MODULARNI BLOK - barvo JUPOL
Trgovina z gradbenim materialom, Krakovska 4b,1230 Domžale, tel.: N.C. 01/722-00-20, trgovina: 01/722-05-60, fax: 01/721-32-88 Trgovina z gradbenim materialom, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel.: 01/832-70-30, 832-70-35, fax: 01/832-70-45
Rok Sitar je »zaploskal« v slovo.
Njegovi uspehi: državni prvak v superkrosu 1995 - 80 ccm, 2. mesto v motokrosu 1995 - 80 ccm, 3- mesto SU-PERKROS 1998 - 125 ccm, 3. mesto DP 2000 -125 ccm, zmaga na EP 125 ccm leta 2000 v Belorusiji, 2. mesto EP leta 2000 v Ukrajini, 3- in 5. mesto Afriška serija v Na-mibiji leta 2001.
Slovenec na največji afriški mednarodni seriji v motokrosu se tako lahko pohvali tudi z odličnim petim in tretjim mestom na dirkah te serije v letu 2001.
»Po 16 letih dirkanja mi po padcu v Namibiji in prehodnih poškodbah kolena zdravniki niso priporočali nadaljevanja moje kariere. Zato sedaj mečem rokavico mlajšim in vsem, ki se bodo šele podali po moji poti,« je po nekaj atraktivnih krogih in skokih s cmokom v grlu v krogu svojih navijačev in množice gledalcev oznanil Rok Sitar, ki je tako sklenil svojo uspešno'in pisano športno pot.
Od motorja pa se vseeno ne bo poslovil: »V motokrosu bom zagotovo ostal aktiven, kot svetovalec v klubu Sitar Dunlop Racing team, ki po večkratnem naslovu ekipnega državnega prvaka ta naslov brani tudi letos. Nenazadnje pa ne bom prodal niti opreme, saj bom ob prostih dneh za svoje veselje in manj aktivno seveda še vedno užival v vožnji po Dunlop moto parku.«
Po lanskem prestopu v razred • Open in dobri pripravi ter formi v začetku sezone v razredu OPEN, je bil predlagan tudi za enega od treh članov na POKALU NARODOV v Ameriki. Žal pa mu je vse skupaj preprečila huda nesreča, ko se mu je na treningu EP v Orehovi vasi ovila žica okoli vratu. Pustila mu je psihične težave, zmanjkalo pa mu je tudi motivacije. Zdravniki pa so mu ob tem še predvsem zaradi kroničnih težav s poškodovanimi koleni odsvetovali nadaljevanje motokrosa, ki je naporen in garaški šport.
Ob slovesu ni manjkalo niti solza, prav ganljiva je bila tako zahvala njegovim dolgoletnim sponzorjem in zvestim navijačem iz kamniškega FUN klub-a »Skala,« kakor so Roka poimenovali njegovi prijatelji in navijači. Manjkale niso niti čestitke in pozdrav kamniškega župana g. Toneta Smolnikarja, ki je vedno naklonjen športu. In nenazadnje je veljala zahvala tudi Rokovemu mehaniku Francu Vrhovniku, s katerim sta vrsto let delila vse uspehe, pa tudi poraze.
Na posebni dirki najboljših petnajstih voznikov iz obeh najmočnejših kategorij pa je 3- Pokal Dunlop Slovenije po napaki Kraglja na startu, imel je težave s startnimi vrati, šel v roke Jake Možeta.
Najmlajši in s svojo lokacijo ter preglednostjo tudi eden najbolj atraktivnih stadionov v Sloveniji je tako ponovno potrdil, da. je prihodnost motokrosa prav na tovrstnih objektih.'
Tekst in foto: BORUT CVETKO
Na 23. tekmovanju slovenskih godb v Kamniku muziciralo več kot 1000 glasbenikov
Mesto je utripalo v ubranih ritmih
Nadaljevanje s 1. strani
Organizator tekmovanja Občina Kamnik je vsem godbam podarila spominski krožnik z napisom 23. tekmovanje slovenskih godb in Kamniški zbornik. Organizacijski odbor so sestavljali: predsednik Anton Tone Smolnikar, vodja tekmovanja Boris Seiko in člani Igor Šink, Rok Spruk, Franci Lipičnik, Božo Matičič, Tone Ftičar, Ervin Hartman, Jože Hriberšek, Jože Meden, Luka in Tone Urbas. V tekmovalni žiriji, ki ji je pred.se-
reflektorjev in 70 stolov za oder, kar dopolnjuje lani prenovljen Dom kulture Kamnik.
Ervin Hartman, predsednik Zveze slovenskih godb, pravi, da orkester ni samo ena oseba, temveč je najvišja stopnja socializacije človeka, saj se morajo njegovi člani kljub različnim načinom lastnih življenjskih navad in razmišljanj prilagajati in stremeti k skupnemu cilju. V Sloveniji deluje preko 130 pihalnih orkestrov, v katerih muzicira preko 8000 godbenikov. ZSG s
bili izbrani skladbi priznanega skladatelja in profesorja na Srednji glasbeni šoli ter Akademiji za glasbo v Ljubljani Tomaža Habe-ta in skladatelja Roka Goloba. Orkestri v drugi kategoriji so zaigrali uvodno skladbo (uigravanje orkestra in privajanje na akustiko dvorane), kot obvezno skladbo tri stavke dela Sinfonia Carnioli s podnaslovom Soudaš-ka, kjer se Tomaž Habe tematsko naslanja na slovenske vojaške ljudske pesmi, ob koncu nastopa pa še skladbo po lastni izbiri,
Kraško pihalno godbo Sežana že dobro desetletje uspešno vodi kapelnik Ivo Bašič. Danes je to 50-član-ski kolektiv, polovica je žensk, vsi pa prihajajo iz sežanske glasbene šole. Največje uspehe je dosegla lani, ko je v tretji težavnostni stopnji prejela zlato plaketo, na mednarodnem tekmovanju godb v Španiji pa zasedla absolutno prvo mesto. Na letošnjem tekmovanju so prejeli srebrno plaketo.
Mengeško godbo, ki deluje že 119 let, sestavlja 45 godbenikov in godbenic, od leta 1997jo vodi domačin Primož Kosec. Godbeniki imajo letno do 40 nastopov, pogosto jih srečamo na bližnjih prireditvah. Zanimivo je, da v njej že 44 let nastopa Janez Per, pridružili so se mu trije sinovi, dva brata in dva nečaka. Na letošnjem tekmovanju slovenskih godb v Kamniku so si priigrali zlato plaketo.
ki ustreza ravni tekmovanja. Orkestri v koncertni kategoriji v Trbovljah pa so kot obvezno skladbo izvedli tristavčno delo Knjiga prigod za pihalni orkester, kjer Rok Golob eksperimentira z zvočnimi zmožnostmi pihalnega orkestra.
Mestna godba Kamnik je danes eden nosilnih stebrov kamniške kulture in s svojim glasbenim programom uspešno predstavlja naše mesto tako v domovini kot tudi v tujini. Po zapisanih zgodovinskih virih letos mineva 155 let, odkar na Kamniškem deluje godba in 105 let, odkar je bilo v Kamniku usta-
novljeno Mestno godbeno društvo. To sta dva jubileja, na katera so člani in članice še posebej ponosni, kot seveda na uspeha zadnjih dveh let, ko so na tekmovanju slovenskih godb dvakrat zapored prejeli zlato odličje, kar jih je pripeljalo do druge težavnostne stopnje. Na pravkar končanem državnem tekmovanju v domačem kraju so ponovili uspehe iz preteklih let. Med 20 orkestri so kamniški godbeniki in godbenice dosegli odlično peto mesto in s 93,3% prejeli zlato plaketo. Nastopilo je 62 godbenikov, od tega 10 žensk, med njimi je najstarejši Rudolf Vidic, ki v
kamniški godbi igra že 48 let. Orkester je vodilo kar nekaj priznanih skladateljev in dirigentov. Že četrto leto to nalogo uspešno opravlja akademski glasbenik Rok Spruk, ki je svojo uspešno glasbeno pot začel v kamniški godbi.
Letošnje jubilejno leto bo Mestna godba Kamnik obeležila z več prireditvami, največ bo glasbenih, ki nas bodo opozarjale na ta, ne samo godbeniški, ampak tudi kamniški jubilej.
Ob 155-letnici godbeništva čestitamo tudi iz uredništva!
Besedilo in fotografije VERA MEJAC
doval prof. Tomaž Habe, so sodelovali še univ.prof.dr. Armin Suppan in mag. Rudolf Zangl iz Avstrije, dr. Fridrich Andras z Madžarske in dirigent Zveze slovenskih godb Jože Hriberšek.
V dveh tekmovalnih dneh je merilo svoje moči in znanje več kot 1000 glasbenikov iz vse Slovenije. Poleg domače godbe so poslušalci bogato nagradili prav sleherni nastop godbenikov iz Šoštanja, Mengša, Zidanega Mosta, Sežane, Domžal, Loč, Laškega, Črnomlja, Mežice, Kostanjevice na Krki, Idrije, Postojne, Nove Gorice, Ruš, Šentjerneja, Lesc.v Kapel, Maribora in Sv. Antona pri^Kopru.
Župan Kamnika Anton Tone Smolnikar, predsednik organizacijskega odbora tekmovanja, je izrazil zadovoljstvo, da je bil občin'i Kamnik zaupan ta organizacijsko zahteven projekt, ki so ga v največji meri pripravljali člani našega godbenega ansambla. Zaradi dveh pomembnih obletnic kamniške godbe in doseženih dosedanjih uspehov, predvsem pa zaradi samega tekmovanja, so pohiteli z nakupom
svojim delom pripomore k strokovnemu razvoju dirigenta in godbenikov. Naloga Zveze je tudi, da stalno preverja učinkovitost dela v posameznih orkestrih in vzdržuje doseženo kvaliteto, zato organizira tekmovanja pihalnih orkestrov na vseh kakovostnih ravneh. Po kakovosti so slovenske godbe razdeljene v pet težavnostnih skupin. Letos se s tekmovanjem v drugi kategoriji v Kamniku in s tekmovanjem v koncertni, najvišji kategoriji v Trbovljah zaključuje triletni tekmovalni ciklus. Naloga Zveze je tudi ohranjanje slovenskega glasbenega izročila in naročanje novih glasbenih del, zato imajo orkestri zabbvezno tekmovalno skladbo v zadnjih letih vedno delo slovenskega skladatelja. Domača glasbena dela omogočajo večjo prepoznavnost izven domovine, saj je naloga ZSG tudi povezovanje s podobnimi institucijami, poleg tega pa veliko slovenskih pihalnih orkestrov prav s slovenskimi glasbenimi deli zelo uspešno tekmuje na raznih mednarodnih tekmovanjih. Za letošnje tekmovanje sta
MED CVETOČIMI POLJANAMI IN PRAVLJIČNIMI BITJI
Nadaljevanje s 1. strani
Pomladna razstava je bila tudi tokrat predvsem v znamenju tulipana, zapeljive pomladne cvetlice. V parku so jeseni zasadili 219 različnih sort tulipanov, v času razstave pa so obiskovalci lahko glasovali za »naj tulipan«. Srečneži so domov odnesli njihove čebulice.
Prava paša zaoči je bila tudi razstava orhidej, ki je na ogled še do 25. maja. V Arboretumu so pripravili še bogatejšo razstavo od lanske, saj razstavljajo tisoč cvetočih orhidej, ki pripadajo 70 različnim goje-
nim oblikam. Opise najbolj pogostih okrasnih orhidej z nasveti za njihovo vzdrževanje so ob tej priložnosti zbrali v zloženki.
Spomladansko razstavo cvetja je spremljala tudi razstava vrtnarjev in grosistov cvetja, drevesničarjev, razstava vrtne opreme in različne prireditve - glasbeno popoldne z mla-dimi umetniki Glasbene šole Kamnik in konjeniške prireditve. Na posebnem razstavnem prostoru so obiskovalci lahko spoznali tudi turistično ponudbo osmih občin v okvi-
KITAJSKA RESTAVRACIJA HONG KONG
Groharjeva 1, Kamnik,
tel.: 01 831 46 98
Odprta vsak dan od 12. do 23. ure
tudi ob nedeljah in praznikih |
I
KOVA PONUDBA
I KOSILO
od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure razen praznikov
1090 SIT
1090 SIT
mena i..._____———.----------------__
Kislo pekoča juha ali spomladanski zavitek, pečeni riž s piščancem, sojini kalčki v solati menit 2 ....................................................
