jutri ob 19.30 no Trgu Garibaldi zborovanje Slovansko - ital, ljudske fronte Govorita Franc Štoka in Eugenio Laurenti PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE >to VlH- ■ Štev. 123 (2119) Poštnina platana v gotovini Spedlzlorif ln abbon. post. t. ar. TRST, torek 20. mojo 1952 Cena 20 lir Togliatti hoče tudi Reko Hisatelia v celot* članek največjega živečega hrvaškega tanijo ,n,„™ava Krle‘!e' r>od predsednika Jugoslovanske aka-"tm (bnkn ^ tli “d161110?1-! v Zagrebu o zadnjem Togliattije-o tržaškem vprašanju obljavljenem v «l'Unita», 14 t.nv. dolgem, in vztrajnem ; J^niu te Togliatti končno i staj:g°voril ° Trstu in s svojim I iti j ,Jn ni iznenadil nikogar, “Sieno misli. ^ svojem članku od 14. ma-Ht," !*ta. (o glavnem partij-S izraža To- ta 1 P^umanje D’Annunziu, S svoiim nacionalizmom . mnogo zla Italiji, toda «položil svoje (pesniške . Sn dopadljive) roke na tisti' podtem ko «demo-in£' niso s svojim impo-iče nacionalizmom storili sžir; r>>;i3a niti tega, da bi po-f' r<*e na Reko.’ taioJ}J‘.raSaniu razmejitve na 'oni«, 1 °^aIi Jadrana se je že CeTSe° pred st0 leti resi' Vte ° pom‘r'l s tem, da je k Jr, zapr\ italijansko mejo Dim arnfrju, a Togliatti, evo, t/Anv,1?aJ5-rni oimi hodi po šita ki nz.lovih stopinjah: on o. t!n *b i„nJ}m Mazzini in Tom-l^tau av°ur mislili o slo-I ri„.,>ia Jadranu mnogo internacionali- iNo°;edno ! r?f ue a nie0a> iz jalov napor, po, t ®re resnico in za lo. °Piiat. ■. Več za nasilje, katero mta. diktira danes Mo-iVu l i0 Pridiga v tem pri-ttao nn,nokrvno in premis-ta*. ‘Qu~ - • mtir je propadel Mussolini s svojimi generali in s svojimi političnimi agenti, da bi osvojil Dinarski masiv. Ni se treba zavarovati! Ze za časa pariške konference smo leta 1946 pribili celo vrsto trmastih in nezlomljivih dejstev, da Trst z Istro in Reko z Zadrom v italijanskih rokah ne pomenijo nič HITRI OB 20.10 MA RADIU TRST II. Govori kandidatka Slovansko - italijanske ljudske fronte ! PamTija, kot da se pl. C^T^teti groti sanjskim C* tati PTed 'štiristopetdese. J ie*ni't!’r,mi italijanski levi ie ir\lsk Proti naši državi drugega, kot strateško parafrazo tistega krvavega in brezgla_ vega nasilja, ki se vrši pred našimi očmi v slepih variantah več kot trideset let in predstavlja osnovno magistralo vse naše tragične preteklosti na Jadranu. Ko danes neki sekretar Komunistične partije Italije smatra, da politika beneškega leva in generala Roatte predstavlja takšno moralno platformo, s katere on lahko kritizira novofašistične pustolovce, da so ((nacionalistično impotentni)), ker niso v stanju postaviti svet pred «fait ac-compli» novih umorov, ko se takšen način mišljenja imenuje danes ((socialističen in komunističen«. se vprašamo, kje bi bili, če ne bi bili tu, kjer smo: v socialistični Jugoslaviji kot edinemu garantu socialistične morale m logike? A zakaj je, za vraga, Mazzini vzgojil pri nas in v Italiji eno celo generacijo plemenitih romantikov s svojo idealno inspi. racijo o pravici naših narodov na popolno in državno južnoslovansko zedinjenje? Zakaj je bilo že Cavourju jasno, da je cinizem obtoževati naše graničarje za nasilja avstrijske sol-dateske, ko so v okviru te čr-no-žolte armade tudi italijanski bataljoni pobili pri nas tolikšno množico ljudi? Cete italijanskega polka generala Wimpfena so streljale v žrtve v mesecu juliju na zagrebškem Markovem trgu leta 1845, a nikomur pri nas ni padlo na um, da bi zato govoril o barbarstvu italijanskega na. roda. Zakaj je Tommaseo natiskal več tisoč strani o «kabinetskih vandalih, ki hujskajo s svojim akademskim črnilom na krvo-prelitja«, leo to danes pred vsem svetom ponavlja komunistični ideolog na čelu mednarodnega gibanja? Za gospoda Togliattija smo mi danes barbarski hajduki, katere je treba v imenu zapadnoevrop, ske civilizacije vkleniti z novimi strateškimi italijanskimi bazami in on očita De Gaspe-riju, da je ((nacionalistično impotenten«...To ni več logika kapitalističnih percentov, temveč rabljev. Edino jamstvo v leninizmu je bilo v predpostavki, da civi. lizirani svet ne bo utonil v brezperspektivni anarhiji meščanskih permanentnih vojnih umorov, a ta edina garancija se po Togliattijevi logiki izpremi- nja v tragično negacijo vseh leninskih načel. V imenu komunizma pridiga on ofenzivo vzhodno od Soče kot prvo etapo nove balkanske ekspedicije. Ta politični kadaver na kata-falku iredente, za katerega je De Gasperijeva Assunta nacionalno impotentna#, predstavlja klasičen dokaz ideološke katastrofe, ki se ji vedno bolj tragično vidijo njeni obrisi. Po mnenju Togliattija se mi tiho pečemo v ponvi naših lastnih iluzij in on nam ne želi nič drugega in nič manj, kot da se zadušimo v tej krvi žalostne stvarnosti! To bi bil trenutek, da bi on osvobodil Reko in Istro izpod Titovega fašizma in da bi se tako proslavil pod bal. kanskimi zvezdami! Zamisel je plemenita, predvsem pa v res. nici socialistična. Okrutno je, toda potrebno je povedati: mnogoštevilni predhodniki teh togliattijevskih iluzij so se izkrcali na vzhodni jadranski o-bali, toda tukaj so tudi ostali v nemem dialogu z našimi hladnimi in bleščečimi zvezdami nad njihovo glavo. Togliattijev članek od 14. maja o Trstu je eden izmed simptomov, kaj pomeni razkroj reškega pustolovca. D’Annun-zio je bil na žalost nesorazmer, no bolj dosleden od Togliattija. Njemu namreč ni nikdar padlo na um, da bi pomislil, da je komunist. Zahodna izjava o položaju Berlina po podpisu pogodbenih isogoieroi z Nemčijo Zavezniško poveljstvo bo še dalje ohranilo svojo vrhovno oblast v zahodnem sektorju -Domneve o sovjetskih namerah - Sestanek zunanjih ministrov evropske obrambne skupnosti BERLIN, 19 — Trije vojaški poveljniki zahodnega sektorja Berlina so danes izročili županu Reuterju noto, v kateri izjavljajo, da bo zavezniška ko-mandatura ohranila svojo vrhovno oblast v zahodnem sektorju Berlina tudi po podpisu pogodbenih dogovorov med zvezno vlado in zahodnimi vladami. Izjava dodaja, da bodo trije zahodni poveljniki jamčili upravi zahodnega sektorja «največjo svobodo v skla,du s posebnim položajem Berlina#. Celotno besedilo izjave bo objavljeno po podpisu pogodbenih dogovorov. Zavezniški poveljniki so izjavili, da je bila ta izjava potrebna zaradi dejstva, ker se dogovor med zahodnimi zavezniki in zahodnonemško vlado ne bo uveljavil tudi v Berlinu, čigar položaj bo moral ostati nespremenjen spričo posebnih okoliščin, ki so povsem drugačne'kakor v ostali zvezni republiki. Kakor je znano, vrši vojaško poveljstvo jtirih zasedbenih sil teoretično nadzorstvo nad vsem Berlinom, toda njegova naloga je praktično sedaj omejena na skrb za delovanje centra za letalško varnost in na upravljanje zapo^ I rov v Spandau, kjer je sedaj zaprtih sedem največjih nacističnih vojnih zločincev. Trije zahodni visoki komisarji so se danes ponovno sestali z Adenauerjem, da pregledajo še nekatere podrobnosti pogodbenih dogovorov, ki jih bodo verjetno podpisali v soboto. Po večerji so se ponovno sestali in po sestanku ie ameriški komisar Mc Cloy izjavil, da bodo morali zunanji ministri štirih prizadetih držav, ko se bodo sestali, rešiti «samo nekatera lažja vprašanja#. Politični opazovalci so mnenja, da bo Sovjetska zveza od-, govorila na ukinitev zasedbenega statuta v Zahodni Nemčiji s podobnim ukrepom, in sicer da bo ukinila nadzorstveni statut v Vzhodni Nemčiji. S tem bosta v Nemčiji nastali dve suvereni državi. Zahodna Nemčija ima približno 48 mili. jonov prebivalcev na površini 245.000 kvadratnih' kilometrov. Tu bodo vojaški oddelki, khne bodo sestavljali državne vojske, pač pa bodo vključeni v evropsko vojsko, ki bo odvisna od evropske obrambne skupnosti, ki bo povezana z atlantsko zvezo. Vzhodna Nemčija pa ima približno 18 milijonov prebivalcev na površini 107.000 kvadratnih kilometrov. Ta država bo ustanovila državno vojsko, katere ogrodje obstaja že sedaj v organizaciji policije. Podelitev položaja suverenih držav Zahodni in Vzhodni Nemčiji bo do nadaljnjega u-stalila sedanjo delitev Nemčije. Adenauerjevi nasprotniki izjavljajo, da bo bonnska pogodba predstavljala «akt o razdelitvi Nemčije#. Toda ta delitev ni povsem zaključena, ker ima prav Berlin poseben položaj in je razdeljen na dva dela: trije zahodni sektorji so pod nadzorstvom ZDA, Velike Britanije in Francije, vzhodni sektor pa pod nadzorstvom Sovjetske zveze. V mestu sta dva župana; v zahodnem delu Ernest Reuter, na vzhodu pa Fritz Ebert. Sporazum o Berlinu je bil sklenjen leta 1945 za. splošno konvencijo o zasedbi Nemčije. Tri zahodne vlade sodijo, da sta ta dva dogovora popolnoma ločena. Do sedaj ni Sovjetska zveza formalno oporekala temu tolmačenju. Soko. lovski je sicer leta 1948 pouda_ ril, da je Berlin na sovjetskem zasedbenem področju in da predstavlja gospodarsko sestavni del tega področja. Prav na podlagi tega argumenta so sovjetske oblasti izvedle blo- Prizadevanje arabsko-azijske skupine za pravično rešitev tuniškega vprašanja l\!a včerajšnjem sestanku skupine so bili poleg drugih navzoči tudi predstavniki Jugoslavije - Še nobenega sklepa glede zahteve pu sklicanju glavne skupščine OZIV! Dean dehesnn se bo o položaju v Severni Afriki razguvarjal z Robertom Schuuianom NEW YORK, 19. — Predstavniki Jugoslavije, Avstralije, Kanade, Nove Zelandije, Norveške, Švedske, Danske in Tai-landije so se danes udeležili sestanka, ki ga je sklicala a-rabsko-azijska skupina v OZN. Na sestanku so pakistanski, indijski in indonezijski delegati obrazložili tunizijski položaj in poudarili, da neposredni francosko-tuniški razgovori ne morejo sedaj več privesti do konkretnih rezultatov, ker tuniški bej ne more več svobodno nastopati. Na sestanku pa ni bilo nič sklenjeno glede sklicanja izrednega zasedanja glavne skupščine OZN. S pakistanske strani se izjavlja, da je arabsko-azijska skupina pozvala predstavnike povabljenih držav, naj vprašajo svoje vlade za mnenje, glede morebitnega sklicanja izrednega zasedanja OZN. Vendar pa številni navzoči delegati izjavljajo, da jim ta poziv ni bil stavljen na neposreden način in da je arabsko-azijska skupina le izrazila svoje zaskrbljenje zaradi ugleda OZN. če ne bi mogli tega važnega vprašanja spraviti pred to mednarodno organizacijo. Pakistanski delegat Ahmed Bokhari pa je na tiskovni konferenci izjavil, da za sedaj nima namena ponovno zahtevati, naj se tuniško vprašanje vpi-1 še na dnevni red Varnostnega sveta, ker do sedaj ni nobena država, ki se je bila glasovanja vzdržala (ZDA, Grčija in Turčija) sporočila, da je spremenila svoje stališče. Kakor javlja agencija ((France Presse#, pa se bo Dean Acheson ob priliki svojega prihoda v Pariz razgovarjal s Schumanom o položaju v Severni Afriki, zlasti