Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 22. {unija 1958 Štev. 139. Leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in oprava! Maribor, Graj6ki trg 7 I Tel. uredništva in oprave 21-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v opravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din ! Oglasi po eenikn / Oglase sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA 99 Pred mesecem Niti !. 1914 pred izbruhom svetovne vojne niso ljudje toliko govorili o vojni, kakor govorijo danes. V tem se kaže stara psihološka resnica, da človek silno mnogo misli in govori o tem, česar se najbolj boji. Dvajset let je komaj minilo od konca svetovne vojne in skoro ves čas vznemirjajo razne nevarne okoliščine evropske narode ter jim vlivajo strah pred novo svetovno vojno. In vendar ni v teh govoricah nič pretiranega, četudi je znano, da pridejo vojne iznenada, nepričakovano, čez noč. V zadnjih dveh letih je mir parkrat visel na niti, na čisto drobni, slabi niti. Pred mesecem dni, to je v dneh od 21. do 23. maja, pa so se v zvezi s češkoslovaškimi zadevami pripetili dogodki, ki nam pričajo, da smo bili tiste dni le za dva prsta oddaljeni od vojne. Šef francoske vlade D a 1 a d i e r je označil situacijo pred mesecem dni z nenavadno iskrenimi besedami, ki jih je spregovoril v parlamentarnem finančnem odboru, ko je odkrito priznal: »Mi se resnično nahajamo v prilikah, kakršne so bile 1. 1914 in morebiti visi le na eni nitki možnost, da se prepreči katastrofa. Pred tremi tedni smo bili samo za dva Prsta oddaljeni od vojne, nevarnost pa Se vedno ni minila. Dejstvo je, da je k 21. maja t. 1. ležal dekret o splošni‘mobilizaciji na mizi predsednika vlade In da je čakal na podpis.« O teh dogodkih med 20. in 23. majem t. 1. je z nič manjšo odkritostjo spregovoril tudi francoski zunanji minister B o n n e t v parlamentarnem zunanjepolitičnem odboru. Bonnet je tedaj stopil iz rezerve in je spregovoril o nekaterih detajlih v razvoju prilik ob češkoslovaško nemški meji. Med drugim je dejal, da je Nemčija 21. oz. 22. maja izvedla delno mobilizacijo in da je pri Draždanih zbrala 10 divizij. To se je razvedelo in sledila je intenzivna diplomatična akcija k- Londona ter Pariza, kamor je francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet takoj telefoniral o delni nemški mobilizaciji nemške vojske. Razen tega se je dne 22. maja zvečer sestal v Berchtes-Sadnu nemški vojni svet. Goring, Gobels in Ribbentrop so predlagali intervencijo, dočim je Hitler s predstavniki rajhsvera temu predlogu nasprotoval. 23. maja je bilo 10 divizij umaknjenih na 30 km od češkoslovaške meje. Te Bonnetove izjave so objavili tedaj Pariški listi v senzacionalni obliki. Kmalu zatem pa je francosko zunanje ministrstvo objavilo službeno sporočilo, ki so Sa smatrali kot demanti razburljivih na-Vedb v referatu zunanjega ministra Bon-Peta, ki gotovo ni želel, da se bodo njegove navedbe obelodanile v senzacionalnem stilu. V ozadju tega naknadnega službenega sporočila pa je tudi interven-ciia nemškega poslanika v Parizu Wcl-czeka, ki je spričo gornjih objav v paškem tisku dobil takoj od berlinske v!ade navodila za intervencijo. Tako je bil pred mesecem dni, ko je t^la Rvropa komaj »dva prsta« oddaljena od vojne, z diplomatične strani likvi-.bau zanimiv, značilen in silno poučen ‘Pcident, ob katerem je bilo marsikaj Osvetljenega, kar bi sicer širši javnosti °stalo prikrito, neznano. Nedvomno pa !e Pravilno, da prodro tudi takšne stvari ' iavnost, ki ji je treba od časa do čas povedati vsaj drobec resnice. tUfliHHNIUH* Podprimo nabiralno akcijo za &adnio doma matičnega Sokola Premirje v NAJ NASTOPI OB PRIHODU MEDNARODNIH KONTROLNIH KOMISIJ. PRIČAKOVANJU ODGOVOROV IZ BURGOSA IN VALENCIJE. — V LONDON, 22. junija. Tukajšnji listi e izčrpno pečajo s sporazumom, ki je bil dosežen včeraj popoldne v londonskem nevtralnostnem pododseku, ki se tiče Španije v soglasju vseh predstavnikov. Ta sporazum je nekako modificirana oblika prvotnega angleškega načrta o umiku prostovoljcev ter obsega sledeče točke: 1. Odpoklic inozemskih prostovoljcev iz obeh vojskujočih se španskih taborov. Istočasna odpošiljatev posebnih komisij v Španijo, ki na licu niesta ugotavljajo število prostovoljcev in ki določajo način ter obliko njihove odprave. Takojšnja vpostavitev stroge kontrole na vseh španskih kopnih in morskih mejah. Ta kontrola se raztegne tudi na vsa španska pristanišča in pa na vse ladje, ki prihaja- jo v španska vodovja. 3. Posredovanje v smeri sklenitve premirja. Londonski tisk svari pred preuranjenim optimizmom, saj je precej daleč od sklepa pa do njegovega ureseničenja. Listi poročajo, da se je včerajšnja popoldanska seja španskega odseka pečala s sestavo obeh not, ki sta bili odposlani vladama v Burgosu in v Valencijo. čim prispe odgovor obeh španskih vlad, se bodo zadevne komisije takoj podale v Španijo. Računati je, da bodo priprave za izvedbo tega sklepa glede umika prostovoljcev ter uvedbo kontrole trajala najmanj 4 mesece. Angleška vlada si prizadeva, da bi se sovražnosti v Španiji končale ob prihodu mednarodnih komisij, da se na ta način ustvarijo predpogoji za premirje. PMetki Dr. M. Stojadinovič v Boznu BOŽEN, 22. junija. (Avala). Jugoslo-venski predsednik vlade dr. Milan Stoja-dinovič je prispel skupno s svojo soprogo in jugoslovenskim poslanikom v Rimu Bo-škom Hrističem v Božen, kjer si bo ogledal tukajšnja industrijska podjetja. Premoženjska oddaja v Madžarski BUDIMPEŠTA, 22. junija. Danes je izšla uredba vlade glede enkratne premoženjske oddaje v svrho zasiguranja denarnih sredstev za oboroževanje. V smislu te odredbe se obremenuje premoženje od 50.000 pengov z enkratno davščino 5 do 20%. Vlada upa, da bo na ta način dobila pol milijarde pengov za svrhe oboroževanja. Akcija za samostojno Katalonijo LONDON, 22. junija. »Daily Express« poroča, da gre za akcijo, po kateri naj bi Mussolini izkoristil svoj vpliv pri generalu Francu za sklenitev premirja. Chamberlain in Halifas želita pridobiti francosko vlado za to, da izvrši pritisk na republikanske ministre v Španiji za sklenitev premirja. »Times« poročajo, da so tri poti za rešitev španskega problema: 1. Nagla zmaga ene ali druge stranke. 2. Premirje, ki je mogoče le z odločnim posegom velesil pri obeh vladah. 3. Temeljita razprava v odboru za nevmešavanje o celotnem kompleksu španskih vprašanj. Pojavlja se načrt samostojne Katalonije z lastno vlado. Angleški kralj na poti v Francijo YARMOUTH, 22. junija. Včeraj zjutraj ob pol 10. uri je odplulo 80 edinic angleške vojne mornarice pod vodstvom ad- miralske ladje »Nelson«, na kateri je angleški kralj, ki ga spremljata kentski vojvoda ter admiral Charles Forbes. Pet turških divizij ob aleksandretski meji ISTANBUL, 22. junija. Doznava se, da se nahaja ob sirski meji pet turških divizij, ki čakajo na povelje, da prekoračijo mejo in vkorakajo v Sandžak. Po nekaterih vesteh so oddelki turške vojske že prekoračili mejo in zasedli nekatere obmejne naselbine v sandžaku Aleksandret- te. Te vesti niti ne potrjujejo in niti ne zanikajo. Iz druge strani pa se doznava, da turška vojska ni vkorakala v ponedeljek v sandžak, kakor so splošno pričakovali, ker je bil dosežen sporazum med predstavniki Turčije in Franclje, ki je zavzela zelo previdno stališče, Združene opek Viiu popolnoma zgorele LJUBLJANA, 22. junija. Davi ob L je postala žrtev požara ena največjih tvor-nic v ljubljanski okolici, in sicer Združene opekarne na Viču, ki so bile ustanovljene leta 1907. in ki spadajo med največja podjetja te vrste v naši državi. Opekarna je iz-’ "ovala dnevno 25.000 opek in je bilo zaposlenih 100 delavcev. Ko so davi prišli delavci na delo, so opazili v prvem ! nadstropju glavnega poslopja dim. Pred-no se je moglo ugotoviti, kaj se je zgodilo, je bilo že vse poslopje v ognju, ki se je razširil s toliko naglico, da so se delavci lahko rešili samo s paničnim begom. Požarne brambe iz Ljubljane ter okolice niso mogle obvladati ognja in je vsa opekarna popolnoma zgorela, škoda znaša okoli 3 milijone dinarjev. Na odpoved »Del. pol.