Kislo pekoča juha ali spomladanski zavitek, pečeni rezanci s tremi dodatki, sojini kalčki v solati
mena 3-----------^-------------„-------------------......... 1190 SIT
Kislo pekoča juha ali spomladanski zavitek, račji chopsui, riž, sojini kalčki v solati
mertu4------------------.-----.-----------------------.— 1090 SIT
Kislo pekoča juha ali spomladanski zavitek, svinjina na sečuanski način, riž, sojini kalčki v solati
mena S________________.......______._______,-------------..™.......1090 SIT
Kislo pekoča juha ali spomladanski zavitek, govedina s čebulo, riž, sojini kalčki v solati
memt6~______________________________________„.______________________1090 SIT
Kislo pekoča juha ali spomladanski zavitekf
riba z bambusom in gobami, riž, sojini kalčki v solati
men«7________._______________..____________________..............1090 SIT
Kislo pekoča juha ali spomladanski zavitek, samostanska pojedina, riž, sojini kalčki v solati
mena 8___________________________________________________________1090 SIT
Kislo pekoča juha ali spomladanski zavitek, piščančji čopsui, riž, sojini kalčki v solati
Obtičite nas, smo najbolje ocenjena kitajska restavracija v Sloveniji.'
Čebelarja Ludvik in Veronika Lap iz Homca sta tudi letos pripeljala čebele na pašo v Arboretum in pripravila medene izdelke za po-kušino in prodajo. Veronika in Anica Blejc sta med prvomajskimi prazniki obiskovalce gostoljubno postregli z brezalkoholnim medenim napitkom in medico. Naprodaj je bil hoj in, kostanjev in lipov med, propolis in spominske stekleničke napolnjene z medico (nanje je Veronika narisala motive iz Arboretuma). Obiskovalci so se radi ustavljali pri čebelnjaku s 6 trietažnimipanji, starodavnimi pletenimi koši za čebele in opazovalnim panjem (na sliki), kjer sta jim gostiteljici razlagali o življenju čebelic.
Aleš Ocepek, direktor Arboretuma Volčji Potok, je izrekel prijazno dobrodošlico zbranim gostom in povabil veleposlanika Nizozemske Jana C. Hennemana, da je odprl vrata v Cvetočo deželo, kot so poimenovali letošnjo spomladansko razstavo cvetja, kije razveseljevala obiskovalce od 26. aprila do 4. maja. Veleposlanik Henneman je nanizal nekaj zanimivosti iz zgodovine tulipana kot enega njihovih barvitih simbolov. Zanimivo je, da tulipani izvirajo iz Turčije in so jih na Nizozemskem spoznali šele v 17. stoletju. V tistih časih so bile njihove čebulice izredno drage in kupili so jih lahko le resnično bogati ljudje, ki so za eno samo čebulico plačali tudi do današnjih pol milijona tolarjev. Lahko bi rekli, daje vladala prava »tuli-pomanija«. Danes naj bi bili tulipani dostopni vsem, zato pozdravlja idejo Arboretuma - tulipan za vsakega slovenskega državljana. Veleposlanikova žena Lydia je na prireditvenem prostoru z voščen-kami narisala šopek tulipanov.
ru Podjetne regije, kamor je vključena tudi občina Kamnik.
Letošnje prireditve pa v Arboretumu Volčji Potok pripravljajo predvsem z mislijo na najmlajše. Pričele so se prejšnji konec tedna, poimenovali pa so jih Drevesa govorijo, saj želijo otrokom približati naravo in naravne lepote. Z organizacijo delavnic spoznavanja narave, vključitvijo ljudskega izročila in pravljičnih bitij, ki izvirajo iz osrčja gozda, želijo v park pritegniti družine z otroki, ki lahko tu preživijo marsikatero prijetno urico. Na Cicibanovih in Cicidojevih delavnicah bodo otroci spoznali travniške rastline in živali, posadili ali posejali svoje cvetlice, raziskovali korenine, obiskali račke in labode... ali pa se popeljali s cvetličnim vlakom in z zemljevidom v roki odkrivali živali in pravljične osebe, ki jih tvorijo cvetlice. Skratka, obisk cvetočega Arboretuma
bo tako zanje kot za njihove mamice, očke, dedke, babice prav posebno doživetje.
Besedilo in fotografije VERA MEJAČ
Z razgledne terase, kjer smo spremljali nastop flavtistke Jur-ke Zoroje, vragolije klovna San Sebastiena in klovnese Polonke na hoduljah, ki sta obiskovalkam slovesnega odprtja delila šopke tulipanov, je očaral pogled po lepo urejenem parku čudovitih cvetočih podob in barv.
ZAPELJITE SE S HLADNIM VOZILOM NA POČITNICE
BON BON RENAULT
V MESECU MAJU PRI NAKUPU NOVEGA CLIA KLIMA BREZPLAČNO + DODATNI POPUST 200.000 SIT.
Slika je simbolična.
RENAULT AVTO SET d.o.o.
Dragomelj 28, Domžal«
DELOVNI CAS: SALON: od 8. do 18. ura SERVIS: od >. do 17. ura SOBOTA: od 8. do 13. ure
Prodaja vozil: 01 / 56 27111 041/648166 Servis:        01 / 56 27 333
Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 Fax: 01/56 27 444
E-mail: tomaz.setnikar.avtoset@deaier.renault.si
Kanarski otoki - dežela stalne pomladi
NAJTEŽJI IRONMAN TRIATLON NA SVETU
Ironman triatlon. Preizkušnja telesa in duha. Disciplina, v kateri so v idealnem sozvočju združeni športi, plavanje, kolesarstvo in tek. Le dolžine posameznih odsekov za navadne zemljane niso idealne, pa najbrž tudi za »norce, ki se z njim ukvarjajo«, ne. Štiri kilometre plavanja je navadno kaj hitro gotovih, v uri časa. 180 kilometrov kolesa se že vleče, pečejo mičice, boli rit, po občutljivejših delih telesa se delajo prve odrgnine. Po približno petih urah obračanja pedal se športniki preobujejo v tekaške copate in odtečejo še klasični maraton. Sliši se enostavno, pa ni. Bolj ko se dan nagiba v popoldne, bolj izčrpano je telo, zahteva počitek, športniki pa ga nalivajo z vodo, kokakolo in raznimi drugimi energijskimi napitki, bašejo vanj razne gele in čokoladice z obilico ogljikovih hidratov, vedoč, da bo najbrž zdržalo, tako kot (skoraj) vedno. Včasih se želodec upre, in v krču zvrne pijačo, največkrat pa jo sprejme in pošlje mišicam vsaj toliko moči, da lahko nadaljujejo s tekmo. Otišanci, do krvi oguljeno mednožje, podpazduhe in bradavičke so bolj zanimivi za gledalce kot za triatlonce, ki jih navadno opazijo šele na cilju, ko se dokončno zatresejo in popustijo noge, ko odpove tudi glava, zaplešejo zvezdice, telo pa se hvaležno prepusti občutljivim rokam maserjev in maserk, včasih tudi medicinskemu osebju, če ga trpeči, z mimiko obraza in gestami uspe prepričati, da ga edino še infuzija lahko postavi na noge.
Prvi od petih evropskih IRONMANOV v letu 2003, ki bodo veljali kot kvalifikacija za svetovno prvenstvo na Havajih, bo že 17. maja na kanarskem otoku Lanzarote. Otoki spadajo v skupino z imenom Makaronezija, v katerih so tudi
Azori, Kapverdski otoki in Ma-deira. Imena niso dobili po makaronih, a ime v prevodu iz grščine pomeni »srečni otoki«, in le upamo lahko, da bodo srečni tudi za malo slovensko odpravo treh tekmovalcev, ki se v začetku maja odpravljajo proti Afriki. Otočje namreč leži v zemljepisni širini Maroka in je približno 1500 kilometrov oddaljeno od Španije, od afriške obale pa med 100 in 600 kilometri, kanarske otoke sestavlja sedem večjih in šest manjših otokov, med katerimi je od Afrike le 100 kilometrov oddaljen Fuerte-ventura, najdlje v ocean pa sega La Palma.
Nekateri znan-stveniki zagovarjajo tezo, da so otoki ostanek starodavne Atlantide, verjetnejša pa ; je teorija, da so otoki vulkanskega izvora, saj je vulkanizem na otokih še vedno dejaven. O delovanju vulkanov na otočju je pisal že Krištof Kolumb: v začetku 18. stoletja je izbruh popolnoma razdejal del otoka Teneri-fe, zadnje večje izbruhe pa so zabeležili na vrhu 3718 metrov visoke gore Teide leta 1909 in zadnjega pred tridesetimi leti na La Palmi. Na otočju so tudi nekateri izmed največjih vulkanskih kraterjev na svetu, s površino 100 in več kvadratnih kilometrov.
Bolj kot vulkanski izbruhi pa tekmovalce vsako leto motijo močni pasatni vetrovi, ki so eden od glavnih vzrokov, da kanarska tekma velja za najtežji Ironman na svetu. Drugi vzrok je razgibana kolesarska proga, saj se tekmovalci kar petkrat povzpnejo od morja na 500 in več metrov nadmor-
ske višine. Vzponi in spusti se menjavajo v harmoničnem zaporedju, cesti v klanec »pa ni nikoli konca.« Skupna višinska razlika proge je skoraj na višini našega Triglava. Je pa Lanzarote tudi med bolj sušnimi kanarskimi otoki, le z okrog 100 mm padavin letno, hladni kanarski tok, pa približuje nočne temperature dnevnim, tako da zaradi ugodnega podnebja otoke radi imenujejo »otoki večne pomladi.«
Turistično so otoki zelo zanimivi, saj po podatkih med-
Q
Kulturni dom
Franca
Bernika
Domžale
MAJ 2003 koledar prireditev
gledališče
torek, 27. maj oh 20.00 - abonma ORANŽNI in IZVEN sreda. 28. maj ob 20.00 - abonma RUMENI in IZVEN Gledališče Koper
Carlo Goldoni: KRČMARICA MIRANDOLINA
komedija s Sašo Pavček in Borisom Cavazzo
glasba
ponedeljek,, 19. maj ob 20.00 - IZVEN org.: Študentski klub Domžale ADI SMOLAR koncert
petek. 23. maj ob 20.00 - IZVEN
SIMFONIČNI ORKESTER - DOMŽAEE-KAMNIK
letni koncert
NAPOVEDUJEMO 33. MEDNARODNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE GROBLJE 2003
četrtek. 12. junij ob 20.30 SLOVENSKI KVINTET TROBIL
Stanko Arnold trobenta, Matej Rihter trobenta, Boštjan Lipovšek rog, Stanko Vavh trombon, Darko Rošker tuba
sreda. 18. junij ob 20.30 VRHUNSKI NEMŠKI SOLISTI
Markus Beckcr klavir. Kolja Blaeher violina, Štefan Dohr rog
torek. 24. junu ob 2Q,3Q
TRIO GLINKA, Sankl Peterburg
Boris Karaev klarinet, Ljubov Efremova violončelo, Tamara Bassok klavir
torek, 1. julij ob 20.30 CAMERATA SLOVENICA
Ernii Sebestven violina, Georg Liener violina. Mile Kosi viola, Ciril Šker-janec violončelo, Igor Škerjanec violončelo
Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pricetkom prireditev pri blagajni doma. Već informacij o prireditvah dobite v brošuri UreAru/aire, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočite na naso telefonsko Številko. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50
narodne turistične organizacije s turizmom na Tenerifih zaslužijo na kvadratni meter urejene plaže letno kar 100.000 EUR. Večina plaž je umetnih, in sicer so Španci za njihovo ureditev kar s tankerji navozi-li milijone kubičnih metrov saharskega puščavskega peska.
Kanarski otoki so od leta 1983 avtonomni, z lastno samoupravo, znotraj Evropske unije pa imajo poseben status, ki jim zagotavlja prodajo neobdavčenega blaga. Drugače pa je otočje postalo svetovno znano tudi po dejstvu, da je tu general Franco zbral svoje prve čete, ki jih je popeljal v boj proti republikanski vladi.
Eden izmed treh slovenskih tekmovalcev bo tudi triatlonec in športnik državnega razreda. Kamničan Matic Romšak, ki nam je o pripravah in pričakovanjih povedal nekaj besed.
Priprave na majsko dirko v Sloveniji niso bile ravno z rožicami posute. Mrzlo vreme, veter in padavine so bili najbrž kar stalni spremljevalci tvojih treningov?
Prav res'se je na julijski ali avgustovski ironman lepše pripravljati, saj si lahko privoščiš, da kolo iz garaže prineseš šele v aprilu, osnovni trening pa opraviš v fitnesu ali na domačem spinerju. Sam sem vozil kolo zunaj že okrog božiča in staknil prav zoprn prehlad vratu in celotnega ramenskega obroča, tako da sem še prvo polovico januarja obračal vrat, kot bi ga imel v mavčni oblogi, da prehladov, naho-dov, pa tudi bronhitisa niti ne omenimo. In prav res si želim, da bi vsaj en 100-kilometrski »kolesarski izlet« minil v sončnem vremenu in brez vetra ter da bi si namesto ves čas mokrega nosu nekajkrat obrisal potno čelo. Pa tega do 20. aprila še nisem dočakal.