pa o tuniškem in maroškem vprašanju. Znano je, da so se ZDA 14. a-prila vzdržale glasovanja v Varnostnem svetu, zato da o-mogočijo Franciji neposredna pogajanja s Tunizijo, pridržale pa so si pravico spremeniti svoje stališče. Ameriški državni departman je na pritisk sindikatov, tiska in kongresa, kjer velika večina nasprotuje stališču, ki so ga ZDA zavzele v tuniškem vprašanju, pred kratkim napravil pri francoski vladi korake, da jo pripravi do tega, da kolikor mogoče hitro uredi to vprašanje. Predstavnik državnega departmana ie danes sicer ponovno zanikal, da je ameriška vlada izročila pi smeno noto Franciji, dejansko pa je potrdil, da je ameriški poslanik v Parizu James Dunn 1, maja v francoskem zunanjem ministrstvu obrazložil ameriško ' stališče. Omenierd predstavnik je izjavil, da sa ameriško stališče ni sivemenilo. na ponovno vprašanje pa je pripomnil, da «nobena vlada ne more zavzeti statičnega stališča o katerem koli vprašanju#. Francoski poslanik v Wa- Ridgway v Washingtonu WASHNGTON, 19. — General Ridgway je nocoj prišel z letalom v Washington. Sprejeli so ga podpredsednik Barkley, o-brambnl minister Lovett in poveljnik združenih glavnih stanov general Bradley. shingtonu Henry Bonnet je 15. maja izročil Achesonu odgovor francoske vladd. ■ Poudaril je, da je pripravljena Francija razpravljati s Tunizijci o reformah, da pa ti niso še določili svojih predstavnikov v mešani komisiji in da zaradi tega francoska vlada ni odgovorna, ker se pogajanja še niso začela. Francoski poslanik je tudi izjavil Achesonu, da pismo, ki ga je ta poslal predstavniku Javittsu in v katerem nakazuje možnost spremembe stališča ameriške vlade, «lahko samo opogumi tiste, ki bi hoteli v Tuniziji zadevo zavlačevati#. Arabske in azijske delegacije aktivno delajo na tem. da bi prišlo do sklicanja posebnega zasedanja glavne skupščine, kjer naj bi razpravljali o Tuniziji. Ce bi do tega zasedanja prišlo, bi to pomenilo nov korak pri reševanju konkretnih kolonialnih vprašanj. Vedno bolj se širi stališče, da OZN ne bi smela biti samo forum, kjer naj bi razpravljali o vprašanju kolonij in odvisnih narodov, pač pa bi morali pri teh vprašanjih mnogo bolj aktivneje nastopati. Za današnje stanje stvari je značilen predlog Indije, na podlagi katerega bi bila dolžnost OZN, da v vsakem primeru, ko narod kake kolonije zahteva neodvisnost, pošlje preiskovalno komisijo v to kolonijo. Nato bi morala OZN na podlagi te ankete priporočati, ali naj se koloniji podeli neodvisnost, ali pa naj se stavi pod skrbstvo OZN z namenom, da se pod okriljem te organizacije narodu kolonije poma- ga pri njegovem splošnem razvoju do samostojnosti. V Fanzu je včeraj prišlo do spopadov med policijo in 200 Alžirci, ki so protestirali, ker so francoske oblasti internirale alžirskega nacionalističnega voditelja Hadija. Policija je a-retirala 143 ljudi, od katerih je pridržala štiri. V pričakovanju izida volitev za prekomorska ozemlja javljajo medtem dokončne izide za 153 od 161 senatorskih mandatov v Franciji. Kominformi-sti so dobili 15 mandatov, socialisti 19, MRP 13, radikali 37, neodvisni in agrarci 40, de-golisti 26. drugi 8. Francoski tisk danes soglasno priznava, da ti izidi ne prinašajo večjih sprememb v sestavu republiškega sveta. Ugotavlja se, da ostane kom-informistična stranka na istem položaju ter da je malo sprememb za MRP in za socialiste; neodvisni m agrarci so nekaj pridobili v breme degolistov. Vodstvo neodvisnih in agrar-cev je objavilo poročilo, v katerem poudarja, da pomenijo te volitve nov uspeh za predsednika Pinaya in za njegovo politiko. kado Berlina. Razni opazovalci se sprašujejo, ali ne namerava sovjetska vlada sedaj zopet poskusiti s tako blokado, zlasti ker zatrjujejo, da bodo z bonn. skim dogovorom razveljavljeni vsi dogovori, ki so jih sklenili s tremi zahodnimi zasedbenimi silami glede Nemčije. V Parizu so se danes sestali zunanji ministri šestih držav članic evropske obrambne skupnosti. Sklenili so, da se bo do ponovno sestali konec julija, da določijo sedeže ustanov obrambne skupnosti in skupnosti o premogu in jeklu. VPRAŠANJE STO u angleškem parlamentu WASHING!ON. 19. — Italijanski veleposlanik Tarchiani je imel danes zjutraj dolg pogovor z državnim podtajnikom Perkinsom, s katerim je razpravljal o razvoju položaja v obeh conah STO. LONDON, 19. — Državni minister Selwyn Lloyd je pred spodnjo zbornico odgovoril danes na nekatera vprašanja glede najnovejšega razvoja tržaškega vprašanja. Dejal je, da njegova vlada še vedno ni odgovorila na jugoslovanski protest proti londonskemu spora, zumu ter da se glede tega od-govora posvetuje z vlado ZDA, ker je skupaj z njo odgovorna — po določbah mirovne pogodbe — za upravo v coni A- Konservativni poslanec Sir Douglas Savory je pri tem priporočal, naj minister Eden v svojem odgovoru iiobrne paž-njo maršala Tita na dejstvo, da medtem ko izvaja on popol. no nadzorstvo v coni B, se An-gloameričani omejujejo na to. da so pristali, da bi Italijani izvajali neko modificirano obliko nadzorstva nad cono A» Minister Selwyn I.loyd je nato med drugim dejal, da je težko razpravljati o tem vprašanju na podlagi vprašanj in odgovorov in dodal, da bodo jugo; slovansko noto skrbno proučili in nato šele poslali odgovor. Mnogi politični opazovalci so spričo vprašanj konservativnega poslanca Douglasa Savoryja upravičeno pripomnili, da on. čeprav je član tako visokega doma kot je angleški parlament in se spušča v razpravljanje o tržaškem vprašanju, ne pozna določb mirovne pogodbe z Italijo. ki odrejajo, da Italija na področju STO nima nobenih pravic upravljanja, najmanj pa na področju cone B, za katero mirovna pogodba izrecno določa, da mora biti pod vojaško upravo Jugoslovanske armade. j A Tajni sporazum med kominformistf In ital* iredentisti \ obč* JDevin-Nabrežina h J; Pirnt^a gverilcev, usko’-tM jUjeo ,v’ razbojnikov in &i - kjoeš • 0 Poslušamo to Dos, in.zlobno kričanje ne b? bilo h W6e u med. '!°Cin v resnici imel raz-v brezperspektiv- ^ove^lf ne b, bi- N i katere ‘rt- IV*. “edno , • h,f0 !7°' 'love?0, fatalistično lo-Vit' ‘tegij 1 °hko P^gel v iJL'*pre?rnten° *iačeim*nu vseh s°da- $ »e r° te'ka S0(° k0t ®sPeri ■ sm«fra, da j gospodarski razvoj’ druga poti kajti tamkpjšhji predali šo' med vsemi v Beirsškj. Sloveniji nai boli 'redko zasajeni-.z .‘drevesi; Tajpana V petek dopoldne, so, v vasi KainaMa zabeležili novo .smrtno. nesrečo, katere žjtev je P* stal 16-letrti gozdar Livio Tom-masino iz Tajpane. Mladenič se je . odpravil v gozd sekat, drva. S. setjoj je vzel 'tudi *»; kirh. Ko je prispel do svojega gozda, je pričel sekati precej ŠPORTNA NEDELJA [ Pagnacco-Juventina 2:1 (0:1) Juventina je izgubila svojo zadnjo tekmo v Pagnacco. Za to zadnjo tekmo prvenstva prve divizije je vladalo med navijači Juventine veliko zanimanje. in avtobus s prikolico, ki je peljal igralce, je bil poln tudi gledalcev. O poteku tekme lahko rečemo, da je v prvem polčasu Juventina močno prevladovala, medtem ko je v drugem popustila in dovolila, da je nasprotnik to popuščanje izkoristil, izenačil in nato tudi dobil tek. mo. Besni pritisk Juventine proti koncu igre je ostal brezuspešen. Nekaj kronike: V prvem polčasu napadalci Juventine skušajo s hitrimi napadi doseči zmago, toda obramba Pagnac-ca je zelo močna. Tudi vratar nasprotnikove ekipe ima do. volj posla in večkrat ubrani zelo nevarne strele. Končno v 24. minuti doseže Marega prvi in edini gol za Juventino. Pagnacco reagira, toda obramba Juventine je na mestu in ne dovoli nevarnih strelov z izjemo v 39. minuti, ko Silvestri ubrani nevaren strel, V drugem polčasu pa je takoj opaziti, da go nasprotniki prevzeli vodstvo igre in v prvih minutah zelo nevarno napadajo. V 3’ dosežejo izenačenje zgradi neodločnosti o. brambe Juventine, ki se bo od tega gola naprej bolj zmedla in igrala precej nejasno igro. v 6’ bi Bavcon lahko dosegel u-speh, toda vratar ubrani. Ponovno zeleni pritiskajo pred vrata Silvestrija. V 12’ si Kogoj dobesedno zapravi odlično priložnost, ko strelja izpred vrat visoko čez prečko. Igra je še vedno hitra in napadi so pa večinoma delo zelenih ki imajo v levem krilcu odličnega in nevarnega igralca. V 26’ bi lahko Bavcon dosegel zmago toda markiranje branilca je uspejšno in strel gre v stran. Malo pozneje pa Kogoj zapravi ponovno lepo priliko. V 28’ pa Pagnacco doseže zmago s krasnim in neubranljivim strelom visoko v levi kot. Gola pa je kriva obramba, ki ni takoj odbila nevarne žoge. S tem porazom je Juventina končala svoje letošnje prvenstvo in je pokazala, da je eki- pa, ki razpolaga z dobrimi igralci. Izenačenje ali zmaga v Pagnaccu bi pomenila za Juventino, da bi lahko sama sedela na drugem mestu v lestvi-ci tako pa je prisiljena deliti drugo mesto z Mošo in San Gottardom. Dokončna lestvica je naslednja. St. Lovrenc točk 41 Juventina » 34 Moša » 34 San Gottardo » 34 Sagrado » 33 Tolmezzo » 32 Manzano « 29 Serenissima » 23 Tavagnacco » 21 Capriva » 18 Pagnacco » 18 Moraro » 17 Isontina » 16 Esperia » 10 Juventina B-Edera 2*2 (0-1) Strelci: Magnarin (E), v 29’ I. polčasa; Manfreda, (J), v 1’ II. polčasa, Mosetti (E) v U’ II. polčasa, Manfreda (J) v 13’ U. polčasa. JUVENTINA B; Stakul: Jarc, Mosetti; Polo, Pavlin, Susteri-ni; Hmeljak, Ferfolja, Manfreda, Šuligoj, Marega. EDERA: Miahi; Hladnik. Costi; Zampa, Bregant, Mullon; Malavolti, Punteri, Mosetti. Magnarin, Eieroni. V S« o V nedeljo zjutraj sta se na nogometnem igrišču v Sovod-njah srečali ekipi Juventine B iz Standreža in Edere iz Gorice za povratno tekmo prvenstva druge divizije. Čeprav sta že v prvi polovici prvenstva obe moštvi izenačili, se je mislilo, da bo tokrat zmagala Juventina. Vendar ni bilo tako. Edera je nudila precejšen odpor in Standrešči so se morali zadovoljiti z izenačenjem, Vreme je bilo nestalno, veš čas igre je pihal lahek vetrič. Sodnik ni sodil preveč dobro’in ni opazil napak. Med drugim ni priznal gola Juventine. Obe moštvi sta igrali žejo korektno. Od gostov so igrali dobro Costi, Mosetti in Magnarin. Od domačinov pa lahko pohvalimo Manfredo. Marego Pavlma in Jarca. Kotnih strelov je bilo 3-0 za Juventino. Kronika prvega polčasa je naslednja; domačini začnejo ta koi z napadi in so stalno pred vrati gostov Miani mora ves čas braniti in to mu tudi po polnoma uspe. V n. minuti bi Marega lahko dosegel gol: streljal je namreč v prazna vrata, ko je bil Miani na tleh, a žoga zadene v prečko in se odbije. Cele pol ure napadajo Juventinci brez uspeha. Ko pa uspe gostom dobiti žogo, jo vržejo na drugo stran igrišča in Magnarin zbeži sam z žogo do Stakulovih vrat. Ta ni pričakoval tako hitrega napada in žoga lepo obleži na koncu mreže. Po