« poroča v št. 56: »Stare sanje. »Slovenec« se je svojčas silno zavzemal za avtonomijo Slovenije. Odkar na to stran ne sliši več, se zavzema samo še za — avtonomijo Slovakov v Ce-hoslovaški republiki. Gospodje avtonomisti na odpoved, ne tiščite patra Hlinka naprej in ne skrbite se za Slovake, povejte raje, kako in kaj mislite za doma. To ljudi bolj zanima. Dajte, govorite tako korajžno kot nekoč, ko ste otepali trdi kruli opozicije. Sedaj bi vaša beseda zalegla in vaša zahteva lahko prodrla. Kaj ima narod od takili ljudi, ki pravijo, da vse znajo, ko stoje zunaj delavnice, ko pa bi morali začeti z delom, se izkaže ne samo, da ne znajo, ampak da si tudi ne upajo.« Zahteve slavonskih Nemcev Zagrebaška »Slobodna štampa« poroča, da je deputacija Nemcev iz Slavonije ter Srema posetila djakovskega škofa Akšamoviča in zahtevala od njega, da v onih krajih škofije, kjer živijo Nemci, zamenja dosedanje duhovnike z nemškimi. j!, j j h i t • n ., % .1,. Halal... Te dni so bili, kakor znano, poskusi z novimi motornimi vlaki, ki jih nameravajo uvesti na bosanskih progah, ker je brzina tega vlaka v primeri z dosedanjo vožnjo skoro dvojna in ker brzi kakor »nor«, so ga nekateri označili kot »norega Sarajlijo«. Ko je ta vlak pribrzel v Čaplino, ga je tamkaj pričakala množica ljudi. Mladina pa je sestavila o vlaku celo novo pesmico, s katero je motorni vlak, ki bi si ga želeli tudi v Sloveniji, pozdravila sledeče: Dr. Spaho, halal tvorne dimi Sto nam poda ovaku mašinu . . . Maček v Beograd Zagrebški tisk obširno piše o obisku dr. Mačka v Beogradu dne 3. julija. Ta obisk je sedaj dokončno določen, če ne nastanejo medtem kakšne ovire. Dr. Maček namerava ostati v Beogradu nekaj dni. Slovenjgraške popevke Celjska »Nova doba« poroča v št. 25: »Nadvse pester pa je ob nedeljah pogled na Slovenjgradec. Takrat zlasti renegati kar tekmujejo, kdo bo bolj nemško oblečen. Zbirajo se v svoji »trdnjavi«, kjer preizkušajo moč svojih grl v petju nemških pesmi. Prav posebno pa so se v tem pogledu izkazali v soboto zvečer in nedeljo do pozne nočne ure. V soboto so tako tulili pozno v noč in s tem ne samo izzivali nacionalno prebivalstvo, temveč tudi občutno kalili nočni mir, da je končno moralo posredovati orožništvo in razgnati prenapete butice. Toda tudi ta intervencija orožništva ni mnogo zalegla, ker so zato svoje izzivalno početje tem vneteje nadaljevali v nedeljo. V nedeljo popoldne je namreč prispela v Slovenjgradec večja skupina ... in tedaj je imelo naše prebivalstvo priliko slišati na javnem prostoru neprijavljen koncert slovenjegraških renegatov in ... Vrstila se je j pesem za pesmijo, dokler nismo nazadnje , na naše največje zaprepaščenje slišali pesmi Z gnevom v srcu se je spraševalo naše zavedno prebivalstvo, kako je mogoče, da se dopušča pri nas v svobodni državi ta pesem!« Sokol Maribor matica lastnik Unionske dvorane Uprava matičnega sokolskega društva mariborskega se je že leta 1931 pogajala za nakup Unionske dvorane. Takrat pa kupčije ni bilo mogoče izvesti radi previsoke cene, kakor tudi radi tega, ker so bila društvena sredstva premajhna in zamrznjena. Vendar je zamisel, pridobiti to lepo dvorano v središču mesta, ostala. Ko se je letos delniška družba pivovarne Union odločila prodati ostale zgradbe bivše Gotzove pivovarne, sta društvena uprava in gradbeni odsek takoj povzela pred leti prekinjena pogajanja za nakup, in sicer skupno z upravo Posojilnice v Narodnem domu, ki se je zanimala za ostali kompleks. Ta pogajanja, ki so trajala več mesecev, so bila zaključena s popolnim uspehom. Dne 9. t. m. je dosedanja lastnica podpisala pogodbi, s katerima je prodala Posojilnici v Narodnem domu vse zgradbe, razen vogala med Razlagovo ulico in parkom pred sreskim načelstvom, Sokolu Maribor matica pa Unionsko dvorano z vrtom ob Aleksandrovi cesti ter stavbiščem na [severni strani dvorane, kjer stoji velika I lopa. Sokol Maribor matica je v svrho izvedbe tega nakupa prodal svoje zemljišče ob Wildenrajnerjevi in Frančiškanski ulici zadrugi Auto-dom v Mariboru. Tako je postala lepa Unionska dvorana z vsem stavbiščem, skupno okoli 3600 nr ,last Sokola Maribor matica, ki bo imel sedaj možnost, s primerno predelavo ustvariti na najlepši točki Maribora svoj lasten dom in urediti svojemu telovadečemu članstvu in mladini v sredini mesta zadostne in dobre telovadnice. Pogajanja so se vršila v polni tajnosti, ki je bila potrebna. Vendar se društvena uprava ni plašila odgovornosti, ki jo je prevzela nase s tem, da je napravila ta važni korak. To je mogla izvršiti le radi velike in vsestranske pomoči Posojilnice v Narodnem domu, ki ji je z nakupom ostalih kompleksov zelo olajšala pogajanja in sploh omogočila nakup. Unionska dvorana je bila zgrajena leta I 1911 ter so znašali stroški nad pol milijona kron. Je največja in najlepša dvorana v Mariboru. Razsežnost ostalega zemljišča dovoljuje, ne da bi se dvorana odvzela namenu, kateremu je doslej služila, izvedbo potrebnih naprav za telovadnice, kar bo seveda stvar strokovnjakov in odvisna od sredstev, ki jih mora društvo nabrati. Prepričani pa smo, da bo nacionalni Maribor rad izpolnil svojo dolžnost in omogočil matičnemu Sokolu, da bo mogel otvoriti, in to čim prej, svoj Sokolski dom v središču mesta, v ponos Sokolstva in Maribora samega. V svrho poročila članstvu o teh korakih se vrši danes v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru izredni občni zbor matičnega Sokola, na katerem bo uprava podala poročilo o storjenih ukrepih in vprašala članstvo, da naknadno odobri nakup. Prepričani smo, da bo j članstvo z veseljem in navdušenjem to storilo. Predsednik vlade dr. Stojadinovič ie po poročilu Avale posetil včeraj otreso in se ie zvečer vrnil v Cernobbio M&tm 30 let vztrajnega delovanja šoštanjskih Sokolov Nacionalni Šoštanj je na izredno ma-iiifestanten način proslavil tridesetletnico obstoja domačega sokolskega društva. Že na predvečer je skupina naraščajnikov z gorečimi plamenicami krenila na Gorice, kjer je ob ogromni udeležbi šo-■ štanjskega občinstva zažgala velik kres, dočim je bil v istem času v Sokolskem domu sklican slavnostni občni zbor tamkajšnje sokolske edinice. V zanosnih besedah je pozdravil vse navzoče predstavnike oblastev in nacionalnih društev ter v častnem številu zastopane Sokole društveni starosta br. Rozman, nakar je slavnostni govornik br. Tone K u r-n i k v jedrnatih obrisih orisal zgodovino uspešnega 301etnega dela. Z vpisom v spominsko knjigo je bil jubilejni občni zbor zaključen. Iz Goric se je od gorečega kresa pri- čela pomikati po mestnih ulicah veličastna povorka, ki je živahno vzklikala Kralju in Domovini ter bratski Češkoslovaški. Z državnimi zastavami bogato okrašeni Šoštanj je naslednjega dne sprejemal številne sokolske goste in se je popoldne razvila izpred kolodvorskega poslopja mogočna sokolska povorka, ki se je pomikala do letnega telovadišča, kjer se je ob rastočem navdušenju odvijal pester telovadni spored. Na prostornem telovadišču je ob rekordni udeležbi občinstva iz mesta in okolice nastopilo 320 sokolskih pripadnikov. Zvečer je bila v Sokolskem domu animirana sokolska zabava, ki je zaključila lepo uspelo proslavo 301etnice šoštanjskega Sokola, ki stopa pomlajen in borben v novo razdobje svojega nacionalnega udejstvovanja. ski bodočnosti. »Nanos« se je torej postavil. Z njim smo dobili zbor, ki bo z lepo slovansko Obmejni palčki. Dne 18. t. m. so priredili obmejni palčki iz Marije Snežne v našem ptujskem gledališču pravljično igrico »V kraljestvu palčkov«. Za to igrico je vladalo v našem mestu veliko zanimanje, saj je bila prva taka igrica na našem odru iz obmejnega podeželja. Malčki zaslužijo vse priznanje za lepo prireditev, ki so jo posvetili svojim malim ptujskim tovarišem. Ni bilo pričakovati, RENETA je naizdravejša