Kilometri na kolesu, v plavanju in na teku pa so najbrž kar številni. Koliko naj bi jih bilo do začetka tekme?
Do 15. maja bom imel prevoženih vsaj 4000 kolesarskih kilometrov, pretečenih okrog 700 in preplavanih približno 100 km. Ob predpostavki, da so treningi izvedeni kvalitetno in da bom imel dovolj časa za regeneracijo, bo to najbrž dovolj za uvrstitev med prvih deset v moji članski kategoriji.
Tvoj čas naj bi bil torej nekaj več kot 10 ur. Zmagova-
lec, najbrž iz vrst profesionalcev, bo za enako razdaljo potreboval dobrih 9 ur, kakšne pa so časovne omejitve za tiste počasnejše, katerih glavni cilj je dokončanje tekme?
Skrajni limit za dokončanje je 17 ur, kar pomeni start plavanja v morju ob 7.00 in zadnji korak v maratonu ob 24.00. Da pa ne bom zahajal v prehude podrobnosti in za spodbudo vsem potencialnim slovenskim Ironmanom, naj povem, da, če ste stari okrog 40 let in v spodobni kondiciji, lahko končate svoj prvi Ironman nekje v 13 urah že po enem letu treninga, seveda, če temu namenite vsaj 10 ur tedensko. O principih baznega, treninga hitrosti in moči, tape-ringu, pa morda kdaj drugič.
Poleg tebe bosta na tekmovanju sodelovala še Konstantin Preradovič-Mi-ki iz Ljubljane in legenda slovenskih Ironmanov, dr. France Cokan, večkratni havajski zmagovalec v svoji kategoriji. Kakšna so pričakovanja?
Med osemstotimi tekmovalci se jih bo šestdeset uvrstilo na svetovno prvenstvo in prav lahko se zgodi, da bo to uspelo vsem trem Slovencem. V članski kategoriji, do 39 let, v kateri nastopam sam, bo po rezultatih iz preteklih let, za uvrstitev med najboljše, verjetno zadostoval čas okrog 10 ur 20 minut. Glede na pripravljenost in na konfiguracijo proge sam načrtujem rezultate v posameznih disciplinah; plavanje 1.00 uro, kolesarjenje 5.55 in tek 3-20, kar bi moralo zadostovati za uvrstitev na Havaje.
Načrtuješ kakšno posebno tehniko?
Ja že razmišljam o dirki. Plavanja se letos niti ne bojim, saj nas bo v vodi 1000 manj kot lani v Frankfurtu, ko je bilo prve pol ure v vodi kot med sardinami v konzervi. Odločilno bo najbrž kolo, ki ga bo potrebno odpeljati pod šestimi urami. Malce me sicer skrbi veter in izredno slaba cesta, ki povzroča pogoste menjave počenih zračnic, pa vendar, če sem bil lani v Frankfurtu eden redkih s prebodeno gumo na »luksuznih« nemških cestah, potem upam, da bom letos med tistimi, ki se jim ne bo treba iti mehanika. In voziti bo potrebno »z glavo,« počasneje začeti in dodajati proti koncu, seveda pa nekaj moči prihraniti za zadnjih, 42 kilometrov teka.
Zakaj ravno Kanarski otoki. Ali ne gre za najtežji ironman na svetu?
Tekma je težka toliko, kolikor si pripravljen nanjo, proga pa je enako težka za vse tekmovalce. Je pač več razlogov za prijavo. Lansko leto mi je predrta zračnica za nekaj minut »odnesla« Havaje, saj sem dirkal le dva meseca pred svetovnim prvenstvom, tako da ni bilo časa izbrati nove kvalifikacijske tekme, se uvrstiti, regenerirati in oddirkati še Havaje. Letos dirkam že maja in ob morebitnem neuspehu grem lahko še v Avstrijo, Nemčijo ali Švico, na popravni izpit. Drugi razlog pa je sama konfiguracija proge, ki je izmed vseh najbolj podobna havajski.
Matic Romšak se zahvaljuje vsem pokroviteljem; NLB d.d., LHB d.d., LAPEREM OPREMA, d.0.0., SMART COM d.0.0. in VIA INTERNATIONAL d.0.0. in uredništvu KAMNIŠKEGA OBČANA za medijsko podporo.
Kako dobro poznamo našo občino?
Na sliki v 7. številki Kamniškega občana je bil SAMOTNI ali DEBEVČEV (DEBELČEV) MLIN. Tudi tu je poimenovanje različno - na nekaterih zemljevidih piše Debevčev, na drugih De-belčev, običajno mu pa rečemo Samotni mlin. Uradno pa spada hiša k naselju Vodice. O Samotnem mlinu je Marija Šimenc napisala naslednjo pesmico:
Pod hribi dolina je mala, tu prostor je bil inje vasica nastala. Tam cesta se vije in sprehajalne poti, saj lepšega kraja blizu pač ni. Na koncu vasi pa mlin je tam stal, pšenico drobil in moko nam dal. Tu mlina več ni, ostale so le še sledi. Tišina in mir tam prebivata zdaj, pojdi pogledat ta lepi naš kraj. Ptičje petje oglaša se nam, tu čutil boš, da nisi sam. Večkrat se vračal bodeš nazaj in spoznal boš, da tuje res raj.
Res je bil in še vedno je ta kraj in tudi vsa dolinica prava oaza miru in tak bo tudi ostal, če ga ne bomo preveč obiskovali, kar pa velja pravzaprav za vse samotne kraje. Dokler ni preveč obiska, je tam mir, ko pa ljudje zvedo za to in ga začnejo množično obiskovati, pa izgineta tudi mir in samota, velikokrat pa tudi lepota.
Nekdaj, ko so nosili v mlin mlet žito predvsem iz okoliških naselij (Tučna, Briše, Vodice-Debevčev mlin! in drugih), je bilo tod bolj živahno in tudi steze so bile bolj shojene. Toda čas je šel naprej, žita skoraj ne meljejo več v vodnih mlinih ob potokih in tako je tudi ta mlin povsem zaspal. Jez je v slabem stanju, mlinskih koles pa že nekaj časa ni več. Tudi stanovanjska hiša je bolj počitniška hišica kot pa stanovanje. Pri tem nekdanjem mlinu je zanimivo to, da je postavljen takoj za precej močnim izvirom potoka Olševek (namerno napisano z I, ker se je tako nekdaj pisalo), z bistro, hladno vodo, ki priteče na svetlo izpod travnate in gozdnate strmine - prave gore in za jezom ustvarja majčkeno jezerce. Vendar je to tipični kraški izvir in njegova voda, čeprav je običajno na videz povsem čista, ni primerna za javni vodovod. No, če nas bo zažejalo in jo bomo spili nekaj požir-kov, to običajno ne bo imelo nikakršnih posledic.
Ih kako pridemo do tega kraja? Lahko se pripeljemo tudi z motornim vozilom, vendar bi bilo to škoda za nas kot tudi za avto. Možno se je pripeljati s kolesom, vendar si lep popoldanski izlet raje privoščimo peš. Iz Kamnika je možno priti do Samotnega mlina po več poteh. Najenostavnejša je skozi naselje Olševek, ki je svoje ime po vsej verjetnosti dobilo podobno kot naj bi ga gora Olševa - po jelšah, in nato po ste-zi ali cesti po dolinici navzgor. Pri tem moramo paziti, da nekaj sto metrov za Olšev-kom, ko cesta prečka travnik, pred gozdom zavijemo levo po cesti ob robu gozda. Če bi šli po asfaltirani cesti naravnost, bi prišli na Tučno. Od tu bi se lahko spustili do Samotnega mlina. Lahko pa gremo tudi po stezah po desnem bregu potoka. V tem primeru na koncu naselja Olševek ne gremo čez most, ampak nadaljujemo po travnatem kolovozu po desnem (orografsko!) bregu potoka ves čas prav do Samotnega mlina.
Možno je iti tudi skozi »mekinjske gmajne« - po grebenih od mekinjskega samostana in nato po cesti, ki pripelje z Godiča. Druga možnost je čez Kužno po grebenih na cesto in po njej na Tučno in nato navzdol do mlina. Zanimivo je iti po eni poti tja in po drugi nazaj. Lahko pa od samotnega mlina nadaljujemo tudi do Vodic in se nato mimo najdebelejših hrastov v naši občini vrnemo čez Brezovico in »mekinjske gmajne«. V eno smer je okoli uro in pol zmerne hoje. Če bi si hoteli na poti kje »privezati dušo«, bomo morali seči kar v svoj nahrbtnik, saj nikjer »boh roke ven ne moli«. Primeren čas za izlet je pomlad in jesen, saj je poleti zaradi zamočvirjenega sveta dosti brencljev in komarjev. Bolj natančne opise možnih dostopov smo pred leti objavili tudi v Kamniškem občanu.
Izmed pravilnih odgovorov je žreb izbral Kristino Erjavec iz Olševka 15/d, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku.
Še vedno se kar ne moremo in ne moremo posloviti od vode. Zato ima tudi tokratni kraj določeno zvezo z vodo, pa tudi s krajem na sliki v prejšnji številki. Kraj, po imenu katerega sprašujemo, leži kakšnih 550 m nad morjem, dobre tri in pol kilometre zračne linije od Kamnika, približno proti severo-severo-vzhodu.
Ime kraja oziroma naselja pošljite na dopisnici do srede, 21. maja, na naslov: Kamniški občan, Glavni trg 23, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje VELE.
www.studentski-klub.com
Zabavanje & rajanje v maju
Kot vsako leto smo tudi tokrat komaj čakali, da se dolga, mrzla zima umakne in pusti prosto pot osvežilni pomladi. Ta pomlad pa se je že skoraj prekmalu sprevrgla v prave soparne dni. Marsikdo si v teh dneh išče senco ali kak drug kotiček, kjer se vsaj malo ohladi in odpočije od vročine. Ker pa klubovci nikoli ne počivamo, smo kljub visokim temperaturam in razgretim glavam pripravili pestre aktivnosti, ki vas bodo popeljale skozi maj.
Glavna atraktivnost bodo zagotovo dnevi, ko bodo potekale majske igre z naslovom Pejmo se maja(t). Igre so organizirane v sodelovanju Študentskega kluba Kamnik in Domžale v času od 17. do 23. maja. Namen je seveda jasen - imeti se fajn, spoznati kaj novega, prebuditi zdrav duh v zdravem telesu, uživati v dobri glasbi s slovenskimi glasbeniki ter se ob vsem tem neizmerno zabavati. Za športne navdušence bo izziv že prvi dan s streetballom, kjer bodo lahko preizkusili svoje košarkarske sposobnosti, za tiste z malo manj energije pa bo potekal šahovski turnir, kjer se bodo najbolj pogumni spopadli s svetovnim mladinskim prvakom. Vredno je poskusiti, mogoče pa boste odšli bogatejši za kakšno potezo, ki je doslej niste poznali. Hudim športnim in miselnim naporom pa obvezno sledi dober žur. Tokrat z Zoranom Predinom in skupino Žive legende, ki nam bodo še enkrat dokazali, da so v najboljših .ustvarjalni letiht saj šarm, izvirnost in energija kar sevajo iz njih in njihovih komadov. Ze naslednji dan se nadaljuje z uličnim gledališčem Priden možic, za vse novosti željne pa bo na voljo body painting, striženje in druge delavnice. Tudi nedeljski večer bo popestril glasbeni nastop. Predstavili se bodo mojstri didžeriduja in etno skupina Čompe. Po napornem in-vsestransko uspešnem vikendu sledi začetek novega delovnega tedna, vendar tudi tokrat ne bomo počivali, pač pa se prepustili zvokom Adi-
ja Smolarja in njegove zveste spremljevalke -kitare, v KD Franca Bernika. Obvezna udeležba za vse prave žu-rerje. Nabiti z energijo prejšnjih dni se bomo v torek pomerili v odbojki na mivki, ter v sredo preskusili ali smo res pravi filmski navdušenci. 24- urni filmski maraton za vse neutrudne, kdor priteče do konca pa bo naslednji večer zagotovo že pogrešal dobro glasbo. V četrtek torej Jani Kova-čič, ki s svojimi izvirni-
Tako smo se zabavali na botvlineu       mi besedili. hudomuš-
* ! no opozarja na tako opevani slovenski ponos. Dobre glasbe nam nikoli ni dovolj, zato je petek pravi dan za nadaljevanje s skupino Krik in nastop Guštija ter slovenskega bad bova Magnifica, ki tudi tokrat ne bo ostal dolžan svoji publiki ter poskrbel za šov, ki ga ne smete zamuditi. In spet je pred nami vikend, ki bo postregel še z likovno delavnico in house partvjem v soboto ter z nedeljskim zaključkom. Vsekakor ne smete manjkati na teku po domžalskih ulicah s štafeto mladosti ter na večernem finalnem žuru s skupino Zaklonišče prepeva. Kar naporen teden dni, ki pa bo v vseh pogledih poskrbel za še tako zahtevne udeležence.