tem golu preidejo Juventinci zopet v napad in v 35. minuti bi lahko bil zopet gol; Marega je streljal v vrata, a Miam le s težavo ubrani in vrže žogo čez prečko: to je kotni strel za Juventino. Tega pa domačini ne znajo izkoristiti; Marega strelja, a ne pred vrata, marveč za njimi. y zadnjih minutah polčasa so gostje vdrugič. pred Stakulovimi vrati. Punteri strelja tudi kazenski strel, vendar žoga ne doseže cilja. V zadnji minuti napravi Punteri vnovič isto napako. V začetku drugega polčasa je Juventina v napadu in u-speh se takoj pokaže. Nekaj, kratkih podajanj med Manfre-do, Šuligojem in Marego, strelja Manfreda močno v vrata in izenačenje je že doseženo. Gostje začnejo protinapad in so celih deset minut v vodstvu. V 11. minuti strelja .Mosetti neubranljiv strel. Rezultat je tako zopet višji za goste, Juventinci se vržejo znova v napad in Manfreda doseže uspeh Že dve minuti pozneje. Zasluga je Manfredova, ki je sam prispel pod vraža z žogo. Gostje skušajo napadati, ali juventinski igralci jim tega ne dovolijo. V 16. minuti imamo zopet kotni strel za Juventino; strelja Marega, a uspeha ni. V nadaljevanju igre je Juventina skoraj ves čas v napadu; Manfreda se tokrat ne obnaša preveč športno in sodnik ga večkrat prav resno o-pomtnja. y 20. minuti je Manfreda sam pred nasprotnikovimi vrati, a vratar se pogumno vrže na žogo in tako re. ši zelo nevarno situacijo. Ne- kaj minut pozneje gostje ogrožajo juventinska vrata. V -35. minuti kazenski strel proti E-deri. ki ga Manfreda spremeni v gol Sodnik ga ne prizna, ker trdi, da je bil v «offsideu», dočim to ni res. V zadnjih desetih minutah napnejo oboji nogometaši vse sile, da bi dosegli zmago. Maregi se močan strel odbije na prečki, pa tudi gostom se izneveri več lepih strelov. V zadnii minuti nastane nevarna zmešnjaVa pred vrati Edčre. a prač takrat sodnik zažvižga konec tekme. Nov urnik vlakov na goriškem kolodvoru GORICA, 19. — Z 18. majem je stopil v veljavo nov urnik vlakov na goriški, postaji, in sicer.: ODHODI; Proti Trstu: 6.20, 7.25, 8.44, 10.04, 13.45, 15.57, 17.26, 18.33*. 20.36, 21.26, 00.01. Proti Vidmu: 4.50, 5.30, 6.36 7.59, 8.28, 10.46, 13.48,‘ 16.00*' 17.25, 19.15. 20.18. 23.20. PRIHODI: I: Trstu: 5.26, 6.34, 7.57, 8.19*. 8,27, 30.44, 13.44; 17.21, 19.10, 20.16. 23.18. Iz Vidma: 4.40, 6.18, 7.23, 8.43, 10.00, 13.43, 15.55, 17.23. 18.29*, 20.34. 21.24. 23.59. * Ne vozijo ob nedeljah. Zdravniška potrdila v volilne svrhe Zdravniškia potrdila, y volilne svrho na podlagi člena 34 ukaza 51 Zavezniške vojaš-ke uprave Z dne 26.3.1952, bo iz-dajal brezplačno zdravstveni občinski urad. Vsi zainteresirani se lahko zglasijo na zdravniških ambulantah vsak dan od 8. do 9. ure, ali pa na higienskem uradu v Ul. Cavana 18. v.-pk dan od 11. do 13. ure. Planinci na Verzenis GORICA, 19. — Slovensko planinsko društvo v Goricj va-bj planince in planinke na spomladanski izlet v Karnijo. Cilj izleta je Verzenis (1600 ml. Na prvem izletu se je društvo namenilo v sredogorje. Izletniki bodo izstopili is avtobusa v vasi Verzenis (10000 m). Prijave sprejema Darko Šuligoj, urar na Travniku. Voznina je za člane 650 in nečlana 70o lir. Odhod v nedeljo 25. maja ob 5. uri s Travnika. debelo deblo. Nesreča' j«, hotela, da se je pri zamahu sekira odbila- in treščilg ob zemljo, v katepo je bila skrita rečna .bčmb-3. Bomba ie. pri priči eksplodirala ter Livia po vsem telesu močno ranila. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v videmsko. civilno bolnico. kjer so zdravniki ugotovili, dp mu je odneslo tr; prste na levi rokii ter povzročilo števil-ne ran«, po ve.e#» ..telesu. Obdržali . so ga v bolnici, Ako .ne bpdo < nastopile komplikacije; bo ozdravel v. 30' dnevih. ' Čeprav je,, bil Tcmraasino moidno ranjen v roko jri imel zelo poškodovano nogo',' je prehodil 8 km do prve'vasi. odkoder so 'g'a nato odpeljali ■ v bčihico. -Težko bi našli človeka,. ki bi v takih pogojih amo-'gef-Mako' nečloveške napove. in to visoko'v hribuj '' • Pred trčim ' let; je na tem kraju doletela'sčnrt tuditrtjego. 'tiiafcrr.'Ponesrečila se je-pri nošnji senenega 'snopa Tako je- ta deček ostal edini družinski član, .ki .je , bil >e zmožen zaslužka, kajti, oj egov- oče je že prače j star in poleg- tega invalid. Rezija Iz Arthur je v nato župnijo prišel župnik Anton Eagnu-tti. V resnici gre .samo za formalen Prevzem župnje, kajti verniki ga že več mesecev opažajo, kako s svojini motorjem o. pravi ja pastirske posle v tej dolini. Tarčent Te dni so v Tarčentu vzdolž videmske 'ceste dogradili hiše INA-Caja. Vanje so se' vselile nekatere družin« iz Tarčentu Poslopja so zgradili zato. da bi od-pravili stanovanjsko krizo, ki je na-to-a zaradi številnih porušenih hiš v zadnji svetovni vojni. Kop pa ravno v Tarčentu zaradi vojnih dogodkov ni bila porušena niti epa hižg s srani Nemcev, niti paradi za. vezniskih -le-talrikih napadov, si ne vemo. razložiti. ' zakgj niso denar ?a te hiše vložili v Ter. fko dolino in y. občino Brdo? Ce bi oblasti ravnale's pametjo, bi ne povzročile .velikega nezadovoljstva med prebival-stvom teh beneških' predelov, ki vidi v; tem postopku veliko krivico. Dovolj je dhkrimina. cijškega ' postopanja proti va-i šktni. naseljem! ha pemeč uslužbenci pri bencinski črpalki, in v- nekaj, minutah rešili vozilo gotovega uničenja. Kmetovalci, uničujmo koloradskega hrošča Navodila za uporabo uničevalnih sredstev Ukradeno kolo pri kavarni „Verdi" GORICA, 19. — Pred dnevi ,ie 25-Ietn; Franc Vidič jz Ul. G. Cascino 8 javil gor iški policiji, da so mu neznani tatovi ukradli kolo, ki ga je, pustil y veži kavarne ; rt $ Danes 2«. t. m. o9 gostovanje na pil' na prostoru bodoče** turnega dom* z Nušičevo kome*^ V sredo, 21. t. m. ob*aH gostova nje na oP. pil' na prostoru bodoč«** turnega dem* s Schurakovo kom4® Pesem s c^e Vstopnice za obe P^fjfi1' vi so v nrodaji \ [T \ Cck na Opel"*11 KOMORNI ZBOR V priredi j2 v sredo 21. «*■’* ob 20.30 uti v SV. (društvena dvor*1 na' Kome0^ Dirigent UBALD^J?— Ivan Tavčar: knjiga, platno L p]a Moder: Sveta L. 1.600: MTkO B^lu6,,je ", zorjevo berilo. P«, 2.150; Sinclair V-w ; pjt Gantry, platno L. . Golla: Pesmi P1 prelil Coliodi: Ostržek polpl. L. 700. oVtNSK.«l DOBITE JIH V S 'tRsTV kj.gahnahoVJb ADEJC », juniJ* Postojns^#* Vpisovanje^.;,,’ pn Severo ŠTEFAN BRJ Potrti v neizmerni žalosti naznani^ dne 19. teljem in znancem žalostno vest. °a preminul naš ljubljeni oče v v sr«d° po iu.tn spl°^e • Pogreb nepozabnega pokojnika rtva^nice 21. t. m. bb 10. uri dopoldne vt _ bolnice. St***”- zainjoči otroci: f**® hratje. sob vnuki m 041 p*«» Vet#*- Trst. Podraga, 19. maja 1952. 1« ^imohski dnevnik - 3 - 30, maja 105? jo poveličevanje vojaške slave in zmag italijanske vojske naj odgovarjajo besede Italijanov samih Italija v vojni nikdar ni dosegla Trsta Nadvse značilen zgodovinski poraz pri Kobaridu oktobra 1917 ■miia*Vez‘ 2 imperialističnimi in I “Karističnirni pojavi v Italiji I.90®0**0 omenja, v ironič-I J? ,.smisiIt »Caporetto«. Kot bi I. !* dejati: Kaj se za vraga »pihujete kot žaba. kaj grozite a5T?,)0'"V?j*ško silo in kaj be «J!c;te o svojem junaštvu, granite se - Caporetta! ec vojn je vodila Italija. ^la je «uspehe», doživela je *•«•»■ O fljih ne bomo go-k* • '^*r pi'ecej dobro vemo, I i$. do njih prišlo in' kakš-j, so bile. Vsekakor, za- fttlif* ^e’ da vo>Da zgodovina ‘Je ne zaznamuje, kot mno- gi drugi narodi, velike — veličastne zmage, ki bi karak-terizirale njeno nesmrtno vbjno slavo. Toda za vse čase bo ostal kot izredno značilen, zgodovinski poraz pri Kobaridu. Caporetto, to je italijansko ime slovenske vasi Kobarid, severno od Gorice, danes v mejah .Jugoslavije. Mi bomo v tem našem opisu uporabljali, ko bomo označevali to mesto, naše slovensko ime, toda posluževali še bomo tudi «Caporetto», ker ima on svoj poseben zgodovinski pomen in v tem smislu se ga ne more prevesti. Enajst bitk do „Caporetta" »veda! maja 1915. je Italija na- , vojno Avstro-Ogrski. dolgih premišljevanjih in ^njevanjih se je odločila, da fi. V v9* slran antante, ko so L ®‘:ka Britanija, Francija in 'Ja podpisale, londonski ’1 in obljubile za nagrado Jtomoč, v vojni, Trst, Istro, Golo • Dslmac;io itd. Istočasno, , !• Italija vodila razgovore v Monu, Parizu in Petrogradu, , °ceajevala tudi dunajsko vla-Pre-i -n merila in končno sla na stran tistega, ki ji je 1>0nu^il- Kmalu po napo-dj i,v°ine je italijanska arr.ia-ij '‘■opila v akcijo na vsej me-fJ?011 Avstriji, prešla mejo. le malo, skoi-o ha vsej Vui--nutetl J® bil dobro izbran. tJ** _ Avstro-Ogrske ie bita tj,j c zaposlena na ruski trpn-^.•a tud; v iirbiji, zanjo polo-irj ,r" bil lahak zaradi nove •biku ofenzive. Zato je av-iuti fronta proti Italiji tre-"o Popustila. hli!Ueral Borojevič, ki je pd-J-vai ‘*e v : na italijanski fronti °{»n V°iske- Na Pr-; ?vSustal^.-od la- do z. ifeiV*15. »ah,, sv°5ih spominih («0 voj-* Italiji«): %t0ti 24 svežim, divizijam IgPOSke pehote je bilo šest ^ oboroženih avstroogrskih kj , s0 bile sestavljen? s tretjimi vpoklicane! s jvfkoona nezadostnim topnl-C^ImenovaQl P°veljnlk i-kg?T®je*‘*50»«e (Italijanske) ‘toLr V še v petrova rad'nv. ItsL, -armade v borbi, na *• fronti.« Mh f°. okoliščine, v ka-lijsasue številčno nadmočna ita. *Voje a vbjska lahko doživeta kciagj bspehe; svoje prve l-!ansu. 2e 6ez 'eden nalet; ita- 5or Vojska na vse večji od-°3rske vo slabše av5,ro * *•%________ -- . v katero so vrgli ttPntf'i skih divizij na vsej Vrij) je komaj na neka- ®ila fro estih neznatno ponvik-b je Proti vzhodu, a pad-100.000 Italijanov. ofenj-9 s° se vrsti'e italijanske ?0 v i2.,in Wtke druga za dru-)t H m 1015, 1916, 1917. Bilo «WTh velikih bitk aM !c v ‘ !sta Pri Kobaridu pa 59jjta ui vini Imenuje «Ova-V Wtk? na Soči«! f*lo !!??' bitki je zaman pa-S *fk°.Število Italijanov. V Nau etlz'vi, ko je Italija na-i * ohn 2S divizijami, ki so 11 avst-^v*ieile in okrepljene, 1]to.om3?.rsk!h dlvizii- je padala „ . Pab janov, a fronta je erih ^spremenjena. V neka-,isPče H,tah ’e Padlo na deset-,'vati- !“ ' a ozemlja niso do-l*elt’afšwVe6 iz*llbljali. Samo 'Vq° ;I''h Primerili, ko je Av-S Da !. morala povleči voj-Nsirr. .Use tronte, n. pr. na J-lijam * .v Galicijo, so imeli h "akaii nekai uspeba- iv^lili lub1 v Gorico, po-°cbe 80 tt^ob« Ba se proti jugu okrog proti Trstu, do k»te-i-vtar mec* v°jH° vendar niso k^iit v”10®!1 Prfrfr «V deseti Nti);-, maiu 1517 so Italijani Ni r‘» „ »rodreti do Trsta. J ie bilo Pr°l’ njim pij. p J? 18 avstroogrskih di- N. še 132.000 Itaii- 27)00° jlh je bj)o ujwjh S žt ”* ° Prišli! Izgubili so t aista ku, O'voieni teritorij... mr n r«°či Je bila sN da k - 7' ltullte je “aču-1,in 0W° a odložilna. Zbrali S »1 divizij pehote b ie i Tri ted- NlO^«* bitka. Italijani sc, V*' 1obil?s°bvlfdali levi blfg WK?'ač»n . 