in najprirod-nejša pijača. da bi ti obmejni otroci kmetskega delavskega in viničarskega stanu rešili svojo nalogo v popolni meri. Ko pa smo izvedeli, da jih je vodila vešča roka g. učitelja Majcna Mirka, je bilo vse razumljivo. Gospod Šedlbauer Čenda je mojstrsko spremljal umetniško pevske točke palčkov in vil. V odmorih so pa igrali naše narodne pesmice mali harmonikarji pod vodstvom učitelja g. Ba-ša Andreja. Igrica je v vsakem pogledu uspela in zapustila najprijetnejše vtise. pesmijo lahko nadvse uspešno vršil svoje narodnovzgojno in kulturno poslanstvo ob vsej naši severni meji. Tudi za denar ne dobiš pšenice Razmišljanja ob podražitvi kruha Kakor smo že poročali so mariborski, kakor je današnja v žitni trgovini, je peki z današnjim dnem zopet podražili ednstven pojav, ker tudi za denar ne do-kruh in sicer se je kruh podražil tako, da biš pšenice. so ostale sicer cene iste, le štruce, od-j Cena pšenici je narasla včeraj celo na nosno hlebi m zemlje so manjše la po- 265 din in se tudi za to ceno težko dobi dražitev kruha Je vzbudila razumljivo ne- blago. producenti ponujajo zelo malo bla-zadovo jstvo med tistimi sloj., k! jim je ' ga in so mlin{ primorani> da k ijo g kruh glavna hrana. 0 vzrokih ponovne nico po vsaki cenL Dejstvo je> da je cena podražitve kruhu so na raznih zborova- ( pšenici na svetovnih trgih že skoraj vse njih mnogo govorili in razpravljali. Peki I ieto za 40% nižja kakor pri nas v Jugo-trduo, da so za podražitev kruha odgo- s]aviji> ki velja po pravjci za žitorodno HuHuttU jtottfledi Huhosov Imtetl v Stevenj$eadcu Že pred petimi leti je začel v Mariboru in okolici nastopati takratni mešani zbor društva »Nanosa«. Ob raznih prilikah smo jih slišali, ko so s svojimi ne-potvorjeno svežimi glasovi prepevali pod vodstvom svojega zborovodje, učitelja Križmana. Po njegovem odhodu so vadili zbor drugi zborovodje: Lah, Hvala in Cvetko, dokler si v lanskem Septembru niso osnovali moškega zbora, ki se ga je z naravnost mladostnim veseljem in navdušenjem poprijel naš vedno pripravljeni in za lepo petje vneti »očka« Lah. Cez zimo so pridno vežbali, potem pa so se odločili za prvi samostojni javni nastop. Izbrali so si za to tiaš lepi Slo-venjgradec. V nedeljo popoldne 19. junija so se pripeljali z Maribora, si ogledali mesto in okolico, zvečer pa so v tamkajšnjem Sokolskem domu priredili pevski koncert. Že pogled na to četo navdušenih pevcev je prav lep. Enotno krojene, bele, s simboličnim znakom Julijske krajine okrašene in znarodnimi trakovi spete srajce dajejo sliko prikupne enotnosti. Na sporedu so bile sledeče pesmi: F. Juvanova zanosna »Slovenska pesem«, večno lepa izbranka iz slovenske Koroške »Gor ez izaro«, V'. Novakova »Gorski kraju«, A. Tevževa hrepeneča »Domov bi rad«, Prelovčeva »Jaz bi rad rdečih rož«, V. Vodopičeva »O večerni uri« (izrazita vloga I. basa v srednjem delu!), Ipavče- Zadnji rok. — Tako nekam potrt in slabe volje si. — Da, zdravnik mi daje samo še tri uesece. — Kaj, samo tri mesece življenja? — Ne, — za poravnavo dolga. va staroslavna »Planinska roža«, Devo-va »Soči«, narodna »Oj, jablane!« (priredil V. Mirk), F. Gerbičeva »Pastirček«, narodna »Hladna jesen« (priredil dr. A. Schwab), E. Adamičevi prešerni »Završki fantje«, lepa, globoko občutena skladba Podčavenskega »Moj nesrečni dom«, slovaška narodna »Pasol Janko«, Prelovčev »Doberdob«, koroška »N’č'a bom več vinca piv« (harm. L. Horvat), poredna narodna »Je upihnila luč« (harm. O. Dev) in vedno vžigajoče V. Mirkovo »Kolo«. Dodali so še šaljivo pesem »O tepenem Juriju«. Vidi se, da se je sedanji zborovodja Jože Lah svojim pevcem posvetil z vso ljubeznijo in vztrajnostjo. Zbor je v teh osmih mesecih pridobil toliko, da je na svojem prvem koncertu prav zadovoljivo zapel. Nastopilo je osem in dvajset pevcev. Posamezne glasovne skupine so v dosti dobrem sorazmerju, glasovi so sveži. Zborovodja je z njimi že tokrat izvedel precej uspelih fines, ki dajo slutiti, da bo zbor vedno lepše napredoval: treba pa je seveda, da pevci vztrajno in disciplinirano vežbajo. Tenorske samospeve je opravil Resinovič, baritonske Zniderčič. Oba imata zdrava in prijetna glasova: ko si bosta izpopolnila še glasovni nastavek in odpravila nekatere ne-dostatke v izgovarjavi, bosta lahko še uspešneje nastopala. Pesmi so bile dobro izbrane in so poslušalce navdušile tako,1 da so po vsaki skladbi burno odobravali in so dosegli več ponovitev. — V prvem odmoru je navdušujoče spregovoril »Nanosov« predsednik prof. Bizjak, med drugim in tretjim koncertnim delom pa je zastopnik mariborske podružnice Bran-i-bora naglasil pomen naše pesmi v preteklosti, sedanjosti in v veliki slovan- pokrajino. Ce imamo danes tako visoke cene za moko in pšenico, potem je to krivda Prizada, ki je kot regulator cen v kritičnih momentih izgubil iniciativo.« HuUuene Mežke vorni mlinarji, ti zopet pa, da so krivi trgovci in prekupčevalci ter končno tudi Prizad. Glede vzrokov podražitve kruhu prinašajo sedaj »Jugoslovenske žitarske no-vine« zelo zanimiv članek, v katerem se navajajo med drugim sledeče okolnosti: V zadnjem času se čestokrat srečamo z izrednim pojavom, ki povzroča pri ljudeh gotovo psihozo nezaupanja in ta ^okolnost se tiče vseh onih naglih spre-jinemb, ki jih preživljamo v gospodarskem življenju. Vsi smo bili prepričani, da nam bo ostalo od lanske produkcije za izvoz okoli 22.500 vagonov pšenice. Prizad se je podal na delo ter si prizadeval, da čim preje in čim več izvaža, , da na ta način sebi čim preje eskontira 'budžetirani dobiček. Pozneje smo videli, | da sc je Prizadu posrečilo, da okrasi svojo bilanco z dobičkom 100 milijonov din, j saj je tako Prizad objavil v dnevnem [časopisju. Vsi se iskreno veselimo velikega uspeha pri vsakem delu, ako gre za realen višek, ako gre za individualne invencije, ako je delo tako konstruirano, da se korist izrazi kot dobiček dela. Ko pa analiziramo dobiček Prizada, vidimo, da sestoji Prizadov izkazani presežek iz preferencialnih premij in posredovanja, ki se je po možnostih formiralo na čim močnejše bilancijske efekte. Prizadu pa je v teku poslovanja najbrže ušlo, da je konzum pšenice v naši državi povečal, kar je posledica, da se je prvotna statistika spremenila in da smo danes brez pšenice. Prizad je vršil svojo blagajniško dolžnost pri inkasu preferencijala in s tem izkoristil svoj privilegirani položaj in je prav tako kalkuliral kakor vsi ostali trgovci. Radi forsiranega izvoza smo letos ostali brez rezerv in je dejstvo, da odsek SPD v Ljubljani (Štn'‘l69)-“Raško proste pšenice ni niti pri producentu, niti j V. Dimitrijevič: »Knjigao p an ni. (str. točnoTCU m nlti "T To je 1170)-. Vareschi-Krausef Der Berg blOht da T klinh ,LnnZV (tUdi iz dejstva, i (Str. 171); Plezanje v dvorani (str. 171): da se kljub ugodnim vestem o dobri žetvi : Ignac Fludernik — osemdesetletnik (st. na svetu ne pojavlja na naših trgih pše- 172); Dve smrtni nesreči (str. 172): Na-nica. Zato so se cene pšenice in moke grobni spomenik lanskim žrtvam p1azu v nasi državi razvijale pod povsem dru- prd Storžičem (str. 172); Blejska koča ">rm o 'omoetmi in no-roi” kf>vnr na ostn- na Pokljuki (str. 172); Foto Revija (str-lih svetovnih tržiščih. Slična situacija, 172). Stjepan lvelja, ki je svojčas z lepim uspehom deloval na mariborskem odru, pozneje pa v Zagrebu, je žel sedaj v brnski operi, pri kateri je angažiran za tri leta, prodoren uspeh. V Brnu je nastopil lvelja v »Rigoletu« v vlogi man-tovskega vojvode. Stupica in Severjeva, ki sta pred leti s prepričevalnim uspehom delovala v mariborski drami, pozneje v ljubljanski, sta se poslovila od Ljubljane, ker sta podpisala angažma z beograjskim gledališčem. O Jelki Igličevi je napisal te dni pohvalno priznalne besede v »Slov. narodu« pisatelj in kritik Fr. Govekar, ki priporoča upravi ljublj. Narodnega gledališča, da jo angažira. Za mariborsko opereto bi bil to hud udarec. »Planinski vestnik«, skrbno in vešče urejevani planinski mesečnik je izšel. Vsebina 6. štev.: Slavko Smolej, Jesenice: Ob našem Malem »Matterhornu« — planinska pomlad (str. 145). — Marijan Lipovšek: Nekaj misli ob Kugyjevem »Inglavu« (str. 149). — Pavel Kunaver: Mladim planincem! (str. 156). — Janez presl: Rzenik (str. 158). — Eugen Guido Lammer: »Kako se je spremenila hoja po gorah!