Ker smo vedno govorili, da se v našem klubu najde za vsakega nekaj, tudi tokrat organiziramo večer malce resnejše glasbe. 23. maja vas vabimo na koncert v okviru cikla Študent&muzika, tokrat se bo v salonu gradu Zaprice predstavil tenorist Metod Palčič. Potopisni večeri se v maju nadaljujejo, tokrat z odkrivanjem Brazilije in zelene celine od Kolumbije do Ognjene zemlje.
Dovolj razlogov torej, da se pridružite našemu klubu, kjer se vedno dobro zabavamo. V aprilu smo poskusili kako dobri smo v bovvlingu ter paintballu, ter se seveda ekstremno dobro zabavali. Za konec lahi<o rečem le pot pod noge in hitro v Študentski klub Kamnik po dodatne informacije. Lahko tudi po telefonu: 839-73-42 ali na strani www.student-ski-klub.com. ŠPELA MOČNIK
KAJ PA POČNEMO TA MALI?
Za dan zemlje so pred Mercatorjem risali otroci z VDCLoke in naključni mimoidoči. (Zoran, Matic, Marjan, Vesna, Neja, Tanja). Vsak otrok sije izbral en parkirni prostor in ga polepšal z rožami, drevesi, prijazno hišo, soncem in torto.
»Kabelski sistem« Kamnik in MC - smo skupaj pripravili akcijo in nagradni natečaj za mlade gledalce programa Carto-on Netmork. Ob zaključku smo vsem sodelujočim razdelili pisane nagrade.
Ob Dnevih slovenske knjige, smo pred našimi vrati pripravili bolšjak otroških knjig in delavnico, kjer smo izdelovali knjižna kazala, sestavljali knjigo in risali knjižne junake.
Pomlad odkriva tudi »človeške darove« naravi. Posneto na Dan zemlje, tik pod vrhom starega gradu... HELENA
MLADINSKI GASILSKI KVIZ
Letos je mladinski gasilski kviz potekal 5. aprila v Ne-vljah. Praktični del kviza je potekal v prostorih PGD Nevlje, teoretični del in prva pomoč pa v OŠ Nevlje (po zaslugi ravnateljice Majde Zupančič). Kviza se je udeležilo 11 društev (9 društev iz GZ Kamnik in 2 društvi iz GZ Komenda), 2 ekipi iz OŠ Marije Vere in ekipa iz OŠ Šmartno v Tuhinju. Nevelj že dolgo ni obiskalo toliko mladine. Med tekmovalci je bilo 45 pionirjev in pionirk ter 57 mladink in mladincev.
Ekipe so morale pokazati veliko znanja iz gasilstva: osnove prve pomoči, feclati ga-
silske vozle, špricati z vedrov-ko, postavljati gasilsko orodje, postavljati gasilske čelade v stolp, metati gasilske vrvi v obroče in pravilno odgovoriti na razna gasilska vprašanja. Rezultati so bili sledeči:
1. mesto Špela Urh, Monika Pestotnik, Sebastijan Pestotnik - PGD Motnik, 2. mesto: Matjaž Pungertar, Blaž Drolc, Uroš Er-dani - PGD Nevlje, 3. mesto: Veri Piskar, Martina Piskar, Matjaž Podbevšek - PGD Motnik.
Mlajše skupine:
1. mesto: Nina Semprimožnik, Nika Boršič, Tina Keršič - PGD Motnik, 2. mesto: Simona Klanč-nik, Katarina Hribar, Urban Štele - OŠ Šmartno, 3. mesto: Saša Dacar, Neža Hribar, Karmen Berlec-PGD Zg. Tuhinj.
Najboljše skupine so poleg priznanj in medalj dobile tudi praktično nagrado pokroviteljev. Neveljčani smo zasluženo zasedli 2. mesto in se veselili še dolgo ča,sa.
NEJC MIHELIČ-VEGITTA
V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik vsako leto organiziramo zaključne izlete za tiste, ki zaključujejo izobraževanje tako na osnovni šoli kot srednji. Ker gre za gibalno ovirane mladostnike potrebujemo na izletih poleg strokovnih delavcev tudi številne spremljevalce, ki pomagajo pri nameščanju v avtobus, nudijo pomoč pri ogledih, nakupih in komunikaciji. Prav zaradi tega se stroški izleta zelo povečajo in za pomoč prosimo različna podjetja iz vse Slovenije. Na tak način mladim omogočamo videti dele sveta, ki jih drugače ne bi videli. Tako so v vseh teh letih mladostniki videli Španijo, Grčijo, Nizozemsko ... In v lanskem šolskem letu Italijo z Bologno, Rimom in Firencami. Koliko mladim takšni izleti in pomoč pomeni, je razvidno iz izjav mladostnice, kije letos
obiskala Rim: »V Vatikanu je bila najlepša Sikstinska kapela in sedaj vemo tudi, kje ima papež maše. Poleg tega smo videli tudi Fontano di trevi, slovensko ambasado, Španske stopnice, Panteon, Kolosej, veliko cerkva, v Firencah smo videli, kje so snemali film Hanibal... Rim je znan po makaronih in motorjih. Tako bi nam zelo prav prišel motor Tomos, ki smo ga dobili v pomoč pri organizaciji izleta. Bilo je nepozabno.«
Poleg Tomosa so nam izlet omogočili še: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Planika, Meso Kamnik, Jata Kamnik, Komunalno podjetje Kamnik... Vsem se najlepše zahvaljujemo in smo veseli, da smo skupaj omogočili mladim videti prelepe dela sveta.
SIMONA R. OZEK, prof. soc-ped., vzgojiteljica KATARINA fAZBEC, mladostnica
Prireditev mladih na Glavnem trgu
MSKA se predstavi
Soboto, 17. maja, bo Kamnik zaznamovala prireditev, ki jo prireja Mladinski svet Kamnik, da bi predstavil svoje delovanje in društva, ki sodelujejo znotraj MSKA. Na trgu bo zato še bolj živahno kot ponavadi, saj bomo pekli okusne palačinke in piškote, ki jih bodo obiskovalci in mimoidoči lahko tudi pokusili, za zanimive nagrade bomo metali balinčke, skakali gumitvvist in igrali ročni nogomet, igrali in učili se bomo šaha, skavti in taborniki bodo postavili skupni šotor in morda celo zakurili pred njim. Politični podmladki v MSKA se bodo lahko pomerili v debatni bitki, s svojimi veščinami se nam bodo predstavile kamniške mažoretke, otroci iz Mladinskega centra pa bodo zopet zamenjali sivo monotonijo asfalta s svojimi talnimi slikarijami. Dogajanje bodo popestrile tudi mlade glasbene skupine, ki bodo dobile priložnost na odru, ki si ga bodo delile z gledališko predstavo oziroma inštalacijo KDPM.
Smetana s čokoladnim posipom na vse skupaj pa je možnost, da pri vsem dogajanju sodelujejo tudi Kamničani, ki jih bo pot to soboto dopoldne od 9. do 13. ure peljala mimo, saj bodo za sodelovanje nagrajeni tako z dobro voljo kot z nagradami. Zato vabimo vše, ki bi vam bilo sicer dolgčas, da se 17. maja dopoldne prikažete na Glavnem trgu in si ogledate zanimivo dogajanje ter se mu morda celo pridružite! MARK
OTROCI V PROMETU
Razvoj prometa, ki je prinesel nesluteo napredek, je drastično spremenil tudi svet, v katerega vstopajo otroci. Pripravljanje otroka na samostojno sodelovanje v prometu se mora pričeti že v zgodnjem otroštvu s pomočjo staršev, saj je to edina, pot do pridobitve potrebnega znanja, načel in izkušenj, ki ga bodo vodila v prometu vse življenje, predvsem pa se bo s tem naučil varno vesti v prometu.
Spoznavanje pravil, utrjevanje pravilnega ravnanja v prometu se pri otroku najlažje vodi skozi igro, ki otroka pritegne k .sodelovanju, oblikovanju miselnih zve/., ki mu bodo pomagale v resničnih prometnih razmerah.
V okviru vsebin, pomembnih za varno udeležbo otrok v prometu kot kolesarjev je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem promet u občine Kamnik tudi letos izpeljal občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« za učenke in učence osnovnih šol. Tekmovanje je bilo razdeljeno v tri sklope; teoretičnega dela poznavanja prometnih predpisov, spretnostne vožnje na poligonu ter vožnje po prometnih površinah. Zmagovalec tekmovanja Rok Zabret iz osnovne šole Toma Brejca bo občino Kamnik zastopal na zaključnem državnem tekmovanju 24. maja na Jesenicah. Čestitke velja ob koncu izreči prav vsem tekmovalcem kot tudi njihovim mentorjem, ki se dobro zavedajo, da so tovrstna tekmovanja nedvomno dodatna spodbuda za učenje prometnih pravil, razvijanja spretnosti ter pravilne vožnje v prometu.
ŽAGAR BORUT predsednik SPVCP-Kamnik
Dupliški veterani uspešno začeli balinarsko sezono
Konec aprila se je tudi za dupliške balinarje začela nova tekmovalna sezona. Najprej so se v ogenj podali veterani, ki sodelujejo v veteranski ligi skupaj z devetimi ekipami iz šestih občin severno ljubljanske regije: Kamnika, Komende, Domžal, Mengša, Lukovice in Ljubljane. Dupliški veterani so se 21. aprila najprej pomerili z B ekipo kamniškega Društva upokojencev in z nerešenim rezultatom iztržili prvo točko. 25. aprila so gostili kolege iz BK Bevc iz Lukovice, ki so bili tudi za prekaljene Dupličane kar trd oreh. Po dokaj izenačeni borbi so na koncu Lukovčani le priznali premoč Dup-ličanov, ki so tekmo v dvojicah, trojicah in posamezno zaključili z rezultatom 5:3.
V ekipi Dupličanov so sodelovali Janez Kos (vodja ekipe), Ivan Blažinčič, Ivan Čibej, Edo Horvat, Stane Rak in Franc Vrdelja. (na sliki).
Veterani BK Duplica in balinarji BK Bevc iz Lukovice po tekmi na domačem igrišču. Čeprav so veseli vsake zmage, pravijo: pomembno je sodelovati, ne zmagovati...
Sodniško in zapisnikarsko funkcijo je tokrat uspešno opravil Frane Bedič.
V 3. krogu so se Dupličani 5. maja srečali z veterani Recorda v Sneberjah. Tudi na ljubljanskem igrišču so bili uspešni z rezultatom 6:2. Ker veterani precej več časa porabijo za rekreacijsko balinanje in s tem tudi za trening kot prva ekipa, se jim to pozna tudi pri rezultatih, čeprav ti zanje niso najpomembnejši... ' F. S.
Glasbena šola Kamnik razpisuje	
vpis novih učencev	
v šolskem letu 2003/2004	
INSTRUMENT	Število novih učencev
KLAVIR	4
ORGLE	I
HARMONIKA	6
VIOLINA	4
VIOLA	I
VIOLONČELO	2
KITARA	2
KLJUNASTA FLAVTA	4
FLAVTA	6
OBOA	1
KLARINET	.5
SAKSOFON	0
ROG	1
TROBENTA	4
POZAVNA	1
TUBA	2
TOLKALA	2
CITRE	1
DIATONIČNA HARMONIKA 2	
BALET	10
PRED. GLAS. VZGOJA	20
GLAS. PRIPRAVNICA	20
Vpis bo potekal v tajništvu Glasbene sole Kamnik od 19. maja do	
23. maja, od 8. do 11. ure in 20. maja in 21. maja, od 16. do 18. ure.	
Sprejemni izpili novo vpisanih učencev bodo v petek, 23. maja, od	
17. do 19. ure.	
	Ravnateljstvo Glasbene šole Kamnik
Republika Slovenija, Upravna enota Kamnik, organizira na podlagi 268. člena in 273. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/ 2002), v zvezi z Zakonom o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list SRS, št. 31/76) in v skladu z Zakonom o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002)
javno dražbo najdenih stvari na območju občine Kamnik:
a) MOTORJI IN KOLESA
1. TOMOS APN-6, modre barve, št. 326181,
2. TOMOS APN 6S, srebrne barve, št. 405542
3. DOUGLAS, modre barve, št. CS 9063309
4. ROG MAESTRAL, sive barve, št. 123125
5. FBP, zelene barve, NN številk
6. ROG, črne barve, NN številk
7. ROG, sive barve, št. 813229
8. ROG, rdeče barve, št. 139866
9. BALANCE AL 650, rumene barve, št. IK8K3804
10. ROG-Pony, rdeče barve, št. 423548
1 l.ROG Mountain Bike S, temno srebrne b., št. 370880.