0 nekaj terena, to- v leu galf ____ „ T« rvN.s 148 tisoč mrt-fc v «i^a! uspeb Italija- t bi,,ki,, na Soči V ks- Sled?,1 °dP°r Avstro HaN hov« ,$0 večie Pripra-v 'n-o. k. veliko bitko, «dva-11 ls17 1 *e je začela v okto- II 0v«Mjsta bilka" ™ Caporetto A lic, zgodovinskega t'V- CaparM, P,rl K°baridu. to Cf^n Zd8j * iniCla- e na strani Avstro- e*^nik "tir°NnziVo te izdelal lr°lske fronte Kon- bo rad von Hoetzendorf. Na italijanski strani je bi! glavni komandant general Cadorna, katerega ime je bilo v zgodovini povezano s prvimi leti Italije v vojni- in — s porazom pri Kobaridu. V tem času je bilo na italijanski strani 40 divizij, a ca avstroogrski, na sami Soči, 20 divizij. Avstroogrska fronta je bila okrepljena tako, da so Nemci šli na Tirolsko, pa so od tam vzeli nekatere divizije Avstro-Ogrske za fronto na Soči. Toda vendar so bili Italijani številč- no močnejši, pa tudi njihove strateške in terenske pozicije so bile ugodnejše. O tej veliki bitki in porazu so pisale številne vojaške strokovne revije v raznih jezikih, ker je primer izredno zanimiv. T -da. mi se v tem primeru ne bomo spuščali v kakšna razmo-trivanja. Poleg, čisto strokovne literature obstaja tudi veliko število knjig, ki obdelujejo poraz Italije pri- Kobaridu tudi z drugih stališč, tako s političnega kot moralnega. Omenjamo dela, ki so jih napisali Italijani: Vigano. Caviglia. Bencivea-ga, Bolatti. Gatti, Alberti, To-sti, Gabiatti, Papafava, Valori, Pieri, in tujci: Krafft, Kraus, Conquet., Vaussard itd, itd. Citiranje samo najvažnejših naslovov teh knjig bi nam vzelo preveč prostora. Tendenca Italijanskih del o CapOrettu je različna. Nekateri generali s0 pisali z namenom, da opravičijo svoje napake, drugi, da obtožujejo generala Cadorna, tretji italijansko vlado in'politike, ki so peljali Italijo nepripravljeno v vojno in, zato poraza n j kriva samo vojska, itd. Tudi danes se še pojavljajo nove in nove študije o Caporettu. Akterji, očividci, zainteresirani in objektivni kritiki med seboj polemizirajo, še danes, v kolikor so še živi. Kako je stvarno bilo? Pred samo katastrofalno bit" ko pri Kobaridu je italijanski vojni minister navdušeno in borbeno govoril v rimskem parlamentu: «V:deti je. da je sovražnik pojačal svoje sile na julijski fronti. Verjetno mu pomagajo tudi Nemci. V Soči so našli truplo nekega Nemca. Naj nas napadejo. Mi se jih ne bojimo!« Iz tega teksta je vidno, kako je bil italijanski vojni minister na višini svojega poklica in «dobro informiran« pred največjo katastrofo v zgodovini italijanskih vojn. Vojno poročilo za ta dan se glasi: »Sovražni napad nas je našel močne in dobro pripravljene«. General Cadorna je izdal • ta dan odredbo, v kateri pravi: ((Začela je velika sovražna ofenziva. Velikanske avstrijske in nemške sile nam hočejo vzeti tisto, kar smo si osvojili m zavladali sveti zemlji naše domovine. V teh svečanih trenutkih računa vrhovna komanda z gotovostjo na junaški duh vseh komandantov, oficirjev in vojakov. Težka naloga je v tem trenutku zaupana borcu. Naj ima vsakdo zaupanje v našo moč. v skrajni izhod borbe, ki jo sedaj vodimo za rešitev dežele. Danes moramo zmagati ali umreti!« To je bilo 25. oktobra 1917. Ne bomo opisovali podrobno vse, kar se je razvilo in kako je vsak dan do 10. novembra 1917 predstavljal za Italijo nov poraz in novo ~ sramoto. 7. novembra toži Cadorna v svoji odredbi vsem komandantom: «Z nepričakovano bolestjo, to-da_1"za rešitev vojske in ljudstva smo bili primorani zapustiti dei svete zemlje naše domovine ... Toda sedaj ni čas za tožbe... Mi smo nezlomljivo odločili: nanovo zavzeti položaj, braniti čast in življenje Italije. Naj vsak borec ve, kaj je krik in ukaz. ki' izhajp iz zavesti vsega italijanskega naroda: umreti, (oda ne odstopati.« Toda to bila zadnja odredba Cadome. Bij je zamenjan kot krivec in nesposoben, na njegovo mesto pa je 9. novembra 1917 prišel general Diaz. Kralj Viktor Emanuel je 10. novembra 1917 takole tožil: ((Sovražnik, ki ima podporo v izrednih’ prilikah, je uspel i proti nam zbrati veliko silo. Naša obramba je morala popustiti in danes vlada sovražnik ■na ponosnem in slavnem beneškem ozemlju, s katerega aa je pognala neomejena vrlina naših očetov in neoporečna pravica Italije. Od časa, ko je bilo proglašeno zedinjenje in samostojnost, naš narod ni ■ pretrpel večje preizkušnje... Meščani. od katerih je domovina že dosedaj zahtevala toliko sa-moedpovedi, trpljenja in bolesti, se bodo spet odzvali novemu in odločnemu pozivu ... jt.d.» Bil. je to preplah pred splošno katastrofo, bil je to panični odraz strahu, da 'bo avstroogrska vojska vkorakala v Benetke, Padovo, v Milan in morda še dlje. c ! Samo hitra pomoč zaveznikov Francozov, Angležev in A- prebivalstvo, prepričani, da je vojna končana. V Milanu je bil 2. novembra vojaški zbor, ki je bil podoben »sovjetu«. V Sacile so bersaljeri napadli druge vojake, ki nišo hoteli odvreči orožja ter vzklikali: »Živela Avstrija!« Oficirji so pili na čas: »končane vojne«... Cadorna je nekoliko poaneje, ko so zavezniki uspeli pomagati in preprečiti popolno katastrofo, dejal: «Ta žalostna epizoda bi kmalu nepopravljivo zapečatila u-sodo Italije « Iskrena analiza Prezzolinija krivil poraz, kakršen, je bil tal bi .jim bi] predpostavljen, to koharidski? Praksa ljudskih j je občutno, s temi istimi po-dogodkov nas začenja učiti, da ; sebnostmi tudi v vojaškem živ-nč more tako nagla sprememba j ljenju. toda z mnogo globljim j biti misteriozna, temveč da je j in ‘težjim dejstvom ... To po-rooralo to. kar je odkril poraz, | manjkanje pravice je že dobi-obsitajati že prej. Bil je samo | lo ustaljeno tradicijo v gene-zastor, ki je skrival in nekdo ralštabu, ki se je potegoval saga je postavil. V tem je stvar! mo za kariero in položaje. Ta- Leta 1919 je izšla v Italiji brošura pod naslovom ((Caporetto«. Pisec je Giuseppe Prez-zolini. Založnik je bila «U vo-ce», revija literarno-političnega značaja, katero je Prezzolini v tem času urejeval. Prezzolini je danes še živ. 2i-vj v Ameriki kot profesor italijanske literature na nek: univerzi. Remici na ljubo moramo povedati, danes ne misli tako, kakor je mislil takrat, ko je drzno pisal o svoji rnladosti. Danes bi ne napisal več take knjige o Caporettu, ne napisal merikancev je Italijo v zad-; b1 ponovno tisrtega. kar je nalijem trenutku rešila. Prodor se 1 pisal o končni »zmagi« Italije je zaustavil globoko v notra- j pri Vittorlo Veneto leta 1919,-njosti italijanskega ozemlja na: ob prihodu Italije v Trst in reki Piavi. Ujetih je bilo 335.000 Italijanov, ranjenih je bilo 91.000. mrtvih okrog 37.000, po čemer se prav tako dobro vidi značaj tega poraza: bilo je to znak razsula. panike odlaganja orožja, predaje bolj kot borbe in — ((umiranja na položajih, s katerih se ne sme odstopiti.« Nekaj italijanskih mišljenj o katastrofi Italijanski vojaški -pisec Aldo Valoni pravi v svojem delu «La guerta italoaustriaca« (str. 364-365): ((Dejansko, rezultat je bil ta. da po prvih ukazih o umiku nihče v prvih linijah, kjer je bi T največji del vojaške sile, ni dobival več nikakršne metodične, jasne in postopne odredbe. Razumeti je bilo samo, da se je treba umikati, zapuščati vse. uničevati vse. Višji oficirji in generali, ki so med prvimi spoznavali položaj, so se brezobzirno reševali, ker so imeli na razpolago avtomobile. Enote so razpadale, se mešale. Vsaka je ubrala pot na svoj račun, trpela lakoto, utrujenost, preživljala izredne težave z*" radi poraza, katerega razlog največj i del vojakov ni razumel ... Po popolni krivdi starejših so bile že takoj v začetku strahovitega umika dve naši najVečji armadi spremenjeni v nezavestno maso beguncev, ki Jih je sovražnik gonil. Žajela jih je panika, prevladal gnev,' zaskrbela nesreča, ki je prehajala vse meje pričakovanja, vsako predvidevanje, vsak razlog.« Sam general Cadorna, pobit zaradi slike bedna stvarnosti in sramote, je dejal 7. novembra 1917 nekemu novinarju: ((Nahajamo se pred največjo moralno krizo, ki jo svet pozna: pred nečim, kar je podobno papirnatemu dvorcu, ki se je zrušil, čim je zavel veter. Minister Bisolatti je to imenoval psihični kataklizem. Bolje je to imenovati vojna stavka.« razsu)a> fe. se k pojavilo «Vojska se noče več bojeva- na(ja v nekem krJti6nem trenut. t !» To je bilo geslo vse Italije. ;£U jn v fako Mrokem delu vol-Vojaki so se razšli po zaledju ske, k8r je delovalo tako, da je in v notranjosti dežele odme- ona Rubila v nekoliko dneh tavali orožje, trgal; znake z1 dve tretjini svoj« vojne moči, vojaških čepic in bluz, jedli | gotovo ves »voj vojni material, so, pili, kradli in terorizirali j pa tudi položaje, ki si jih .ie Istro, v knjigi pod naslovom »Vittorio Veneto«, Prezzolini je 1915 napisal še eno precej zanimivo knjigo »Dalmazia«, v kateri zelo odločno dokazuje, da Italija nima pravice na Dalmacijo, ker to ni italijanska, temveč slovanska zemlja. Toda. kasneje je Prezzolini prešel k fašizmu, pozabil .ie svoj boljši del, a tudi danes sodeluje v nekaterih reakcionarnih italijanskih časopisih. Človek ga niti ne more spoznati, če ga pozna po delih in mislih iz mladosti. Toda to naj vendar ne sme motiti, da tu navedemo, kaj je Prezzolini napisal o Caporettu leta 1919. Napisal je pravzaprav neposredno med dogajanjem decembra 1917, objavil pa leto in pol pozneje po koncu vojne. Cenzura mu v času vojne ni dovolila, da objavi te svoje zelo kritične misli. V predgovoru pravi, da to stvar objavlja zato, ker ((morajo Italijani mnogo razmišljati o Caporettu.« Zakaj? Zato. prav; Prezzolini. ker ni Italija doživela pri Kobaridu navadnega vojaškega poraza: »Ne gre za vojaško katastrofo. ki nastaja samo zaradi zgrešenih dispozicij nekaterega generala ali generalnega Stava ali enostavno zaradi izdajstva ali slabega orožja in ljudi. Ta katastrofa je rezultat moralnega NOVA KNJIGA: SLOVENSKO PRIMORJE V LUČI TURIZMA Bogato ilustrirana izdaja z zemljevidom primorskih krajev - Poglavje „Borba Slovenskega Primorja za svobodo11 obravnava dobo od prvih začetkov v Avstriji preko junaškega odpora Primorcev proti italijanskemu tašizmu do prve dobe svobode ((Frankfurter Ulustrierte«, ki je ena izmed najbolj razširjenih nemških ilustriranih revij, je 27. aprila objavila članek o Trstu in našem Primorju, ki je vprav šolski primer nevednosti evropskega zahoda o našem ozemlju in naših zadevah. Med drugimi nemogočimi stvarmi piše dopisnik, ki ga je revija nalašč za informacijo svojih bralcev poslala z letalom v Trst, da je tržaški kot «nekdai bila stara provinca Venezia Giulia, ki je dobila to ime za to. ker je za časa Julija Cezarj’a prišla k Rimu. Jugoslovani so se tod pojavili šele taki-at, ko jih je povabila beneška republika, da se tu naselijo ~ bili so tedanji emigranti, ubežniki pred turškim terorjem.