« (str. 161). — Ivan Konte: Preko in mimo naših vršacev (str. 165). Obzor in društvene vesti: Mladinski h živtjekja iu sveta Nova volna izbr Strahotna prorokovanja — „Spanska hripa" — „V mraku vlade cesarjev se bo v zapadu nenadoma pokazal polmesec" Leta 1503 je bil rojen v San Remu v avignonskem okraju izreden človek po •imenu Mihael de Nostredame, znan sodobnikom in v poznejših letih po imenu Nostredamus. Pečal se je s prirodnimi vedami, posebno z medicino, v kateri je imel pomembne uspehe ter je zelo uspešno zatiral kolero, ki se je bila pojavila v njegovem kraju. Še večje uspehe pa je dosegel kot tekmec avtorja Apokalipse apostola Janeza. Bil je obdarovan s proroškim duhom in zapustil je prorokovanja, segajoča tja do leta 3797. Svoja prorokovanja, od katerih se je večina izpolnila, je pisal v stihih in v prozi v pismih, naslovljenih kralju Henriku II. Francosko revolucijo je prerokoval točno. V svojih prorokovanjih je opozoril svet na to, da bodo 1. 1993 ljudje mislili, da lahko izpiemene način merjenja časa. Zgodile se bodo strašne stvari, v katerih bosta kralj in njegova žena izgubila glavo »skozi leseni okvir«. Na giljotino seveda ni mogel misliti, ker jo takrat še ni bilo, vendar je v svojem pre roškem duhu videl nji podobno morilno orožje. Pri tem pripominja Nostredamus, da se bodo ljudje morali vrniti k staremu načinu merjenja časa, ko se bo pojavil od druge strani Alp mož, ki bo osvojil deželo, iz katere je prišel in ustanovi! veliko cesarstvo. Tu gre očividno za Napoleona, ki je prišel iz Francije kot Italijan, rojen na Korziki, in ki je začel ustanavljati svoje mogočno cesarstvo s prehodom preko Alp iz dežele, iz katere je bil prišel. Tudi Napoleonov padec prerokuje Nostredamus, ko pravi, da bo »malega moža velikega cesarstva« uničila zima, da bo njegovo cesarstvo pozneje znatno omejeno, obdano z vodo, potem se bo še skrčilo. S temi je bil napovedan Napoleonov poraz v Rusiji, izgnanstvo na Elbo in konec na otoku Sv. Helene. O svojih prorokovanjih pravi sam Nostredamus, da bo svet o njih razmišljal šele takrat, »ko bo imelo zlato enajst-kratno vrednost vrednosti srebra«. To sc je tudi točno izpolnilo. To razmerje med zlatom in srebrom je nastalo leta 1919 in v tem letu je tudi izdal Danec Billestein prvič popolnoma Nostrcda-mova prerokovanja s komentarji. Samo po sebi se razume, da so se dotaknila njegova prerokovanja svetovne vojne in ruske revolucije. O svetovni vojni govori Nostredamus na naičn, ki je postal pozneje povsem jasen. Nostredamus smatra za pravi začetek svetovne voinc pogaženje belgijske nevtralnosti. Nihče ne more reči, da bi to ne bilo točno. — Vprav v svetovni vojni je bilo pogaženje belgijske nevtralnosti vzrok da je posegla v vojno najprej Anglija, pozneje pa še Amerika. O tem govori Nostredamus z besedami, da bo »grobi cesar razžalil malo deželo v veliko žalost Neptuna (Anglije), ki bo prestopil morje in zrak proti nasilnežu«. Tako je Nostredamus prerokoval tudi vojno v zraku. Dalje pravi, da bo »cesar s srebrom označil mesto, kjer bodo njegovi vojaki«. In to se je res zgodilo, kajti nemški cesar Viljem je dal v začetku vojne kovati srebrne kolajne z napisom: »Nemci osva jajo Pariz«. Nostredamus sc peča tudi z novimi na čini vojne tehnike in napoveduje strupene pline. O Rusiji pravi, da bo stala v vojni »tri leta in 7 mesecev«, potem pa »vstopi v lastno kri«. Dvignili sc bodo možje iz ljudstva in na čelo dežele bodo postavili moža, prvi bo Kserkseus, drugi pa Attila. Nostredamus je najbrž mislil s tem Lenina in Stalina. O koncu vojne pravi, da bo »moral cesar zapustiti cesarstvo in pobegniti proti severni strani razžaljene dežele (Holandska kot sestra Belgije) pri čemer ga bo do skrajnosti podpirala njegova sestra na jugu. S tem je gotovo mišljena grška kraljica. Pravi zmagovalec bo »Armorique«. To je ime, ki ga je Nostredamus dal Ameriki. Amerika je res odločila zmago v svetovni vojni. Nostredamus ji pa ne prerokuje na gospodarskem polju najboljše bodočnosti. Tudi o španski državljanski vojni govori Nostredamus. Imenuje jo »španska hripa« in pravi o nji, da je nesreča, ki bo oskrunila ime dežele živeče dotlej miru in pokoju. Vsa Nostredamova prerokovanja se dajo kontrolirati in kažejo, kako točno so se doslej izpolnila. Nostredamus ima pa še druga prerokovanja, nanašajoča se na dogodke, ki šele pridejo. Če se bo izpolnilo vse. kar je videl Nostredamus v svojem preroškem duhu, se ne obetajo Evropi in beli rasi nič kaj razveseljivi časi. Sodeč po Nostredamovih prerokovanjih nas čaka žalostna bodočnost. Nostredamus prerokuje tudi začetek nove svetovne vojne, ki bo baje izbruhnila v Franciji. Doslovno pravi ,da bo »tretja vlada ljudstva vladala dalje od druge, toda ne nad 73 let.« Če računamo tretjo republiko od leta 1870, bi to pomenilo, da bo izbruhnila nova vojna leta 1943.. »V mraku vlade cesarjev se bo zapadu nenadoma prikazal polmesec« — pravi Nostredamus. To bi pomenilo po Bil-lesteinovem komentarju, da se bo s propadom zapadne kulture dvignila moč islama. Pozneje Nostredamus znova govori o naraščajoči moči islama. Do tega naj bi prišlo leta 1999, ko bo baje nastalo »strašno prelivanje nedolžne krvi, škropljene na zemljo izpod neba«. Do tega 1. lahko pričakujemo strašno vojno v zraku. Upajmo pa. da se ta najstrašneša Nostredamova prorokovnja ne bodo izpolnila. Vesele in xabavne iz lordske zbornice V angleški zbornici lordov je bila oni dan zelo zabavna seja. Veselost je visela že v zraku in obšla je tudi sicer resnobne lorde. Prvo ofenzivo smeha je začel Mocstone. Govoriti bi bil moral o nujni potrebi oborožitve Anglije. Govoril je pa prvič pred tako visokim zborom in imel je hudo tremo. Namestu, da bi bil poslušalce nagovoril z »May lords« je začel svoj govor z nagovorom »May dear«^ Kdor ve, kako krčevito se drže angleški lordi formalnosti in kako spoštujejo tradicije, si bo pač lahko mislil, da je tak nagovor povzročil največje ogorčenje in socialno preziranje govornika ali pa vihar smeha. V našem primeru je bila atmosfera taka, da so počili lordi v smeh, kar je bila sreča za ubogega lorda na govorniški tribuni. Ko sc je smeh polegel, se je lord opravičil in nadaljeval svoj govor Veselo razpoloženje je na seji ostalo in kmalu se je dobrodušnemu lordu Zentlandu pripetilo, da je dejal v svojem govoru namestu »ministrstvo municije«, »ministrstvo muzike«. Lord Devonshirc je pa takoj hudomušno zapel« »The mušic goes ro-und and round...