12. ROG Holland, zelene barve, št. 995777
13. ROG Ranger, svetlo vijolične barve, št. 707520
b) OSTALO:
1. Kolesarska čelada, rdeče-belo-črne barve
2. Mobilni telefon znamke SIEMENS C 35, modre barve
3. Avtoradio znamke SONY, tip XR-C430RDS, črne barve, ser. št. SORA82V7516547
Javna dražba bo v soboto, 24. maja 2003, od 10. do 12. ure
na dvorišču Osnovne šole 27. julij v Kamniku. Ogled predmetov je možen pol ure pred pričetkom dražbe.
Upravna enota razglaša najdene stvari na sedežu upravne enote, na oglasni deski v avli poslovne stavbe Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, v zakonskem roku.
UPRAVNA ENOTA KAMNIK
STRELSTVO
Državno prvenstvo, lige in trap
»Strelstvo je panoga potrpežljivosti, natančnosti in discipline,« je uvodni stavek biltena iz 12. državnega prvenstva z zračnim orožjem v Portorožu in Piranu, ki ga je zapisala županja občine Pirana ga. Vojka Štular.
Na letošnjem tekmovanju je bilo razdeljenih kar 470 štartnih številk, nastopilo je 69 popolnih ekip. Seveda smo sodelovali tudi Kamničani s svojimi strelci. Izvrstno uvrstitev je dosegel član Damjan Burja, ki je s 583. krogi zasedel 11. mesto. Se boljše mesto je zasedla Bojana Bombač: v konkurenci članic je zasedla 2. mesto in na-streljala 393 krogov, v finalu pa dosegla 492.8 kroga. V kategoriji mladincev s puško smo imeli dva tekmovalca in sicer je Jure Ugov-šek s 573 krogi dosegel 9. mesto, Simon Podgoršek pa s 517 krogi 23. mesto. V močni konkurenci mlajših mladincev s puško sta nastopila Iztok Zver, ki je bil s 358 krogi na 27. mestu, Grega Ugov-šek pa s 355 krogi na 25. mestu. Zelo dobro uvrstitev je dosegla tudi Kaja Repič, mlajša mladinka s puško. Z odličnim rezultatom 381 krogov je zasedla 5. mesto. V pionirski konkurenci je tekmovala Sabina Štremfelj in s 146 krogi zasedla 36. mesto.
Edini ekipni nastop naših je bil v konkurenci članov pištolašev in sicer so ekipno zasedli 8. mesto s 1622 krogi. Posamezno so bili letos precej izenačeni in sicer Roman Radej na 35. mestu s 544 krogi, Stellan Johansson z istim rezultatom na 36. mestu, Franc Zore s 542 krogi na 38. mestu in Martin Pogačnik s 534 krogi na 47. mestu. Urša Pogačnik je med članicami v pištolski konkurenci zasedla 10. mesto s 345 krogi. Anže Zore je s pištolo pri mladincih nastre-Ijal 503 kroge in dosegel 13. mesto. Tekmovanje je potekalo na dveh lokacijah 2 dni, dosežen pa je bil tudi nov državni rekord v disciplini zračna pištola ml. mladinci, ki ga je dosegla ekipa SD Jur-šinci s 1051 krogi.
Zaključila so se tudi ligaška tekmovanja z zračnim orožjem. Naša najboljša uvrstitev je bila skupno 3. mesto pištolaša Romana Ra-deja.
Skupno v prvi državni ligi je ekipa Kamnika s pištolo dosegla 5. mesto, posamezno pa so bile uvrstitve: Roman Radej 3. mesto, Stellan Johansson 13. mesto, Urša Pogačnik 35. mesto, in Martin Pogačnik 37. mesto.
V drugi državni ligi pištola ekipno, kjer sestavljajo po pravilniku SZ Slovenije ekipo dva člana in en mladinec-ka, so bili Kamničani tudi na 5. mestu, posamezno so zasedli: Frenk Zore 19. mesto, Anže Zore 24. mesto, Bojan Burja 34. mesto, Blaž Burja 37. mesto in Mi-šo Bencan 39. mesto.
Ekipa puškašev je prav tako dosegla 5. mesto, posamezno so zasedli: Jure Ugovšek 8. mesto, Damjan Burja 10. mesto, Bojana Bombač 29. mesto (ni nastopila na vseh kolih) in Simon Podgoršek 40. mesto.
S tem se je zaključila sezona nastopov z zračnim orožjem, v polnem zamahu pa so trap tekmovanja. Kamniški trapaši so odstrelili že tri kola lige in so v vseh treh kolih dosegli odlične rezultate. Tako so ekipno v sestavi Miro Lešnik, Miha Ajtnik in Rok Ropert vselej osvojili 1. mesto. Rezultati 3. kola lige posamezno so: 2. mesto Rok Ropert, 3. mesto Miha Ajtnik, 8. mesto Miro Lešnik in 12. mesto Janez Glavač.
IRENA RADEJ
Sebastijanu Zamiku dve zmagi v dveh dneh in rekord proge Tekač izpod klanca že zmaguje
Gorski tekač Sebastijan Zamik, lani član reprezentance na svetovnem prvestvu v gorskih tekih, je v tej sezoni že pred prvo pomembno tekmo slovenskega pokala na Osolnik dvakrat presenetljivo, a povsem zasluženo premagal svoje konkurente. Na 2 km dolgem gorskem kronometru »Šumberk 2002« je premagal Mariborčana Borisa Špesa, Boštjana Hrovata, sicer zmagovalca kar nekaj odmevnih tekov, med drugim tudi na Sv. Primož, mladega Petra Ka-stelica, sicer mladinskega državnega prvaka na 10.000 metrov, ter Boštjana Novaka, enega iz najbolj znane trojke gorskih tekačev Ša-lamun-Novak-Čeh. Ob tem je kar za 40 sekund izboljšal tudi rekord proge. »Seveda je lani na dan tekme deževalo, kar se na gozdni progi zelo pozna na času. Letos pa so bile domala idealne razmere. A nad zmago in časom nisem bil jnesenečen le sam, tudi ostali so se čudili. Špesje celo že proslavljal zmago, ko sem pritekel v cilj, »je bil Sebastijan Zamik zgovoren že naslednji dan, ko seje udeležil in zmagal tudi tek na Spičasti hrib nad Besnico pri Kranju. Že v prvih 200 metrih jezačeltako silovito, da mu ni sledil prav nihče. Domači član KGTPapež je na vrhu Špičastega hriba nazadnje za rekordom proge zaostal le eno samo sekundo. Na blatni drseči, mokri stezi, je bilo oteževalnih okoliščin vsaj za 30 sekund. »Zares mi je hudo za to sekundo, rekord proge je nekaj, kar ostane lahko malce dlje v analih. Skrivnost uspeha?Delo na stezi štadiona,« je izdal skrivnost Zamik. Za Zamikom so bili zvrščeni Stanko Janžekovič (atlet iz Železnikov), člana KGT Papež Matej Krebs, Marjan Zupančič in Metod Močnik.
Luka Kodra prvič med starejšimi - suvereno prvi
Na prvi tekmi mednarodnega pokala Alpe Adria gorskih kolesarjev v krosu je mladinec Luka Kodra pobral še drugo odmevno zma-o v tej sezoni. Potem, ko je slavil na prvi tekmi slovenskega poka-'a na Ptuju, je bil s prednostjo slabih dveh minut hitrejši od konkurence tudi na mednarodni tekmi v Vrtojbi. Svojega konkurenta Miha Halzerjaje premagal za več kot dve minuti, tudi z malce sreče. »Skupaj sva vozila celotno dirko, dokler Miha ni padel in ostal sem sam v ospredju, priznam, imel sem tudi srečo,«je povedal Luka Kodra. V prvem reprezentančnem nastopu v italijanskem Milanu, v konkurenci iz Italije, Francije, Švice, Avstrije, je bil sedmi. Potem pa tožil, daje v zadnjem krogu omagal. Od tu naprej se zgodba nadaljuje na prvi tekmi evropskega pokala v Belgiji, na flandrijskih Ar-denih, kjer je osvojil 22. mesto. »Čisto sem »pregorel«, Do polovice sem se vozil med deseterico, potem iz sebe nisem mogel spraviti prav ničesar več; srčni utrip se ni dvignil (nekateri tekmovalci vozijo z merilci srčnega utripa in med dirko vedo, kaj se z njimi dogaja op.p). Bil sem-bel kol stena. S tako vožnjo ne bi bil v ospredju niti v Sloveniji, »je malce položil Luka Kodra. To smo zapisali predvsem zato, da bi vedeli kako težak je vrhunski šport in ni vse naprej programirano, velikokrat se tudi zalomi. Šport so namreč vzponi in padci. Pametni se iz padcev veliko naučijo. Tudi Luka je bister
fant in to dobro ve. , .
J (mm)
le
PLANINSKI KOTIČEK
Tečaj za varnejšo hojo v hribe v kopnem
Tudi letošnji kratek tečaj za varnejšo hojo v planine v kopnem, ki ga organizira vodniški odsek PD Kamnik, je namenjen predvsem tistim, ki bi radi čim varneje hodili po zavarovanih poteh z uporabo samovaro-valne opreme, imajo pa malo izkušenj ali pa bi želeli dosedanje izkušnje dopolniti ali preveriti. Tečaj sestavljajo predavanji o opremi in nevarnostih in pa praktične vaje uporabe opreme in tehnike hoje med turo, ki bo predvidoma skozi Kamniško Belo na Presedljaj in čez Konja na Rzenik, navzdol pa čez Požar in Martinj steno na Kopišča ali pa po zelo zahtevni (plezalni) Furlanovi poti na Gradiško Turo nad Vipavo.
Cena tečaja je za člane PD Kamnik 2.500 SIT, za člane drugih PD 3-500 SIT, za nečlane PDpa 4.500 SIT. Vključuje pokrivanje stroškov predavanj, svetovanja, praktičnih vaj, vodenja na turi, morebitne izposoje delov opreme in ilustrirano brošurico s 34 stranmi, v kateri so zapisani osnovni napotki o opremi, nevarnostih in tehniki gibanja. Prijave na tečaj, ki bo v sredo, 28. maja ob 17. uri (tura je predvidena za nedeljo, 1. junija, oziroma po dogovoru) so na tel. št. 041 826-375 do vključno nedelje, 25. maja.
Vzponi v Franciji '
Poleg Marka Prezlja, kije pozimi že skoraj stalen gost francoskih Alp v okolici Chamonixd, so letos tam plezali tudi drugi kamniški alpinisti. Med njimi sta bila Matej Mošnik in Jure Prezelj kista od 17. do 24. marca opravita nekaj zelo kvalitetnih vzponov. Za uvod sta 18. marca Trianglu v Mont Blanc dii Tacul (3900 m) splezala smer Contamine-Ma-zeaudfrancoske ocene II, AD+, visoko 350 m. 20. marca je sledil vzpon 1200 m visoke smeri La Jackson (francoska ocena ED2, V+, 70°/80°) v Les Droites (4000 m), ki stajo preplezala v 10 urah in nato v 6 urah sestopila v Chamonix. 22. marca pa sla skupaj s Tomažem Humarjem, ki seje v tistem času tudi mudil v Chamonixu in okoliških hribih, zelo hitro, v petih urah, (običajni čas je namreč deset ur) splezala v Mont Do-lentu (3823 m) smer visoko 500 m, francoske ocene EDI (III5 70°/80° dva raztežaja mešaneplezarije ocene (škotska ocena 4-5).
Poleg Mošnika in Prezlja so v Franciji tudi Primož Brišnik, Blaž in Matej Vrabec, Aljša Markačin Matjaž Plemeniti. Aljša in Matjaž sta med drugim preplezala tudi Avstrijsko smer v Les Courtes.
Alpinistična šola v Glinščici
Ker je bilo u domačih visokih planinah neugodno vreme in slabe razmere, pa tuat zaradi spoznavanja različnih možnosti alpinističnega udejstvovanja, je alpinistična šola AO Kamnik 6. aprila obiskala znano plezališče v Glinščici, ki nudi tudi možnost vzponov po lažjih smereh, višjih od 100 m. Glinščica leži v neposredni bližini Trsta in v njej so se in se še vedno urijo predvsem tržaški plezalci in alpinisti. Med najbolj znanimi je legenda italijanskega alpinizma Emilio Comici, ki ima lam postavljen tudi spomenik.