« Kje je to modrost pobral, dopisnik ne pove, jasno Pa je, da nam taka ((avtentična poročila« v svetu silno škodijo. N; dvoma, da smo temu tudi sami krivi, ker inozemstvo še vedno vse premalo obveščamo o naših pokrajinah in naših proiblemih. Seveda pa bj morali o njih tudi sami vedeti več Rot v resnici vemo. Ce se hočemo podrobneje informirati o na- no zatekamo k Rutarjevim, res za njegov čas temeljitim, toda danes seveda že močno zastarelim spisom, iz novejše dobe pa je edina knjiga, ki opisuje Slovensko Primorje monografično, R. Bednariko-va ((Goriška in Tržaška pokrajina v besedi in. sliki«, ki je izšla I. 1932 v Gorici. Od njenega izida je torej minilo dvajset let, a koliko se je v tem času spremenilo! Slovensko Primorje se je vrnilo k svojemu narodu in zadihalo v svobodi, da?i še vedno ne v celoti, še vedno ne s pravimi mejami. Zelo smo pogrešali knjigo, ki bi opisala to ozemlje v novih razmerah in ki bi razmotrivala tudi o njegovi bodočnosti. Vsaj za del primorske problematike, za turizem, imamo sedaj tako knjigo pred seboj: ((Slovensko Primorje v luči turizma«. (Uredil dr. Valter Bohinec, Francč Planina in Jožko Sottler. Izdal Svet V LRS za blagovni promet, Uprava za turizem in gostinstvo. Ljubljana 1952. 366 str., 83 slik v besedilu. 1 zemljevid v prilogi). Knjiga je sad dvomesečnega dela posebne komisije, ki jo je bivši Komite za turizem in gostinstvo ših primorskih tleh, se še ved- j LRS poslal 1. 1950 na Primor sko, da prouči stanje in možnosti turizma v tej pokrajini. Prvo, široko zajeto poglavje obravnava primorsko ozemlje kot tako, in sicer opisujeta profesorja V. Bohinec in F. Planina geološke in morfološke razmere Slovenskega Primorja, njegovo podnebje, rastlinstvo ’ in živalstvo, na kratko tudi zgodovinski in gospodarski razvoj in dokaj podrobno posamezne kraje z njihovimi turističnimi zanimivostmi. ((Podzemeljski svet Slovenskega Primorja« je prvič v tako izčrpnem pregledu opisal E. Pretner, ki podaja lepo sliko hidrografskih in speleoioških r.azmer našega Krasa, pri čemer ni pozabil na Jamsko rastlinstvo in živalstvo. Središče knjige tvori J. Sottlerjev spis »Turizem Slovenskega primorja«, ki prerešeta vse pereče probleme primorskega turizma, zlasti še njegove razvojne možnosti in naloge, ki jih je treba izvršiti, da se te možnosti izkoristijo. To poglavje ima tudi splošen pomen, ker razpravlja tud) o bistvu in nalogah turizma, gostinstva, prometa itd sploh, oslanjajoč se pri tem na najvažnejšo strokovno literaturo. Naslednje poglavje, ki ga je napisal dr. Juvan- -±————-—a— čič. obravnava — prvič v jedrnatem pregledu — »Borbo Slovenskega Primorja za svobodo« od njenih začetkov v Avstriji preko junaškega odpora Primorcev proti italijanskemu fašizmu in herojskega narodnoosvobodilnega boja v drugi svetovni vojni do dobe prve svobode. <(Pl»ninstvoT*alpinizem in smučarstvo v Slovenskem Primorju« je vešče in v prijetnem slogu obdelaj dr. A. Brilej; ne podaja le slike sodobnega stanja, temveč daje našim planincem tudi tehtne nasvete za bodoče delo. Vse prejšnje opise izpopolnjuje dr. E. Cevc, ki je prispeval lep opis umetnostnih spomenikov kot «važnem’ delu turistične posesti Slovenskega Primorja«. Koristen bo tudi pregled najvažnejšega slovstva, ki je ustrezno posameznim poglavjem, dodan n« koncu, uporabnost knjige pa še /nat-no povečuje Izčrpno krajevno kazalo in doslej močno pogrešan zemljevid tepa ozemlja kot posebna priloga. Delo, ki ga je lepo opremil arh. P. Trptn. te tiskala Triglavska tiskarna v Ljubljani. Čena mu je din 320.—, dobi pa st y vseh knjigarnah. osvojila v dveh letih in pol težke borbe.« Res je. da so bile tudi pogreške in lahkomisljehoati pri politikih, državnikih in generalih. Prezzalini trdi, da je Italija stopila v prvo svetovno vojno leta 1915 nepripravljena: oboro-ženje je. bjlo »predzgodovinsko«, ni bilo-težkega topništya, nihče v generalštabu ni verjel v topništvo, ’ vse je leipeljilp ' na Staromodni puški in oajonetu. Polki niso -imeli strojnic, a vsaj zelo malo. Nekoliko bataljonov je prešlo mejo leta 1915 z lesenimi strojnicami za vaje ... Ročne bombe so bile neznane, drugi pa so jih na veliko uporabljali. V prvih borbah so oficirji jurišali «; sabljam-; v roki, bili so pa tako pisano in bleščeče oblečeni, kot da so namenoma pripravljeni za ei'j sovražniku. Aviacijo so imeli za igračko, nihče ni vanio veroval. Topništvo je bilo brez zveze . s pehoto, še več — streljala je na pehoto, ker ni vedela, kje se ta nahaja. Žice so rezali z navadnimi škarjami. Nevednost majhnih se je zmešala z neumnostjo velikih in iz te dobe so dopisnice, ki so jih Avstrijci metali: prikazovale so italijanske vojake brez glave, komandirajo pa jim oficirji z oslovsko glavo. Sam general Cadorna Je vodil strategijo po knjigah iz leta 1870. Čudno je, da je taka vojska sploh lahko napravila vsak korak preko stare meje. To se lahko razloži samo z velikim številom, nesorazmerjem med ogromno italijansko vojsko in manjšo avstrijsko (navedi; smo že število divizij na eni in drugi 3trani). Toda zato je padlo tako veliko število Italijanov: v okrog 15 bitkah do konca 1918 — 600.000 mrtvih! Prezzolini pravi, da so Sli v vojno pod geslom «Trentd — Trieste!« V vojnih akcijah pa so »kozi tri leta imeli navadno za cilj zavzemanje kakšnega posameznega viha, neke kote, neke točke in so tako hribi, ki niso niti z imenom označeni na zemljepisni karti, postali grobnice tisočev italijanskih vojakov. Posamezne ofenzive so bile v mnogih primerih zamisel in delo šefov, ki »o pričakoval; napredovanje, in se niso brigali v vojni za nič drugega, kot za svojo kariero. Vojaki so padali kot muhe. da bi neki polkovnik postal briaadni general, a brigadni general divizijski. Nikdar se niso trudili, da bi vojakom razjasnili, zakaj ta vojna, kakšne so njene osnove, njene potrebe in koristi, ki bi jih množice lahko od nje pričakovale. Nikdar jim niso povedali, kdo je sovražnik, kakšna je njegova moč. Deklamirali so samo nekakšne fraze o Trenti in Trstu, neke pesmi •brez smisla in oni so padali, a medalje so delili — zabušan-tom.» To je nekaj splošnih mnenj Prezzolinija. Zanimiva so. toda tp ni vse. Zadržali »e bomo na nekaterih važnejših mestih in jih navedli doslovno. Posebno zanimivo je tisto, kar piše Prezzolini o majhni vrednosti italijanskega vojaka, da bi nato prenesel težišče in tu iskal glavni vzrok poraza pri Kobaridu: »Vojak je osnovni element, na katerem se je treba zadržati, zato ker je bil tudi on glavni čini tel j katastrofe. Kaj je ta italijanski vojak, ki je, po pi-Baniu novinarjev, bil dve in P°i lata junak in goreč patriot in ki se je zadnji dve in po) leti mahoma tako spremenil in za- ltalijanski vojak nikoli ni bil miti ni mogel bit; odločen junak. kakor ga prikazujejo novinarji. Ni mogel biti tak, ker takšen ni v nobeni deželi na svetu, toliko manj pa še v na" si, ki ni imela vojaške tradicije. M; se danes ironično smejemo na vojne iz našega Risorgi-memta. Bitka pri Ceraaji je stala našo vojsko iz Piemonta 18 mrtvih. Vse bitke iz Risorgi-menta skupaj dajejo število izgub, ki ni večje od ene same borbe danea: 6.000 mrtvih. Združenje Italije je že imenovano: glavni loterijski dobitek. Ni bilo mnogo naporov niti mnogo žrtev. Nismo imeli niti vojaških šefov niti nismo ustvarili vojaške tradicije. Kolonialne vojne v Eritreji in Libiji so potrdile to izkustvo. Italijan, ne samo, da ne pozna vojaške discipline, niti državljanske discipline nima, ki se, kot na Angleškem, lahko spremeni v vojaško disciplino, čim je potreba za to. Ce je častnik ogledalo buržoazije. tedaj je vojak, ogledalo naroda: toda onadva se ne razlikujeta mnogo, in to zato, ker ima narod tak vodilni razred. kakršnega lahko sitvori iz svoje lastne krvi, a vodilna klasa ima tak narod, kakršnega zna vzgojiti in upravljati. Vsak narod ima gospodarje, kakršne zasluži, a vsak gospodar ima sluge, kakršne sj jih zna zbrati. Italijanski vojak nima vojaških odlik, razen nalet v napadih, in to, če ima take starešine, ki so pripravljeni prednjačiti v žrtvah in ki uživajo zaupanje. Tedaj ga lahko vodiš, kakor hočeš. Toda, manjka mu volja do dela, nima mnogo preciznosti, niti ljubezni do domovine. Je le malo discipliniran. s slabo razvitim občutkom dolžnosti. Poglejte ga. kako ostaja raje izpostavljen nevarnosti pred ognjem, kot da . bi izkopal svojo jamo nekoliko globlje, da bi si nat •pravi) višji zaklon. Ni mu do nevarnosti, da ga prebode bat-jonet, samo da mu ni treba bi-tj ponoči buden. Razgovarja se in kadi. čeprav ga to odki-iva sovražniku, ki meri nanj. Vendar pa ima neko prednost: sposobnost, da prenaša in trpi do mere. ki meji na neverjetnost. Da se italijanski vojak upre, je treba iti preko vsake ljudske mej«. Duška daje prej z besedo kot z dejanjem. Tudi v tai sedanji katastrof- je samo pasivno pokazal, kako je bil utrujen In nezadovoljen. Toda. če je italijansko ljudstvo v stoletjih vedno imelo to izredno iasl-nost, da je lahko trpelo mislim, da ni nikdar prav v tej vojni tega dokazalo. V tej vojni, se je 'italijanski vojak boril, čeprav ni vede! zakaj, proti sovražniku. ki ga ni mrzil, ker ga ni poznal, v zelo slabih prilikah, v pomanjkanju, pod starešinami, ki so se navadno brigali zanj samo v toliko, da so mu zapovedovali naj gre in se izpostavlja novemu trpljenju in novim nevarnostim. Ta vojak ni niti mogel videti venca neke zmage, tiste anage, ki je ljudstvu v vojni često dovolj, da v sebi zaduši vsako bo! in da mu to nadomesti kruh in družino, počitek tn ugodnost, »Italijanski narod torej ni junak, ki se stalno objavlja, kakor to pišejo novinarji. Ni junak, ki bi zahteval, da ostane v rovu, ko pride izmena. Ni aktivni heroj, kakršnega po naročilu slikajo novinarji. Toda on je velik junak — žrtev, pasiven, velikanski rehoj, če pomislimo na trpljenje, na nevarnosti, na nekoristno in nerazumljivo trpljenje. To ni odlika prvega reda. Toda očitno je, da iz tega ni moglo priti tpnogo več, kot je prišlo«. »Staro pomanjkanje pravice, ki je stoletja zastrupljalo italijansko življenje, in ki je napravilo ljudatvo, posebno na vasi, nezaupno do kogarkoli, ki ko se je dogodilo, da je 'jud-stvo pod orožjem občutilo isto krivico, prenašalo breme istih privilegijev izbrancev, proti čemer se avtoriteta, države ni nikdar postavila. Po zraku so letele fraze solidarnosti in slogi domovine. Toda v praksi je bila domovina, ki je'bila odsotna v svojem državljanskem bistvu, odsotna tudi v svojem vojaškem...» (str. 36). Navedli smo to obširno anali, zo