« s čimer se je zbornica lordov navdušeno strinjala. Bes iz ruskega ujetništva (p<> Svojih doživljajih napisal: J. Petre.) Morilci in ubijalci se kaznujejo s smrtjo. Drugače pa se sodi umor ali uboj iz maščevanja. K sodbi pokličejo najbližjega sorodnika in mu izročijo obtoženca. Ako se morilec zaveže, da bo kralju in toži-telju plačal po 3.500 rupij, je takoj prost. Ako pa tožitelj odkloni denar, ker se hoče maščevati, nima kralj ničesar proti. Takega morilca ženejo na pokopališče. Tu skopljejo jamico, morilcu zvežejo roke na hrbtu in ga vržejo na tla. Maščevalec poklekne nanj in mu z nožem zareže vrat, da izteče kri v jamico. Žrtev je maščevana. Večje in ponovne tatvine se tudi Kaznujejo s smrtjo, manjše z bičanjem ali s tem, da mu odrežejo prste na roki. Razvajenemu tatiču odrežejo roko v zapestju, rano pomočijo v vročo mast, da se žile skrčijo. Nato ga. izpuste. Izdajalce in upornike zoper kralja doleti smrt. Vržejo jih v globoke jame, kamor spustijo sestradane pse, ki jih raztrgajo in požro. Zločince, ki so jih ujeli po daljšem skrivanju, čaka še hujša kazen. Nad prepadom, kjer se visoko nad njim skoraj stikati dve steni, so obešene železne kletke. Vanje zaprejo take nesrečneže. Dnevno dobijo po 40 dkg moke, pomešane z enako količino soli. Vode nič. Ko končno od gladu in žeje umrejo, ostanejo plen požrešnim jastrebom in orlom. Oglodane kosti pa ostanejo za ležišče prihodnjemu grešniku. Žensk ne zapirajo, ker zakon tega ne predvideva. Vera jim zapoveduje da morajo hoditi zakrite. Ne smejo z nobenim moškim govoriti. Če se katera pregreši, jo mož sam kaznuje, tudi s smrtjo. Smrtno obsodbo mora prijaviti in našteti razloge. Za mojega bivanja v Kabulu se je dogodil primer, da je žena pobegnila z drugim. Toda na indijski meji so ženo ujeli in jo privedli nazaj k možu. Oni je srečno ušel. Mož je vprašal kralja, kaj naj stori z nezvesto ženo. če se mu zdi, naj dalje živi z njo. On pa je zahteval smrt in svoj greh je plačala z glavo. Nekaj naših je bilo pri tem navzočih. Tainošnja žena nima torej nobene prav ne zaslombe. Hčer dobi oni, ki zanjo največ ponudi. Kako se ji bo pri možu godilo, za to se oče iie meni. Kdor jo je kupil, jo vidi šele takrat, ko mu nevesto pripeljejo na dom. Kakor če kupiš mačka v vreči! Taka žena je reva in mora često v prerani grob, zakaj mož vidi vs'o krivdo v njej, če mu ni všeč. Revnejši možje garajo dostikrat do *larosti, predno zaslužijo toliko, da si Korejo kupiti ženo. deklice do sedmih let še niso zakrite, a mnoge so že oddane. Poznajo se po rebrnih ali zlatili ploščicah v nosu. To Ploščico kupi mož. Od časa, ko jo zakrijejo, je kupec več ne vidi, pa čeprav jo je že plačal. Ko je dorasla, pošljejo starši ženinu glas, da sme priti ponjo. Slavnostni dan obhajajo z velikimi ce-1 emonijami. Ženin prijaše na nevestin dom v velikem spremstvu svojih sorodnikov in povabljencev. Godci neprenehoma svirajo in tolčejo po bobnih. Pred hišo so ustavijo. Takrat odpre oče vrata, ženinovi ljudje postavijo nosilnice v ve-ter sc odstranijo. Tudi ženin čaka zunaj. Na dano znamenje stopijo možje zo-Pct v vežo, dvignejo nosilke z nevesto jn krenejo z njo na ženinov dom. Ženin koraka ob nosilkah, gostje pa pojejo, Tiskajo, streljajo. Vse pa prevpije godba. Če je nevesta zeio oddaljena, jo nosita konja. Take no-Nlke so daljše in jih nosita živali na dolgin drogu na hrbtih, ko stopata druga °o drugi. Ko dospejo na cilj, skoči ženin s ko-!*la, odpre vrata in nosilke mu postavi-*° v vežo ali sobo. Prikloni sc in zapre r;>ta. Stopi k nosilkam, jih odkrije, da . Jdi, nad kakšno ženo mu je usoda na-°hila oblast. Medtem se je tudi ona iazkrila. Mož jo prime za roko in ji polaga iz nosilk. Zunaj pa še dolgo igra T^ba. posebno če je mož z ženo zado-°'jcn ni vrh tega še bogat, g * udi vojaške razmere so tam drugače kakor pri nas. Vojska je kraljeva in ^rzavna, kar bi po naše izrazili: kralje-T In domobranska. Prvo vzdržuje kralj, rufio notranje ministrstvo. Vojni mini- ster ie za obe armadi skupen. Razlikujeta se tudi po zunanjosti: Kraljevi se po obleki približujejo Evropejcem, državni so oblečeni v nekake kratke hlače in srajce ter so bosi. Vojaški videz bi prisodil le bluzi in čepici. Do nedavna so vojaki služili do smrti. Kjer je bilo več sinov, je moral eden za vse življenje k vojakom. Oproščeni so bili le sinovi edinci. Sedaj pa se tudi tam vrše vojaški nabori in traja vojaška služba tri leta. Davek plačujejo različno, kajti dav- čnega zakona nimajo. Eni nič, drugi kakor se na srečo Dogodijo. Kadar pa upra va^ opazi, da kdo obogati, potem mu naloži davčno kazen (golum), da ga tako ovira v kopičenju bogastva. Ljudje so belokožci. Sonce in neredno umivanje jih delata temnopolte. Milo ni v navadi, brisače še manj. Po umivanju se nikoli ne obrišejo, zato se jih prah kaj rad prijemlje, tako da najdeš med njimi že skoraj čisto črne. (Dalje.) Kri Človeška kri je silno zanimiva tekočina. Vsi njeni sestavni deli so podvrženi izvestnim izpremembam in sicer stalnim. Če prekoračijo te izpremembe določene meje, pomeni to bolezen. Razen krvnih bolezni kot takih reagira kri na vsako bolezen v telesu in sicer včasih tako svojevrstno, da se s pomočjo teh izprememb potrdi skupaj z' drugimi pojavi diagnoza bolezni. Učenjaki še ne poznajo dolgo izprememb; ni še dolgo tega, ko je postala kri kazalo zdravja. Izpremembe se poznajo zlasti na rdečih' in belih krvnih telescih. Že s tem, da se človek naje, se izpremeni razmerje belih krvnih telesc. Tudi v športu se kri znatno izpreminja. Dunajski zdravnik Kellner je proučeval te izpremembe na plavačih. Izbral si je plavače, ki so tre- RENETA za rekonvalescente s predpisano dijeto. nirali redno in ugotovil je, kako se izpreminja število in moč belih krvnih telesc znatno poveča. V eni uri počitka se pa vrne normalno razmerje. Poveča se pa samo število gotove vrste belih krvnih telesc. Zanimivo bi bilo proučiti te izpremembe pri poedinih vrstah plavanja in na istem človeku. Najbrž bi se pokazalo, da učinkuje do gotove meje plavanje na telo blagodejno. Če pa to mejo prekoračimo, se pojavijo izpremembe bolezenskega značaja* Ribe pismonoše Pred nekaj časa je napravil ribiški zavod univerze v Oslu zanimiv poizkus z ribo, ki ji je dal prenašati pošto. Na hrbtno plavut so privezali gumijasto vrečico z malim pisemcem. V pismu je bilo napisano, naj vsakdo, ki bo ribo ujel, takoj sporoči univerzi. Nekega dne dejansko sprejme univerza iz male naselbine ob obali Belega morja, da so tamkaj vjeli ribo in našli pisemce. Nato so izračunali, da je riba v pol letu preplavala celih 4500 km. Sodijo, da nekatere ribe preplavajo vsa morja okoli naše zemlje in se vedno spet vračajo nazaj. Z zanimivimi poizkusi bodo nadaljevali. los Znanstveniki govorijo o človeškem nosu z rastočim rešpektom. Nedavno so na pravili sledeč poizkus: V veliki dvorani so razpršili neznatno količino merkapttf-na, kemične spojine, ki strašno zoprno smrdi. Komaj za eno petinko miligrama ga je bilo. Ko so dvorano napolnili z ljudmi, je vsakdo ujel s svojim nosom zoperni duh. To se pravi, da je nos zelo natančen aparat ob vhodu v človeško telo, ki kot nekaka kontrolna straža človeka svari in opozarja pred škodljivimi snovmi. — Sedaj pa si predstavljajmo nesmisel kajenja skozi nos, ki občutljivemu nosu močno škoduje. Kongres originalov Letos poleti se zbero v Londonu na kon gresu čudaki in originalni ljudje. Njihova organizacija šteje več tisoč članov. V vabilu 'na ta svojevrstni kongres je s ponosom omenjeno, da uživajo čudaki v Angliji posebno spoštovanje, kar je dalo slavnemu romanopiscu Verneu snov za znani roman »Potovanje okrog sveta v 80 dneh«. Čudaštvo in razne vrtoglavosti baje najbolje karakterizirajo značaj Angležev. Za največjega angleškega čudaka velja neki Brummel, ki je velja! tudi za največjega gizdalina preteklega stoletja. O njem je bila napisana posebna kjiga, iz katere je razvidno, da je stal vsak dan skoraj tri ure pred zrcalom, da si je lepo zavezal samoveztiico. Brummel se ni nikoli odkril. Bal se je namreč, da bi se potem ne pokril brezhibno, ali pa da bi si celo skuštral lase, če bi se odkrival. Drobne — poučne V prejšnjem stoletju je izumrlo nič manj kakor sto vrst živali. Društvo beračev s 100.000 člani je zahtevalo od ministra za socialno skrbstvo v Mehiki priznanje za svoj obstoj. Čebela mora preleteti do 60.000 km, preden nabere pol kg medu. Ljudi je na svetu 3.110,000.000 in ith polovica od.teh živi v Aziji. fkntdatske, m uovi/tA Policiiski podnadzornik Anton Kunst žrtev avtomobilske nesreče Kmalu po 10. uri se je sinoči raznesla po Mariboru žalostna in pretresljiva vest, da je v izvrševanju svoje službe padel kot žrtev znani in splošno priljubljeni podnadzornik mariborske policijske straže g. Anton K u n s t. Vest je šla od ust do ust in je globoko pretresla vse, ki so ga poznali. Okrog pol sedme ure zvečer sta vršila po banovini predpisano cestno kontrolo na svetolenarški cesti, ki vodi v Maribor, podnadzornik A. Kunst in pol. stražnik Udovič. Motorizirana policijska pa-trola je za to službo uporabljala policijsko motorno kolo, ki ga je upravljal g. Udvič, dočim je v prikolici sedel podnadzornik Kunst. Nekako 60 korakov od križišča svetolenarške ceste, ki pelje proti Mariboru, sta ob prej označenem času ustavila varnostna organa svoje vozilo. Udovič, dočim je v prikolici sedel podtiad-izstopil iz vozila v namenu, da pregleda cesto. Postavil se je na sredino ceste. V istem hipu jima je z neznansko brzino pribrzel nasproti neki osebni avto, katerega je hotel Kunst radi nagle vožnje ustaviti. 