Udeleženci alpinistične šole Matic Ajdovec, Srečo Bajde, Boštjan Boršl-nar, Vlado Kladnik, Matjaž Kramar, Vlasta Lelek, Janez Močilnikar in Mojca Volkarso v spremstvu Ambroža Bajdeta, Marjana Drolca, Mateja Mošnika, Marka Petka, Bojana Pollaka, Ivana Resnika in Matjaža Šer-kezija preplezali SZ greben Malega Krasa in Levo smer v plateh, nekateri pa tudi Vzhodni greben Vrha Robide in Desno smer v plateh. Vreme je bilo sicer delno sončno, vendar je pihala zelo močna burja. BOJČ
TOKRAT JE USPELO DOMNU
V začetku aprila smo karateisti Karate kluba Virtus Duplica tekmovali na Odprtem prvenstvu Šentilja v karateju, ki je potekalo na Zgornji Velki. Sodelovalo je 14 karate klubov s preko 140 tekmovalci, ki so tekmovali v borbah in katah.
jant ter tako ostali brez vidnih uvrstitev. V drugo kolo tekmovanja sta se brez borb uvrstila Dejan Kvrinov ter Matej, tam pa izgubila, vendar sta klub izgubljeni borbi zasedla 5.-8. mesto. Marko je v prvem kolu zmagal, v drugem pa za eno točko
Naše barve je zastopalo kar devet dečkov in sicer:
Demir Ličin, Tini Semprimožnik, Miha Matoh, Dejan Kyrinov, Domen Stražar, Dejan Virijant, Matic Klančnik, Marko Dojčinovič in Matej Razpotnik,
Vsi so se pomerili v borbah in pokazali kar dobro znanje in obvladovanje borbenih elementov, kar se je pri nekaterih poznalo tudi pri rezultatih. Nad rezultatom sta bila razočarana Tim in Demir, saj sta v borbi za tretje mesto izgubila. Demir zaradi premočnih in nekontroliranih udarcev, Tim pa zaradi nejasnih sodniških odločitev. Tako sta na koncu dosegla 5.-8. mesto v svoji kategoriji. V prvem kolu so borbo izgubili Matic, Miha in Dejan Viri-
izgubil borbo in ravno tako zasedel ,5.-8. mesto v svoji kategoriji.
Najbolje pa se je tokrat odrezal Domen, saj se je boril kar trikrat, dve borbi je zmagal in eno izgubil ter tako dosegel 3. mesto in domov odnesel lep pokal, ki ga bo spominjal na njegovo prvo tekmovanje v borbah in upamo na začetek uspešne tekmovalne poti.
Za počitek v klubu ni časa, saj člane čaka še kar nekaj tekmovanj. Do začetka junija se bodo pomerili še na klubskem tekmovanju, mednarodnem tekmovanju na Rijeki in v Postojni ter na državnem prvenstvu. Tik pred počitnicami pa jih čakajo še izpiti za višje pasove.
VLADIMIR STANIČ
Subvencija je spodbuda in priložnost
Z namenom realizacije ukrepov zmanjšanja onesnaževanja okolja, ki izhajajo tudi iz obveznosti harmonizacije slovenske zakonodaje z evropsko ter zmanjšanja toplogrednih plinov po sprejetem Kvotskem sporazumu, država s subvencijami (to je nepovratnimi sredstvi) vzpodbuja učinkovito rabo energije (URE) in uporabo obnovljivih virov energije (OVE). S tem v zvezi AURE (Agencija za učinkovito rabo energije) občasno razpisuje državne subvencije za vzpodbujanje energijsko in ekološko naravnanih investicij občanov. V minulih letih so se zvrstili taki razpisi za izolacijo podstrešij, tesnjenje oken, nastavitev oljnih gorilcev, vgradnjo energetsko varčne zasteklitve, za sončne kolektorje, fotovoltaiko, zimske vrtove, toplotne črpalke in kurilne naprave na biomaso za individualne hiše.
Trenutno potekajo trije razpisi AURE za finančne spodbude investicijskim ukrepom OVE in URE v gospodinjstvih. Višina nepovratnih sredstev za posamezne ukrepe je sledeča:
1. Za izrabo obnovljivih virov energije:
* vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje vode, do 40% cene sistema, vendar največ 25.000 SIT/m2 vgrajenega sprejemnika sončne energije (SSE) oziroma 150.000 SIT za celoten sistem,
* vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode, do 40% cene toplotne črpalke s hranilnikom toplote, vendar največ 90.000 SIT,
* vgradnja toplotnih črpalk za centralno ogrevanje prostorov, do 40% cene toplotne črpalke, vendar največ 500.000 SIT.
2. Za izrabo lesne biomase:
* vgradnja kurilnih naprav za centralno ogrevanje na polena, do 40% cene kurilne naprave in hranilnika toplote, vendar največ 300.000 SIT.
* vgradnja kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesne pe-lete, do 40% cene kurilne naprave s podajalnikom, vendar največ 400.000 SIT.
* vgradnja kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesne se-kance, do 40% cene kurilne naprave s podajalnikom, vendar največ 500.000 SIT.
Pogoji za kurilne naprave:
- nominalni izkoristek kurilne naprave mora biti večji ali enak 86%.
- vrednost emisij ogljikovega monoksida pri nominalni moči mora biti manjša od 1250 mg/m3,
- vrednost emisij prašnih delcev mora biti manjša od 50 mg/m3,
- kurilne naprave na polena morajo imeti prigrajen hranilnik toplote, velikosti vsaj 50 litrov/kW toplotne moči kurilne naprave.
3. Za povečanje energetske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb (GD iz leta 1980 ali prej):
* podprti bodo ukrepi, s katerimi se zmanjšajo toplotne izgube stavbe (skupaj za najmanj 10.000 kWh/leto, finančne spodbude za najbolj pogoste gradbene konstrukcije pa so sledeče:
- zunanje stene 1.000 SIT/m2
- strop proti neogrevanemu podstrešju      700 SIT/m2
- poševna streha nad mansardnimi prostori 700 SIT/m2
- zamenjava oken 4.000 SIT/m2
- zamenjava zasteklitve 1.000 SIT/m2
Ne glede na navedeno (levo) pa celotna dodeljena finančna spodbuda ne more presegati 10% investicijske vrednosti.
Javna razpisa za OVE (pod 1. in 2.) sta izšla v UL RS dne 28. 2. 2003, za URE (pod 3.) pa v UL RS dne 14. 3. 2003. Najdete pa vse tri lahko tudi na spletni strani http://www.gov.si/aure.
Razpisa za OVE zahtevata, da je ukrep že izveden (npr. sodoben kotel na drva, toplotna črpalka ali SSE vgrajeni), za URE pa kandidirate za subvencijo prej, investicija se mora pričeti po objavi navedenega razpisa, izvedba mora biti v skladu z vsebino predložene vloge in mora biti zaključena najkasneje do 15. oktobra 2003.
Sredstva za subvencije so omejena. Dodeljujejo se do porabe sredstev, po zaporedju predloženih popolnih vlog.
Druga institucija, EKO sklad RS, pa ugodno kreditira tovrstna vlaganja, med drugim tudi TČ, SSE, naprave za centralno ogrevanje na polena in toplotnoizolacijske fasade, pa tudi nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi (zamenjava strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna, npr. salonit). Višina kredita znaša od 500.000 do 3,000.000 SIT, rok odplačila od 36 do 72 mesecev, obrestna mera pa je TOM + 1,5%. Za več informacij poglejte na spletno stran www.ekosklad.si ali pokličite na tel. 241 48 20.
Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije in vode (izolacije, ogrevanje ipd.) dobite občani v ENSVET pisarni, ESP Kamnik, Tomšičeva 23 (tržnica), tel. 8318-191, vsak torek od 17. do 20. ure. Priporočam pa, da se predhodno najavite in me pokličete na dom, tel. 8311-663.
ESP KAMNIK IVO GAŠPERIČ, energ. svetovalec
Iz marčne in aprilske črne kronike
Iskrica za varčno rabo energije
Daleč najcenejše ogrevanje s kotlom na polena s piroliticnim izgorevanjem
Ti kotli so konstruirani tako, da se les najprej uplini. Nastali lesni plin izgoreva v keramičnem vložku v spodnjem delu peči. Zgorevanje poteka v smeri navzdol in se konča v spodnji komori. Za vlek skrbi ventilator. Velik zalogovnik za pol metra dolga polena je treba napolniti samo enkrat do dvakrat na dan. Izgorevanje je tako dobro, da je treba pepel odstraniti le enkrat tedensko.
Posebno ugodno delovanje se doseže, če se v sistem vključi hranilnik ogrevne vode s prostornino 1000 do 2000 litrov. Za vsak sistem je na razpolago državna subvencija 300.000 tolarjev Cene kotlov: Viadrus in Feroterm cca. 300.000 SIT, Froling od 800.000 SIT dalje. Pri nas dobite brezplačne nasvete o sončnih kolektor jih, o varčnem ogrevanju, o plinu, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike. Imamo največjo izbiro kolektorjev v Sloveniji.
Kon Tiki
Šolar
PODJETJE ZA VARČNO ENERGIJO
Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel.: 01/8310-380 www.kontiki-solar.si
V akciji torbičarji in tatovi koles...
Tudi letošnja pomladna meseca marec in april sta bila kar »bogata« z dogodki na področju naše varnosti. Zato so imeli policisti kamniške policijske postaje poleg redne preventivne dejavnosti veliko dela tudi s sodelovanjem pri razreševanju vzrokov in posledic prometnih nesreč, ugotavljanju posledic in povzročiteljev kaznivih dejanj, z intervencijami v primerih kršitev javnega reda in miru ter drugimi aktivnostmi na območju kamniške in komendske občine.
Še posebej razgibano je bilo dogajanje na področju prometne varnosti. Tako so v mesecu marcu zabeležili 57, v aprilu pa 59 prometnih nesreč. Medtem ko je bilo marca 13 nesreč s telesnimi poškodbami, aprila pa 7 (ostale so se končale z materialnimi posledicami), v teh dveh mesecih na srečo niso zabeležili nobene prometne nesreče z najhujšimi posledicami. 5. marca je na semaforizira-nem križišču v Šmarci voznik motornega vozila zaradi vožnje skozi rdečo luč povzročil prometno nesrečo, v kateri je bila poškodovana ena oseba, materialno škodo pa so ocenili na približno 600 tisočakov.
Istega dne je v Kamniku na Ljubljanski cesti voznik osebnega avtomobila na prehodu za pešce pri podjetju Trival trčil v pešakinjo in jo poškodoval.
15- marca je voznik osebnega avtomobila na regionalni cesti v Buču zaradi prehitre vožnje zapeljal s ceste v obcestni jarek in se poškodoval, na avtu pa je nastalo za približno 600.000 SIT škode.
19. marca je voznik avtomobila na lokalni cesti na Markovem zaradi prehitre vožnje trčil v nasproti vozečega motorista in ga po-v škodoval.
24. marca je na Kamniški cesti v Šmarci voznik avta zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v prikolico, pripeto na spredaj vozeči avto. Na obeh vozilih je nastalo za okrog 1,3 milijona SIT škode.
3, aprila se je na lokalni cesti v Podgorju zgodila prometna nesreča zaradi neupoštevanja prometnega znaka Ustavi, oziroma zaradi izsiljevanja prednosti (verjetno voznika avtomobila, op. p.). V nesreči so bile poškodovane štiri osebe.
15. aprila je voznik avta na semaforizira-nem križišču Maistrove in kamniške obvoznice zapeljal skozi rdečo luč, pri tem sta bila poškodovana dva udeleženca. Na vozilih je nastala škoda za okrog 900 tisočakov.
20. aprila se je na regionalni cesti Kamnik - Ločica na Viru v Tuhinjski dolini zgodila prometna nesreča zaradi prehitevanja v škarje. Povzročitelj je vozil pod vplivom alkohola, dva udeleženca sta bila poškodovana, na vozilih pa je nastalo za okrog 1,7 milijona SIT škode.
25. aprila je voznik avta na Ljubljanski cesti na prehodu za pešce trčil v otroka in ga poškodoval, drugega otroka pa oplazil.
Oba navedena primera kažeta, da bi vozniki po Ljubljanski cesti morali biti bolj pozorni na dogajanja na prehodih za pešce in temu ustrezno prilagoditi tudi hitrost vožnje. Tako ravnanje bi lahko preprečilo marsikako nesrečo na tej zelo prometni lokalni cesti.
30. aprila je prometni nesreči na Ljubljanski cesti pri Mercatorju na Duplici botrovala vožnja (z avtom?) po nasprotni strani ceste, pri čemer so bili poškodovani trije udeleženci. Istega dne je na Cankarjevi cesti voznik osebnega avta zaradi prehitre vožnje trčil v drog javne razsvetljave. Policisti so z alkotestom ugotovili, da je bil voznik z alkoholnimi hlapi že predpraznično razpoložen...
Tudi storilci kaznivih dejanj letošnja prva dva pomladna meseca niso mirovali. Marca so zagrešili 64, aprila pa 63 kaznivih dejanj. Največ kršitev zakonov se je nanašalo na vlome (marca 28, aprila 25) in na tatvine (v marcu so jih našteli 30, v aprilu pa 15).