Italijanov kot vojakov, zato ker je avtentična, italijanska, izpod peresa nekega Italijana intelektualca, napisana v času iskrenosti, ogorčenja in v težnji, da ,-e vendar enkrat pove resnica, kakorkoli bi bila grenka. To so približno prav tiste misli, -ki jih imajo tudi mnogi tuji objektivni in hladni opazovalci italijanskih vojnih kvalitet. Toda tukaj govori prav Italijan o Italijanih. Zdkdj ni bilo prave revolucije? Prezzolini trdi, da je pred Kobaridu V svoji analizi se Prezzolini dotakne kvalitete italijanskega naroda sploh in ne samo vojske. Pravi, da katastrofa na fronti, da veliki poraz pri Kobaridu vendarle ni bil spremenjen v revolucijo, kajti to ljttd-stvo niti ni bilo soosobno za nekaj podobnega, To dejansko niti ni bil upor, temveč je bi! samo štrajk. kar pomen: v vojni — samomor. Negativnost je torej splošna! Prezzolini razmišlja dalje: Zato se naše ljudstvo tudi čfi-šče ne upira: zakaj se nase ljudstvo ni uprlo pred Caporel-tom? To je veliko vprašan.,?. «... Ostalim nesrečam se dodaja še neznanje, medtem ko imamo v vrhovih italijanske družbe videz višjega življenja, je to vendar samo zunanji videz naroda, Itajti na drugi strani. se nenadoma, brez vsakršnega prehoda spuščamo v prepad k masi. ki še ni prišla na raven krščanstva, ki še. vedno živi v trogloditski mentaliteti; k;, je barbarska, ne samo umsko, temveč tudi srčno, ki je zaprta sama vase ali največ samo v družinskem krogu. Razumevanje družine je bolj živalsko, to se pravi kot ugodnost in lastništvo, ne kot izraz višjega ljudskega- življenja ..; Italijanski narod daje vtis ljudstva, ki je prepuščeno samo sebi. Ne v eni generaciji temveč zdavna. To je narod, do kate- porazom pri Kobaridu moglo j rega se nikoli ni prišlo z res-biti vsakemu prodornemu opa-j,niso. kateremu nikoli ni bila zovalcu jasno, da se v italijan- dana pravica ... Ljudstvo je ne- ski vojski nekaj dogaja. Jasno je prikazal, da je njegovo potrpljenje pri kraju. Toda v italijanskih odbovomih krogih niso računali na vzklike Proti vojni, ki so bili v vojski tako cesti, niso računali na protestne plutone, ki so jih celi bataljoni odpirali na vlake in zaupno do bogatega, boljše oblečenega meščana, do tistega, ki govori boljše, ki več ve od njega... Gospodujoči razredi se menjavali v tej deželi. Spomnili so se ljudstva samo tedaj, ko .ie bilo treba iz njega izvleči kri ali denar«. To so po Prezzolinijeveni po poljih. Vedno več ie bilo: mišljenju vzroki, da se ni koba-kršenja discipline in vedno večjndska katastrofa končala s pra-kolektivnih uporov v dneh ofen- j vini uporom in ljudsko revolu-zive. Število beguncev je naglo e; j0 temveč s paniko, razpa-rastlo, prav tako število tistih, dom, anarhijo, vzporednih pri-■ki so se prostovoljno preda-jmerih večjega upora, toda ne jali sovražniku. V notranjosti dežele so prebivalci skrivali z organizirano akcijo proti režimu, proti vojaškemu poveij- brezštevila dezerterjev. Toda st.vu in proti vojni do vseh po-rvjadahin vrhovna komanda se j s!edic. Ljudstvo v množicah niza vse to niso brigale in n:- j ma kulturne ravni, nima polise slišale, kako sb‘vojaki vzkli- tične zavesti. Zato je tudi mo- kalir da (c^bčdb" "sami norci v vojno«. Vojska je dejansko bila videti boljša 1917 kot 1915 po oborožitvi in po nekakšni kapaciteti, toda. moralni element je rapidno padal. Pa tu- goče s. silo. s pomočjo policijskih sil. posebno ko so prišle zavezniške vojske v Italijo, zaustaviti razpad, napraviti o-brambo na novi liniji, v kratkem času spet zakrpati neko di fizično, dejapsko je bila j vojsko, ki je vzpostavila fron-vojska vedno slabša. Vse to je. to in začela znova, pod novo bilo do neke mere odraz t a- komando, da >e vojskuje, pa če- bih razmer, v veliki meri pa tudi odraz latentne kakovosti Italijanov kot vojakov. prav tudi slabo in preko svoje volje, toda vendar vojskuje in da končno — «zmaga»! Kako lo, da je dalija vendarle „zmagala"? O tem. to se praVi o «zma-1 razpadala torej sama od sebe, gi» Italije novembra 1918., le- posebno od časa, ko so vojaki to dni po katastrofi pri Koiba-ridu bi bilo treba reči nekaj več, da bi se lahko razjasnila tako, kakor je treba. Toda koristne bodo nekatere opombe: . 1. da ni bilo govora o pravi zmagi, bo jasno vsakomur, ki je pj-odr) v jedro Caporetta. Ta vojska, ki je doživela Caporetto, kakor nam to razlaga Prezzolini, ni mogla drugače, kot po nekem čudu postati ponovno neka zmagovalna vojska. V njej ni elementov za pva-vo zmago. Kaj je torej bilo? 2. Italijanska zmaga iz leta 1918 je rezultat več faktorjev, ki so zunanji, a ne italijanski. V prvi vrsti je treba omeniti dejstvo, da je 1918 antanta s svojo pomočjo odigrala veliko vlogo na italijansko-avstrijski fronti. Zato je največjega pomena dejstvo, da je Avstro-ogr-ska razpadala v svoji notranjosti, zaradi gibanja slovanskih narodov, ki so želeli svojo svobodo in svoje države neodvisne. Italijanska fronta je >C0C '/o Bel/ok £ accre niio^ onca l.soc.or. Pntočaj fronte pred fcoterMsko katastrofo In umikom do relte Piave. hrvatske in slovenske narodnost; in z njimi tud; Cehi, pod vplivom propagande iz inozemstva, začeli odmetavati orožje. Leta 1918, pb Kobaridu, je italijanska vlada Orlanda sklenila z jugoslovanskim emigrantskim odborom in tudi s čeho-slovaškim razne pakte. »Rimski pakt« z Jugoslovani je bil delo zvitosti Orlandove vlade, napravljeno prvenstveno s težnjo, da se na ta način razbije avstroogrska vojaška sila na italijanski fronti, To je tudi res imelo tak učinek. Pozneje je italijanska vlada, ko je. imela «zmago» v žepu,, zanikala vse svoje «častne» obveze iz tega rimskega pakta. Se celo hvalila se je s svojo zvitostjo! Samo na ta način lahko razjasnimo dejstvo, da ni Caporetto »nepopravljivo • zapečatil usodo Italije«, kot je gefieral Cadorna s strahom govoril v tistih dneh panike in sramote. Samo zato ni bil to splošni italijanski kataklizem, kakor je Bizolatti ocenjeval Caporetto. Da ni bilo lakih dejstev, da ni bilo vojaške in politične pomoči Velike B:‘itanije, Francije in Amerike in da ni bilo uporov slovanskih narodov pod Avstro-Ogrsko, bi se nikoli več Italija po Caporettu ne bila dvignila in nikdar , ne bi s silo svojega orožja, z junaštvom svojih junakov, s sposobnostjo svojih generalov uspela da doseže Trst. Istro, Reko itd. To je torej razjasnitev pojma «Caporetto», ki je bilo dano predvsem na osnovi originalnih italijanskih ocen in analiz. Namenoma smo ga hoteli tako razjasniti, da bi ne bili neobjektivni, da ne bi ustvarjali sodb, ki bi jih z italijanske strani prav v tem času lahko pobijali kot tendenciozne. Morda bi bilj v oceni tudi bolj obzirni do samega Prezzolinija. mogoče se tudi ne bi povsem strinjali z njim. Toda mi ga sedaj vendarle ne bomo poplavljali! STRSN 4 \/DrUC Vremenska napoved za danes: V l\ F AA I Pretežno ablačn0 vreme s kra- * I \LlTIL jevnimi padavinami. — Tempe- ratura brez spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 18.5; najnižja 13 stopinj. ŠPORTNA POROČILA Iplgpjn mm - «1 lišHPiiliiili SS išliSi liUtUU 20. MAJA 1952 ::::: m -\k ? " fr v Po nepričakovanem neuspehu Angleži kujejo maščevanje proli Avstriji O Pioli nihče ni spremenil mnenja. Pretiran optimizem s strani domačinov. Avstrijci so že določili svoje moštvo (Od našega posebnega dopisnika) POMLADANSKI ZDTV TURNIR Ze v našem, včerajšnjem poročilu, ki pa je zaradi težave s prostorom bilo mestoma precej okrnjeno, ste si lahko u-stvarili 0 nedeljski tekmi Italija Anglija naslednjo sliko: Prvih dvajset minut so gostje bili predvsem po zaslugi Fin-neya, ki je imel vsled Manen-tove nezrelosti prosto pot, znatno boljši od Italijanov. Wrlght, Froggatt sta v kali zatrla Piolove in Pandolfinije-ve (v začetku najnevarnejša od domačih) prodore, vešče pre nesla žogo preko sredine, kjer je prevzel skrb zanjo napad. Nadmcč v igri z glavo, v «tackllngu» (start na nasprotnika in odvzem žoge, kar je Pri nas skoraj neznana spretnost), skratka gledali smo —angleški nogomet. Potem se je Prvi c vedel Ferrario, novinec v enajsterici, ki je končal tekmo kot star veteran. Njegova sigurnost je zdravilno vplivala na Giovarminija in ob taki izboljšani obrambi sta Piccinini in Mari mogla požrtvovalni defenzivni igri dodati tudi nekaj konstruktivnega. Ogrodje moštva je dobilo kosti. Angleški gol m več prihološko moril moštva, bil je zgolj nesreča, lcate-ro je treba čim hitreje popraviti. Vzporedno s to kvalitetno rastjo Italijanov, sc? Angleži začeli pojemati. Do konca tekme se ni mnogo spremenilo. Italijani so pretežno neurejeno napadali pred Merrickovimi vrati z branilci skoraj na Polovici igrišča. Lepo to napadanje ni bilo, vse nekako zmašeno v naglici, podprto z navdušenjem gledalcev, ki je naravnost neslo vseh enajst igralcev. S tem je seveda bilo konec veselja za one, ki ne ljubijo nogometa zaradi znyige te ali one enajsterice, temveč zgolj zaradi njegove lepote. V Angliji je potrebno za poklic nogometaša, nekaj več kot pri nas (vsa primerjanja med Angleži in nogometaši, katere dnevno gledamo, se močno nagibajo na stran prvih); ni pa nujno, da bi z znanjem bil združen vselej tudi odgovarjajoč talent. Ako bi vseh enajst angleških igralcev imelo znanju odgovarjajoč naravni smisel, bi se nedeljska tekma končala kot leta 1948 v Torinu, ko so igralci velikega Torina še zavzemali skoraj vsa mesta v reprezentanci; igra se je tedaj končala z jasnim 4-0, proti kateremu ni bilo pomoči ne izgovora. Zal je današnja angleška reprezentanca le še senca tedanjega moštva. Cas angleškemu nogometu ni dober zdravnik. V/right in Finney sta edina zastopnika starih časov, ko je «old Englandn imel vso Evropo za svojo nogometno kolonijo. Obadva sta po soglasnem mnenju kritikov bila med najboljšimi, če ne celo najboljša od etvaindvajsetorice na stadionu. Posebno v prvem delu, pozneje sta nujno tudi onadva zapadla slabemu vplivu tovarišev ter sč prilagodila potrebam o-brambne igre. Finnep je Po našem še vedno eno najboljših kril, kar jih svet trenutno premore. Z ostalimi pa je takole: vzemimo za primer smučarja, čeprav je nekoliko izven sezone. Po položnem vozi nedeljski turist skoraj ravno tako kot tekmovalec, razlika se pojavi na strmini. Prenesimo vso stvar na nedeljsko tekmo: Dokler so italijanski branilci in krilci puščali nasprotnikom široko polje delovanja (Iz svetega strahu se niso upali ena moža», da jih ta ne bi pustil za hrbtom in kdo ve, pri njihovi odločnosti celo zabil gola) je bilo vse v redu. Z nikoli dovolj poudarjeno sposobnostjo demarkacije so Angleži našli prostega človeka inakeija seje nemoteno nadal je-vala. Ko je varovanje nasprotnika postalo brezobzirno, ostro, so sprva gostje še vedno b li v osebnih