70 korakov pred drvečim vozilom je dal ponesrečeni Kunst znak »stoj«. Šofer, ki je znak opazil, je pričel vozilo sicer naglo zavirati in to s tako silo, da Radi neutemeljene ter neupravičene naše premestitve iz sredine Strossmajer-jevega drevoreda, kjer smo imeli letos skoraj 3 mesece dovolj prostora, na zgornji konec drevoreda bliže k staremu pokopališču, obveščamo nam naklonjeno občinstvo, da smo primorani izostati tako dolgo, da nam tržni odsek ne reši naše- Ni se še slovenjegoriško kmetsko ljudstvo pomirilo od drznega gangsterskega roparskega napada v Žikarcih v Slovenskih goricah, ko se je v Dupleku pri Mariboru pripetil nov primer drznega raz-bojništva, ob katerem se nehote vsiljuje misel, da gre za dobro organizirano razbojniško skupino, ki strahuje v zadnjem času bližnjo in daljnejšo mariborsko okolico. O tem dogodku, ki je šel včeraj od ust do ust, poroča današnje »Jutro« sledeče: V Dupleku takoj ob mostu je usnjarska oziroma čevljarska delavnica Franca Greifa, ki jo ima v najemu Franc Šterlek. Ob delavnici je tudi Šterlekovo stanovanje, v katerem stanuje Šterlek s svojo ženo Elizabeto in s svojim sinom. Sredi spanja jih je prebudil sumljiv ropot v delavnici. Kmalu zatem pa sta že vstopila v sobo dva moška, po obrazu zamajana, s samokresoma v rokah. Šterlekovi so bili vsi preplašeni, zlasti ko sta oba nočna razbojnika zahtevala denar. Pretaknila sta vse kote in omare, ker nista hotela verjeti Šterleku, da pri njih ni denarja. Prepričala sta se, da so Šterlekove navedbe resnične, nakar sta dejala preplašenim Šterlekovim, da gredo sedaj lahko zopet sipat. S seboj so odnesli uro, drugih predmetov, ki so si jih najbrže nadejali, pa niso našli. O zadevi so bila takoj obveščena naša varnostna oblastva, ki so uvedla obširno preiskavo. Srečno naključje pa je hotelo, da so orožniki kmalu prišli na sled drznim razbojnikom. Kakor nam poročajo nekateri očividci aretacije, se je pojavil včeraj zjutraj na Teznem moški, ki je takoj zbudil sum orožnikov, ki so ga nato aretirali in zasliševali. Pri njem so našli samokres in je aretiranec priznal, da je bil z dvema drugima pajdašema soudeležen pri dupleškem razbojništvu, da pa sam ni vstopil v hišo Šterlekovih, ampak da je zunaj stražil. V koliko odgovarjajo te njegove navedbe resnici, se bo pokazalo ob arc-taciji ostalih dveh pajdašev, za katerima že imajo varnostna oblastva jasno sled, ki vodi v določno smer in ki bo nudila j je zadnji del avtomobila vrglo z desne strani ceste na levo in obratno. V takšnem stanju je privozil do podnadzornika Kunsta, ki je odskočil par korakov nazaj in se umikal vozilu, ki ga pa je zadelo z vso silo in vrglo skozi dvojni telefonski drog v velikem krogu v obcestni jarek, kjer je podnadzornik Kunst obležal nezavesten in ves v krvi. Vozilo je po groznem dogodku zdrselo po cesti še kakih 60 m naprej in obstalo. S težkimi in smrtnimi poškodbanii so ponesrečenega Kunsta odpremili nemudoma v mariborsko splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili absolutno smrtonosne poškodbe. Podnadzornik Kunst je pri tej strašni prometni nezgodi poleg zlomljene desne roke in noge, polomljenih reber in razbite čeljusti utrpel tudi hude notranje poškodbe. Kljub skrbni zdravniški intervenciji je radi notranje krvavitve uro po prevozu podlegel. Blagi pokojnik, ki je bil znan v vseh mariborskih krogih ter v vsem našem obmejnem ozemlju kot vesten uradnik, si je s svojim ljubeznjivim nastopom znal pridobiti naklonjenost vseh, ki so ga poznali. Rodom je iz Obreža pri Središču, kjer je 2. januarja 1898 zagledal luč sveta. Pred nastopom policijske službe je bil uslužben ga protesta. Prepričani smo, da je večina kupujočega občinstva na naši strani, ker smo bili, smo in bomo vedno cenejši. Naše blago je vedno sveže ter vedno naš lastni pridelek. Nikdar pa ni kupljeno. Bolgarski vrtnarji. možnost, da se popolnoma razjasnijo nekateri kriminalni dogodki v zadnjem času, pri katerih gre nedvomno za določno organizirano vlomilsko skupino, ki jo tvorijo dobro znani, toda zaenkrat še neiz-sledeni drzneži. Z njihovo aretacijo si bo naše obmejno kmetsko prebivalstvo zelo oddahnilo. Aretirani Ludvik Kelc, ki je star 27 let in doma iz Nove vasi pri Ptuju, je pri zaslišanju priznal, da je v družbi dveh pajdašev izvršil tudi razne druge tatvine, in sicer so se specializirali na tatvine koles, ki so jih nato prodajali raznim odjemalcem. Kelca so oddali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča, za pobeglima pajdašema pa je bila izdana tiralica. Ob SOletnici CMD. Ob jutrišnjem drugem delu proslave 501etnice moške podružnice CMD v Mariboru nastopijo v mestnem parku ob 20.30 sledeča društva: Kamniški »Kobanci«, pevski zbor Poštnega roga, Nanosov pevski odsek, pevsko društvo Radost iz Tezna, pevski zbor Drave, pevski zbor Jadrana in pevski zbor Maribora. Pri zadnji točki sodelujejo združeni moški zbori omenjenih društev. Pojdimo poslušat našo prelepo pesem. Podprimo CMD! Mal’ položi dar domu na oltar! t Josip Ošlak. V Maistrovi ulici 2 je preminil danes zjutraj v najlepši moški dobi 38-letni bivši ravnatelj Ljudske tiskarne in trgovec g. Josip Ošlak. V mariborskih krogih je bil Ošlak znana osebnost. Svojčas se je zelo živahno udejstvoval v bivši socialistični stranki, kjer je zavzemal razne funkcije. Dolgo vrsto let je bil član mariborskega mestnega sveta, v katerem sp je ob raznih prilikah vneto udeleževal debate. Bil je družaben, prijazen in z vsakomur ljubezniv. Pogreb bo v petek ob 16. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju. Rajnkemu časten in trajen spomin! Na današnji »inali« trg so kmetje pripeljali 3 voze in 45 vreč krompirja, merica po 7 do 9 dinarjev. Tudi novega krompirja je bilo dovolj in .so ga proda- pri orožnikih. Od 22. julija 1925 do julija 1928 je bil pri žandarmeriji. V policijsko službo je vstopil 24. julija 1928 kot policijski stražnik, v katerem svojstvu je bil vse do 24. decembra 1936. 2e v letu 1932 je z odličnim uspehom absolviral prvi strokovni izpit v Zemunu. V letu 1936 je bil imenovan za policijskega podnadzor-nika, katero službo je opravljal vse do zadnjega z največjo natančnostjo, o čemer nam pričajo mnoga pohvalna izpričevala in izjave njegovih predstoječih. Njegova nenadna in tako strašna smrt je globoko presunila ne samo njegove najožje, temveč tudi vse njegove tovariše, ki so imeli v blagem pokojniku zvestega in značajnega tovariša. Pokojni Kunst je bil plemenitega značaja in zapušča ženo Rozalijo ter triletnega sinka Tončka. Znano je njegovo uspešno udejstvovanje v mnogih nacionalnih organizacijah, saj se je zlasti ob prevratnih dneh odlikoval kot neustrašen Maistrov borec. Zglednemu možu ter vestnemu varnostnemu organu naše tukajšnje mestne policije, nad vse ljubljenemu družinskemu očetu ter napram svojim podrejenim organom odkritemu tovarišu naj bo domača zemljica lahka. Njegovi težko prizadeti družini naše najgloblje sožalje! jali po 3 do 5 dinarjev kg. Izredno veliko je bilo črešenj na trgu in sicer je bilo 29 vozov. Liter črešenj so prodajali od 1.50 do 4 din, kg 3 do 8 din. Črnice 3 do 5 din za liter. Na perutninskem trgu je bilo 106 kokoši po 18 do 25 din, 364 piščancev po 18 do 60 dinarjev par, 10 domačih zajcev od 8 do 25 din komad. Na senenem trgu je bil 1 voz sladkega sena po 45 din stot in 1 voz detelje po 52 dinarjev metrski stot. Foto-kopije samo 50 para Prima izdelava. Razvijanje v tankih z drobno-zrnčastim in izenačevalnim razvijačem. Filmi od Din 