Da so se tudi na našem koncu pojavili tako imenovani torbičarji, kažeta primera, ki sta se dogodila 6. marca v Podgorju, kjer je neznanec po cesti pritekel za žensko, ji iztrgal torbico in z njo zbežal čez železniško progo, ter 7. marca na Ljubljanski cesti v Kamniku, kjer je neznanec med tekom ženski iz torbice ukradel denarnico in pobegnil. 8. marca je v Kamniku na Župančičevi ulici neznanec pritekel za žensko in ji iz pletene košare ukradel denarnico ter pobegnil v smeri Murnove ulice. 9- marca je spet nastopil neznanec, ki je ob železniški progi pri Jurčičevi ulici prišel za žensko in ji z ramen na silo snel torbico in z njo pobegnil. Ti primeri kažejo, da moramo biti previdnejši pri prenašanju denarnice v raznih vreč-
kah in košarah, kjer so vsakemu na ogled.
10. marca so policisti na Kovinarski cesti prijeli mladoletnika, ki je februarja pobegnil iz vzgojnega zavoda in je osumljen, da je na območju Kamnika izvedel več drznih tatvin. Odpeljali so ga k preiskovalnemu sodniku.
17. marca so vlomili v pisarno Arboretuma v Volčjem Potoku in s seboj odnesli računalnik in nekaj opreme.
18. marca je bilo z dvorišča podjetja Logos Trend ukradeno vozilo kombi, vendar so ga istega dne našli ob cesti na Vranji Peči. Neznanci so iz njega odnesli vse nogavice.
26. marca ponoči je bilo vlomljeno v agencijo na Medvedovi ulici v Kamniku. Neznanci so s seboj odpeljali računalniško opremo in mobilni telefon.
27. marca so vlomili v trgovino Merkur na Medvedovi ulici. Iz registrske blagajne je neznanec ukradel nekaj drobiža, nato pa se je s krampom spravil še na trezor, vendar se je takrat sprožila alarmna naprava in storilec je pobegnil.
31. marca je bilo v nočnem času vlomljeno v optiko na Perovem, kjer je neznanec izpraznil kompletno trgovino, zato je bila lastniku povzročena precejšnja materialna škoda. Le čemu bo neznanec potreboval toliko očal?
Ker je nastopila pomlad, si je marsikdo zaželel vožnje s kolesom, bi si lahko mislili ob štirih ukradenih kolesih iz kleti stanovanjskega bloka na Ljubljanski 3D 31. marca ukradenem moškem gorskem kolesu srebrne barve dan pozneje. Aprila so se nepridipravi lotili tudi objektov družbenih dejavnosti. Tako so 7. aprila vlomili v Dom starejših občanov, od koder so odnesli denar iz dveh blagajn in mobilni telefon. Istega dne so se lotili tudi Zdravstvenega doma in iz pisarne dispanzerja za diabetike ukradli računalnik z vso opremo. 16. aprila pa je bilo vlomljeno v galerijo v Rudniku in iz notranjosti odnesenega več električnega orodja, s čimer so storilci povzročili za okrog 1,2 milijona SIT škode.
9. aprila je bil s parkirnega prostora na Ba-kovniku ukraden avtomobil AUDI 100, letnik 1994.13. aprila so neznanci vlomili v avtomobil v Kamniški Bistrici in v avtomobil v Stahovici, iz obeh so odnesli avto radie (Kenvvood sCDpl. in Philips).
19. aprila so bili vlomilci spet v akciji na območju Stahovice in Kamniške Bistrice. V Bistrici so iz avta odnesli avtoradio Sony. Pri Calcitu pa so v nek avto samo vlomili, vendar niso nič odnesli, iz kombija z zagrebško registracijo pa so odnesli planinsko opremo, nahrbtnik, spalne vreče, šotor in kamp opremo.
20. aprila so naši policisti na Stahovici ustavili osebni avto Opel Vectra, kranjske registracije, v katerem so bili štirje Romi iz Novega mesta. Prijeli so jih, ker so osumljeni, da so na območju Kranjskega raka in Kisovca vlomili v več vozil oziroma storili več kaznivih dejanj. 21. aprila je bilo vlomljeno v osebni avto na Groharjevi ulici in iz njega odnesen avto radio JVC. Pri poskusu vloma v avtomobil na Klav-čičevi pa se je sprožil alarm in vlomilec je pobegnil.
24. aprila so vlomili v gostinski lokal Pod skalco in odnesli DVD player, nekaj CD-jev, cigaret in denarja.
Na področju kršitve javnega reda in miru so policisti morali marca intervenirati 37-krat (23-krat v javnih lokalih in na ulicah, 14-krat pa v zasebnih stanovanjih). V aprilu pa je bilo takih intervencij 33 (17 v gostinskih lokalih in na javnih krajih, 16 pa v zasebnih prostorih).
15. aprila je na Jakopičevi ulici na Duplici prišlo do medsebojnega spora med dvema sorodnima družinama. Med vpitjem je eden izmed udeležencev trčil v drugo vozilo, nakar je ponovno prišlo do vpitja in groženj. Pri tem je ena oseba grozila s pištolo, druga pa z večjim nožem. Zato bodo udeležence poleg prijave sodniku za prekrške tudi kazensko ovadili. 26. aprila sta se pri vožnji skozi semaforizirano križišče v Šmarci sprla in nato stepla dva voznika. Oba se bosta morala zagovarjati še pri sodniku za prekrške.
Med ostalimi dogodki naj omenimo, da so policisti 3. marca na parkirnem prostoru na ulici Matije Blejca prijeli storilca, ki je imel pri sebi več zavitkov rjavega prahu, po vsej verjetnosti prepovedane droge - heroina.
7. aprila so policisti na Mengeškem polju prijeli tri državljanke Moldavije skupaj z njihovo spremljevalko. Tujke so odpeljali k sodniku za prekrške, ki jim je izrekel mandatna kazen in izgon iz Slovenije. Za posrednico pa so napisali kazensko ovadbo.
F. S.
»NA KVADRAT«
IZ
fRGOVINE
Šutna 48, tel.: 839 70 81
ŽEMUICA
pakirano
G RAN D PALAIS
ODLIČNA ČOKOLADA' s celimi mandlji
^2008
Pokemon žogice
Presad
SADNA
PIJAOC
4 okusi
&
HRENOVKE
I. kvalit., v.p.
JAJCA
(^kvaliteta 10 kom.
KAVA
Gloria special
(iooJ)
DOMAČE PREKAJENO PLEČE,
V.p.
DOMAČE VINO
Vipavsko belo (TT) Dornberg
BREZALKOHOLNO
PIVO
Schlossgold Pl°Č-@)
PEČENA PURANJA SUNKICA, v.p.
kosi cca 30 dag1
28
Območno združenje Rdečega križa Kamnik
LETOVANJA ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE OBČINE KAMNIK IN KOMENDA
OKVIRNI      1. izmena Savudrija        16. 7. do 26. 7. 2003 - 50 mest
termini:      2. izmena Debeli rtič       24. 7. do 3. 8. 2003 - 40 mest
3. izmena Debeli rtič        3. 8. do 13. 8. 2003 - 40 mest
Zainteresirani starši oz. skrbniki lahko vloge za prijavo na letovanje dvignejo na Območnem združenju Rdečega križa Kamnik, Ljubljanska 1, Kamnik, ob ponedeljkih med 9. in 12. uro, v sredah med 10. in 12. ter 14. in 16. uro ter v petkih med 9. in 12. uro. Izpolnjeno vlogo morajo do 15. 6. 2003 vrniti osebno na OZ RK Kamnik, Ljubljanska 1.
Komisija bo prispele vloge pregledala, sestavila prednostno listo 130 otrok in starše oz. njihove zakonite zastopnike povabila na
podpis pogodbe.
Pogoj za regresirano letovanje je zdravstvena indikacija, prednost bodo imeli otroci, ki se v lanskem letu naših letovanj niso udeležili. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki OZ RK Kamnik 8311-697, vsak dan med 10. in 12. uro.
Organizator si pridržuje pravico do spremembe terminov na zahtevo lastnikov rezerviranih kapacitet.
»/ Spoštovani!
^ Ko ob izgubi vašega
i» najbližjega ne veste kam,
'l! so vam naše usluge na voljo pogrebne storitve
*7* Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne
t
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
i
f
H I
RENAULT
OGITNISKDRORIJS.T1
Mali oglasi
Oddam zidano garažo na Ljubljanski cesti. Tel.: 041-662-450.
Mlad par najame enosobno stanovanje za daljše obdobje v Kamniku ali okolici. Tel.: 070-720-351.
Oddam v najem garažo pri železniški postaji na Medvedovi ulici. Tel.: 041-803-929.
Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57,041-322-571.
	
	ZAHVALA
	Nenadoma nas je mnogo prezgodaj v 43. letu življenja zapustil GORAZD KURET
a . .      f aH*	iz Kamnika
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem iz KIK, govornici Ani, še posebej našim sosedom iz Kamnika in Volčjega Potoka. Za nekajletno skrb in delo se zahvaljujemo dr. Ivanetiču in sestri Mirjani. Še enkrat hvala vsem za iskrene besede, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.	
	Vsi njegovi Kamnik, maj 2003
Pri nakupu Renaulta v maju in juniju vam nudimo POČITNIŠKI POPUST!
AvtO C&I* d.o.o., Svetčeva 1 -1234 Mengeš tel: salon 01/723 74 14, servis 01 /723 72 79
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48
UGODNA PONUDBA!
-jajca 10/1 Akvalit.
- sir Jošt, 1 kg
- pizza šunka, 1 kg
- hrenovke hot dog, 1 kg
- blejska salama, 1 kg
- klobase kajzerice, 1 kg
- ketehup Tomatina, 860 g
- piščančja pašteta Perutnina Ptuj, 150 g
- alpsko mleko 3,2% m.m., 11
- testenine, 500 g
- toast, 330 g
Vse cene so v SIT.
Ponudba velja do prodaje zalog.
149,90 - moka tip 400 Žito, 1 kg
999,90 - šampinjoni Mikado, 400 g
559,90 - kava Gloria, 100 g
699,90 - Cekin sončn. olje, 1 1 stekl.
899,90 - sok Presad - 4 okusi, 1,51
759,90 - pivo Celjski grof, 0,5 1 stekl.
499,90 - Nikšičko pivo, 0,5 1 ploč. - banane,1 kg
79,90 - jabolka na zaboj 149,90    ajdared, jonagold, 1 kg
79,90 - toaletni papir Paloma, 10/1
129,90 - zemlja za rože, 50 1
129,90 129,90
79,90 239,90 129,90
89,90 139,90 149,90
165,00 249,90 599,90
V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Opravičilo
V prejšnji številki Kamniškega občana je.v zahvali za pok. Marijo Fincinger nehote izpadel dan smrti -6. april 2003, za kar se svojcem iskreno opravičujemo.
Uredništvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sporočamo žalostno vest, da nas je tiho in nenadoma, v 76. letu za vedno zapustil naš dragi
GREGOR ANDREJKA
iz Šmarce, Gornji log 23
Vsem, ki ste se od njega poslovili, z nami sočustvovali, ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, govorniku za poslovilne besede, vaščanom, dr. Jermanovi, se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: žena Mirni, sin Emil z družino in drugo sorodstvo
Šmarca, maj 2003
Vedno znova, ko jutro sc rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi je res, da vaju več med nami ni.
ZAHVALA
Utrujena od dela in bolezni sta drug za drugim odšla k večnemu počitku naša draga starša, sestra, bral, teta in stric
(28. 8. 1924- 10. 4.2003)
FRANCKA AHČIN
IN
IVAN AHČIN
(10.2. 1926- 15.4.2003)
iz Lok v Tuhinju
Beseda hvala je premalo za izraz hvaležnosti nadvse dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, našim sodelavcem iz podjetja Titan in G7 ter očetovim sodelavcem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše, denarno in drugo nesebično pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih dneh dojemanja resničnosti. Zahvaljujemo sc njuni osebni zdravnici dr. Logarjevi in sestri Marinki, zdravnikom in osebju Intenzivnega oddelka Nevrološke klinike KC Ljubljana. Hvala vsem, ki ste jima izkazali spoštovanje in ju v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena zahvala gospodu župniku Jožetu Razingerju za lepo opravljena pogrebna obreda, pevcem za občuteno petje in praporščaku.
Vsem iz srca še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njuni Loke, Srednja vas, Poreber, Vir, Ljubljana, april 2003
ZAHVALA
Po težki bolezni je odšel v večnost naš dragi oče
FELIKS BRNOT
iz Prvomajske ulice v Kamniku
Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v življenju stali ob strani, ob smrti pa sc spoštljivo poslovili od njega. Hvala za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, za opravljen obred in vse darove. Še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Maj 2003
ZAHVALA
V 80. letu starosti je po dolgotrajni in težki bolezni za vedno zaspala naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
IVANA HACE
po domače Kovačeva mama iz Potoka
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter ZB Srednja vas in Društvu izgnancev za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše ter spremstvo na njeni poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Jermanovi in patronažnima sestrama Marinki  in  Lojzki  za skrbno zdravstveno pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku Francu Hočevarju za lepo opravljen pogrebni obred in šmarskim pevcem za zapete pesmi. Zahvaljujemo pa se tudi gospe Manji za ganljive besede slovesa. Vsi njeni April, 2003
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustil dragi oče, dedi, brat in stric
I:
VALENTIN TRDIN
a   <v-     WmKtk' z Duplice, Jakopičeva 20
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju doma starejših občanov Kamnik za skrb in nego, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Žalujoči: vsi njegovi April, 2003
Življenje naše zdaj je prazno, ko tebe več med nami ni. Spomin na tebe ne ugasne in solzit se ne posuši.