dvobojih boljši, še vedno uspeli predati žogo naslednjemu članu štafete, vendar — kot smo že dejali — čedalje slabše, dokler končno kot moštvo, kot celota, niso več obstajali. Broadis je poživljal monotcmijosprotinapadi ob pomoči Firmeya, niso pa nas prepričali ne Elliot, hiter in poln dobre volje, toda povprečen, kot tudi ne Lofthouse, siguren v igri z glavo. Merrick je lovil sigurno, brez teatralnosti, kljub temu so njegovi gibi bili stilno brez ugovora. Rekli smo, da je Italijane začela polniti sigurnost okoli dvajsete minute prvega dela. Zaslužijo največjo pohvalo, da so ob golu deficita in kljub praznovernemu strahu, ki ga Angleži vzbujajo pri njih, zna- li najti pravi ritem igre in i: krčevite obrambe počasi preiti v napad. Zato gre hvala v prvi vrsti Moru, ki je v deseti minuti vlovil skoraj neubran Ijiv strel Wrighta ter s tem preprečil poraz. Pri stanju 2-0, nestanovitnosti in hitremu upadu poguma pri Italijanih, nihče od njih ne bi več izenačil. Manenteju je včasih priskočil na pomoč Piccinini, kajti na levi strani je italijanska barka bila pravo rešeto. Pozneje se je mladi branilec deloma popravil, a je zato bolj zaslužen preobrat na igrišču kot pa Manente. O Pioli so ponedeljski listi pisali toliko, da bi se iz tega dala sestaviti cela knjiga. Vendar so vsa mnenja o 39-let-nem srednjem napadalcu izrazito polemična. Nihče ni po tekmi spremenil stališča, katerega je zavzemal pred nedeljo. Ze to pomeni, da je Pio-la zadovoljil. Kajti resni ljudje kljub sentimentalizmu in objokovanju starih časov poloma ne bi mogli hvaliti. Tu bi morda držala izjava Winterbotto-ma: Piola je bil velik igralec, danes se trdi, da bi bil še vedno. Pandolfini je med novimi produkti italijanskega nogometa na vidnem -..lestu, imel je srečo, da je poleg Piole e-dini igral na mestu, katerega zavzema navadno tudi v svojem moštvu. Dickinson mu je pustil precej svobode zato je lahko skupilo z Bonipertijem predstavljal glavno nevarnost. Got je dal Amadei, ki je kot običajno imel nekaj dobrih momentov, v celoti pa ni zapustil dobrega vtisa. Cappella so zanemarjali in razen nekaj predložkov, v katerih je dal slutiti svoje zmožnosti, od njega ni bilo večje koristi. V našem včerajšnjem poročilu smo opisali oba gola. Tu bi samo omenili mestoma netočno pisanje listov. Pred nami je na mizi devet dnevnikov, od katerih ima vsak svojo kombinacijo. Gazzetta pravi, da sta gola padla v 4. in 13. minuti, Corriere delto šport je priobčil številki 5 in 14, Tuttosport 4 in 15. To so samo najvidnejši športni dnevniki, v drugih so kombinacije še povsem drugačne, in vse to so pisali posebni dopisniki s kronometri na zapestju. Naš list ima kompromisni 4 in 14. Istega mnenja je tudi Stampa Sera iz Turina. Mislite si, da bi nogometni kritiki štopali npr. tek na sto metrov, kjer odločajo desetinke sekunde. Nastala bi prava tragedija in odpovedi službe. Podoben, vendar ne tako velik nered je opaziti pri opisovanju akcije, iz katere je padel prvi gol. Igralci obeh enajst oric z brcami niso varčevali. Ob koncu igre sta obe moštvi imeli nekaj lahko poškodovanih igralcev. Med drugim je Piola v 31. minuti zapustil igrišče in zavzel mesto na krilu šele sedem minut kasneje. Gledalci so po zaključnem žvižgu preplavili igrišče, dvignili Piolo na ramena in ga v triumfu nesli v slačilnice. Pravi heroji te tekme so bili prav gledalci, ki so celo jutro vztrajali stisnjeni do neverjetnosti pod poletnim soncem. Zvočniki pa so medtem govorili: Prosimo, da se občinstvo malo stisne, ker je pred stadionom še nekaj tisoč ljudi, ki čakajo na vstop. Bolj kot se je stadion polnil, cenejše so bile vstopnice na črni borzi. Dogodilo se je celo, da so jih ob koncu prodajali pod nominalno ceno! E-gipčan, ki je dva dni prej dal za tri oštevilčene listke skoraj nov mikromotor sVespovt, verjetno ni bil dobre volje. Vseh gledalcev je bilo okoli 90.000, Čeprav ljudski glas pravi, da je. bilo spravljeno v promet preko 100.000 vstopnic. Pred začetkom tekme je prinesel pozdrav gledalcem in o-bema moštvoma sprevod plemičev, meščanov, zastav vplivnih družin in rajonov, ki so dan prej nastopali v tekmi florentinskega nogom ta, ki je že v 15. stoletju bil zelo popularen. Predzadnji odstavek našega članka: kritike in izjave. Vsa kot običajno: Winterbottom se je zaprl v sobo in četrt ure ugibal, kako naj odgovarja senzacij željnim novinarjem, da se bo zdelo čim bolj angleško. Naštudiral je takole: Yes. yes, tekma ni jeažna. Yes, obe moštvi sta igrali povprečno, italijanska obramba je bila dobra. Kdo vam je najbolj ugajal od italijanskega napada? — Yes, ... vratar Moro! ! / — Kaj mislite o tekmi proti Avstriji. — Yes, Dunaj je lepo mesto. — Vas je sodnik Beranek ta- dovoljil? — Želite čaja? Tendenca je prozorna; zaradi neuspeha je treba prikazati tekmo kot nevažen trening. Seveda tudi v tem skušajo domačini oponašati Angleže. Njihove izjave so stoodstotno nasprotne. Kdo jih bo sedaj še poslušal? Na mah so pozabili vse poraze. Njihov nogomet konec koncev vendar ni tako slab, kot se je govorilo, vero? Saj je vse skupaj bila le nesreča. Danes smo pokazali kaj premoremo, perbacco! Tehnični komisar Beretta je po tej tek-m.i mislil odstopiti. Sedaj je na podobne stvari pozabil. Le naj, samo, če je pri sebi pozabit na izmenjavo, naj enako ne stori tudi pri igralcih. Se malo potrpite, smo že pri kraju: Prihodnja tekma Angle- žev bo v nedeljo proti Avstriji. Avstrijci so določili svoje moštvo. V njem je sedem igralcev, ki so prisilili novembra Anglijo na stadionu Wem-bley k delitvi plena. V ‘tisti tekmi so igrali: Rocckl, Hap-pel, Ocvoirk. Brinek, Melchior Hanappi in Huber. Hanappi je takrat igral krilca, v nedeljo bo desno polkrilo, Huberja bodo pomaknili z mesta srednjega napadalca na levo polkrilo. Postava Avstrije: Musil, Roeckl, Happel, Schleger, Oc-tvirk, Brinek, Melchior, Hanappi, Dienst, Huber. Haummer. Dunajski kolegi, ki so bili prisotni v Florenci so zagotovili, da bo Anglija z igro, kakršno je pokazala proti Italiji, visoko poražena. Naj jim verjamemo? MITJA VOLCIC Inter-Sv. Ana 1-0 (0-0) V polfinalni tekmi za pomladanski pokaj ZDTV je Inter porazil Sv. An0 z rezultatom 1:0 (0:0). Tekma je bila izenačena in bi se zmaga prav lahko nasmehnila tudi poraženim. Finalista bo dokončno odločila šele povratna igra. Sv. Ana je bila pretežno V napadu, vendar je solidna obramba Interja čistila. Edini gol tekme je dal Giu-dici v 17. minuti iz enega redkih protinapadov. Druga tekma bo v četrtek na openskem igrišču. Sodil je Soave. Postav: obeh enajstoric: ENTER: Andreutti; Del Negro, Campagna; Bimberg, Generutti, Longiher; Masset, Giudici, Spon-za, Massari, Sabadin. SV. ANA: Kalin; Cok, Kam-perle; Spetti, Zizzai, Bertoli; Lucian, Gregoretti, Del Zio, Giorgiutti, Leban. # * * MOSKVA, 19. — Na ženskem evropskem prvenstvu v košarki je Madžarska porazila Finsko z 79-28, Švica pa Vzhodno | Nemčijo z 58-8. s umi jj^ssgr f m i§ ii ajUNj« Minulimi iiiiiiiiiiiiijiiiiij|iHiiiii|iiiiiiii|i! V današnji etapi lestvica tretjič spremenjena (Od našega dopisnika) [prevzeli iniciativo in začeli SIENA, 19. — Roza majica I z organizirani zasledovanjem, RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.35: Slovenske narodne poje Dana Ročnik in kmečki trio. 20.00: G. \ ~ Puccini: Madame Butterfly, opera v 2 dej. (3 slikah). — Trst II.: 18.15: Schuman: Suita karneval. 20.45: Znani čelisti. 21.30: Dvorak: Simfonija št. 5. — Trst I.: 19.25: Koncert pianistke Zite Lane. 22.45: Poje Jula De Palma. je v tretji etapi tretjič menjala gospodarja. Novi lastnik je 21-letni Defilippis, ki je odločen, da bo branil svoja prvenstvo čim dalj časa mogoče, najraje do prestolnice, kjer je prvi ban počitka in si bodo tekmovalci lahko nabrali novih sil, tudi če so v začetku forsi-rali več kot je dovoljeno. To velja zlasti za mlade, ki lahko upajo samo na take in podobne enodnevne uspehe in slave. Program današnje etape je t>il en sam: mirna preselitev iz Montecatinija v Sieno. Strateško je proga bila nevažna, vsak napad ali večje presenečenje je bilo praktično malo verjetno. Coppi je poskušal z ofenzivo, vendar so se ga njegovi direktni nasprotniki dobro držali, v drugo pa raje ni forsiral. Znova so imeli odprto pot mladi, ki se niso pustili dolgo prositi. Raznih manjših in večjih begov je bilo nešteto. Etapo so odločile vzpetine pri San Casciano in Tavemelle. Asi so tedaj pred vrati starodavne so ujeli zadnjega be- Ravno Siene gunca. Skupino je na cilju nadvladal Toni Bevilacqua, katerega podvig je vreden pozornosti. Iz ozadja je skupaj s Keteleerjem Ockersom in Klericijem prehiteval nasprotnike, pustil za seboj tudi Bartalija in Zampie-rija, ki sta se že prej spravila na zasledovanje in dohitel štiri vozače: Brasolo, Dordogna, Pa-sottija in De Santija, ki ne sme manjkati prav pri nobenem u-miku iz enoličnosti, ter na cilju prehitel še te. Vse ostalo vam pove vrstni red. TRETJE ETAPE: 1. Bevilacqua (Benotto), 5.26:21, povprečno 37.638 km. na uro; 2. Ockers (Girardengo) za dve dolžini; 3. De Santi Gui-do (Benotto); 4. Brasola Elio; 5. Pasotti; 6. Dordoni; 7. Cleri- 5.28:28; 10. Defilippis itsti čas. Sledijo z 5.28:57: Logli, Brasola Annibale, Conte, Casola, Schmidt, Seghezzi, Benetti, Ri. vola, Frosini, Gervasoni, Bar-tali. LESTVICA : 1. Defilippis 17.10:16; 2. Con-terno 17.10:45; 3. Geminiani, isti čas; 4 Zampini, isti čas; 5. Close isti čas; 6. Zampieri isti čas; 7. Astrua isti čas, Albani 17.12:11; 9. Coppi isti čas; 10. Magni isti čas; 11. Kubler isti čas; 12. Bartali 17.12:27. GIAMPIETRO TOSSATTI DAVISOV POKAL Velika Brilaniia-jaaosMia 3-2 BEOGRAD, 19. — Anglija je eliminirala Jugoslavijo v. teniškem dvoboju za Davisov pokal. Danes sta bili na sporedu obe zadnji igri posameznikov. Jugoslovan Petrovič je premagal rezervnega angleškega igralca Bakerja z rezultatom 6:1, 2:6, 4:6, 6:2, 6:1. V zadnji igri je Mottram v treh setih porazil Palado s 6:3, 7:5, 6:2 Ogorčena borba je bila le v drugem nizu, medtem ko v ci, vsi s časom zmagovalca; 8. prvem in tretjem Jugoslovan ni Rossi 5.27:55; 9. Keteleerjdal pričakovane igre. J 'M M ^ Prihod delegacije socialistične stranke Japonske na beograjsko železniško postajo 12. maja 1952. PREDVOLILNA KAMPANJA V ZDA Zanimive izjave ameriških kandidatov WASHINGTON, 19. — Sinoči je senator Taft govoril za televizijsko oddajo o ameriški politiki v Evropi, in sicer izmenoma z demokratičnim se-natorjem Russellom. Oba se potegujeta za kandidaturo na predsedniško mesjto, Taft na strani republikancev, Rusteil pa na strani demokratov. Po mnenju Tafta je ameriška politika v pogledu Evrope docela zgrešena, ker se je zanemarila gradnja letalskega brodovja, ki bi lahko