10'— naprej. DROGERIJA KANC V zvezi s premestitvijo Bolgarov na gornji konec Strossmajerjevega drevoreda so se zglasile danes dopoldne pri mestnem tržnem nadzorstvu številne delegacije mariborskih gospodinj, ki so protestirale proti tej premestitvi Bolgarov, ki so reagirali na to premestitev na ta način, da izostanejo od trga, dokler se njihov protest pri mestnem tržnem nadzorstvu ne reši. Pokvarjena mladina. V Dežni pri Poljčanah se je neki Janez Š. splazil v stanovanje posestnice Marije Planinškove ter iz omare ukradel 1850 dinarjev gotovine. Fant se je očividno dejanja skesal, ker je 1200 dinarjev položil med okna hiše omenjene posestnice, kjer so denar našli, dočim so 400 dinarjev našli zakopanih v gozdu, 250 dinarjev pa je v raznih gostilnah zapravil. Sokolsko društvo Maribor matica poziva vse članstvo, ki gre na sokolski zlet v Prago, naj pride v slavnostnih krojih na letno telovadišče radi pregleda krojev in vaj (telovadci) v petek ob 19.30 uri. Kdor sc ne udeleži pregleda, mu br. župa po svojem sklepu ne dovoli pohoda v Prago, ker mu ne bo izročila zletnih znakov in legitimacij. Na telovadišču prejmete tudi svoje članske legitimacije in ako še niste, poravnajte tudi svojo članarino vsaj za I. polletje 1938. 1. Zdravo! Uprava. Prihodnji večerni promenadni koncert v mestnem parku bo v petek 24. junija. Igra vojaška godba. Olepševalno društvo za magdalensko predmestje v Mariboru ima svoj redni občni zbor v petek, dne 24. junija 1938 ob pol 20. uri v prostorih hotela > Mariborski dvor« z običajnim dnevnim redom. Putnikovi avtokarski izleti od 26.-29. junija na Plitvička jezera, Crikvenlco. Popolna oskrba in vožnja Din 650.—, Grossglockner, Zeli am See, Salzburg. St. Wolfgang, popoln aranžma Din 1000. Od 28.—29. junija v Logarsko dolino, vožnja le Din 120.—. Prijavite se takoj pri »Putniku«, Maribor, Celje, Ptuj. Him Kino Union. Repriza zabavne veseloigre »Gospodična Lilli«. Frančiška Gaal, Szoke Szakall in Hans Jaray. ............... Trli-------------—-—•-« Zveza Maistrovih borcev v Mariboru poziva članstvo, da se udeleži pogreba tovariša Antona Kunsta, ki bo 23. junija ob 16. uri na Pobrežju. Srebrna poroka. Jutri obhajata v domačem krogu 25 letnico poroke protoko-list mestnega poglavarstva'g. Lavrenčič Viktor in njegova ljubezniva ženka ga. Angela roj. Medica. Oba izhajata iz uglednih narodnih rodbin in sta se že pred vojno oba vidno udeleževala iri udejstvovala v nacionalnih vrstah. Slav ljenca sta doma iz Št. Petra na Krasu, kjer sta bila'v1 prednjih vrstah takratnih razgibanih narodnostnih bojih. G. Lavrenčič je bil ustanovitelj raznih nac. društev, njegova blaga ženka pa je bila med vojno marljiva nabirateljica podpisov za majniško deklaracijo. Kakor tisoči drugih, sta morala tudi slavljenca preko meje in sta si v Mariboru ustanovila svoj novi dom. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi in jima želimo še mnogo srečnih let, da bi zdrava in vesela učakala še zlato, demantno poroko. Perilo, kravate ugodno pri Jakobu Lahu, Maribor Svojevrstni pojavi,.. V zadnjem času opažamo zanimiv pojav. Kakor so se nekateri po dolgih letih čakanja in oklevanja šele sedaj spričo raznih razočaranj pričeli učiti našega jezika, tako vidimo na drugi strani, da so nekateri, ki niso naši državljani, nenadno izgubili dar govora. Preko noči so pozabili našo narodno govorico, pač pa jim v stopnjevani meri naš denar dobro de in si ga zelo želijo. Narodno zavedni Mariborčani pa bodo spričo tega umeli izvajati posledice, ko stopijo v to ali ono trgovino, da bi si kaj kupili. Največ užitkov in razvedrila Vam nudijo priljubljeni in znano odlično organizirani »Putnikovi« izleti z modernimi avtokari: .24. junija: Gradec (1 dan) Din 100.—. 26. do 29. junija: GroB-glockner - Zeli am See - Salzburg - St. Wolfgang (4 dni) popolen aranžman Din 1.000.—. 26. do 29. junija: Plitvička jezera - Crikvenica (4 dni) popolen aranžman Din 650.—. 28. do 29. junija: Logarska dolina (2 divi) Din 120.—. 26. junija: Okoli Pohorja in v Mežiško dolino (1 dan) Din 85.—. Pohitite s prijavami! Zasigurajte si mesta- Prospekti, informacije in prijave pri Putniku Maribor -Celje - Ptuj. V krasni Mariazell z luksuznim avto-karom Putnika. Dvodnevni izlet od 2. do 3. julija. Vožnja in vizum samo Din 200. Takojšnje prijave pri Putniku Maribor-Celje-Ptuj. Tatovi v guštanjski jeklarni. Vodstvo jeklarne Guštanj-Ravne je prijavilo orožnikom, da so iz skladišča izginili razni jekleni izdelki v skupni vrednosti okoli 3000 dinarjev. Za tatuni poizvedujejo sedaj orožniki. Z britvijo si je prerezal vrat 351ettii delavec Franc Dovnik iz Zgornje Bistrice, ki je bil uslužben v tamkajšnji tvornici bakra. Obupno dejanje je izvršil radi svoje že delj časa trajajoče bolezni. Mariborski reševalci so ga prepeljali v tuk. splošno bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da bi ga ohranili pri življenju. Šajtegel in Obrul, znani imeni iz znanega roparskega umora pri Sv. Bolfenku na Pohorju, sta se zopet pojavili v kriminalni kroniki v zvezi z neko tatvino. Jetniški paznik Josip Pelko je namreč preteklo noč opazil, da je neki moški njegovo dvokolo, na katerem je visela aktovka, dal na ramena ter skušal kolo, ki je bilo zaklenjeno, odnesti. Bilo je na vrtu Balonove gostilne na Pobrežju. Pelko Jc takoj stekel za omenjenim moškim, v katerem je spoznal 381etnega delavca Mi' haela Obrula, krušnega očeta zloglasnega morilca Ivana šajtegla. Obrul je kolo odvrgel, pobral aktovko in pobegnil. Pelko je zadevo prijavil orožnikom, ki so napravili na Obrulovem stanovanju v Studencih hišno preiskavo, ki pa je bila brezuspešna. Po daljšem oklevanju je končno Obrul priznal, da je ukradel aktovko, k1 jo je njegova pastorka 25letna Frančiška Šajtegel zakopala v stražunsketn gozdu. Izjava bolgarskih vrtnarjev mariborski javnosti Razbojniki strahujejo s samokresi celo družino Drzno razbojništvo v Dupleku — Organizirani rokomavhi VoSja Pirc «retji! j Sporazum vsen ve.esiS ge^e S^anie V Španijo po[de^o posebne komis.fe LONDON, 22. junija. V tukajšnjih krogih je veliko zadovoljstvo, ker je bil dosežen kompromis za odpoklic tujih prostovoljcev iz Španije, za obnovo in poostritev kontrole na vseh španskih mejah na kopnem in na morju ter glede priznanja pravic vojskujočih se strank obema španskima taboroma. Na včerajšnji seji londonskega odbora je bil dosežen popoln sporazum, na katerega je pristala NORDWIJK, 22. junija. Tukaj se je zaključil mednarodni šahovski turnir. Zmagal je nemški šahovski mojster Eliskases in sicer s 7 in pol točkami. Na drugo mesto se je plasiral Keres (Estonija) s 6 in pol točkami, dočim si je tretje mesto priboril jugoslovanski šahovski velemojster V a s j a P i r c, ki je dosegel 5 in pol točk. Umrl je Peterlin-Petruška Včeraj je nenadoma umrl v Kamniku, svojem rodnem r: stu, zadet od kapi, naš popularni Ahasver, pesnik in novinar Ra-divoj Peterlin-Petruška. Bil je blaga, zlata slovanska duša, ki ji je bil vsakdo brat in prijatelj. Silno pestra je njegova življenjska pot. Znan j. bil po vsem slovanskem jugu, prav dobro pa smo ga poznali tudi v Mariboru, kamor je prihajal od č. \ do časa. Njegovo literarno delo anje je bilo zelo bogato in je sodeloval pri raznih revijah in listih. Iz vseh njegovih pesmi in prevodov veje močan domoljubni ter obče slovanski duh. Radivoju Pe-terlinu-Petruški čast in slava! Zato je ravnatelj nasvetoval izpustiti čez noč na tla vodo, v katero je spustil električne jegulje. Mačke so se jim približale, pa so jih jegulje pošteno oplazile. Zdaj se ne dotaknejo v akvariju nobene ribe več. Najbrž mislijo, da so vse električne. In tako so kmalu izginile iz akvarija tudi podgane. Red so napravile električne jegulje. Milijonarjeva oporoka Ameriški milijonar Edvard Tuck je umrl pred kratkim v Franciji, kjer je preživljal svoja leta v. miru in zadovoljstvu. Bil je znan kot velik človekoljub. Med reveže je razdelil mnogo od svojega premoženja. Pred kratkim so odprli njegovo oporoko in v njej videli, kako ga je bila sama dobrota. Mnogo je zapustil svo jenu vrtnarju, ravno toliko svoto in avto je zapustil svojemu prvemu šoferju, 30.000 frankov in nov avto je zapustil svojemu drugemu šoferju. Ti trije so bili namreč najbolj pridni in pazljivi pri svojem delu. Pozabil pa tudi ni svojih ostalih nameščencev in je vsakemu namenil prav lepo darilo. kjer so jo tudi res našli. Vsa zadeva bo seveda imela svoj epilog pred sodiščem. Dunajska vremenska napoved za jutri pravi: oblačno, toplo. Čudne reči. Iz naprednih vrst je vznik aila iniciativna misel spominske plošče dr. Glaserju. Pa so se oglasili gospod, ki so rekli, da ne gre, da bi sodelovala vsa društva. Razumete takole pamet . . . .? Samo rušiti, nagajati itd. Kako visoko, 'nislite, bodo zrasla ta vaša trhla drevesa...? 