ZAHVALA
V 84. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
POLDE PEČJAK
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebej hvala dr. Jermanovi za požrtvovalno zdravniško pomoč in njegovim pevskim prijateljem Solidarnosti za zapete pesmi in besede slovesa.
Žalujoči: vsi njegovi
Maj 2003 _
ZAHVALA
V 60. letu življenja nas je zapustil
MARIJAN MODIC
upokojenec Titana in dolgoletni raznašalec Kamniškega občana
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom Prvomajske ulice, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala PGD Duplica, vsem praporščakom, govorniku g. Osolniku za lepe besede slovesa, pevcem bratom Krt in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi
April 2003
ZAHVALA
Življenje je eno,
nam vsem dodeljeno
in eno življenje in ena smrt.
Po težki bolezni je v 60. letu življenja odšel od nas
JOŽE GOLOB
Ob boleči izgubi sc najlepše zahvaljujemo vsem za ustno in pisno izražena sožalja, cvetje, sveče, za svete maše ter za spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala vsem sosedom s Kluča, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nesebično nudili svojo pomoč. Hvala župniku Jožetu Razingerju za lepo opravljen obred in za vse tolažilne besede ter pevcem iz Šmartna. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Šmartno, Jcranovo, maj 2003
Kamniški OBČAN
16. maja 2003 15
Za našega naročnika iščemo več novih sodelavcev in sicer:
1. DELAVEC ZA RAZREZ ALU PROFILOV
izobrazba: ključavničar, orodjar, lahko pripravnik; 1 delovno mesto
2. SESTAVUALEC ALU IN FE ELEMENTOV
izobrazba: ključavničar, orodjar, lahko pripravnik; 1 delovno mesto
3. SKLADIŠČNIK
izobrazba: strojni tehnik, lahko pripravnik; 1 delovno mesto
Za vsa zgoraj našteta delovna mesta ponujamo zaposlitev za določen čas s 3 mesečnim poskusnim delom in možnostjo podaljšanja. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: TRENKVVALDER d.o.o., Dunajska 105, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ 530 22 80 (ga. Mojca Krajne).
1
l_
pjoj_ek]l
KADROVSKI STORITVI
USLUGA TAPETNIŠTVO
SPRUK DUŠAN s.p.
Krivćevo 25, Stahovica, tel.: 8325-819, 041/239-008
ZA PRIMERNO CENO OPRAVLJAMO SLEDEČA DELA:
- preoblačenje oziroma obnovitev vseh vrst sedežnih garnitur, kavčev, foteljev, kuhinjskih kotov,
zof in divanov
- tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo.
IBETS	I0P0US
Steletova 8 |  Kamnik | www.metropolis-sp.si	
	fo/UL- 2/. tiiftBO F>OW&i ULTftft
3B ''	r V i""""'' u*«f-"*H >s          :mma.   w TiAk M
KOZMETIČNI SALON in SONČNI STUDIO	
-50%
samo v soboto 17. 5. 2003
* Ob drugi obletnici KOZMETIČNEGA SALONA
in SONČNEGA STUDIA vam nudimo paket sončenja za 10.000 točk po polovični
ceni 5.000 SIT! + NAGRADNO ŽREBANJE
Vsi kupci paketov* sodelujejo v nagradnem žrebanju, ki bo 17. 5. 2003 ob 16.30 uri.
• 1. nagrada: pakel sončenja 20.000 točk
2. nagrada: paket sončenja 15.000 točk
3, nagrada: paket sončenja 10.000 točk in 5 nagrad po 15, minut sončenja
Nagrac«
Delovni čas NON STOP od 8h do 21 h
NOVO v soboto od 8h do 16h
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
SEMENSKA KORUZA PO PREDSEZONSKIH CENAH ŠE NA ZALOGI
VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo UMETNA GNOJILA
sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
SEMENA V VREČKAH
- akcija: ob nakupu 10 vrečk + 1 gratis
Cene za krmila so tovarniške.
Marko PETERUN s.p. S p. Stranje 23 1242 Stahovica
tel: (01)8325-480 (041) 722-973
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN MONTER ZA STAVBNO POHIŠTVO »INLES«
ALU, PVC, lesena okna, police,
vrata, predelne stene Zimski vrtovi, vetrolovi, senčila Garažna vrata na motorni pogon
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9M2*
UUUU SVOJ D£HM KUPOVATI MJCiNiJS?!
TEHNIČNA TRGOVINA
fori«!® C$EtWlTšEA
Usnjarska 9, Kamnik
(nasproti nekdanje tovarne Utok), tel.: 83-17-203
AKCIJSKE CENE!
* pralno-sušilni stroj Indesit
(pranje 5,5 kg, sušenje 4 kg) ^m^OU;     sedaj samo 100.215 SIT
Ko slika zažari, se T\ odtali, zato smo najugodnejši mi!
o ZA VODOVODNE ARMATURE o ZA MALE GOSPODINJSKE
APARATE o ZA VGRADNE PLOŠČE IN PEČICE
GORENJE modeli 2002 __		
UGODNA PRODAJA		NAJUGODNEJŠE CENE
OPUŠČENIH PROGRAMOV		BELE TEHNIKE
IN EKSPONATOV		GORENJE
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO 30. 5. 2003 OZIROMA DO ODPRODAJE ZALOG
- BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI - KREDITI GA 1+6, 1+12, 1+24 MESECEV
DOM V KAMNIŠKI BI&TPJCI
Postrežemo vam z raznovrstno domačo hrano ob žlahtni kapljici.
Pogostimo skupine in zaključene družbe (praznovanja, poroke ...) do 70 oseb, ki lahko pri nas prenočijo.
Vabljeni!
Informacije: * 01/83 25 544,031/684 147
V času poletne sezone ODPBTO V&E DNI OD 8h DO 22h
NA KAMNIŠKI OBVOZNICI
OPTIKA □CULDS
DOLINŠEK IN DOLINŠEK d.n.o.
"If
...JI... %„......*
Delovni čas:PON - PET 9 -12 13.30 - 18 URE SOBOTA 9- 12 URE
Perovo 26, 124.1 Kamnik
Tel.: 01 831 49 51
Zdaj že uveljavljen servisno-prodajni center z izkušeno ekipo strokovnjakov vas pričakuje vsak delovni dan
od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Vabljeni lastniki vseh znamk vozil, še posebej letnikov, starejših od dveh let, ki lahko pri nas servisirate
svoje vozilo s popustom tudi do 30%.
Pokličite nas in se prepričajte!
Perovo 23, Kamnik
tel.: 01/839 50 40 01/839 50 39 041/352-243
If:::|
OBISK PRI KIROPRAKTIKU
Kiropraktika je danes svetovno priznana panoga, če jo izvajajo univerzitetno izobraženi kiropraktiki. Z njo je moč odpraviti bolečine v hrbtu, vratu in okončinah. Prav tako uspešno zdravi tudi
glavobole, vrtoglavice, skoliozo in blaži posledice stresa in druge težave, ki izvirajo iz nepravilnega delovanja mišično živčnega sistema. Zato ne odlašajte in še danes pokličite in se dogovorite za obisk in pregled.
Dr. Donald J. Hopkins je diplomiral na Logan College Of Chiropractic, St Louis, ZDA. Je član svetovnega združenja kiropraktikov od leta 1992. Je edini zdravnik specialist, ki opravlja prakso kiropraktike na območju Gorenjske.
Pokličite: 041-906 836 KRANJ, Planina 3
8C79
CTOSI\A CBLACIL/t V CTECSN A4CDI K/4A4NII\
OTROŠKA MODA, Glavni trg 3, Kamnik, tel. 8397-252
Ti
1.490/
bombažna dekliška majica modna kombinacija roza in rdeče barve
bombažen dekliški komplet z modnim zavezovanjem
2.190,
bombažna dekliška majica in capri hlače
2.990,
fantovska majica letošnji modni hit, vojaški stil
prijeten nakup
^^^^
od 16.5. do 18.5.2003 U
v vseh živilskih prodajalnah in diskontih Vele
Kraška šunka BK, VP, Kras
Jajca KZ Izlake 10/1 .......
Jajca S
cena za kg
250,
Jajca A
218,- 230?'
Jajca B
Ananas
postrežno
689,
" •       cena za kg pakirano
799,-
cena za kg
Solata Kristalka
319,-
cena za kg
298,-
cena za kg
VI
očutite se kot doma.
ww.peugeot.si
Peugeot servis posluje po standardih, ki časovno normirajo vsak najmanjši servisni poseg
na avroniobdu. Zato je C^na naših servisnih paketov <:ctn ste se pri nas resnično lahko počutite kakor dc m pregled 26-ih kontfSBh točk na vozilu. peug
> vn.tt.rcj snana In fiksna. Ker veste pri "Tir K." 1 ''.iketi vključujejo material, dolo «ral r.ioi SFRVIS. PRI NAS VESTE. PRI ĆEM STE! PEUGEOT
Ljubljanska 3/c, Kamnik telefon: 01/839 47 97
svetovanje >* do 20 km brezplačna dostava * nakup na 24 mesecev s pologom ali brez
NE 5PREGLEJTE!
! ZAMRZOVALNA OMARA ZANUSSI
230 I samo 74.990 SIT
! VENTILATORJI
! PRENOSNI CD       samo 12.990 SIT
! PRENOSNI TELEFON PANASONIC
samo 16.998 SIT
! VELIKA IZBIRA POSODE TEFAL!!
BELA TEHNIKA PO IZREDNO IZREDNIH UGODNIH CENAH
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2,1235 Radomlje - tel.: 01 722 70 10 www.rodex.si
ZA DOBRO POČUTJE VAŠEGA TELESA IN DUHA
WELLNESS CENTER
L.e.Ars
NAJSODOBNEJŠE METODE NEGE OBRAZA IN TELESA
* uporabljamo priznano kozmetiko dr. Grandel
* z green vack aparatom odstranjujemo gubice obraza in dekolteja
5 za kuperozno kožo posebna kozmetika Selvert
* učinkovite in blagodejne nege telesa - protistresne, proti strijam, proti celulitu, za razstrupljanje...
Se posebej učinkovita terapija s hladnimi povoji, prepojenimi z eteričnimi olji, in green vack aparatom vidno zmanjša obseg telesa, odstranjuje celulit (tudi naj-trdovratnejši), učvršćuje kožo. Pripravimo in vodimo tudi individualne programe hujšania in diete.
Poleg vseh vrst masaž (klasične, limfne...) izvajamo tudi sprostitvene MASAŽE AYURVEDA ene najstarejših indijskih zdravilnih metod, za katere smo pridobili mednarodni certifikat Cidesco. Posebna indijska masaža z eteričnimi olji, stara več kot .5000 let, je namenjena odpravljanju bolečin in bolezni, izboljšuje irekrvavitev. obnovo tkiva, ohranja vitalnost in vzpo-avlja ravnovesje v telesu.
PEDIKURA       MANIKURA - učvrstitev in podaljševanje nohtov z gelom MAKE UP za vse priložnosti SOLARIJ - STOJEČI za varno pot v poletje
PIERCING TATTOO
ercator
-O
O
Cg®mQ®[? C^mmSfti
POSEBNA NOVICA!
V hipermarketu Mercator v Kamniku smo vam poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih cen, akcijskega blaga in blaga s trgovsko znamko pripravili še izjemno ugodno ponudbo:
Piščančja stegna, cena za kg, Perutnina Ptuj, Ptuj 759r
Posebna klobasa z vrtninami, cena za kg v kosu, Pivka, Ncverkc 726r
Sir Šmarski trapist, cena /.a kg v kosu, Mlekarna Celeia, A rja vas 990r
Sladoled V banjici Polar, 3 litri, 2 okusa, Mercator 899r
Pando Bibita, tropic, 1.5 litra, Iruclal, Ajdovščina 112r
MERCATOR TEHNIKA
Kombinirani hladilnik BOSCH KGV 36305 99.900.-
Akcijska ponudba izdelkov velja do prodaje atlet. Vse cene so v SIT.
NOVO v Mercator centru Kamnik - prodajalna JUTRANKA. MERCATOR L?E/WTlQvE
Ob nakupu enega od izdelkov SANS SOUCIS vam podarjamo 15 ml masko za obraz SANS SOUCIS. Ob nakupu izdelkov SANS SOUCIS nad 5.000 SIT, pa boste prejeli lično toaletno torbico.