učinkovito obvladovalo evropski zračni prostor in odvrnilo mo. rebitni sovjetski napad. Taft je dejal, da Rusija nikdar ni imela namena napasti zapadne Evrope, ker drugače bi bile ruske divizije že cb Rokav-skem prelivu. Tudi Russell je razočaran nad napredkom letalstva, poudaril pa je, da sta atlantski pakt in evropska vojska preprečila tretjo svetovno vojno. Sovjeti, jq dejal, poznajo samo eno vrsto govorice, in to jg moč. Mi ustvarjamo moč v za-padni Evropi in če bomo (Dovolj okrepili vojaško silo, bomo preprečili vojno. Taft je s svoje strani zopet poudaril, da bi 20 divizij NATO ne vzdržalo ruskega napada. češ da bi Sovjeti v katerem koli trenutku lahko nemoteno dosegli Rokavski preliv v zadnjih treh letih m če bi ho. teli tudi danes. Zato Taft ne verjame, da hi imeli Rusi kdaj koli namen sprožiti vojaški napad proti zapadni Evropi. Russill mu je odvrnil, da precUUvija V Evropi še je tudi ta .začetek pripomogel Te zakasnitve morebitne vojne. Brc* teh enot in j^JločnosU, ki jo je pokazal atlantski pakt, pravil HuneelLiii Rusija preplavil* Evropo. Čina bi imel* na razpolago zad setih turških' divizij. «■ Medtem je senator Kefauver izjavil, da b» bil vesel, te bi predsednik Truman stopil na njegovo »tran, ako bj dosegel Sele začetek, dp pa je dejal, da računa še na pet ali šest delegatov, ko bodo demokrati iz Floride 2.2. maja do. ločili predstavnike za strankino konvencijo. Po zadnjih presojah «United Pressa* ima Kefauver na svoji strani 137 delegatov, Averell Harriman 94 in pol in senator Russell 41 in pol. Republikanci in demokrati v Montani bo-do jutri izvolili delegacije o. smih odnosno 12 članov. V četrtek Pa bodo demokrati severne Karoline izvolili 22 delegatov. V soboto bodo republikam skie konvencije v Wa*rtngtonu, v Marvlandu in v Minnesoti. Talci v džungli RIO DE JANE1RO, 19. — Tri reševalna letala s padalci so usmerila polet proti področju, kjer je v nepojasnjenih o. koliščinah treščil v džunglo zrakoplov pa namenske letalske družbe. Po nekaterih vesteh so namreč v džungli «neur.adni» padalci, v službi bivšega guvernerja San Paola Adhemarja de Bar rosa, pridržali kot talce nekaj članov uradne ekspedicije, ki je prišla na mesto nesreče a helikopterji. Letalo s? je zrušilo v džungli 29. aprila, in sicer okrog 1600 km severno od Ria de Ja-neira. Pri nesreči je našlo smrt 41 potnikov iti 9 članov posadke. Ker se je trdilo, da je prenašalo letalo večjo količino draguljev visoke vredno, sti— se - tja- napmtiiio skozi džunglo jn v najtežjih ckoli ččittah tudi več koristolovcev, & r< LONDON, 19. ~ Winston Churchill je danes izjavil pred poslansko zbornico, da niso Sklenili sporazuma, ki bi dovolil ameriškim opazovalcem prisostvovati angleškimi atomskim poskusom v Avstraliji. A meri-ški zakoni, je dejal ministrski predsednik, ne dovoljujejo vladi ZDA izmenjave informacij gl«de atomskega crožja z drugimi državami. Izrazil p* je željo, da bi v bodočnosti prišlo do tesnejšega sodelovanja 5 Ze. dinj>imiini državami v tem po. gledu. V odgovor na vprašanj e bi v-' šega letalskega ministra Henr dersona je Churchill dejal, d« bodo ameriška letalska opori-šča v Angliji v obratu, dokler bo to potrebno za ohranitev skrbi j en ost angleške .jav tisti zaradi ameriških bonibuijh letal na angleškem oio«u, ter so ta letala določena (udi za pi-emos -atomskih boiuj*.- ; i rveita7~90,21 ni padalci« pridržali nekaj talcev uracine^ksj bi i^tejai iz ižuikli Angleške družbe zapuščalo Kitajsko Anglija je s posebno noto obvestila ljudsko republiko Kitajsko, da bodo angleške trgovske družbe zapustile državo - Angleška dobro-imetja na Kitajskem cenijo na okrog 300 milijonov funtv šterlingov LONDON, 19. — Kitajskemu zunanjemu ministru v Pekingu je bila danes izročena angleška nota, ki se nanaša na zaporo vseh britanskih trgovskih družb na Kitajskem. Glasnik zunanjega ministrstva je izjavil, da je noto izročil v kitajskem zunanjem ministrstvu britanski pooblaščenec v Pekingu Leo Lamb. V -noti je rečeno, da nameravajo angleške družbe na ozemlju ljudske republike Kitajske zapustiti državo/ vendar predlaga nota, naj bi se še nadalje vzdrževala trgovska povezava tudi po odhodu britanskih podjetnikov. Ta dokument, je dčstavil glasnik zunanjega ministrstva, ne zadeva diplomatskih odnosov med Anglijo in Kitajsko, ki bodo enaki kakor v preteklosti. Prav tako v noti ni sproženo vprašanje odškodnine angleškim družbam. V noti je poudarjeno, da žele angleške družbe imeti še nadalje trgovske stike s Kitajsko, kar bi bilo v interesu obeh držav in predlaga naj bi v tem primeru postala posrednik majhna skupina angleških trgovcev, ki bodo še pstali na mestu. Nota zahteva, naj pekinška vlada zajamči izselitev trgovskih družb in likvidacijo kitajskih nameščencev pod najboljšimi pogoji. Z druge strani lahko računajo angleške družbe na Kitajskem na podporo angleške vlade pri preselitvi britanskih nameščencev, ki jih je okrog 700 v primeri z več tisoči v predvojnem času. Med angleškimi družbami, ki bodo prenehale delovati na Kitajskem so močna trgovska in paroplovna družba «Jardine, Matheson and Ccmpany», družba (iBulterfield and Swire», družba «Patcns and Baldwins:>, družba «Shell» in «Britisch and American V zvezi s prenehanjem delovanja angleških trgovskih družb na Kitajskem je podpredsednik «China Associations Mitcheli izjavil darfes, da so se družbe odločile za ta korak v glavnem iz dveh razlogov: 1. ker večno niso mogle delati z izgubo. Poleg tega so si morali nabavljati , ogromna sredstva iz tujine zaradi .neznosne davčne obremenitve in plačevanja ogromnega števila nameščencev, za katerega pa že dve leti niso imele dovolj dela. 2. Ravnatelji in uradništvo angleške narodnosti pri teh družbah so naleteli vedno na naivečje težave, ko si je bilo treba izposlovati dov°ljenje za potovanje iz države. Angleži na Kitajskem, je nadaljeval Mitcheli, so prepričani, da zanje nj več obstanka v tej državi. Ob zaključku je Mitcheli izjavil, da odhodi Angležev še ne pomeni popolno prekinitev trgovske izmenjave med Anglijo in Kitajsko. Kakor znano, je Anglija priznala vlado ljudske Kitajske 6. januarja 1,950. V pričakovanju, da bo kmalu lahko imenovala poslanika, je začasno postavila diplomatskega pooblaščenca, ki pa ga kitajski zunanji minister nikdar ni sprejel. S svoje strani Kitajska sploh ni poslala lastnega poslanika v London. V začetku februarja je ’ britanska vlada ukinila generalni konzulat v Kantonu in so ostali sedaj na Kitajskem samo trije angleški konzuli: v Tiensi-nu, Shangaju in Pekingu. V zvezi s tem vprašanjem bo jutri govoril zunanji minister Eden v poslanski zbornici. Kakor trdijo dobro obveščen; krogi, bo Eden cb tej priliki poudaril, da Anglija trenutno nima namena prekiniti diplomatske odnose s Kitajsko. Tobacco Company». Računajo, da bo z odtegnitvijo i- ^ultifa1"1 vedi*LbBmanuiS tej Ameriško oporišče v Libiji LOr >ec® Konierer o nemških doli NDON.lO. — Pd je dai»es kandidaturo za *redsed«lka na demokratski listi. Poleg tega. Londonu medna rocte razpravlja pou [oče J usedite v ja mri * tem, Icoliko bodo trajali rfir^jpri. Raz va, kij Je bila prekinjena prila, *e je vlek]a\p>st tedfl Bc-str funtov- šti imetja' je 'mtecmrsče' Shangaju. Domnevajo, angleška vlada v ianenu skib trgovcev zahtevala irnS o Fenice. 16.00: «Za dva vinjv upanja«, Maria Fiore la cenzo Musolino. , Filodrammatico. 15.00: ®Mliajis je vaš«, Araldo Tieri, Cim Sofio, Enrico Luzi, Enrico risio, Quartetto Cetra. . Arcobaleno. 16.00: »GuSatfJJ maščevanje«, Milly * jn Paul Muli er, Enrico Saro Urzi. . Astra Rojan. 16.30: «MeSto je šeno«, Humphrey Bogart. Aiabarda. 16.00: «Primer rju ne«, G. Pečk in Aiida V • Armonia. 15.30: «Gozdiu John Hall in J. Vincent. Ariston. 14.00: (tPočitaice hiki», i. Fowell, W. rios J. Iturbi in Ilona Masse^-i» Aurora. 15.45: «Zlo(9ni brezj® Ana Sheridan in R. ' in Garibaldi. 14.00: «Kon «Lovci na glave«. Barvni Ideale. 16.00: darji«, L. Padovani in namsker. -gj Impero. 15.30: «Sedem ur nc Tot6 in Isa Barzizza. ^ Italia. 16.00: »Pogled v P01 letia»- . lažj* Kino ob morju. 16.30: gjj od velbloda«, Jean Gab«1* . Parvo in Mariella Lotu. !0j. Moderno. 16.00: «Newyorski v nik«, Barbara StanwycK. ^ Gardner, James Mason in Hetita. ... T. Savona. 15.00: «Crna roz’ Povver, C. Aubry in G- r3;i, Viale. 16.00: «Za naju dj’3 ' Betty Grable in Dan D3 .c( Vlttorio Veneto. 16-0®1 id- Caruso«, E. Randi in G»a lobrigida. £il| Azzurro. 16.00: Kjjut^ glasba in koledar. 8-3 ^aBaV7J Jutranje oddaje. H-3. glasba. 12.00 Novi SV«-vsakega nekaj. »"*•**** 13.00 Volilni govori V ^ ak kov političnih ba po željah. 14.00 P ^ 30 VL Dnevni pregled *>ska. 0 v®* ka glasba. 14.40 Obv ■ glJ5^; nih shodih; nato ‘^.00 % 17.30 Plesna an: gu Amerike. 18.15 ^.^/noam®^ i5 karneval. 18.43 ^1.^ glasba. 19.00 Kraji In i9.45 L. Pestra operna S a'^ ‘ovcrl pLtC roči la. 20.00 Volilni g** < stavnikov političnih wl!alti®L. lahka glasba. Z°-?VoO 20.45 Znani £elis% 3o tizi,rana povest. &iS6»^ 23.15 revij. Zmerni ritmi. 23.32 Polnočna S!as0a' TRST *• 7.45 Jutranja Ska oddaja. U-45 .«ai P®1«« talijanske pesmi- h o volilnih zborovanj m- K0rj^ lllna kampanja. lesarskl “ pt' 14.15 Poročila o j® gorz«® ti' 14.30 Orkester, j 'britansk«*.8.jj ročilo in pr®8‘(fa čajank*- ,s.t ska. 17.30 P^rsid dirki-Poročila o kolesa^mcriKe. 'e Pesmi. 19-00 O® zlite Koncert p'anve.jtl, 20.10 19.50 športne^ Goč0z in P^r. kampanja. 20/45 21.45 Koncert. 22.45 Poje JU13 Plesna glasba ETAŽNA STA (CONDOMINIO) 3 radii® fS kopalnica, dvigalo in druge pritikline, JeALDlS'10' Ul. R. Sanzio (plačilne olajšave ^ggprTI * Informacije pri admin. MICHELUZZI, ^b'e, Tei. 93050 od 17. do !*• u Glavni urednik BRANKO BABIC,- Odg urednik BTARHiLAV RENKO - UREDNIŠTVU: ULICA MONTECCHT št 6, III nad. - telefon štev In 94-638. — Poštni predal 502 — UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA št 20. — Telefonska St 73-38 - OGLASI: od 8.30 . 13 In Od 15 . 18 — Teh 73-38 — Cene oglasov: Za vsak n ~ ‘ - stolpca za vse vrste oglasov po 10 1 siriinvn iciCIVIOKR Sl. 10*00 — IJUliAOl. UU O.OV • 1» ' ___ mm vlSine v girlnl 1 stolpca: trgov akt 60, ftnančno-upravnt 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: ta vsak mm Sirlnc 1 Odln - Tiska Tiskarski ravod 7TT - MRi Oorlca ni 8 Penico Ml., Tel H43. Koper. Ul. iattistl 301 a-!. Tel. 70 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Poštni tekoči račun za STO ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: -------------- |sKa Ljubljana Tyrševa 34 • tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega ( _ —----------iojnese4n° al° ***** lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod mSnež» Agencija demokratičnega pZ0.Z. t