0 tem m Oftem Električne jegulje V Južni Ameriki, zlasti v reki Orinoku, živi rjavkastosiva riba kačje oblike. To je električna jegulja, ena izmed petih znanih vrst rib, v katerih nahajamo električni tok. Marsikoga bo presenetilo, da spada električna jegulja v skupino krapov, ne pa jegulj, če se dotakne električne jegulje človek ali žival, dobi rahel električni udarec, če pa ima človek smolo ali če je neroden, da se istočasno dotakne jeguljine glave in repa, dobi udarec z napetostjo okrog 500 voltov. Električne jegulje so dolge do 2.5 m in tehtajo 25 do 30 kg. Električni tok proizvajajo v šestih posebnih organih. Žive v tihih rečnih tolmunih, kjer omamljajo z električnim tokom ribe. da jim služijo za hrano. Ravnatelj newyorškega akvarija Coates trdi, da je tok električne jegulje ključ k električni anesteziji, ki bo baje pri operacijah Drikladnejša od doslej rabljene kemične anestezije. Newyorški akvarij goji že dolga leta eJcktrične jegulje. Toda šele nedavno so i>h tudi praktično uporabili in sicer po čudnem naključju. V poslopje akvarija se je priklatilo iz pristanišča mnogo podgan. so se počutile zelo dobro, ker so lovile Ul žrle ribe. Uprava akvarija jih je hotela zatreti s pomočio mačk. katerim so pa ‘udi bolj dišale ribe. tiego podgane. In *ako se za slednje sploh niso zmenile. Piače angleških diplomatov Začetna plača mladega uradnika znaša v Londonu okrog 300 funtov, kar zna ša v našem denarju okrog 70.000 letno, v inozemstvu pa okrog 90 tisoč, v Wa-shingtonu celo blizu 200.000. Svetnik v ministrstvu ima okrog 250.000 mesečne plače. Plača ministrov in stalnih pomožnih podtajnikov se giblje med 270 tisoč do 350.000. Podtajniki poslanci imajo krog 400.000, stalni državni podtajnik 410.000, poslaniki 2250 do 2500 funtov. Razne doklade v reprezentančne svrhe so pa pogosto tako velike, da presegajo večkrat plačo. Plača poslanika v Wa-shingtonu znaša 12.000 funtov letno ali v našem denarju nad 3.000.000. Prej so dobivali ob posebnih priložnostih diplomatski uradniki tudi nagrade tujih vlad. Lord Palmerston je pa te dohodke leta 1831 odpravil. tudi sovjetska Rusija. Na tej seji so sklenili, da bodo z enakima notama nemudno pozvali oba španska tabora da pristaneta na to, da se v najkrajšem ■ času pošljejo v Španijo posebne komisije, ki bodo kontrolirale prostovoljske operacije, seštele prostovoljce na obeh straneh, in pripravile vse potrebno za njihov umik iz Španije. Svet 2958 Pogled v bodočnost bi bil gotovo zanimiv in poučen. Toda običajnim zemljanom ostane samo še želja in morda je dobro tako. Tu smo navezani zgolj na domneve, pač se pa lahko domišljija raz bohoti kakor hoče. Posebno Američani radi prorokujejo in njihova prorokova-nja so večkrat zelo kurijozna. Tako si je belil newyorški učenjak Henry Olerich glavo s tem, kakšen bo svet čez tisoč let. ln zanimivo je, da kakšnih zaključkov je prišel. Po Olerichovem mnenju človeštvo čez 1000 let ne bo imelo nobe nih drugih virov energije razen solnčne toplote in vetra. Ves premog in les bosta že porabljena. Hiše ne bodo več iz kamna, temveč iz kovine in kovituistega kristala. Stanovanjske krize ljudje ne bo do več poznali, ker bodo gradili hiše v serijah s pomočjo posebnih aparatov, v ta namen potrebna energija bo pa igrala v celotni storitvi človeštva podrejeno vlogo. Koinfort. ki bo vladal na svetu čez 1000 let, si težko mislimo. Vse divje in domače žival: bodo izginile in tako bodo ljudje hočeš nočeš vegetarijanci. Strupeni plini Splošno prevladuje mnenje, da so začeli uporabljati strupene pline kot vojno sredstvo šele v 20. stoletju. Toda zgodovina pripoveduje, da so jih uporabljali pred 2000 leti. Tukidid pripoveduje v svo jem poročilu > obleganju mesta Defion pred 2500 leti, da so Špartanci napolnili votla debla s smolo, žveplom in žarečim ogljem. Sam smrad je oblegance prisilil, da so se vdali sovražniku. Kitajci so se posluževali tudi podobnega načina. Lon- ce, napolnjene z žveplom in arzenikom, so postavili tako, da je smrad šel v smeri vetra proti sovražniku. Jedek smrad je premagal nasprotnika. Tudi Leonardo da Vinci se je ukvarjal s tem, da bi iznašel strupene pline. V letu 1557. je Nemec Veit Wulff pripravil arzenov plin. Slavni kemik Glau-ber se je bavil s tem, da bi spojil zmes solne kisline in terpentina. Za časa svetovne vojne pa je kemija bila vsa v službi vojne. Učinkovito pobiranje davčnih zaostankov Povsod na svetu je tako, da ljudje ne plačujejo davkov ob pravem času in oblasti so prisiljene, da se poslužujejo svojih pravic, da izterjajo te zastanke. Tako je tudi v Hajderabadu. Sedaj je maharadža ugotovil, kako bi se dalo priti najhitreje do teh davkov. Davčni izterjevalec odvede takega zamudnika davkov na prosto polje, kjer ga priveže ob sramotni steber. Biti popolnoma nag ves dan na soncu je kaj huda kazen, zlasti če pomislimo na indijsko vročino, ki je neprenosljiva. V šotoru pa leži stražnik, ki vsake četrt ure sprašuje dolžnika: Ali ti je kaj vroče, dragi prijatelj? Ta način se je zelo obnesel. 2e po prvi uri zaprosijo vsi ti dolžniki, da jih spuste domov, da hitro prinesejo denar. Drobne — poučne Največja grobnica je v indijskem mestu Bijapur, in sicer e to grob šaha Mohameda Alija. Obsega pa 50x50 m površine. Maslo pridobivajo v Keliri v Afriki iz stu Bijapur, in sicer je to grob šaha Mo-rnaslo iz kravjega mleka. Po večjih mestih Holandije lahko kar po avtomatu spraviš svoj glas na ploščo; v avtomat vržeš denar, govoriš, kar bi rad povedal, pa pade plošča v zavitku iz avtomata: na zavitek napišeš naslov osebe, kateri bi rad poslal svoj glas. Mudno delo, ki mu na naših travnikih ne ibi bili kos. | Pridelujejo neko deteljo, ki jo uživajo s soljo, kakor pr; nas domači zajci. Dovolj imajo solate, ki jo uživajo brez olja in kisa: kumare jedo kakor mi jabolka. Težko bi se privadil takšni hrani. Okusne jedi si znajo pripraviti edino iz zelenjave. Ne manjka pa zabav na prostem, ki se jih udeležujejo izključno moški. Ampak kaj posebnega niso. Najimenitnejše so še dirke na konjih. Velika umetnost je v diru s strelom zadeti v tarčo ali zapičiti sulico v zemljo. Razen tega prirejajo 'borbe med živali. Na rokah nosijo prepelice ter se z njimi igrajo. Ko se dva ! srečata, spustita živalci na tla. Prepelici se zaženeta v boj, ki traja tako dolgo, dokler katera ne omaga ali pobegne. 1 Lastnik zmagovite prepelice dobi nagra-: do. Isto je pri borbi s petelini. Samo nagrade so večje. Petelini so zdresirani in zato dragi; po borbi postanejo dalj časa, Ipa tudi za vselej nesposobni, nekateri celo poginejo. Borbe med biki trajajo tako dolgo, dokler eden obleži. Kamele, samci, se med seboj ne ubijajo, ampak vrže močnejša nasprotnico ob tla. Atletske borbe so nekoliko drugačne od evropskih. Na pretek smo imeli časa, da si ogledamo vse zanimivosti Kabula in se poučimo o življenju in običajih ljudstva. Ob večerih smo često zbujali spomine na one čase, ko smo še v železju vzdihovali po svobodi in snovali načrte za beg. Ob takih prilikah smo se vselej spomnili prijaznega kralja^ ki je tako dobrohotno ravnal z nami in nas prisrčno vabil, naj ga obiščemo. (Dalje.) smeU 'm dašea u